IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTKK IN SOBOTO. mmmmmmmm — -------- ■ —»-----——---rnumin—■ TRGOVSKI Lk Časopis la trgovino, Industrijo Irt obrt. ca Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. — Dopisi se ne vračajo. — Si. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 D, za pol leta 90 D, za četrt leta 45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in toži se v Ljubljani. LETO MII. Telefon št. 552. LJUBLJANA, dne 20. avgusta 1925. Telefon št. 552. ŠTEV. 97. Električne naprave — ekspropriaclja. Zakon o proračunskih dvanajstinah za mesec avgust, september, oktober in november 1925, objavljen v »Službenih novinah*; št. 173 z dne 1. avgusta 1925, vsebuje v čl. 53. in 59. sledeče določbe: »Dovoljuje se ekspropriacija privatne lastnine, odnosno ustanavljanje služnosti na breme privatne lastnine pri nepremičninah v svrho gradnje in obdržanja vodov za provajanje električne struje v interesu državnih, oblastnih, občinskih in drugih podjetij obče koristi. Potreba, obseg in pogoj ekspropri-acije, odnosno služnosti, zlasti določanje odškodnine lastniku odvzetega ali obremenjenega predmeta, se presoja po načelih in postopku, ki je predpisan za druge slučaje ekspro-priacije privatne lastnine V onem delu države, kjer se nahaja predmet ekspropriacije. Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše, obvezno moč pa dobi dne 1. avgusta 1925. leta Ministrstva naj skrbe, da se zakon izvrši.« Uporaba električne energije je pro-vzročila v zadnjih treh desetletjih preteklega stoletja, zlasti po konstrukciji dinamostroja (1887), po uvedbi žarnice (1881) in prenosa električne šile (1891) globoko segajoč preokret v produkcijskih in živ-ljenskih razmerah. Svetovna vojna je kontingent in teritorij električne energije še razširila in povečala. Za smotren narodno-gospodarski razvoj v sedanji dobi je pa ukoriščanje električne energije na vseh poljih eden prvih in najvažnejših predpogojev. V Sloveniji zavzema elektrifikacija industrije, obrti in drugih gospodarskih panog vedno večji obseg. Ta del naše države je izredno bogat na vodnih silah, ki so le v neznatni meri ukori-ečane, mogle bi pa preobraziti vse privatno in javno gospodarstvo ter ga povzdigniti na nivo drugih modemih držav. Elektrifikacija se vrši pri nas, kakor je to običajno pri prvfh poizkusih, čestokrat brez pravega gospodarskega smotra. Nove električne naprave se grade ne računajoč z zahtevami sedanjosti in bodočnosti in ne-uvažujoč tehnične in gospodarske predpogoje, zaradi česar so se izkazali že dovršeni projekti po preteku par let kot neracionalni, odnosno vsaj ne tako rentabilni kakor bi morali biti z ozirom na dane pogoje. Kako naj bi se električne naprave gradile, ali kakšen gospodarski načrt naj bi se izvajal, to je stvar gospodarske politike za elektrifikacijo naših krajev. Načelo je, da more dovesti do cilja samo organična gradnja električnih naprav, ki temelji na racionalnem gospodarskem načrtu. Predpogojev za to ne nedostaja, ker je padla z zakonom o razlastitvi za vse električne naprave, bodisi v javnem ali privatnem interesu, le da so obče-koristnega značaja, poslednja zapreka, ki je nemalo ovirala ali pa celo popolnoma onemogočila racionalno izvedbo projektov za elektrifikacijo industrijskih in drugih obratov. Po dosedanjih zakonih je bila razlastitev v interesu privatnih električnih naprav v rednih razmerah vobče nemogoča. Izjema je bila dopustna le za dobo izrednih, po vojni povzročenih razmer, v smislu avstrijske cesarske naredbe z dne 16. oktobra 1914, drž. aak. št. 284, na podlagi katere je priznala tedanja deželna vlada za Slo- venijo z razglasom št. 13.011, preds. z dne 18. novembra 1919, Ur. 1. št. 165. iz leta 1919. elektrarni Fala v Mariboru, pravico razlastitve. Sedaj je ustanovljena zakonita podlaga za razlastitev zasebne lastnine v interesu tudi privatnih električnih napeljav, bodisi jake struje (za razsvetljavo, za gospodarske, industrijske in obrtne namene, bodisi šibke struje telefonske napeljave). Ako je dotično podjetje občekcristno, za kar ss smatra vsaka industrija in obrt ter obče vsi obrati, ki preskrbujejo konsumen-te s svojimi izdelki, ali jim nudijo, čeravno proti plačilu, gospodarske ali druge ugodnosti (telefon). V konkretnem slučaju bo odločevalo, da li je naprava občekoristna, upravno obla-stvo, ki bo nedvomno razsojalo po zmislu in namenu zakona in v interesu narodnega gospodarstva. Po dosedanjih zakonitih predpisih je bila naloga oblastva ugotoviti pogoje, pod 1 katerimi bi bila naprava dopustna iz ; javnih ozirov, to je v interesu zdravstva, prometa, varnosti pred ognjem, v kulturnem in socialnem in drugem oziru, glede odstopa zasebne lastnine pa je oblastvo le posredovalo med strankami, da bi se dosegel sporazum. V nekaterih slučajih se je stvar pogodbeno uredila, v mnogih pa tudi ne. V slednjih slučajih je dobil podjetnik odlok, ki je z njim oblastvo konstati- ralo, da je projektirana naprava iz javnih ozirov dopustna, zasebnopravno vprašanje pa naj se obravnava pred rednim sodiščem. Pretirane odškodninske zahteve, direktna nedostopnost ali zabranjenje od strani zasebnikov, je onemogočila gradnjo še tako potrebne in koristne električne naprave, ker je po čl. 37. naše ustave razlastitev zasebne lastnine dopustna le, ako to dovoljuje specialen zakon, katerega pa do dne 1. avgusta 1925 ni bilo. V drugih državah se je pojavila nevzdržnost pravnega položaja, zgrajenega na zakonih, ki so vedno in povsod le refleks gospodarskih, socialnih in kulturnih razmer svoje dobe, ravno kar se tiče ekspropriacije za električne naprave, so ponekod že davno pred nami. Ker navedeni zakon ne vsebuje specialnih določb o postopku, nego določa le splošne smernice — po veljavnih ekspropriacijskih zakonih — je stvar oblastva, da obravnava zadevo po najprikladnejšem zakonu. V poštev bi prišel v prvi vrsti zakon z dne 18. februarja 1878, avstr. drž. zak. št. 30, o razlastitvi za gradnjo in obratovanje železnic, odnosno vodni zakoni, veljavni v poedinih bivših deželah sedanje mariborske in ljubljanske ; oblasti. j V zmislu člena 37. ustave se plača za razlaščeni objekt pravična odškodnina, ki jo določijo zapriseženi cenilci. D. Metod Dolenc: Valutne razmere Sovjetske Rusije. I I (Nadaljevanje.) IV. Že v januarju 1924 je centralni komitet komunistične stranke sklenil resolucijo, da treba preiti k čvrsti valuti, ustaviti emisijo nekritih sovjetskih rubljev in izdati trajnovreden, vnovčljiv denar v kosih, ki so manjši od červonca, a to ne pozneje nego spomladi in v zvezi z preosnovo kmetijskega davka. Dne 5. februarja 1924 je sledil znameniti dekret, ki je izrazil načelo, da se naj izda nov novec, ali izdaja se mora prilagoditi višini trgovinskega ! prometa. Nov novec je dobil ime »f»o-sudarstvennyj kaznačejskij Mlet« (državni blagajniški listek, Staatskassen-schein), izdaja se je vršila v kosih po 1, 3 in 5 zlatih rubljev. Vse državne | blagajne so morale te »bilety< spreje-j mati za davke in druga plačila po no-I minalni zlati vrednosti, a celokupna vsota teh drž. blag. listkov (bilety) se mora vsakega 1. dne v mesecu tako omejiti, da njih polovica ne sme presegati množino doslej v obtoku se nahajajočih červoncev. Dne 15. februarja 1924 je že sledil drugi dekret državnega vodstva, ki je ukinil nadaljno tiskanje rubljev serije 1923; dalje se od tega dne naprej od strani ljudskega komisarja za finance takšni rublji ne^ smejo več izdajati; kar je še natisnjenih, naj se uničijo, v obtoku zastale količine ostanejo naj pač zakonito plačilno sredstvo, pa le dotlej, da bo svet ljudskih komisarjev to sploh preklical. Z dekretom z dne 22. februarja 1924 fie je odredila izdaja srebrnega in bakrenega kovanega denarja, ki mu gre značaj — dobiža. Srebrni denar ima 10, 15, 20 ali 50 kopek ali 1 rubelj, bakreni pa 1, 2, 4 ali 5 kopek. Ta drobiž se mora jemati po kurzu: 1 rubelj srebni ali bakrenih novcev je jednak 1 zlatemu rublju drž. blagaj. listkov (bilety). Do dne 1. januarja 1925 mo- ra biti za 100 milijonov rubljev tega drobiža v obtoku. Izmenjava sovjetskega rublja se je pričela 7. marca 1924 in je imela prenehati 30. aprila 1924. Vprašanju kovinskega pokritja novih »biletov« so se namenoma — izognili. Tako je prišla sovjetska Rusija do dvojne valute, ki obstoja druga ob drugi, červonci ob »biletih«, a trdne relacije med obema ni! Niti ni bila ustanovljena obveznost izmenjavanja >biletov« za červonce. V. Vsa ta velika reforma valute pa — v bistvu na razmah ni mogla malodane ničesar izpremeniti. Nepokriti »bilet« je stopil pač na mesto nepokritega sovjetskega rublja. Razlika je obstojala v svrhi: Izdaja sovjetskega rublja je bila forcirana v podporo červonca, izdaja državnih blagajniških listkov (bilety) pa je bila v toliko utesnjena, v kolikor naj bi se prilagodeva-la tržnim zahtevam. Namesto valutar-ne politike je stopila finančna politika. Ali prestajati je morala trdo preskuš-nje, obupne borbe. Najprej nastane huda tesnoča plačilnih sredstev. Obtok sovjetskih rubljev 1923 je bilo treba ponovno podaljšati, nazadnje — vsaj po nekaterih delih države — do 30. junija 1924. Kajti sovjetski rubel je imel navsezadnje vlogo drobiža. Da, kriza vsled pomanjkanja drobiža je vedla celo do nekoliko čudne posledice, namreč, da je sovjetski rubelj postal po vrednosti stabilen in celo kazal sposobnosti, da dobi — ažio, červonec pa se je tržil v prometu — izpod svoje prave vrednosti. Enako je pritiskala kriza nedo-stajanja drobnega denarja občutno tudi na blagovni promet. Depoziti in vloge so se jemale iz hranilnic in bank. Posebno hudo je to zadevalo zadružne banke 'z malimi vložnimi zneski. Poskus zavrniti vso te zle posledice potom favoriziranja zadružni- štva ni mogel uspeti, ker zadruge niso bile dovolj močno fundirane. Pojavi se programatična zahteva: Ker nedostaja prometnega novca in gredo cene kvišku, je treba započeti in izvesti širokogrudno politiko glede ustaljenosti cen in trlnili razmer. Pričeli so z ukazom z dne 29. februarja 1924, da morajo vsa podjetja, naj bodo državna, zadružna ali zasebna, ki se pečajo s trgovino na drobno, označiti na dobro vidnem mestu vse cene Y zlatih rubljih in srebrnih kopekah. Dalje so ukazali (dekret istega datuma), da naj izračunajo lokalna oblastva višino dopustne riziko - premije. Spomladi 1924 pričenja t. zv. mirni boj zoper prvotno trgovino na drobno sploh, ki naj bi jo prevzele — zadruge. Ali že kmalu je moral Kamenev priznati, da je bil uspeh ničev (česar smo se že prej dotaknili). Ker korektura denarnih razmer na boljše pri mali trgovini ni šla izpod rok, vrgli so se na veliko trgovino, osobito z žitom in industrijskimi proizvodi. Država je začela pri obeh intervenirati. V maju 1924 so sovjetski vodilni politiki ponosno izjavili, da o nadaljnem dviganju cen za žito ni govora. Ali — slaba letina, ki se je lani po obširnih pokrajinah Rusije pojavila, je že v juniju 1924 prinesla preobrat na slabšo stran. Pri trgovini z žitom na debelo so stvar do septembra 1924 spravili vsaj v pravi tir, ali pri podrobni trgovini z žitom in mlev-skimi izdelki pa je ostalo pri kolebanju in dviganju cen. Spomladi 1924 je narisal Ljeninov naslednik A. N. Rikov za Novo Evropo (Zagreb) velik program, kako bodo kmetom pomagali, napovedoval je zamenjanje vseh davkov, ki so se dajali v naravnih pridelkih, v denarne davke, oproščanje od vseh posebnih doklad, ki so jih do takrat pobirala lokalna oblastva, slednjič nadomestitev sovjetske valute z novo, trdno. Dofcent Hans-Jurgen Seraphim (Vra-tislava) pa je v novembru istega leta ugotovil, da je vprašanje še nerešeno, ali se bodo dale trgovske cene na debelo in na drobilo smotreno regulirati, ker je nova ruska valuta že zopet izgubila pravo kupno vrednost. Drugačne razmere pa so vladale gledo velike industrije. Tu je država imela in ima neposredno kontrolo, ker sme državnim trustom in sindikatom, po tudi akcijskim družbam sama imenovati gospodarske voditelje. Razen tega je bila velika industrija od države odvisna tudi še financijelno. V tem pogledu se je v resnici posrečilo sovjetski vladi, da je izposlovala znižanje cen za industrijske proizvode na debelo in na drobno. Gori naveden program Rikova s ponosom gleda na dviganje industrije, ker je število delavcev v oktobru 1922, ki je znašalo 887.548, do spomladi 1. 