Ekonomsko ogledalo Ekonomske analize/februar 2008 št. 2, Vol. XIV Ekonomsko ogledalo je namenjeno sprotnemu objavljanju in komentiranju tekočih makroekonomskih podatkov ter tudi izbranih tem s področja ekonomskega, socialnega in okoljskega razvoja. Sestavljeno je iz serije »ogledal«, ki obravnavajo ključne kazalce gospodarskih gibanj, komentirajo in ocenjujejo, kako se uresničuje Pomladanska oziroma Jesenska napoved ključnih makroekonomskih kazalcev ter kako poteka izvajanje ekonomske politike (plače, javne finance, cene, konkurenčnost, itd). Publikacija (tudi v angleškem jeziku) izide vsak mesec z izjemo septembra. Prispevke za to številko Ekonomskega ogledala so pripravili: Mateja Peternelj (Aktualno), Jure Brložnik (Mednarodno okolje), Miha Trošt (Cenovna gibanja in politika), Marjan Hafner (Denarni trg - varčevanje prebivalstva, Denarni trg - krediti), Tomaž Kraigher (Trg dela, Trg dela - brezposelni v letu 2007), Saša Kovačič (Plače), Katarina Ivas (Predelovalne dejavnosti), Janez Kušar (Gradbeništvo), Maja Kersnik (Tveganje revščine in dohodkovna neenakost), Mateja Kovač, Katarina Ivas (Meso in mesni izdelki). Odgovarja: Boštjan Vasle, direktor. Odgovorni urednik: Luka Žakelj. Lektoriranje: Generalni sekretariat Vlade RS, Sektor za prevajanje. Tehnična urednica: Ema Bertina Kopitar. Priprava podatkov, oblikovanje grafikonov: Bibijana Cirman Naglič, Marjeta Žigman. Distribucija: Katja Ferfolja. Tisk: Tiskarna Štrok. Oblikovna zasnova: Sandi Radovan, Studio DVA. Naklada: 400 izvodov. Urad RS za makroekonomske analize in razvoj Gregorčičeva 27, 1000 Ljubljana, tel: (+386 1) 478 10 12, fax: 478 10 70 Uredništvo: luka.zakelj@gov.si Distribucija: publicistika.umar@gov.si Ekonomsko ogledalo je dostopno na internetu: http://www.umar.gov.si/ Publikacija je vključena v podatkovni bazi Ebsco Publishing in Internet Securities. © UMAR, 1995-2008. Razmnoževanje publikacije ali njenih delov ni dovoljeno. Objava besedila in podatkov v celoti ali deloma je dovoljena le z navedbo vira. Vsebina Ekonomsko ogledalo UMAR številka 2/2008 str. 2 Aktualno Postopno umirjanje gospodarske rasti v EMU in Sloveniji str. 3 Mednarodno okolje Evropska komisija za letos znižala napoved gospodarske rasti in zvišala napoved inflacije v EMU str. 4 Cenovna gibanja in politika Rast cen tudi v januarju predvsem posledica višjih cen hrane in energentov str. 5 Denarni trg -varčevanje prebivalstva V letu 2007 okrepljena rast varčevanja prebivalstva v bankah, še bolj pa v vzajemnih skladih str. 6 Denarni trg - krediti Okrepljena kreditna aktivnost domačih bank tudi v letu 2007 str. 7 Trg dela Sezonska odpuščanja zaposlenih v decembru so vplivala na januarsko povečanje registrirane brezposelnosti str. 8 Trg dela - brezposelni v letu 2007 V letu 2007 močno znižanje števila brezposelnih in stopnje brezposelnosti str. 9 Plače Višja lanska rast neto plač v primerjavi z bruto plačami posledica sprememb v dohodninski zakonodaji str. 10 Predelovalne dejavnosti Decembra nadaljnja upočasnitev proizvodne aktivnosti, povprečna lanska rast najvišja v zadnjih 15 letih str. 11 Gradbeništvo Kljub umirjanju v drugi polovici leta je bila lani rast gradbene aktivnosti še višja kot v ugodnem letu 2006 str. 12 IZBRANE TEME Tveganje revščine in dohodkovna neenakost Socialni transferji močno znižujejo stopnjo tveganja revščine, ki je med najnižjimi v EU str. 15 Meso in mesni izdelki Pritiske na rast maloprodajnih cen mesa in mesnih izdelkov, ki je bila lani precej višja od rasti cen pri rejcih, so lahko izvajala tudi mesnopredelovalna podjetja str. 16-17 Priloge: Podatkovna (str. P1-P12), Pomembnejši kazalci (str. P13), Mednarodne primerjave (str. P14-P15), Slikovna (str. P16-P17). Izbrani konjunkturni kazalci, rast v % Zadnji podatek V primerjavi s prejšnjim mesecem z istim obdobjem predhodnega leta zadnji podatek predzad. podatek predpredz. podatek Industrija, vrednost industrijske proizvodnje XII -17,8 7,0 7,6 8,2 Predelovalne dejavnosti XII -18,4 8,4 8,9 9,5 Oskrba z elektriko, plinom, vodo XII 2,2 -11,2 -10,0 -9,5 Vrednost opravljenih gradbenih del, realno XII -18,0 18,5 21,7 23,6 Izvoz blaga (nominalno)1 XI -4,1 17,0 17,7 17,8 Uvoz blaga (nominalno)1 XI -4,1 18,8 20,2 20,2 Realni efektivni tečaj2 XII 0,1 2,3 2,2 2,0 Bruto plača na zaposlenega, realno XII -10,4 2,2 2,4 2,4 Skupno varčevanje prebivalstva v bankah, nominalno3 XII 4,9 9,5 7,7 11,4 Javnofinančni prihodki, realno I -11,8 4,1 4,0 4,5 Število formalno delovno aktivnih XII -0,4 3,5 3,5 3,5 Število registriranih brezposelnih I 1,2 -13,4 -16,9 -17,2 Število prostih delovnih mest I 57,7 11,7 6,6 7,9 V mesecu: zadnjem predzadnjem predpredzadnjem Stopnja registrirane brezposelnosti, v % XII 7,3 7,3 7,4 V mesecu: zadnjem skupaj v letu medletno4 Inflacija (rast cen življenjskih potrebščin), v % II 0,0 0,0 6,5 Rast cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih (domači trg), v % I 0,8 0,8 6,5 Viri podatkov: SURS, BS, RZZ, izračuni in ocene UMAR. Opombe: 1 plačilno-bilančna statistika. 2 Tečaj evra za Slovenijo, merjen z relativnimi cenami življenjskih potrebščin. V izračun efektivnega tečaja so zajete valute oz. cene 17 trgovinskih partneric (Avstrija, Belgija, Nemčija, Italija, Francija, Nizozemska, Španija, Danska, Združeno kraljestvo, Švedska, Češka, Madžarska, Poljska, Slovaška, ZDA, Švica, Japonska). Uteži so deleži posamezne trgovinske partnerice v slovenskem izvozu in uvozu proizvodov predelovalnih dejavnosti (5-8 SMTK) v obdobju 2001-2003. Izvoz je dvojno tehtan. 