i,."i -:                                   Božične slike.
fakoj po st. Miklavži so zaeeli otroci misliti na to, kako bi si naredili o Božiči prav lepe jasliee.  Treba bode novcev, da si kupijo potrebnih stvari za jaslice.   ,Jaz iinam nekaj krajearjev," reče Ivan, ..podarili 90 mi je strijc, ko sem jim pokazal oni dan svojo šolsko nalogo."    /1'udi jaz hraiiim nekoliko denarja," oglasi se Jožek, nteta so mi je dali,  ko so bili v nedeljo pri nas."    ,In jaz hranim Le zdaj  one novce,  ki som je skupila po leti za nabrane gobe (glive)," pristavi Marijca.   BPa tudi v mojem hranilniku našlo se bode nekoliko," reče Aniea.
Otroei prežtejejo donarje ia bilo je dosti, da si kupijo barvanega papirja, ziatih pen, paatircev i. t. d. Ko se mati oapravijo po opravkih v mesto, dado jim otroci svoje pribranjene denarje ia jih prosijo, da bi jim kupili vsega po-trebuega za jaslice. Oj, to je bilo veselje, ko se mati vrnejo iz mesta domov. Prinesli so otrokom, 6esar so želeli. Radoveduo pregledujejo, kar so mati v mestu kupili. Ivanu so se najbolj dopadali sv. Irije kralji, ki v Betlobem jezdijo na tako lepih konjih. Jožek se je iudil lepim pastireem. Marijci pa je bil najbolj vžcč JezušSek, ki je ležal t bornih jaslieak. Anica se je veselila ilatih pen, s katerimi bo orehe zl&tila. Ko so si otroci ogledali vse, kar 80 jim mati prinesli, reče Ivan: nCas nam hitro poteka. Sarao deset dni šo imamo do Hožiča. Zatorej vže zdaj pripravimo vse, česar nam bode trcba za ja8lice. Jaz in Jožek greva jutri po zelcnega mahu. a vidve, Marijca in Anica, izrezovali bodete in prilepovali svete tri kraljc, pastirce in ovčiee ca trd papir. Orebe nam bodo mati pozlatili, a oče so rekli, da nam bodo vse drngo na-redili. kar je še treba k jaslieam."
Približal se je sveti večer. Za jaslice je bilo vže vse pripravljeno, aamo sestaviti iih je biJo treba.   To delo jeprevzela Kotija, domaia dekla,  ker je
211
ona najbolje znala, kako se jaslice lepo postavijo. Urnih rok je Rolija, in Jti&alu so stiiie v koiu za mizo Jične jaslice. Otroci se jih kar nag]edati niso mogli, tako so bile lepe. Nu, to vam je bilo veselje, da uikoli kaj tokega! Pozlaeenih orehov so vam je vse blestelo okolo jaslic. Po večeiji odniolijo oče sv. rožni venec in mati prižgo iučiee v kotu okolo jaslic. Oj kako iepo je bilo vse tol
,,Otroci," pravijo mati, ,zdaj pa zapojte kako božično pesenco, to se spodobi pred jaslicami I" Otroci slušajo mater in zapojo lepo božifSnieo:
Božje Dete se rodilo                        K jaslicani ooeoj bitimo,
V bornein hlevei je noeoj;              Lepi ta božični ias,
D8m nebeški zapuslilo —               JezuSčka lepo prosimo,
Slaro mu kristjan zapoj.                  Ds bi se usmilil oas.
V tem je potekal ias, in treba je bilo iti v cerkeT k polnočnicain. Tudi olroci so šii k poiunočnej ruaši io domov prišedši niso mogli dosti povedati, kako lepo je bilo po noči v eerkvi pri st. maši.
II.
N» bv. Štefana praznik so bili otroci vže na vse zgodaj po koDci. V dan tega svetnika je navada, da se nosijo na oltar sv. Štefana ieseni konjiii in žrebčki v dar. Naj bi namreč dal Bog, na priprošrjo tega svetnika, koDJe-rejcem srežo pri konjih, ter je Jnval vseh bolezni in nesreč. Ivan prosi očeta, naj bi smel ž njimi v cerkev in naj bi on nesel leseuoga konjiča sv. Štefanu na oltar. nNa dan sv. Martina," pravi Ivan, ,šla je Marijea z materjo v cerkev, da jc nesla leseno kravico, a danes naj jaz uesem i vami lesenega konjita na oltar!" Radi so o5e uslišali Ivanovo proiiDJo, iu Ivan gre ves vesel i očetom v cerke?. Kako ,je bil vesei, ko zagleda prfd cerkvijo poln jerbas lepih lesenih konjižev. bNq, zdaj si ga le izberi, katcri ti je najbolj všeč," reko oio Ivanu. Ivan si ogleda vse konjiiie. ,Oncga bclca uaj si vzamem, oče, saj je ludi naš konj doraa belec," reže Ifan in pokaže očetu belega lese-nega konja! nVzcrai si ga,"4 pravijo oče. Ves vesel vzamc Ivan lepega beica in ga uese v cerkev sf. Mtefanu v ilar. Domov priSedši, pripoveduje Jožku, mlajžemu bralcu, kako lepc lesene konjiče je vidil zunaj pred eerkvijo, in kako si je izbral lepega belca, ki ga je položil v cerkvi na oltar sv. Štefana.
IU.
Praziiik nedolžoih otročičer je zopet resel dan za otroke. V ta dan je navada, da hodijo otroci po hišah ntepežkat." Se šibicanii v roci ali pod obleko skritimi pridejo otroci v hišo, in kogar koli dobe doma, teko k njemu, da ga malo otepo, rekoč: nreši se! reši se!" Kdor je od otrok žiban, mora se jim s tem nrftžiti," da jim da krajcar, orehov, jabolk, suhih fešpelj in krh^jev v dar. A gorje onerau. katerega bi otroci ta dan še v postelji dobili. Ošibali bi ga, da bi bilo joj!                                                                    Iv. Zarnik.