1924 poraslo na 1,000.804, torej za 25 odstotkov. (M. Bronskij je v isti številki >Nove Evrope malo drugače računal, ko je povišek industrijskih delavcev od leta 1921-22 do leta 1922-23 označil samo z >epo petinko«). Vsekakor pa je mogel Rikov pokazati na padanje cen industrijskim proizvodom. Tudi Seraphim priznava slednje dejstvo na podstavi statističnih podatkov, ali on je še vedno skeptičen: zdi se mu padec cen le tehnično izveden, gospodarsko pa neupravičen; pri tem citira rek A. Bitima (z dne 18. marca 1924 v Ekonom. Zižn) v nemškem prevodu tako: >Eine sinnlose Preisfestsetaung oline gleichzei..0c Serkungder Gestehungs-kosten kann zu mehts Gutem fuhren.« (Konec prih.) Drago Potočnik: Produkcija premoga v Sloveniji. Kriza svetovnega premogarstva odseva tudi v našem gospodarstvu. Ne pojavlja se sicer v tako ostrih oblikah kakor v drugih državah (Anglija, Porurje itd.), vendar pa je opažati, da je začelo padanje produkcije zaradi manjših naročil državnih železnic in pojemajočega konsuina industrije, ki ne obratuje v svoji veliki večini več normalno. Vendar pa v Sloveniji še ni slišati o znižanju cen premoga, kar bi brez dvoma zlasti v industriji znižalo režijske stroške in na ta način oživelo konjunkturo. Lansko leto je prineslo v Sloveniji rekordno produkcijo, katere višek je bil v januarju, toda v poznejših mese-cih, zlasti v aprilu, maju in juniju je konstatirati padec produkcije na minimalno višino. Kako se je gibala produkcija in oddaja premoga, kaže sledeča tabela (v tisoč ton): Produk- jan. febr. marc april maj junij cija 131.3 160.5 163.3 135.9 122.9 124.8 Oddaja žel. 92.0 86.9 81.7 „ brod. 1.2 0.9 0.7 „ ind. 52.2 35.5 38.9 „ raz. 18.5 11.8 11.0 Izvoz 12.7 8.9 6.1 Last. por. 16.2 13.9 15.1 64.4 58.7 63.6 36.6 7.6 5.0 13.8 35.1 7.5 5.6 12.7 35.3 7.8 7.8 12.7 Oddaja 192.7 157.5 153.4 129.5 119.5 126.1 Skupno je znašala produkcija v prvih šestih mesecih t. 1. 898.867 ton na-pram 958.937 tonam v prvi polovici lanskega leta, ter 935.588 tonam v prvi polovici leta 1923. V prvi polovici leta so premogovniki oddali: železnicam 447.222 ton, bro-darstvu 2.817 ton, industriji 233.689 ton, raznim strankam 64.173 ton, izvozili pa so v inozemstvo 46.086 ton (v prvi polovici lanskega leta 67.277 ton); lastna poraba rudnikov je znašala 84.299 ton. H koncu naj sledi še tabela o zalogah in številu zaposlenega delavstva: Zaloge koncem meseca Število delavstva Januar februar marec april maj junij 38.814 ton 41.511 ton 51.432 ton 59.753 ton 63.226 ton 61.969 ton 12.705 13.068 12.892 12.522 12.299 12.369. Zbor Premija za pol. okraj Siow »g adec in Prevalje, j Občni zbor Gremija trgovcev za politični okraj Slovenjigradec in Prevalje se je vršil dne 12. avgusta 1925. leta v dvorani gostilne Eicliholzerja v Slovenjemgradcu. Občni zbor je otvo-ril gremialni načelnik g. Janko Klun, ki je pozdravil navzoče člane in Zveznega tajnika g. Ivana Mohoriča. Po otvoritvi je prečital tajnik Gremija zapisnik zadnjega občnega zbora in zapisnik zadnje odborove seje. Nato je poročal načelnik g. Klun o delovanju Gremija v preteklem letu ter dal po končanem poročilu besedo Zveznemu tajniku g. Mohoriču, kateri je podal stvarno poročilo o delovanju Zv ze trgovskih gremijev in zadrug za Slovenijo v splošnem, ter o uspehih, katere je dosegla ta^ stanovska organizacija za svoje članstvo. Poročilo Zveznega tajnika je bilo z odobravanjem vzeto na znanje. Tajnik Gremija je nato podal tajniško poročilo, iz katerega posnamemo: Rešilo se je 564 različnih dopisov, članov je 46 protokoliranih in 470 ne-protokolir ih, od katerih jih 37 ne izvršuje obrti. Odjavilo je 84 članov svojo obrt, dočim jih je 20' na novo prijavilo. Vsled priklopitve občine Šmartin ob Paki k srezkemu poglavarstvu Gornjigrad jo odpadlo od gremija 34 obrtnikov, nasprotno se je s priklopitvijo občine Spodnji Dolič in Kozjek 13 članov pridobilo. Trgovin z mešanim blagom je 150, pri katerih je 62 trgovskih pomočnikov in 85 vajencev. Sprejelo se je 19 trgovskih vajencev, 29 je bilo oproščenih, 4 so pa prostovoljno izstopili. Računski zaključek za leto 1924 izkazuje sledeče: Dohodki 58.272.82 Din, izdatki pa 37.316.98 Din, torej je ostalo koncem leta 1924 v dobro 20.955 Din 84 p. Proračun znaša za leto 1925 skupaj 23.734 Din 50 par, dočim bi dohodki znašali 23.770 Din. Ostala svota z leta 1921 skupaj 44.725 Din 84 par. Predvideni izdatki leta 1925 23.734 Din 50 par ostane koncem leta torej 20.991 Din 34 par. Proračun kakor tudi članarina sta bila soglasno sprejeta. Sklenilo se je, da se vrši prihodnji občni zbor od 1. do 15. maja v Dravogradu. Pri raznoterostih se je na predlog g. Blatnika sklenilo posredovati na merodajnem mestu, da se doseže podaljšanje tarifne deklasifikacije izvoznega lesa od razreda B na razred C, ki velja za sedaj samo do 31. septembra. Dalje se je izrazila želja, da bi novi obrtni red odgovarjal sedanjim razmeram osobito še posebno za Slovenijo. Konečno je bil sprejet predlog g. Blatnika glede odprave davka na telesne delavce, kakor tudi predlog, ki zahteva da se vse troša-rinske naredbe pred vstopom razglase pravočasno v časopisju. Končno je načelnik g. Klun apeliral na vse navzoče da podpirajo stanovsko glasilo »Trgovski list« in jih naproša da med članstvom delujejo na to, da bode sleherni član naročen na stanovsko glasilo. Pohvalno omenja zlasti vsebino »Trgovskega listat, ki prinaša poleg izbranih informativnih in podučnih člankov vse važne odredbe, naredbe, razglase itd. ter konštatira da je v njem podano vse kar potrebuje trgovec v svojem poslovanju z raznimi oblastvi in uradi, kakor tudi v svojem obrtu. j Ker je bil dnevni red izčrpan, je načelnik g. Klun zaključil občni zbor ter se vsem navzočim ponovno zahvalil za številno udeležbo. Savič: Podeželske trgovine. (Konec.) Letovanje meščanov na deželi je bilo s tem, da se na deželi ni moglo ničesar kupiti, skoraj onemogočeno. Človek, ki gre na deželo, da se odpočije in uživa, noče ničesar pogrešati. Zato se je pri nas ukoreninila razvada, da hodijo meščani na letovišče v draga kopališča ali v inozemstvo. Tudi ako bi meščan dobil pri seljaku stanovanje, bi moral od gladu umreti, ako noče ali ne more jesti koruznih žgancev in mleka. Na deže-' lo se ne more vsega vzeti s seboj, kar se potrebuje, a če tudi bi se vzela s seboj vsa zaloga, ti vendar od časa do časa kaj zmanjka in po to bi moral iti do 10 ur daleč v mesto. Na deželi se ne dobi niti sladkorja, niti piva, kisle vode, limonade, čokolade, kakava, niti