3 Medletna stopnja rasti je določena kot razmerje med stanjem ob koncu tekočega meseca in stanjem istega meseca v predhodnem letu. 4 Skupaj v zadnjih 12 mesecih. Aktualno Ekonomsko ogledalo UMAR številka 2/2008 str. 3 Gospodarska rast v EMU se je ob koncu lanskega leta upočasnila, njeno nadaljnje umirjanje pa se pričakuje tudi letos. Realna rast BDP v EMU se je v zadnjem četrtletju lani upočasnila z 2,6 % na 2,2 % (medletno desezonirano), k čemur je ob umirjanju izvoza največ prispevala nižja rast zasebne potrošnje zaradi visoke rasti cen hrane in energije. Ob pričakovanem ohlajanju gospodarske aktivnosti v letošnjem letu, ki bo večje od jesenskih pričakovanj zaradi posledic mednarodne finančne krize in hitrejšega upočasnjevanja rasti v ZDA, je EK za letos znižala napoved gospodarske rasti v EMU z 2,2 % jeseni na 1,8 %. Njen glavni dejavnik naj bi bila zasebna potrošnja, na katero bodo še naprej pozitivno vplivale ugodne razmere na trgu dela. Največjo omejitev za hitrejše povečevanje trošenja gospodinjstev predstavlja nadaljevanje visoke rasti cen hrane in energije. To je ključni razlog, da je EK dvignila napoved letošnje inflacije za 0,5 o. t., na 2,6 % (gl. str. 4). Upočasnjuje se tudi rast slovenskega gospodarstva, saj se še naprej postopno umirja aktivnost v gradbeništvu in predelovalnih dejavnostih, ki je bila lani za obe dejavnosti najmočnejša v zadnjih letih. Rast vrednosti opravljenih gradbenih del se je v zadnjem četrtletju lani umirila, v povprečju leta pa je ob pospešeni gradnji prometne infrastrukture in ugodnih vremenskih pogojih kar za 18,5 % presegla raven iz leta 2006 (gl. str. 12). V predelovalni industriji, katere rast je bila lani z 8,4 % med najvišjimi v EU, se je v zadnjem četrtletju še naprej postopoma umirjala aktivnost vseh dejavnosti z izjemo kemične industrije ter proizvodnje vozil in plovil, kjer se je ohranila na zelo visokih ravneh iz tretjega četrtletja. Na nadaljevanje umirjanja rasti za letos kažejo tudi podatki o poslovnih tendencah (gl. str. 11). Proti koncu leta sta se umirila tako blagovni izvoz kot uvoz. Po prvih podatkih se je izvoz blaga v zadnjem četrtletju lani nominalno povečal za 10,3 %, uvoz blaga pa za 9,7 % (v tretjem četrtletju za 17,8 % oz. 19,1 %). Razpoložljivi podatki po SMTK za enajst mesecev kažejo na upočasnitev rasti izvoza večine proizvodov, medtem ko se je izvoz cestnih vozil oktobra in novembra še okrepil. Ob močni rasti v prvih treh četrtletjih sta se v letu 2007 glede na leto 2006 blagovni izvoz in uvoz precej povečala (za 15,5 % oz. 16,7 %). Primanjkljaj na tekočem računu plačilne bilance se je lani precej povečal. Glavni vzrok za njegovo povečanje (za 765 mio EUR, na 1,6 mrd EUR oz. 4,9 % ocenjenega BDP) je višji primanjkljaj v trgovinski bilanci (ob visoki rasti izvoza se je lani močno okrepila tudi rast uvoza repromateriala ter investicijske, še zlasti transportne opreme) in bilanci faktorskih dohodkov (predvsem višja plačila obresti na zunanji dolg). Na drugi strani se je presežek v menjavi storitev lani še povečal in tako pozitivno vplival na saldo tekočega računa. Trg dela ob koncu lanskega leta še ni kazal vidnejših znakov ohlajanja. Po desezoniranih podatkih se je rast števila delovno aktivnih nadaljevala tudi v decembru. Ugodna gibanja v zadnjem lanskem četrtletju potrjujejo tudi podatki iz ankete o delovni sili. Na morebitno ohlajanje kaže le relativno manjše zaposlovanje brezposelnih v drugi polovici leta. Sicer so bili rezultati na trgu dela v letu 2007, ob ohranjanju nekaterih strukturnih neskladij, ugodni in boljši od naših pričakovanj. Formalno delovno aktivnih je bilo v povprečju za 3,5 % več (od tega okrog dve petini zaradi dodatnega zaposlovanja tujcev), pri čemer se je njihovo število lani že tretje leto zapored najbolj povečalo v gradbeništvu in poslovnih storitvah. Stopnja registrirane brezposelnosti se je zmanjšala za 1,7 o. t., na 7,7 %, po anketi o delovni sili pa po naši oceni za 1,1 o. t., na 4,9 % (gl. str. 8-9). Kljub visoki konjunkturi je lani rast plač ostala makroekonomsko vzdržna. Zaradi sprememb v dohodninski zakonodaji je bilo povečanje neto plač precej večje od povečanja bruto plač (gl. str. 10). Dinamiko tokov posojil in vlog prebivalstva je novembra in decembra zaznamovala privatizacija druge največje banke, v celem letu pa se je varčevanje prebivalstva krepilo. Prav tako je kljub povišanju obrestnih mer kreditna aktivnost bank ostala visoka. Po visoki rasti kreditov in upadu varčevanja v bankah zaradi nakupa delnic pri privatizaciji druge največje banke v novembru je decembra prebivalstvo na eni strani neto odplačevalo najete kredite, na drugi strani pa je presežno vplačana sredstva naložilo nazaj v bančne depozite in vzajemne sklade. Sicer se je v lanskem letu okrepilo varčevanje prebivalstva v bankah, še bolj pa v vzajemnih skladih. Okrepljeno rast obsega vlog lahko povezujemo z višjo rastjo neto plač in postopnim dvigovanjem pasivnih obrestnih mer, na visoke neto prilive v vzajemne sklade domačih upravljavcev pa so izraziteje vplivali zlasti visoki donosi v prvih treh četrtletjih lani. Visoka kreditna aktivnost domačih bank je bila večinoma usmerjena v kreditiranje podjetij, kjer so k skupni rasti največ prispevali krediti za obratna sredstva, ki so jih podjetja potrebovala zaradi okrepljene proizvodne aktivnosti. Nadaljevala se je tudi visoka rast kreditov prebivalstvu; polovico povečanja so prispevali stanovanjski krediti. Rast obsega kreditov je dosegla 32,4 %, v povprečju EMU pa 11,1 %. Del hitrejše rasti v Sloveniji lahko pojasnimo s procesom dohitevanja, saj je bil delež kreditov v primerjavi z BDP kljub postopnemu zmanjševanju razlike glede na EMU v letu 2007 še razmeroma majhen (80,6 %; EMU 125,5 %; gl. str. 6-7). Cene življenjskih potrebščin se v februarju v povprečju niso spremenile. Kot posledica gibanj na svetovnih trgih so se sicer znižale cene tekočih goriv, zaradi običajnih sezonskih nihanj pa so se povišale cene oblačil in obutve. Medletna inflacija se je kljub temu zaradi učinka osnove povišala za 0,1 o. t., na 6,5 %. Ključni dejavniki pospešene inflacije še naprej ostajajo zunanji šoki, ki pa se v Sloveniji odražajo močneje kot v drugih državah EMU. Višje cene hrane in energentov se tako odražajo v višji rasti cen blaga, te pa so v preteklih dvanajstih mesecih prispevale