se ne more kupiti za razbit kozarec, krožnik nadomestilo; absolutno ničesar se ne more kupiti na deželi. Zato nihče tudi ne misli, da bi šel na deželo. Pogosto so posamezni bolniki v Zlatiboru, ki so se nastanili pri seljakih, proklinjali trenutek, ko so se odločili, da gredo na deželo, da-si jim je klima izredno ugajala. Industrija se ali ni osnovala, ali pa, če se je osnovala, se ni to izvršilo v takem obsegu, v kakršnem bi se morala. Ako se mora iti kupovat vsako deko sladkorja, bonbonov, vsako steklenico pijače, vsako vrvico, platno, ruto itd. v mesto ali v trg, se v dveh slučajih v enem gotovo ne gre in raje trpi pomanjkanje, nego bi delal dolgo pot. S tem pa trpi produkcija. In za vasi, ki so celo zimo zasnežene ali sicer nedostopne, se morajo zaradi pomanjkanja trgovin odreči za cele mesece najnujnejšim potrebščinam. Mesta se niso okoristila s škodo drugih, kajti, če so imele podeželske trgovine slabe kupčije, se zato v mestih ni prav nič več prodalo. Tako ni imel od manjše potrošnje nihče nobene koristi. Mestne trgovine bodo slej ko prej ostale to, kar so sedaj, namreč središče trgovine. Trgovine na periferiji Beograda ne delajo ni-kake konkurence • trgovinam v Knez Mihajlovi ulici, kajti ravno na dobrih kupčijah periferijskih trgovin slone tudi dobre kupčije v trgovinah v sre- di mesta, ki dobavljajo blago perife-rijskim trgovinam. Ravnotako bi mestne in trške trgovine na deželi dobavljale blago podeželskim trgovinam in kolikor bolj bi prospevale podeželske trgovine, tem bolj bi tudi uspevale kupčije v mestih in trgih. Pa če bi mestne trgovine na drobno tudi manj prodale, ali pa tem več prodale na debelo. A tega se ni bati, ker bi se konzum v primeru, da bi smele podeželske trgovine prodajati vse blago brez izjeme, izdatno povišal. V kraju, v katerem seljak prodaja svoje pridelke, pa naj jih prodaja v mestu ali na deželi, bo nakupil tudi svoje potrebščine, ker jih bo imel na razpolago v večji izbiri ravno ob trenutku, ko dobi denar za svoje pridelke. * * * Zakon o podeželskih trgovinah omejuje konzum in ovira s tem trgovino in razvoj industrije, onemogoča razvoj večjih potreb, in te so nagibi za delo in napredek, dalje preprečuje dobre trgovske odnošaje med mestom in deželo preko podeželskih trgovin in končno preprečuje letovanje na deželi. Zaradi tega se namerava ta zakon z novim obrtnim redom razveljaviti. Uveljavila se bo, za kar je skrajni čas, svobodna trgovina, ki je v skladu s trgovsko politiko, katero vlada proglaša. r^xmmsssssssmamrnMM »UD&HAf r ------ Ako piješ „BuddtiaM čaL vživaš že na zemlji raj! iiiin k mUbSI Trgovina. Oddaja veleprodaj tobačnih izdelkov v zakup. Veleprodaje tobačnih izdelkov ne oddajo za čas od 1. januarja do 1926 do 31. decembra 1927 v zakup. Ponudbe se bodo javno sprejemale dne 27. t. m. v upravi državnih monopolov v Beogradu. Zakupni pogoji so na vpogled pri Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, pri vseh srezkih upravah in oddelkih finančne kontrole ter pri tobačni tovarni v Ljubljani. Velike množine lesenih zabojev za eksport pomaranč in limon potrebuje neka italijanska tvrdka v Padovi. Interesentom je njen naslov na razpolago v pisarni zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Nakup acetonovega olja. tvrdka v Ameriki želi nakupiti večje množine ace-tonovega olja. Natančnejše izvejo interesenti v pisarni zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. ‘ Enotna zbornica za Črno goro. V Črni gori, kjer dosedaj trgovina, obrt in industrija še ni imela zakonitega zastopstva po vzorcu trgovskih, obrtniških in in- j dustrijskih zbornic v drugih pokrajinah, se ustanovi na podlagi pooblastila, katero daje vladi zadnji dvanajstinski zakon, zbornica za trgovino, obrt in industrijo za Črno goro v Podgorici. Monopol vžigalic na Poljskem. Poljsko finančno ministrstvo je sklenilo pogodbo z angleško družbo »International Mateh Corporation« za oddajo v zakup državnega monopola vžigalic. Pogodba predvideva med drugim ustanovitev na Poljskem nove delniške družbe z delniško glavnico v iznosu 5 milijonov zlotov, ki bi imela namen, da eksploatira monopol vžigalic. Monopol se prepusti družbi za dobo 20 let proti letni zakupnini v iznosu 5 milijonov zlotov. Razen tega se družba zaveže, da dovoli poljski vladi posojilo v iznosu 6 milijonov dolarjev, plačljivih v 20 letih. Mednarodni sejem v Lwowu. Na mednarodnem velesejmu v Lwowu, ki se bo vršil od 5. do 15. septembra t. 1., na katerem je rezerviran poseben paviljon za razstavljalce naše kraljevine, bo v času od 7. do .10. septembra tudi poseben semenj za svinje, ovce, živino, domače zajce in živino za pleme. Udeleženci in po-setniki razstave bodo imeli 75 odstotni popust pri izdaji vizumov in 66 odst popust na železnicah za povratno potovanje na vseh izhodnih postajah. Za točnej-še informacije se je obrniti neposredno na direkcijo sejma v Lwowu. Skopljanska trgovska zbornica na frankfurtskem sejmu. Kakor nam poročajo, se udeleži skopljanska trgovska zbornica frankfurtskega sejma, ki se vrši od 4. do 7. oktobra, s posebno razstavo opija raznih vrst iz Južne Srbije. Konkurzni oklic. Razglašen je konkurz 0 imovini Ludovika Ileršiča, posestnika in trgovca v Ljubljani, Friškovec št. 6. Prvi zbor upnikov pri deželnem sodišču v Ljubljani v sobi št. 140 dne 20. avgusta 1925 ob devetih. Oglasit veni rok do dne 24. septembra 1925, o imovini Pon-graca Traunčkarja, trgovca v Št. liju pod Turjakom. Prvi zbor upnikov pri okrajnem sodišču v Slovenjgradcu dne 20. avgusta 1925 ob devetih. Oglasitveni rok do dne 1. oktobra 1925, ter o imovini \ iiika Mauka, trgovca z meš. blagom v Rakovcih, srez Ptuj. Prvi zbor upnikov pri okrajnem sodišču v Ormožu dne 29. avgusta 1925 ob devetih. Oglasitveni rok do dne 3. oktobra 1925. Denarstvo. Amortizacija. Na prošnjo Gabriele Vogrinec v Studencih se uvede postopanje v svrho amortizacije sledečih vrednostnih papirjev, ki jih je baje prosilka izgubila, ter se njih imejitelj poživlja, da uveljavi tekom 6 mesecev svoje pravice. Sicer bi se po preteku tega roka proglasilo, da je hranilna knjižica Mestne hranilnice v Mariboru štev. 3580/133709 z vlogo 2401 dinar 78 par, glaseča se na ime Alojzij Sprager, brez moči. — Okrožno sodišče v Mariboru, 13. avgusta 1925. Naknadna prijava depoa vrednostnih papirjev naših državljanov pri poštni hranilnici na Dunaju. Poštna hranilnica, podružnica v Ljubljani objavlja: Prili-kom prenosa depoa vrednostnih papirjev naših državljanov iz poštne hranilnice na Dunaju se je ugotovilo, da preko 20.000 deponentov ni prijavilo svojih depojev odn. ni pooblastilo poštno hranilnico v Sarajevu, da izvrši prenos istih. — Z ozirom na dejstvo, da se med depoi nahaja za približno nomin. Kr. 6,000.000.— predvojnih rent, za katere mora naša država po mirovnem ugovoru izdati druge naše obveznice, in preko nomin. 3 milijonov kron ostalih vrednostnih papirjev — ne vpoštevaječ vojna posojila — se poživljajo lastniki še ne prijavljenih depojev, da prijavijo svoje depoe naknadno v Sarajevu in sicer neposredno pismeno filiali poštanske štedionice v Sarajevu ter da isto pooblaste za prenos depojev iz Dunaja. — Prijavi mora vsak lastnik depoa priložiti: 1. Rentno knjižico odn. dokument o depou (Deposchein); v primeru izgube teh dokumentov mor alastnik ru izgube teh dokumentov mora lastnik škodo, ki bi nastala z oddajo depoa; 2. dokaz o državljanstvu kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Državljanstvo se dokazuje: z domovnico ali s potrdilom j občine, da je posilec pristojen v katerokoli občino kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ali z odlokom, da mu je priznano državljanstvo naše kraljevine, ali ; z dekretom, da je imenovan za državnega uradnika; 3. dokaz, da prosilec od 16. julija 1920. dalje nima nobenega domicila odn. sedeža v avstrijski republiki, j Kot dokaz domicila izven meja avstrij-! ske republike služi: potrdilo policije ali 1 občine, da prosilec ne stanuje na avstrij-j skem ozemlju ali da ima stalno prebivališče v naši kraljevini. Stanje vlog v ljubljanski podružnici poštne hranilnice meseca julija t. 1. — Ljubljanska podružnica poštne hranilnice je imela po stanju dne 30. junija t. 1. 52,756.855.05 Din vlog, po stanju koncem julija t. 1. pa samo še 413,271.508.16 Din, kar znači, da so vloge v Sloveniji padle skoraj za 9 milijonov dinarjev. Vloge so se znižale samo še pri podružnici v Zagrebu za 4 milijone Din, dočim so pri ostalih podružnicah, narastle in sicer v Beogradu za skoraj 7 miliionov Din in v Sarajevu za dva milijona dinarjev. Davki in takse. Določbe glede posebno pridobnine v zakonu o budietskih dvanajstinah avgust—november 1925. Zveza industrijcev na slovenskem ozemlju kraljevine SHS v Ljubljani je poslala svojim članom naslednjo okrožnico: Zakon o budžetskih dvanajstinah, ki je bil objavljen v Službenih Novinah broj 173 - XXXVI, od 1. avgusta 1925 in je istega dne stopil v moč, vsebuje važne določbe glede posebne pridobn'ine, kojo plačujejo podjetja, zavezana javnemu polaganju računov. Citiramo te določbe iz, čl. 8., VI.: »Na teritoriju cele kraljevine smatrajo se režijskim stroškom plačani vojni in povojni pribitki: (60% v Hrvatski, Slavonski in Vojvodini dve tretjini od pribitka po 90 odstotkov, 60% v Sloveniji in Dalmaciji, 30% izredni pribitek v vsej kraljevini); davek na poslovni promet, invalidski davek in vojno komorski prispevek; vse občinske, mestne, okrajne, okrožne in oblastne doklade. — Podjetja, vezana javnemu polaganju računov, so dolžna dati na zahtevo finančne oblasti vpogled v svoje knjige in račune. — Državni organi, kateri vrše vpogled, dolžni so čuvati tajnost in ne smejo vpogled raztegniti na nič drugega nego na ono, kar vpliva na pravilno odmero davka, ki ga plačajo prednja podjetja. — Pooblašča se minister financ, da o vsem tem predpiše bližnje naredbe s Pravilnikom in da s tem izvrši izenačenje davčnih bremen, v kolikor to pri teh davčnih obvezancih dopuščalo zakonski predpisi.« — Po prednjem s© tedaj našteti pribitki oz. davki in doklade smatrajo režijskim postavkam in se v istem razmerju zmanjša davčna od-merna podlaga. Osobite važnosti je, da ■veljajo za odbitne postavke avtonomne doklade (občinske, okrajne, oblastne doklade). S tem je saj v nekoliko olajšamo davčno breme in posebne pridobnine in je ustreženo zahtevi, katero smo skupaj s Centralo industrijskih korporacij in Trgovsko in obrtniško zbornico v Ljubljani skozi dalj časa odločno zastopali. — Na tem mestu nam je dolžnost, da izrekamo svojo zahvalo g. dr. Fran Windischerju, ki je menda kot prvi z iskreno vnemo in veščo stvarnostjo propagiral odbitnost avtonomnih doklad in , je prednjačil v tej naši skupni akciji. — ■Znano je, da se je iz zakona o budžet-skih dvanajstinah v poslednjem trenot-l 500% doklade v 306 in preko 500%' doklade v 700 občinah. — Občutnost teh doklad je uvidela tudi finančna uprava, «sled česar je odredila, da se morajo v posameznih občinah pobirati diferencirane občinske doklade v prilog hišno-majemnemu davku, ki bi pri nediferenciranih dokladah absorbiral celoten hišni «*mos. f rj # earino na uvoz romunskega lesa. - ka zbornica za trgovino in industrijo je sklenila zahtevati od vlade, noj se uvede za les iz Rumunije uvozna ca-irina. Ta predmet je sedaj prost carine in zaradi svoje nizke cene močno konkurira našemu lesu. Carinski prejemki v tretji desetini meseca julija t. 1. V tretji desetini meseca julija t. 1. so naše carinarnice pobrale 55,656.146 Din carine. Največ so pobrale carinarnice: Beograd-Sava 7,192.291 Din in Beograd - žel. postaja 5,574.965 dinarjev, skupaj 12,767.256 Diu, Zagreb-pošta 1,949.022 Din in Zagreb-kolodvor 8,184.549 Din, skupaj 10,133.531 Din, Ljubljana 4,577.656 Din, Maribor 4 milijone 35.664 Din, Subotica 2,695.787 Din, Novi Sad 2,419.350 Din, Sarajevo 2 milijona 181.267 Din, Skoplje 2,146.592 Din in Split 2,021.272 Din. Cel mesec julij 1.1. se je pobralo 159,300.419 Din carine, do-čim -se je pobralo v mesecu juniju t. 1. ' samo 144,891.171 Din in se v višjem znesku brez dvoma kažejo prve posledice nove carinske tarife, ki je stopila v veljavo dne 20. junija t. 1. Za primerjavo navajamo, da se je leta 1924. pobralo v mesecu juliju 135,004.520 Din in v mesecu juniju 107,115.862 Din carine. i Promet Ministrstvo pošte za mednarodni profesorski kongres. O priliki mednarodnega kongresa profesorjev, ki se vrši koncem meseca avgusta v Beogradu, postavi ministrstvo pošte v zborovalnih dvoranah tega kongresa posebne brzojavne in radiofonske instalacije, ki naj