več kot 90 % skupnega povišanja inflacije nad ravnotežno raven, ki po naši oceni znaša približno 3 % (manj kot 10 % je posledica pospešene rasti cen storitev). Pričakovanja glede gibanja inflacije v prihodnjih mesecih temeljijo na umirjanju cen energentov in drugih surovin na svetovnih trgih ter na dogovorih o ključnih politikah v Sloveniji. Po oceni UMAR pa na obeh področjih v tem trenutku vlada velika negotovost. Mednarodno okolje Ekonomsko ogledalo UMAR številka 2/2008 str. 4 Primerjava napovedi oz. predpostavk realne rasti BDP 2008 2009 v % 2007 UMAR EK OECD CONS EK UMAR EK OECD CONS sep. 07 nov. 07 dec. 07 feb. 08 feb. 08 sep. 07 nov. 07 dec. 07 feb. 08 EU 2,9 2,5 2,4 n.p. 2,0 2,0 2,2 2,4 n.p. 2,1 EMU 2,6 2,3 2,2 1,9 1,6 1,8 2,0 2,1 2,0 1,9 Nemčija 2,5 2,3 2,1 1,8 1,7 1,6 1,9 2,2 1,6 1,9 Italija 1,5 1,5 1,4 1,3 1,0 0,7 1,6 1,6 1,3 1,4 Francija 1,9 2,0 2,0 1,8 1,6 1,7 2,2 1,8 2,0 1,9 Avstrija 3,4 2,4 2,7 2,5 2,4 n.p. 2,1 2,4 2,5 2,3 Vir podatkov: UMAR, Jesenska napoved 2007 (september 20007); EC Autumn Forecast (november 2007); OECD Economic Outlook (december 2007); Consensus Forecasts (februar 2008); EC Interim forecast (februar 2008). Gospodarska rast v evrskem območju se je ob koncu lanskega leta po pričakovanjih upočasnila; Evropska komisija je za letos znižala napoved rasti. Realna rast BDP v evrskem območju se je v zadnjih treh mesecih lani znižala z 2,6 % na 2,2 % (medletno desezonirano). Ob pričakovani nižji svetovni gospodarski rasti, ki jo signalizira tudi indeks svetovne klime Ifo, ki je v prvem četrtletju padel na najnižjo raven po letu 2003, je Evropska komisija znižala napoved za gospodarsko rast za letos z 2,2 % jeseni na 1,8 %. Kljub znižanju je napoved rasti Evropske komisije za 0,2 o. t. višja od januarske napovedi MDS in februarskega Consensusa. Napoved gospodarske rasti za ZDA je ta mesec znižal tudi ameriški FED, in sicer za 0,5 o. t., na interval 1,3-2,0 %. Hkrati so se predvsem zaradi pričakovanega nadaljevanja visoke rasti cen nafte in surovin zvišale napovedi inflacije za letos. Evropska komisija je za 0,5 o. t. dvignila svojo jesensko napoved inflacije za evrsko območje, na 2,6 %, za 0,3 o. t. pa je svojo napoved inflacije dvignil tudi FED, na interval 2,12,4 %. Kljub pričakovani nižji gospodarski rasti v razvitem svetu bo ta še naprej visoka na hitro razvijajočih se trgih, predvsem v Aziji. Te države pa so glavni dejavnik rasti povpraševanja po surovinah v zadnjih letih, ko je rast povpraševanja presegala rast ponudbe, kar se pričakuje tudi za letos, to pa lahko vodi k nadaljnjim visokim rastem cen surovin. Cena nafte Brent je februarja namreč prvič presegla psihološko mejo 100 USD/sod, rekordne cene pa so dosegle tudi številne druge surovine. Razlog za nižjo rast BDP v zadnjem lanskem četrtletju je v nižji rasti domačega povpraševanja, predvsem zasebne potrošnje; umirja se tudi izvoz. Glavni razlog za nižjo gospodarsko rast je v umiritvi rasti domačega povpraševanja ob koncu lanskega leta, predvsem zasebne potrošnje, na katero je negativno vplivala visoka rast cen, predvsem energije in hrane. Na četrtletni ravni je zasebna potrošnja celo padla prvič v šestih letih. Nižja je bila rast investicij, po pričakovanjih se je umiril tudi izvoz, tako da je se je prispevek salda menjave s tujino znižal iz 0,5 o. t. na 0,3 o. t. Umiritev rasti so nakazovali tudi kazalci razpoloženja Evropske komisije, katerih vrednosti padajo že od lanskega poletja, a so še naprej nad dolgoletnimi povprečji. Evropska komisija letos za vse pomembnejše članice pričakuje večjo umiritev rasti kot jeseni in hkrati opozarja na precejšnja negativna tveganja. Umiritev svetovne gospodarske rasti in dražji evro bosta negativno vplivala na rast izvoza, kar bo še toliko opazneje pri državah, ki se soočajo s pomanjkanjem konkurenčnosti (Francija, Italija). Na rast zasebne potrošnje, ki naj bi po jesenskih napovedih letos postala glavni dejavnik rasti, bodo še naprej pozitivno vplivale razmere na trgu dela, saj je bila lani stopnja brezposelnosti na evrskem območju najnižja doslej (7,3 %). Po drugi strani pa nadaljevanje visoke rasti cen energije in hrane predstavlja resno tveganje za njeno rast. Sodeč po napovedih inflacije in trenutnih cenah terminskih pogodb Evropska komisija pričakuje, da bodo cene teh surovin dosegle vrh že v prvem četrtletju, nato pa se bodo proti koncu leta umirile. Podobno kot ECB tudi komisija opozarja na nujnost brzdanja inflacijskih pričakovanj in preprečitev pretiranih posrednih učinkov v obliki previsoke rasti plač. Med tveganji izpostavljajo večjo umiritev gospodarske rasti v ZDA kot so jo pričakovali jeseni, nadaljevanje finančne krize, ki lahko poleg poslabšanja kreditnih pogojev negativno vpliva tudi na nepremičninske trge v številnih evropskih državah, ki so v preteklih letih doživeli še višjo rast cen nepremičnin kot ZDA. Zaradi omenjenih tveganj obstaja precejšnja verjetnost, da bo rast letos nižja od osnovnega scenarija. Graf 1: Četrtletna rast BDP v EMU, v % Graf 2: Medletna inflacija v EMU na četrtletni ravni, v % 0,9 0,8 0,7 0,6 0,5 0,4 0,3 0,2 ■ dejanska • EK (nov. 07) EK (feb. 08) ---- 3,3 3,1 2,9 2,7 2,5 2,3 2,1 1,9 1,7 1,5 ■ dejanska ■ EK (nov. 07) ■ EK (feb. 08) Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 2007 2008 Vir podatkov: Eurostat; EC Autumn Forecast (november 2007); EC Interim Forecast (februar 2008) Q1 2007 Q2 Q3 Q4 Q1 2008 Q2 Q3 Q4 Vir podatkov: Eurostat; EC Autumn Forecast (november 2007) EC Interim Forecast (februar 2008). Cenovna gibanja in politika Ekonomsko ogledalo UMAR številka 2/2008 str. 5 2007 2008 Indeksi cen XII 2007/ O (I 07-XII 07)/ I 2008/ I 2008/ O (II 07-I 08)/ XII 2006 O (I 06-XII 06) XII 2007 I 2007 O (II 06-I 07) Cene življenjskih potrebščin (CPI) 105,6 103,6 100,1 106,4 103,9 Blago 106,0 103,2 99,8 107,2 103,6 Goriva in energija 109,8 103,1 102,7 115,0 104,3 Drugo 105,2 103,2 99,2 105,5 103,4 Storitve 104,8 