omogočijo hitro poročanje o razpravah kongresa. Telefonski materijal iz Nemčije. Šef telefonske mreže v Beogradu je prejel iz Nemčije za ministrstvo pošte in telegrafa večjo količino telefonskega in telegrafskega materijala. Bo li od tega materija-la dobila delež tudi Slovenija, da se vsaj za silo nadomesti železna žica z bakreno, da ne bomo še dolgo časa imeli telefonske zveze, na katerih je skoro nemogoče vršiti pogovore?! Poštna zveza Praga—Trst—Split. — Češkoslovaška republika je sklenila uvesti aeroplansko poštno službo iz Prage do morja in Trsta in event. tudi do Splita. Med Italijo in Češkoslovaško so se že pričeli razgovori, na kar se bodo stavili naši državi končni predlogi. Telefonska zveza Rogatec z Avstrijo. V torek se je vzpostavila direktna telefonska zveza Rogatec—Gradec in Rogatec —Dunaj. Taksa za razgovore je na prvi progi 2, na drugi progi 2 in pol zlata franka. Za poziv se plača en frank. Izvoz in uvoz. Opozoritev uvoznikom in izvoznikom. Ker ne izpolnjujejo mnogi uvozniki in izvozniki svoje obveznosti, dane pooblaščenim zovodom v zmislu čl. 11. in 16. pravilnika o ureditvi prometa z devizami in valutami, je minister financ bil v zadnjem času primoran uporabiti določila člena 27. pravilnika o prometu z devizami in valutami in je v smislu tega člena nekatere trgovce tudi kaznoval. Ker ta-r ki trgovci kompromitirajo na ta način prostost v poslovanju z devizami in valutami, ki je omejena samo v toliko, da je predpisana dolžnost opravdanja danih obvez pri pooblaščenih bankah je ministrstvo financ naslovilo na našo zbornico za trgovino, obrt in industrijo vlogo s prošnjo, da opozori vse svoje člane, da se držijo striktno predpisov o opravičevanju danih obvez, ker je to tudi v njih interesu in da ustvarjajo z nasprotnim postopanjem nepotrebno delo tako generalnemu inšpektoratu kakor tudi samim sebi. Nemška zunanja trgovina v mesecu juniju t. 1. Stanje nemške zunanje trgovine se je v mesecu juniju t. 1. izpreme-nilo v toliko, da se je pasivnost trgovske . bilance za blagovni promet zvišala na 323 milj. mark, dočim je znašala v mesecu maju t. 1. samo 2’66 milj. mark. Posebno se opaža znatno povečanje uvoza potrebščin in padanje uvoza surovin in celokupnega izvoza. Kako se je gibala zunanja trgovina v mesecu juniju t. 1., kažejo sledeče številke: Uvoz 1925; v milijonih zlatih mark Skupina blaga junija julija 1. Živa živina 15.046 12.946 2. Potrebščine in pijače 344.450 292.712 3. Surovine in polfabr. 484.926 520.588 4. Fabrikati 164.766 167.101 blagovni promet 1,009.188 993.347 5 Zlato in srebro 62.600 90.447 Skupaj 1,071.788 1,083.794 Izvoz 1925; v milijonih zlatih mark Skupina blaga junija julija 1. Živa živina 730 982 2. Potrebščine in pijače 34.357 40.175 3. Surovine in polfabr. 120.201 137.796 4. Fabrikati 530.436 549.049 blagovni promet 685.724 728.002 5. Zlato in srebro 1.988 4.174 Skupaj 687.712 732.176 Uvoz: Druga skupina izkazuje znaten porast v iznosu 51'7 milj. mark in sicer žito U'9, ječmen 121, mast itd., zmanjšanje pa kava, sladkor, maslo in južno sadje. Tretja skupina se je napram prejšnjemu mesecu znižala za 357 milj. mark in to: tekstilno blago za 40-5, dalje cink, surovi tobak in premog, dočim sc je uvoz stavbenega lesa zvišal za 13-4, dalje železna ruda itd. Četrta skupina izkazuje ravnotako nazadovanje za 23 milj. mark. Uvoz tekstilnega blaga se je znižal za 7‘2, uvoz železnih predmetov pa povečal za 3.1. Razlike glede drugih fabrikatov so neznatne. Izvoz: Druga skupina je nazadovala za 17 6 milj. mark. Najbolj je nazadovala kalijeva sol in sicer za 67 milj. mark. V četrti skupini se je izvoz zmanjšal za 18-6 milj. mark. Posebno so nazadovale kemikalije (za 6‘2) in električni predmeti (57), dočim se je izvoz norim-berškega blaga in muzikalij napram prejšnjemu mesecu znatno popravil. j VSE ZAHTEVA DOBRO ZLATOROG A\IL0 g ] ZLATOROG ft.zn . Svetovni kongres telegraličnega save-za. Svetovni kongres telegrafičnega save-za se vrši začetkom septembra v Parizu. Zadnji kongres se je vršil leta 1908 v Lizboni. Na kongresu bodo razpravljali o novem pravilniku za mednarodni tele-grafični promet. Mednarodni šumarski kongres v Rimu leta 1926. V Rimu se bo vršil meseca maja prihodnjega leta velik mednarodni šumarski kongres. Odbor za reorganizacijo kongresa je že na delu. V odboru so osebnosti izredne organizatorne sposobnosti in kongres bo imel brez dvoma naj- boljše uspehe. V programu so samo ak-tuelna vprašanja, ki so mednarodnega interesa v popolnem smislu besede. Istočasno se bo vršila tudi šumarska razstava in podvzeli se bodo naučno-praktični izleti v najinteresantnejša šumarska svetovna področja. Kongresa se bodo udeležili delegati vlade, zavodov, tidruženj in posamezniki, ki se bodo pravočasno prijavili in plačali takso v iznosu 50 francoskih frankov na naslov: Comite du Congres Internationale de Sylvicultura a Rome. Institut International d’ Agricul-ture (Villa Umberto I. Rome). Udeleženci kongresa bodo imeli naslednje ugodnosti: popust na vožnji po suhem in morju za prihod, za izlete in za odhod, brezplačno bodo prejemali vse publikar cije kongresa in bodo deležni vseh ugodnosti, ki se bodo pravočasno objavile v programu. Mednarodni sejem v Solunu, ki se je imel otvoriti 18. oktobra t. 1., se je iz tehničnih razlogov preložil na mesec september prihodnjega leta. Letina na Grškem. Letošnja letina na otoku Krfu in tudi po ostalem grškem ozemlju je jako ugodna. Letošnji pridelki bodo zadostovali za potrebe Grške za dobo 5 do 6 mesecev. Stanje posevkov in žetev v Avstriji. Po uraduih podatkih so ozimni posevki do meseca junija t. 1. lepo napredovali. Ozimna pšenica ima izdatno klasje, ozimna rž je neobičajno visoka, ozimni ječ-nem pa so že zaceli žeti. Jaro žito je nekoliko v rasti zaostalo. Jara pšenica dobro uspeva, jara rž je začela cvesti in jari ječnem je jako gost, oves pa se ne more razvijati. Koruza polagoma uspeva, fižol obeta zadovoljiv pridelek, krompir pa je nekoliko zaostal, a se kljub temu lepo razvija. Sladkorna pesa se dobro razvija in lepo napreduje. Košnja prve detelje je že končana. Sadno drevje se letos posebno dobro razvija v rasti, zato je pa sad tembolj zaostal in ne obeta posebnega pridelka. Državna borza dela v Mariboru. Od 9. do 15. avgusta t. 1. je bilo pri tej borzi dela 144 prostih mest prijavljenih. 