104,5 100,6 104,7 104,5 Cene življenjskih potrebščin (HICP) 105,7 103,8 100,1 106,4 104,1 Regulirane cene1 107,2 102,6 101,3 111,9 102,5 Energija 109,6 102,7 102,0 117,7 103,2 Drugo 101,5 102,4 100,0 100,3 101,3 Osnovna inflacija: - odrezano povprečje 103,2 102,3 100,3 104,2 102,5 - brez hrane in energije 104,0 102,7 99,6 104,2 103,2 Cene življenjskih potrebščin v EMU 103,1 102,1 99,6 103,2 102,3 Cene industrijskih proizvodov domačih proizvajalcev: - na domačem trgu 106,3 105,4 100,8 106,5 105,6 - na evrskem območju 100,9 105,0 100,6 100,8 104,5 Vir podatkov: CPI, HICP, IPI: SURS; nadzorovane cene, osnovna inflacija: ocena UMAR; MUICP v EU: Eurostat (začasni podatki) in preračun UMAR. Opomba: 1zaradi vsakoletnih sprememb indeksa reguliranih cen podatki med posameznimi leti niso neposredno primerljivi. Cene življenjskih potrebščin so se v januarju ponovno povišale. V primerjavi z decembrom lani so bile višje za 0,1 %, kar je za januar, ko se cene navadno znižajo, neobičajno. Inflacija je na medletni ravni poskočila s 5,6 % v decembru na 6,4 %, kar je v določeni meri tudi posledica učinka osnove. Ključni dejavniki inflacije sicer ostajajo enaki kot v minulem letu. Poleg sezonskega povišanja cen sveže hrane, so se ponovno zvišale tudi cene predelane hrane, ki v zadnjih nekaj mesecih povišujejo tudi osnovno inflacijo, iz katere je zaradi velikega nihanja izločen vpliv cen energentov ter svežega sadja in zelenjave. Rast cen hrane se je nadaljevala tudi v januarju. Skupaj se je hrana podražila za 2,7 %, k inflaciji pa je prispevala 0,5 o. t. Mleko, mlečni izdelki in jajca so bili glede na december dražji za 9,7 %, olja in maščobe pa kljub visoki podražitvi v decembru (7,8 %) za dodatnih 5,5 %. Nekoliko sta se pocenila le kruh in meso. V zadnjih dvanajstih mesecih so se cene hrane povišale za 14,9 %, kar je v januarju predstavljalo slabih 40 % skupne medletne rasti cen življenjskih potrebščin. Povišale so se tudi cene energentov in nastanitvenih storitev. Poleg cen tekočih goriv za prevoz in ogrevanje so se v januarju zvišale tudi cene električne energije za gospodinjski odjem, plina in daljinske energije. Cene plina in daljinske energije se oblikujejo na podlagi modela, ki med drugim upošteva tudi pretekla gibanja cen nafte na svetovnih trgih. To pomeni, da lahko v prihodnjih mesecih pričakujemo nadaljnje poviševanje teh cen. Prav tako je bilo pričakovano tudi v novembru napovedano januarsko povišanje cene električne energije, ki se je po podatkih SURS zvišala za 6 %, k inflaciji pa je prispevala slabe 0,2 o. t. Rast cen energentov povišuje tudi skupno rast tistih cen, ki so pod različnimi oblikami regulacije. V zadnjih dvanajstih mesecih so se te povišale za slabih 12 %, predvsem zaradi rasti cen tekočih goriv za prevoz in ogrevanje (za 17,7 %). Poleg energentov so se v januarju letos občutno povišale še cene nastanitvenih storitev, kjer so se cene nočitev v hotelih zvišale za 8,4 %, kar povezujemo s povečanjem števila nočitev. V januarju so se sezonsko znižale cene obleke in obutve. Razprodaje zimske kolekcije so se statistično odrazile v znižanju teh cen za 11,3 %, kar je inflacijo znižalo za 0,9 o. t. V zadnjih dvanajstih mesecih so se sicer te cene povišale za 2,9 %. Potrošniki so gibanje cen v zadnjih 12 mesecih ocenili najslabše, odkar se anketa izvaja. Dojemanje sedanje inflacije kot zelo visoke je po naši oceni predvsem posledica hitre rasti cen hrane, ki se je med življenjskimi potrebščinami v zadnjem letu najbolj pospešila (gl. graf). Graf: Inflacija in inflacijska pričakovanja - Letna rast cen življenjskih potrebščin -Inflacijska pričakovanja (desna os) -Občutena inflacija (desna os) Opomba: Inflacijska pričakovanja so definirana kot seštevek deležev odgovorov anketiranih, ki so menili, da bodo v prihodnjih 12 mesecih cene naraščale bodisi po enaki stopnji kot do tedaj, bodisi hitreje (ponderirano z medletno stopnjo rasti cen življenjskih potrebščin). Občutena inflacija je definirana kot seštevek deleža odgovorov anketiranih, ki so ocenili, da so v zadnjih 12 mesecih cene rahlo, nekoliko in zelo narasle (ponderirano z medletno stopnjo rasti cen življenjskih potrebščin). Vir podatkov: SURS, preračuni UMAR. 7 6 5 4 % 3 2 0 Denarni trg - varčevanje prebivalstva Ekonomsko ogledalo UMAR številka 2/2008 str. 6 Prihranki prebivalstva v bankah in vzajemnih skladih domačih upravljavcev Nominalni zneski, v mio EUR Nominalne stopnje rasti, v % 31. XII 2006* 31. XII 2007 31. XII 2007/ 30. XI 2007 31. XII 2007/ 31. XII 2006* 31. XII 2006/ 31. XII 2005* Celotni prihranki v bankah, skupaj 11.451,3 12.541,8 4,9 9,5 7,7 Prihranki v domači valuti, skupaj 7.181,3 12.164,2 5,1 n.s. n.s. Vloge čez noč1 3.730,9 5.244,4 6,2 n.s. n.s. Kratkoročne vloge 2.558,1 4.941,7 5,2 n.s. n.s. Dolgoročne vloge 677,2 1.246,0 1,3 n.s. n.s. Vloge na odpoklic 215,0 732,1 4,5 n.s. n.s. Devizni prihranki, skupaj 4.270,0 377,6 -1,1 n.s. n.s. Vloge čez noč1 1.794,3 143,4 -4,3 n.s. n.s. Kratkoročne vloge 1.877,1 170,7 1,9 n.s. n.s. Dolgoročne vloge 474,4 40,0 -3,7 n.s. n.s. Vloge na odpoklic 124,2 23,5 1,3 n.s. n.s. Vzajemni skladi 1.967,3 2.924,3 4,1 48,6 38,5 Vir podatkov: Bilten BS, ATVP, preračuni UMAR. Opombe: 1 vpogledne vloge. * Zaradi prenosa evrskih vlog med vloge v domači valuti podatki i preteklih let niso povsem primerljivi s podatki za leto 2007, zato tudi izračuni stopenj rasti niso smiselni. Decembra se je obseg vlog prebivalstva v bankah pričakovano močno okrepil zaradi izplačila trinajstih plač in vračila preplačanih sredstev, povezanih s privatizacijo druge največje banke. Mesečni neto tokovi so znašali 591,1 mio EUR in so bili na ravni neto tokov v mesecih pred prvo uvedbo evra leta 2001 (podatka zaradi različnih metodologij nista popolnoma primerljiva). Približno polovico neto prilivov so zabeležile vloge čez noč, pretežen del druge polovice pa so varčevalci deponirali v kratkoročne depozite. Rast obsega varčevanja prebivalstva v bankah se je v letu 2007 povišala kljub visokim rastem v alternativnih oblikah varčevanja. Razlog za višje stopnje rasti bi lahko iskali v višji rasti neto plač in v postopnem dvigovanju pasivnih obrestnih mer. Rast neto plač je bila višja v skupinah z večjo nagnjenostjo k varčevanju in je posledica nižje progresije v novi dohodninski zakonodaji. Dvigovanje obrestnih mer je bilo v prvi polovici leta posledica dvigovanja ključne obrestne mere ECB, ki se je povišala za 50 bazičnih točk, obrestne mere za depozite pa so bile v povprečju višje za 40 bazičnih točk. Pozneje je bil razlog za dvigovanje domačih pasivnih obrestnih mer (povprečno za 54 bazičnih točk) tudi zaostrovanje razmer na medbančnih trgih zaradi finančne krize. Neto tokovi vlog prebivalstva so bili v preteklem letu na ravni 1.090,5 mio EUR, kar je dobro tretjino več kot v letu 2006. Lani so se ponovno začele krepiti vezane vloge, vloge čez noč pa so po razmeroma visokih rasteh v preteklih letih celo upadle. Dobro polovico 20,7-odstotne rasti vezanih vlog lahko pripišemo kratkoročnim depozitom, pomembno pa so k rasti prispevale tudi bolje obrestovane vloge na odpoklic, ki so predstavljale le dobro desetino vseh vlog, a so bile kar za 1,2-krat večje kot konec leta 2006. Vloge čez noč so upadle za 2,5 %, kar povezujemo z dvigovanjem obrestnih mer in selitvijo prihrankov med vezane vloge. Decembrski neto prilivi v vzajemne sklade domačih upravljavcev so bili s 65,4 mio EUR najvišji do zdaj. Pomembneje od letnega povprečja so odstopali predvsem neto prilivi v mešane vzajemne sklade, ki so povprečno vrednost presegli kar za 1,7-krat in so z 18,7 mio EUR predstavljali skoraj 30 % vseh mesečnih neto prilivov. Razlog za tako gibanje bi lahko iskali v tem, da se je del presežno vplačanih sredstev za nakup bančnih delnic zaradi mednarodne finančne krize vrnil v manj tvegane oblike skladov, prav tako pa so upravljavci v tem času močno okrepili trženje naložb v vzajemne sklade in so se za tovrstne naložbe odločili tudi nekateri tveganju manj naklonjeni varčevalci, ki so pretežen del sredstev nalagali v bančne depozite. Največji neto prilivi v vzajemne sklade so bili doseženi tudi na letni ravni. S 469,7 mio EUR so vrednost iz leta 2006 presegli kar za 1,9-krat, do lani največjo vrednost iz leta 2004 pa za dobro tretjino. Več kot 80 % vseh neto tokov so zabeležili delniški skladi, ki so bili v preteklem letu tudi zelo donosni, vendar pa so se njihovi donosi v zadnjem četrtletju začeli zmanjševati, kar je bila posledica izbruha mednarodne finančne krize in s tem povezanih negativnih gibanj na kapitalskih trgih. Obseg sredstev v upravljanju vzajemnih skladov domačih upravljavcev je bil za skoraj polovico večji kot ob koncu leta 2006 in je dosegel že 23,3 % vlog prebivalstva v bankah, kar je za 6,1 strukturne točke več kot leto prej. Graf: Vloge prebivalstva v bankah in sredstva v vzajemnih skladih domačih upravljavcev (konec leta) 18.000 16.000 14.000 12.000 10.000 8.000 6.000 4.000 2.000 0 I Vzajemni skladi o Depoziti 2002 2003 2004 2005 Vir podatkov: BS, ATVP, preračuni UMAR. 2006 2007 Denarni trg - krediti Ekonomsko ogledalo UMAR številka 2/2008 str. 7 Obseg kreditov domačih bank Nominalni zneski, v mio EUR Nominalna rast kreditov, v % 31. XII 2006* 31. XII 2007 31. XII 2007/ 30. XI 2007 31. XII 2007/ 31. XII 2006* 31. XII 2006/ 31. XII 2005 Krediti skupaj 20.193,3 26.745,2 0,9 32,4 25,2 Krediti v domači valuti 7.457,5 24.826,5 0,6 n.s. n.s. Krediti podjetjem in NFI 4.066,8 18.512,6 1,0 n.s. n.s. Krediti prebivalstvu 2.896,4 5.785,3 -0,8 n.s. n.s. Krediti državi 494,3 528,6 4,1 n.s. n.s. Devizni krediti 12.735,8 1.918,7 4,2 n.s. n.s. Krediti podjetjem in NFI 10.091,3 869,1 4,7 n.s. n.s. Krediti prebivalstvu 2.484,3 1.036,2 4,1 n.s. n.s. Krediti državi 160,1 13,4 -11,4 n.s. n.s. Krediti prebivalstvu po namenu 5.380,7 6.821,5 -0,1 26,8 25,6 Potrošniški krediti 2.286,6 2.742,6 -1,9 19,9 16,2 Stanovanjski krediti 1.955,8 2.671,1 1,8 36,6 43,0 Ostalo 1.138,3 1.407,9 0,0 23,7 20,3 Vir podatkov: Bilten BS, preračuni UMAR. Opombi: NFI - nedenarne finančne institucije. * Zaradi prenosa evrskih kreditov med kredite v domači valuti podatki iz preteklih let niso primerljivi s podatki za leto 2007, zato tudi izračuni stopenj rasti niso smiselni. Decembra se je kreditna aktivnost domačih bank precej umirila. Mesečna rast kreditov je bila prvič po juniju 2005 nižja od enega odstotka. Znižala se je rast obsega kreditov podjetij in NFI, prebivalstvo pa je kredite celo neto odplačevalo. Tako gibanje je najverjetneje posledica obsežnega odplačevanja kreditov, ki so jih mesec predtem najeli za nakup vrednostnih papirjev. V letu 2007 se je rast kreditov bank nebančnim sektorjem ponovno okrepila. Tako gibanje je v veliki meri posledica okrepljene rasti zadolževanja podjetij in NFI. Ob ugodnih gospodarskih razmerah in dobrih pogojih zadolževanja se je obseg njihovih kreditov povečal za dobrih 36,9 % (2006: 26,8 %). Rast kreditov prebivalstva se je okrepila le za dobro odstotno točko. Neto zadolževanje domačih nebančnih sektorjev je bilo na najvišji ravni doslej in je doseglo 6.551,9 mio EUR, kar je za dobre tri petine več kot v letu 2006. Podjetja in NFI so v preteklem letu predstavljala skoraj 80 % celotnega neto zadolževanja domačih nebančnih sektorjev. Neto so najela kredite pri domačih bankah v višini 5.223,6 mio EUR, kar je za skoraj tri četrtine več kot v letu 2006. Zadolževala so se pretežno v obliki evrskih kreditov (približno 90 % vseh neto tokov). V namenski strukturi se je najbolj povečalo zadolževanje za ostale namene, saj so neto tokovi tovrstnih kreditov za 1,7-krat presegli vrednost iz leta 2006, vendar pa je bil njihov delež nižji od 10 %. K rasti so največ prispevali krediti za obratna sredstva. Njihovi neto tokovi so bili za 1,2-krat višji kot v letu 2006 in so predstavljali približno 60 % vseh neto tokov. Visoka