171 oseb je iskalo službe, v 52 slučajih je borza posredovala uspešno in 4 osebe so odpotovale; od 1. januarja do 15. avgusta pa je bilo 4433 prostih mest prijavljenih, 6573 oseb je iskalo službe, v 1841 slučajih je borza posredovala uspešno in 483 oseb je odpotovalo. Nova karta za področje poštne direkcije v Ljubljani. Direkcija pošte in brzo-java je izdala novo pregledno karto »Poštne zveze v področju direkcije pošte in telegrafa v Ljubljani«. Karto je dobiti, dokler traja zaloga, pri vseh večjih poštah proti plačilu 5 dinarjev. Italija si nabavlja premog na Poljskem. — Italija se je odločila, da si prične nabavljati premog na Poljskem. Te dni je prejela prvo pošiljko, ki je dospela po železnici. Anglija za priključitev Avstrije k Nemčiji? »Times« priobčuje članek svojega dunajskega dopisnika o sedanjem položaju v Avstriji. Dopisnik naglaša izredno velik preokret na boljše, ki se je kljub vsem težkočam uveljavil tekom zadnjih treh let. Najtežavnejši problem je sedaj izboljšanje neugodne trgovinske bilance. Pri tem je velika ovira tarifna politika sosednih držav, ki ne dovoljujejo, da bi mogla Avstrija, ki ne prideluje dovolj živil, svojo potrebo na živilih kriti s svojim izvozom. Temu se pridružuje še nemška tekma in pa zmanjšana kupoval-na moč širokih ljudskih slojev. Končno pravi dopisnik, da je danes v Avstriji splošno zmagalo prepričanje, da Avstriji ne preostaja drugega, nego da se pridruži Nemčiji. Strah, da bi nemška industrija nadvladovala avstrijsko, je minil, odkar so postale očite dejanske raa-inere v Stinuesovem gospodarstvu. Za združitev je tudi delavstvo, ki upa od tega boljših delovnih razmer. Danes je 80 odstotkov avstrijskega prebivalstva za priključitev k Nemčiji. Porast števila delniških družb v Italiji. V preteklem letu se je ustanovilo v Italiji 1630 delniških družb z celokupno glavnic® v iznosu 905 milijonov lir. Delniško glavnico je povišalo 1175 družb za celokupni iznos 5.109,000.000 lir. Razpustilo se je 18 družb, katerih likvidacija je znašala 39 milijonov lir. Vsebina angleško-francoskega s poraslima. Posebni poročevalec lista »Petit Parisien« v Londonu piše o sporazumu, ki se je dosegel med Briandom in Chamberlainom glede varnostnega pakta, tole: Ako bo Nemčija zaprosila za vstop v Društvo narodov pred septembrom, se ji bo dovolil le provizoričen sprejem; ta se bo spremenil v definitivnega šele tedaj, ko bo Nemčija zvesto izpolnila vse obveznosti, ki jih določajo klavzule raz-orožitvene pogodbe. Na drugi strani si pridržuje Anglija pravico do primernih sankcij prott Nemčiji v slučaju, da ne bi ista izvrševala reparacijske obveznosti. Dopisnik »Matina« javlja, da se da vprašanje vzhodnih mej najboljše rešiti na ta način, da se jih postavi pod zaščito Francije in Društva narodpv. »Journal« naglaša, da si Francija pridržuj^ pravioo v Ljubljani j priporoča Špecerij sko j blago § romovrstno žganje j j moko Irt | deielne pridelke raznovrstno rudninsko vodo pražama za =j lmyo in mil n dl— j Save se električnim J obratom. , CKNIKI NA KAZPOtAOOl L——~-=rr-TC,H v=ai|lll£===:r3 v iovarna ^ vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana, nudi : naifinelši in najokusnejši : namizni kis iz pristnega vina. ZAHTEVAJTE PONUDBO! Tehnično in higijenično najmoder-neje urejena kisarna v Jugoslaviji. Pisarna: Ljubljana, Dunajska cesta št. 1 a, II. nadstropje. Telefon št. 552 Račun pri pošt. ček. zavodu 0 št. 13.108 < t*atalk la ladajatalj: »Merkur«, do podpiranja svojih vzhodnih zaveznikov za slučaj, da bi jih Nemci napadli. Glede Porenja je Francija upravičena ukreniti vse primerne korake, ako bi Nemčija kršila čl. 42. in 43. versailleske mirovne pogodbe. Seveda je Bmnd zagotovil Chamberlainu, da Francija ne bo začela vojnih operacij radi malenkostnih incidentov. Pogajanja za odplačevanje evropskih dolgov. Iz Newyorka poročajo, da je takoj v začetku pogajanj med belgijsko in ameriško komisijo za ureditev medza-vezniških dolgov prišlo do nesporazuma. Ameriška komisija je zahtevala, da evropske države dolžnice začno takoj odplačevati dolgove, če tudi v manjših obrokih. Belgijski delegati vztrajajo na tem, da se odplačevanje uredi po plačilni možnosti posameznih držav. Ako bodo pogajanja med Belgijo in Ameriko ugodno zaključena, bodo sledila tudi pogajanja s Francijo in Italijo. Ako pa se bodo sedanja pogajanja izjalovila, zastopa ameriška komisija stališče, naj se pogajanja z drugimi evropskimi državami odgode na nedoločen čas. ljubljanska borza. Dne 19. avgusta 1925. Vrednote: Investicijsko posojilo iz leta 1921, den. 75; Loterijska drž. renta za vojno škodo, den. 286; Celjska posojilnica d. d., Celje, den. 201, bi. 204; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana, den. 225, bi. 265; Merkantilna banka, Kočevje, den. 10C, bi. 104; Prva hrv. štedi-onica Zagreb, den. 850; Slavenska banka d. d., Zagreb, bi. 66; Kreditni zavod za trg. in ind., Ljubljana, den. 175, bi. 185; Strojne tov. in livarne d. d., Ljubljana, den. 110; Trboveljska prem. družba, Ljubljana, bi. 340; Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana, den. 116; Stavbna družba d. d., Ljubljana, den. 165, bi. 180. Blago: Hrastovi dueli, 44 mm, od 1.33 do 2.17 m dolž., fco meja trans., bi. 1050; črni bor-bordonali, od 3 do 8 m dol., od 30/30 do 50/50 fob Gruž, bi. 650; hrasto- j va drva, 1 m dolž., suha, Ico nakl. post., ! 4 vag., den. 17.50, bi. 17.50, zaklj. 17.50; bukova drva, suha, 1 m dolž., fco Ljubljana, 1 vag., den. 21, bi. 21, zaklj. 21; pšenica domača, fco Ljubljana, den. 275; koruza sremska, fco Postojna, trans., 1 vag., den. 237.50, bi. 237.50, zaklj. 