rast je verjetno povezana z okrepljeno proizvodno aktivnostjo v preteklem letu (gl. str. 11). Solidno rast so dosegli tudi krediti za investicije, ki so bili višji za dobro tretjino. Zadolževanje podjetij v tujini postaja vse manj pomemben dejavnik financiranja podjetij. V letu 2006 je tovrstno zadolževanje predstavljalo skoraj 20 % celotnega neto zadolževanja podjetij, lani je bil ta delež le še 7,9-odstoten. Tako so podjetja lani na tujem neto najemala kredite v višini 449,7 mio EUR, kar je za skoraj 40 % manj kot v letu 2006. Na drugi strani so banke ponovno okrepile zadolževanje na tujem, saj okrepljena rast prihrankov še zdaleč ni bila dovolj za normalno financiranje bančne kreditne ekspanzije. Banke so na tujem neto najemale kredite v višini 3.354,5 mio EUR, kar je za 1,3-krat več kot v letu 2006. V prvi polovici leta so prevladovali predvsem dolgoročni krediti, zaradi mednarodne finančne krize in posledično manjšega zaupanja na medbančnem trgu pa so v drugi polovici leta prevladovali kratkoročni krediti. Neto zadolževanje prebivalstva se je v preteklem letu povišalo za slabo tretjino. Skoraj polovico od 1.440,8 mio EUR celotnih neto tokov kreditov prebivalstvu so predstavljali stanovanjski krediti, rast njihovega obsega se sicer postopoma umirja, kar pa je v veliki meri posledica višje osnove. Stanovanjski krediti so konec leta predstavljali skoraj 40 % vseh kreditov prebivalstva; povprečje EMU je preseglo 70 %. V letu 2007 se je v EMU rast kreditov okrepila približno za 1,5 odstotne točke, na 11,1 %. Podobno kot v Sloveniji se je tudi v drugih državah članicah okrepilo zadolževanje podjetij in NFI; obseg teh kreditov se je povečal za 15,1 % (leta 2006 13,0 %). Hkrati je rast obsega kreditov prebivalstva upadla za več kot četrtino, na 5,8 %. Čeprav je bila rast kreditov v Sloveniji občutno višja, primerjava obsega kreditov in BDP še naprej kaže na razmeroma velik razvojni razkorak, saj je v Sloveniji obseg kreditov domačih bank nebančnim sektorjem konec leta dosegel 80,6 % ocenjene vrednosti BDP, v EMU pa 125,5 %. Graf: Delež kreditov v primerjavi z BDP 140 120 100 j 80 -60 -40 20 0 □ EMU ElSlovenija m ini TTTTTTTTTi SSSSSSSSSt SSSSSSSSSi SSSSSSSSSi SSSSSSSSSi SSSSSSSSSi SSSSSSSSSi SSSSSSSSSi SSSSSSSSSi 2002 2003 2004 2005 Vir podatkov: BS, ECB, SURS; Eurostat, preračuni UMAR. 2006 2007 ocena Trg dela Ekonomsko ogledalo UMAR številka 2/2008 str. 8 V tisoč Rast v % Izbrani kazalci trga delovne sile I-XII I-XII XII XII XII 2007/ I-XII 2007/ $ 2006/ 2006 2007 2006 2007 XI 2007 I-XII 2006 $ 2005 Aktivni po mesečnih poročilih (A=B+C) 910,7 925,3 911,3 932,8 -0,3 1,6 0,6 Formalno delovno aktivni* 824,8 854,0 833,0 864,4 -0,4 3,5 1,4 Zaposleni v podjetjih in organizacijah 675,1 696,1 681,7 705,9 -0,3 3,1 1,3 Zaposleni pri fizičnih osebah 66,5 69,9 67,5 70,8 -1,7 5,1 1,7 Samozaposleni (vključno s kmeti) 83,3 87,9 83,8 87,7 -0,1 5,6 2,1 Registrirani brezposelni 85,8 71,3 78,3 68,4 0,1 -16,9 -6,6 Ženske 47,0 39,1 42,6 36,7 -1,1 -16,7 -4,9 Starejši od 40 let 39,7 37,1 37,7 36,3 1,0 -6,5 -0,9 Brezposelni več kot 1 leto 41,9 36,5 39,7 34,7 -0,8 -12,8 -3,6 Stopnja registr. brezposelnosti (C/A), % 9,4 7,7 8,6 7,3 - - - Moški 8,9 6,2 7,1 6,1 - - - Ženske 12,0 9,6 10,5 8,9 - - - Razpisana prosta delovna mesta 19,0 20,2 15,9 14,2 7,9 6,6 12,3 Za določen čas, v % 75,3 76,5 76,4 69,8 - - - Nove zaposlitve 13,0 13,3 9,1 9,7 2,4 2,6 13,8 Z nižjo izobrazbo 3,9 4,1 2,6 2,6 5,4 5,2 19,4 S srednjo izobrazbo 7,1 7,2 5,2 5,6 1,3 1,7 13,8 Z višjo in visoko izobrazbo 2,0 2,0 1,3 1,5 0,3 1,1 4,3 Viri podatkov: SURS, ZRSZ, izračuni UMAR. Opomba: *delovno aktivni po administrativnih virih. Zaradi sezonskih razlogov se je decembra 2007 število formalno delovno aktivnih zmanjšalo, januarja 2008 pa povečalo število brezposelnih; po desezoniranih podatkih se je rast števila delovno aktivnih nadaljevala. Delovno aktivnih je bilo za 0,4 % manj (po desezoniranih podatkih za 0,3 °% več) kot novembra 2007 (za 3,8 °% več kot decembra 2006). Zmanjšalo se je na skoraj vseh področjih dejavnosti, najbolj pa v gradbeništvu in predelovalnih dejavnostih. Zmanjšanje zaposlenosti v decembru je običajen sezonski pojav, ki vpliva tudi na januarsko povečanje registrirane brezposelnosti. Vzrok je odpuščanje zaposlenih za določen čas, decembra pa se konča tudi večina programov javnih del. Zmanjšanje števila formalno delovno aktivnih zaradi skoraj nespremenjenega števila brezposelnih decembra ni vplivalo na stopnjo registrirane brezposelnosti, ki je ostala nespremenjena, 7,3-odstotna. Zmanjšuje se razlika po spolu, pri čemer ostaja stopnja brezposelnosti žensk kljub počasnemu zmanjševanju še vedno precej višja od stopnje brezposelnosti moških. Število registriranih brezposelnih se je januarja zaradi sezonskih razlogov povečalo na 69.238. Med brezposelne se je prijavilo več oseb kot decembra, vendar manj kot januarja lani, a tudi odjavljenih je bilo več brezposelnih kot decembra in manj kot januarja lani. Zaradi decembrske izgube dela za določen čas se je prijavilo 3.299 oseb (385 manj kot januarja lani), 2.520 oseb pa, ker so izgubile delo zaradi drugih razlogov (1.403 manj kot januarja lani). Število iskalcev prve zaposlitve je bilo sezonsko običajno (928). Po drugi strani je delo dobilo 4.127 brezposelnih (1.021 manj kot januarja lani), zaradi različnih drugih razlogov pa se je število brezposelnih januarja zmanjšalo še za 1.793 oseb (252 manj kot januarja lani). V zadnjem četrtletju 2007 se je zmanjšalo tudi število delovno aktivnih po anketi, vendar pa je ostalo precej višje kot leto prej. Znižanje za 23 tisoč oziroma 2,3 %o v primerjavi s tretjim četrtletjem je bilo večinoma sezonskega značaja, v primerjavi z zadnjim četrtletjem 2006 pa je ostalo število delovno aktivnih po anketi večje za 27 tisoč ali 2,8 %. Število delovno aktivnih se je v letu 2007 močno povečalo, v veliki meri tudi zaradi dodatnega zaposlovanja tujcev. Povprečno