237.50; oves slav., par. Ljubljana, bi. 195; laneno seme, la, fco Ljubljana, den. 550. Tržna poročila. Tržne cene za meso v Mariboru (15. avgusta). Govedina: 1 kg govejega mesa 10 do 19, vampov 6 do 8, pljuča 6 do 8. Teletina: 1 kg teletine 12.50 do 15, jetra 12.50 do 15, pljuča 8 do 9. Svinjina: 1 kg prašičjega mesa 15 do 22.50, salo 25 do 27.50, črevna mast 15 do 20, pljuča 7 do 8, jetra 12 do 15, slanine sveže 22 do 25, papricirane 30 do 32, prekajene 30 do 37.50, mast 25 do 32, prekajeno meso 25 do 34, gnjati 36 do 43. Klobase: 1 kg krakovskih 38 do 40, brunšviških 19 do Mama — mama, glej lo je pravo „GAZEI.A“ - milo, ki se lako krasno peni, da snažno in belo perilo ler prihrani trud in dela -"V: * ‘i V 25, pariških 26 do 28, posebnih 26 do 28, hrenovk 32 do 34, kranjskih 36 do 38, 1 komad prekajenih 5 do 7. Perutnina: En piščanec, majhen 17.50 do 20, večji 2 Odo 27.50, kokoši 32.50 do 50, race 17.50 do 27.50, gosi 45 do 62.50, puran 80, zajec domač, majhen 5 do 10, večji 30 do 40 Din. — Mleko maslo sir in jajca: 1 liter mleka 2.50 do 3, smetane 12 do 15, 1 kg surovega masla 40 do 44, čajnega 50, kuhanega masla 50 do 60, ementalskega sira 120, polementalskega 50, trapistnega 20 do 30, grojskega 35 do 40, tilsitskega 30 do 40, parmazan 90 do 100, 1 kos sirčka 3 do 7.50, eno jajce 1 do 1.25 Din. Cene špecerijskemu blagu v Mariboru (15. avgusta). 1 kg kave I. 50 do 90, pražene 55 do 90, soli 4.50, testenin 9 do 17.50, sladkorja v prahu 16.50, v kristalu 14 do 14.50, v kockah 16 do 16.50, škroba, pšeničnega 12, riževega 25, riža 7 do 15, 1 liter namiznega olja 24 do 30, I kg mila 16 do 18 Din. Mlevski izdelki na trgu v Mariboru (15. avgusta). 1 kg pšenične moke št. 0 6 do 6.50, št. 2 5.25 do 6, št. 5 5 do 5.50, št. 6 4.50 do 5, št. 7 4 do 4.50, prosene kaše 6, ješprenja 7 do 15, otrobov 2.25, koruzne moke 3 do 3.50, koruznega zdroba 4 do 5, pšeničnega 7, ajdove moke št. 1 8, št. 2 7 Din. Vinski trg. Izgledi letine so v večini vinogradov povoljni. V Banatu ndtirajo bela vina iz leta 1923 Din 7, črna vina iz leta 1924. Din 5. V Bački 13% vina 9 do II dinarjev, v Srbiji je trgovina zelo slaba. Boljša črna vina notirajo 10 do 12, slabša 9 do 10, bela boljša 10 do 12, črna 9 do 10. V mariborskem in ljutomerskem okraju vinogradi niso posebno trpeli od vremenskih nezgod in peronospore. V mariborskem okraju notira vino iz leta 1924. Din 8 do 9, v ljutomerskem pa 10 do 12 Din. Dunajski goveji sejem (17. avgusta). Dogon 3650 komadov: od tega iz Jugoslavije 1375. Prvovrstno blago se je pocenilo za 5, ostale vrste za 10 do 15 grošev pri kg. Notirali so za kg žive teže v šilingih: voli I. 1.70 do 1.85 (izjemno 1.90 do 2.15), II. 1.40 do 1.60, III. 1.15 do 1.35, biki 1.25 do 1.65 (1.75), krave 1.10 do I.40 (1.60), slaba živina 0.65 do 1.10. Dunajska borza la kmetijske produkte (17. avgusta). Ameriške notice koncem prošlega tedni so zabeležile v pšenici in rži padec do 6 centov. Samo turščica se je podražila za 1 cent. Dunajsko tržišče je zabeležilo majhno oslabljeuje cen. Promet slab. Notirajo na debelo v šilingih za 100 kg vzljučno blagovnoprometni davek brez carine: pšenica: domača 40.50 do 41.50, s Potisja 43.50 do 45, nova 42 do 42.50, r ž : domača 30.75 do 31.25; ječmen: domači 34 do 44, slovaški 34 i do 51; turščica: 31.50 do 32.50; j oves: domači 30 do 32. Cone živini v Marselju. V Marselju so notirale dne 24. julija t. 1. sledeče cene, računajoč za 100 kg žive teže: Voli in krave I. vrste 820 do 880 frankov, II. 700 do 800 frankov; ovni in ovce I. 700 do 775, II. 600 do 675; teleta I. 1000 do 1170, II. 900 do 975; jagnjeta I. 1050 do 1150, II. 900 do 1000; domače svinje 850 do 875; koze 350 do 500 frankov. Kupujte samo pri JOSIP PETELIHC U LJUBLjANA otroške majce, damske nogavice, kopalne hlače, kravale, naramnice, galanterijo, dišeča mila, palice, nahrbtnike, ■ujnltja cena na veliko in malo blizu Preieraovega spomenika ob vod. Dobava, prodaja. i j Dobava bencina. Direkcija pošte in te-! legrafa v Ljubljani priredi na osnovi čl. 1 86. do 98. zakona o državnem racunovod-j stvu na dan 15. septembra 1925 ob 11. uri ! v svojem uradnem poslopju v Ljubljani. Sv. Jakoba trg št. 2, soba štev. 42, pismeno dražbo za dobavo 12.000 kg bencina. Pogoje za dražbo je mogoče vpogledati I in dobiti pri tej direkciji, soba št. 42, ob delavnikih od 7. do 13. ure. Kavcija, ki znaša 5, za inozemce 10 odstotkov vrednosti ponudenega blaga, se mora plačati predstojniku pomožnega urada direkcije pred dražbo, a najkasneje na dan dražbe do 10. ure. > Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 31. avgusta t. L ponudbe glede dobave vodokaznih stekel in glede dobave stearinskih sveč in loja, do 2. septembra t. 1. glede dobave zavornjakov in glede dobave kisika, do 10. septembra t. 1. glede dobave svinca, glede dobave različnega orodja ter glede dobave usnjatih torbic in map. (Pogoji itd. na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije). — Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do 12. septembra t. 1. ponudbe glede dobave smrekovega lesa. — Dne 12. septembra se bosta vršili pri Direkciji državnih železnic v Subotici ofertalni licitaciji glede dobave žebljev in plošč ter glede dobave hrastovih pragov. — Dobnve. Direkcija državnega rudniku v Brezi sprejema do 30. avgusta t. 1. ponudbe za dobavo 2 kilovatnih števcev za izmenično strujo. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 1. septembra t. 1. pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave materiala za gornji ustroj (skretnice). — Dne 4. septembra t. 1. pri intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani glede dobave 180.000 kg ovsa. — Dne 15. septembra t. 1. pri poštni direkciji v Ljubljani glede dobave 12.000 kg bencina. — Dne 15. septembra t. 1. pri direkciji državnih že^ leznic v Sarajevu glede dobave zavornjakov. — Dne 16. septembra t. 1. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave materijala za modelerje in livarje. * * * Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Trgovske in obrtniške zbornic« ! v Ljubljani interesentom na vpogled. TISKARNA »MERKUR' LJUBLJANA Simon Gregorčičeva ulica št. 13 ) iiuiiiiitunniiiiiiiiuuiiuHiiiiiiiiiHiiiiiii o Tiska časopise, posetnice, knjige, brošure, letake, cenike, pravila, lepake, vse trgovske in uradne tiskovine itd. v eni in v več barvah Lastna knjigoveznica Kolesa m šivalne stroje kupujte edino le pri Josip Petelinc-u mamk« Oritzner, Ph3nix in Adler ter posamezne dele za kolesa in »troje, pneumalike, Igle Lamerr. Ljubljana, blU« Prešernovega spomenika. Pouk v vezenju Je brezplačen. Na veliko 1 Na malol * Knoth-jermena lai Vedno na skladišču. A. Lampret Ljubljana Krekov (rg «1.10. Tel. Sl. 247 Oglašajte v JfjovskEm lislu“1 j d. d., Ljubljana Urednik dr. I. PLESS. - Odgovorni urednik v. jb«^. »Merkur«,' trgovsko-induatrijske d. d.