število formalno delovno aktivnih v letu 2007 (853.999) je bilo za 3,5 %, povprečno število delovno aktivnih po anketi o delovni sili (po naših izračunih 985 tisoč) pa za 2,5 °% višje kot v letu 2006. Ob tem se je povprečno število delovnih dovoljenj za tujce povečalo za 24,7 %, kar je pomenilo okrog dve petini povečanja števila formalno delovno aktivnih. Število formalno delovno aktivnih se je v letu 2007 (tako kot v preteklih dveh letih) povečalo predvsem v gradbeništvu in poslovnih storitvah. V primerjavi z letom 2006 se je v gradbeništvu povečalo za 11,3 %, v poslovnih storitvah pa za 8,3 %, povečanje zaposlenosti na teh dveh področjih dejavnosti skupaj pa je obsegalo skoraj polovico celotnega povečanja formalne zaposlenosti v letu 2007. Zaposlenost se je povečala tudi v večini drugih področij dejavnosti, zmanjšala se je le v ribištvu, rudarstvu in javni upravi. Število potreb po delavcih in realiziranih zaposlitev se je po sezonskem zmanjšanju v decembru januarja spet precej povečalo; prvih na 22.356, drugih na 14.485 (kar je 11,7 % oziroma 7,5 % več kot januarja 2006). Graf: Formalno delovno aktivni po sektorjih dejavnosti, 2000-2007 2000 2001 2002 2003 2004 Vir podatkov: SURS. 2005 2006 2007 ■ Kmetijstvo • Industrija • Gradbeništvo Pretežno tržne storitve • Izobraževanje, zdravstvo • Javna uprava B C D E F Trg dela - brezposelni v letu 2007 Ekonomsko ogledalo UMAR številka 2/2008 str. 9 Tokovi v registrirani brezposelnosti V tisoč Sprememba v % 2003 2004 2005 2006 2007 2004 2005 2006 2007 A število ob začetku leta 99,6 96,0 90,7 92,6 78,3 -3,6 -5,5 2,0 -15,4 B Skupaj prilivi med letom 94,2 95,6 94,4 90,2 73,5 1,4 -1,2 -4,4 -18,5 - iskalci prve zaposlitve 25,4 26,0 21,7 18,6 14,7 2,2 -16,6 -14,1 -20,7 - izgubili delo za določen čas 32,2 33,1 34,5 33,4 28,3 2,6 4,4 -3,4 -15,3 - druge odpovedi dela 36,6 36,5 32,7 30,4 24,3 -0,2 -10,5 -6,9 -20,2 - prenos iz drugih evidenc 0,0 0,0 5,6 7,9 6,3 - - 41,2 -20,0 C Skupaj A + B 193,9 191,6 185,1 182,8 151,8 -1,2 -3,4 -1,3 -16,9 D Skupaj odlivi med letom 97,9 100,8 92,6 104,5 87,7 3,0 -8,2 12,9 -20,0 - dobili delo 50,5 54,3 53,9 57,4 49,1 7,4 -0,7 6,6 -14,5 v % od C 26,1 28,3 29,1 31,4 32,3 - - - - - črtani iz drugih razlogov 39,6 44,3 35,2 42,2 31,7 11,8 -20,5 19,7 -24,7 v % od C 20,4 23,1 19,0 23,1 20,9 - - - - od tega: odjava po lastni volji 5,6 4,9 4,6 5,9 5,2 -12,0 -6,5 29,5 -12,4 šolanje 7,2 7,3 5,1 4,0 4,6 0,6 -29,3 -22,1 16,4 upokojitev 5,0 4,3 3,3 4,0 4,5 -12,5 -22,9 20,8 11,2 drugi prehodi v neaktivn. 1,9 4,7 4,2 4,4 3,8 149,7 -11,8 6,7 -15,2 kršitev obveznosti 15,8 19,2 15,0 18,8 11,7 21,7 -21,6 25,1 -37,8 drugo 4,2 3,9 3,0 5,0 2,0 -7,4 -23,7 65,9 -60,8 - prenos v druge evidence 7,7 2,3 3,5 4,9 2,7 -70,6 52,4 41,2 -44,9 E število ob koncu leta (E = C - D) 96,0 90,7 92,6 78,3 68,3 -5,5 2,0 -15,4 -12,8 Viri podatkov: ZRSZ, izračuni UMAR. V letu 2007 so se število brezposelnih in stopnje brezposelnosti močno znižali. Decembra je bilo pri Zavodu RS za zaposlovanje registriranih 68.411 brezposelnih oseb, kar je 12,8 % manj kot decembra 2006. Povprečno je bilo v letu 2007 registriranih 71.336 brezposelnih oseb, 16,9 % manj kot v letu 2006. Stopnja registrirane brezposelnosti, ki je bila leta 2006 v povprečju 9,4-odstotna, ob koncu leta pa 8,6-odstotna, se je lani v povprečju zmanjšala na 7,7 % oziroma na 7,3 % ob koncu leta. Število anketno brezposelnih se je zmanjšalo s povprečno 61 tisoč v letu 2006 na 51 tisoč v letu 2007. Stopnja anketne brezposelnosti, ki se je v četrtem trimesečju 2007 povečala na 4,7 %, se je s 6,0 % v letu 2006 po naših izračunih znižala na 4,9 %. Število brezposelnih se je v letu 2007 zmanjšalo predvsem zaradi manjših prilivov v brezposelnost. V letu 2007 se je v evidenco brezposelnih na novo prijavilo 14.744 iskalcev prve zaposlitve in 52.521 oseb, ki so izgubile delo, kar je 20,7 % oziroma 17,6 % manj kot v letu 2006. Med slednjimi je 53,8 % izgubilo delo za določen čas in 11,8 % po lastni volji (ta deleža se še naprej povečujeta), 16,2 % zaradi poslovnih razlogov, 3,7 % zaradi stečaja podjetja, ostalo, tj. 14,4 %, pa zaradi različnih drugih vzrokov. Po drugi strani je delo dobilo le 49.117 brezposelnih ali 14,5 % manj kot leta 2006, kljub temu pa se je razmerje med številom brezposelnih, ki so dobili delo in številom oseb, ki so delo izgubile, v letu 2007 nekoliko izboljšalo (na 93,5 %), je pa še vedno slabše kot v obdobju 19982000. Tudi črtanj iz evidence brezposelnih zaradi različnih razlogov, ki ne pomenijo zaposlitve, ter prepisov med evidencami (na podlagi sprememb in dopolnitev Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti iz leta 2002) je bilo v letu 2007 manj kot leto prej (gl. tabelo). Med črtanji iz redne evidence se je močno zmanjšalo število črtanj zaradi kršitev obveznosti brezposelne osebe. V letu 2007 jih je bilo 11.701, od tega 9.504 zato, ker v evidenci brezposelnih prijavljena oseba ni bila na razpolago za zaposlitev. Povečalo pa se je število črtanj zaradi šolanja in upokojitev. Ob velikem zmanjšanju skupnega števila registriranih brezposelnih se je najmanj zmanjšalo število brezposelnih z višjo in visoko izobrazbo, število starejših od 50 let pa se je celo povečalo. Prvih je bilo leta 2007 v povprečju še 7.191 (4,9 % manj kot leto prej oziroma 52,7 % več kot leta 2001, ko jih je bilo najmanj po letu 1991), drugih pa 22.219 (2,1 % več kot leta 2006). Delež žensk med brezposelnimi se je povečal tudi v letu 2007 (na 54,9 %, leto prej 54,8 %), že tretje leto pa tudi delež dolgotrajno brezposelnih, ki ponovno presega 50 %, čeprav se njihovo število zmanjšuje. Nadaljevalo se je zmanjševanje števila in deleža brezposelnih s srednjo izobrazbo ter zmanjševanje števila brezposelnih z nižjo izobrazbo. Graf: Stopnje anketne in registrirane brezposelnosti, 1995-2007 17 % 15 13 11 9 7 5 3 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 -Anketna - skupaj Registrirana ---- Anketna -moški - Registrirana -moški Anketna -ženske Registrirana -ženske Vir podatkov: SURS. Plače Ekonomsko ogledalo UMAR številka 2/2008 str. 10 Rast bruto plače na zaposlenega, v indeksih rasti Plače v Nominalno Realno1 EUR XII 07/ XII 07/ I—XII 07/ XII 07/ XII 07/ I—XII 07/ XII 2007 XI 07 XII 06 I—XII 06 XI 07 XII 06 I—XII 06 Bruto plača na zaposlenega skupaj 1.342,80 90,0 106,5 105,9 89,6 100,9 102,2 Zasebni sektor (od A do K) 1.279,49 87,2 107,6 106,9 86,8 101,9 103,2 A Kmetijstvo 1.119,75 84,7 109,5 108,3 84,3 103,7 104,5 B Ribištvo 1.038,81 77,7 110,0 107,6 77,4 104,2 103,8 C Rudarstvo 1.777,00 83,1 121,6 107,0 82,8 115,2 103,3 D Predelovalne dejavnosti 1 .1 64,88 87,2 108,0 106,8 86,9 102,3 103,1 E Oskrba z elektriko, plinom, vodo 1.850,19 72,5 109,6 106,3 72,2 103,8 102,6 F Gradbeništvo 1.079,79 88,7 105,6 106,5 88,4 100,0 102,8 G Trgovina 1.231,46 92,4 106,7 107,6 92,1 101,0 103,8 H Gostinstvo 1.011,22 97,1 10,80 105,9 96,7 102,3 102,2 I Promet, skladiščenje in zveze 1.436,05 88,3 109,1 105,6 87,9 103,4 102,0 J Finančno posredništvo 2.054,40 68,1 101,0 107,2 67,9 95,7 103,5 K Poslovanje z nepremičninami 1.478,61 93,4 109,6 107,2 93,0 103,8 103,5 Javne storitve (od L do O) 1.530,53 97,9 104,1 104,1 97,5 98,6 100,5 L Javna uprava 1.564,91 99,8 107,1 105,1 99,4 101,4 101,5 M Izobraževanje 1.574,61 99,4 102,2 104,0 99,0 96,8 100,3 N Zdravstvo in socialno varstvo 1.449,81 99,8 103,0 103,2 99,4 97,5 99,6 O Dr. javne, skupne, osebne storitve 1.504,46 86,8 105,3 103,9 86,5 99,7 100,2 Vir podatkov: SURS in preračuni UMAR za zasebni sektor in javne storitve. Opomba: 1deflacionirano s cenami življenjskih potrebščin. Bruto plača na zaposlenega je bila v decembru glede na predhodni mesec nižja za 10 %, realno pa ob 0,4-odstotni rasti cen življenjskih potrebščin za 10,4 %. To je posledica visoke rasti novembrske bruto plače, običajno manjšega decembrskega obsega posebnih izplačil in za dva delovna dneva krajšega meseca. Ti dejavniki so predvsem vplivali na gibanje plač v zasebnem sektorju, kjer je bruto plača na zaposlenega nominalno upadla za 12,8 %, realno pa za 13,2 %. Ob upoštevanju novembrskih in decembrskih posebnih izplačil se je v obdobju 2002-2007 z manjšimi nihanji ohranjal povprečni znesek izplačila v višini 50 % bruto plače prejemnikov teh izplačil. Število prejemnikov izplačil je čez celo obdobje zmerno naraščalo, zaradi lanske visoke gospodarske rasti pa se je precej povečalo in doseglo 30 % vseh zaposlenih (v letu 2006 slabih 25 %, v letu 2002 18,7 %). Delež je v letu 2007 še nekoliko večji, če prištejemo zaposlene, ki so izredna izplačila prejeli že v oktobru (skupaj okoli 33 % vseh zaposlenih). Ravno povečan delež prejemnikov izplačil ob koncu leta, ki pa je bil po dejavnostih zelo neenoten, povzroča težave pri pogajanjih o uskladitvi plač za razliko med v letu 2007 doseženo in predvideno inflacijo. Pogajanja med socialnimi partnerji glede dogovora o plačni politiki v zasebnem sektorju tako še potekajo ter naj bi poleg dogovora o uskladitvi plač zaradi višje inflacije obsegala tudi ključne usmeritve plačne politike za letošnje in drugo leto. V skupini dejavnosti industrije in gradbeništva (C, D, E, F) je bruto plača nominalno upadla za 14,7 %. Novembrska in decembrska izplačila ob koncu leta so za leto 2007 prejeli vsi zaposleni v dejavnosti rudarstva ter dejavnosti oskrbe z elektriko, plinom in vodo (leta 2006 58 % oz. 88 %). V predelovalnih dejavnostih je bil ta odstotek precej nižji, 40-odstoten, vendar višji kot leto prej (35 %). Najmanj zaposlenih, približno 23 %, je prejelo ta izplačila v dejavnosti gradbeništva (2006: približno 19 %). Nekoliko manj je bruto plača upadla v skupini proizvodnih storitev (G, H, I), in sicer za 8,5 %. Novembrska in decembrska izplačila je prejelo največ zaposlenih v dejavnosti prometa, skladiščenja in zvez, okoli 68 % (2006 41 %), medtem ko sta bila v trgovini (2007 20 %, 2006 15 %) in gostinstvu (2007 23 %, 2006 19 %) delež prejemnikov in njegovo povečanje lani manjša. V skupini poslovnih storitev (J, K) je bruto plača na zaposlenega po najvišji rasti v novembru decembra tudi najbolj upadla, za 16,4 %. V dejavnosti finančnega posredništva so bili skoraj vsi zaposleni deležni novembrskih in decembrskih izplačil (2007 85 %, 2006 92 %) medtem ko je bil ta odstotek v dejavnosti poslovanja z nepremičninami precej nižji (2007 31 %, 2006 24 %). Bruto plača v javnih storitvah (od L do O) je v decembru upadla za 2,1 %. V teh dejavnostih posebnih izplačil ni. Izjema je dejavnost drugih javnih, skupnih in osebnih storitev (O), kjer je ta izplačila v novembru in decembru prejelo približno 40 % zaposlenih (2006 34 %). Bruto plača na zaposlenega se je v letu 2007 nominalno povišala za 5,9 %, realno pa za 2,2 %. Če upoštevamo oceno nominalne 6,5-odstotne in realne 3,4-odstotne rasti produktivnosti dela (Jesenska napoved 2007) je bilo gibanje plač makroekonomsko vzdržno. V zasebnem sektorju se je bruto plača nominalno povišala za 6,9 %, realno pa za 3,2 %, v javnih storitvah pa zaradi le delnega usklajevanja z inflacijo za 4,1 % oz. 0,5 %. Povišanje neto plače je bilo večje zaradi učinkov sprememb v dohodninski ureditvi, in sicer nominalno za 7,9 % in realno za 4,2 %. V zasebnem sektorju je bila nominalno višja za 8,6 % in v javnem za 6,7 %. Nov zakon o dohodnini je z zmanjšano progresivnostjo dohodninske lestvice sicer razbremenil vse zaposlene, a bolj tiste v višjih dohodkovnih razredih. Rast neto plač v javnem sektorju je bila zato zaradi boljše izobrazbene strukture zaposlenih od rasti bruto plač višja za 2,6 odstotne točke. V zasebnem sektorju je bila ta razlika manjša (1,7 odstotne točke). Predelovalne dejavnosti Ekonomsko ogledalo UMAR številka 2/2008 str. 11 Stopnje rasti, v % Izbrani konjunkturni kazalci XII 2007/ XII 2007/ I—XII 2007/ I—XII 2006/ XI 2007 XII 2006 I—XII 2006 I—XII 2005 Industrijska proizvodnja predelovalnih dejavnosti1 -18,4 2,4 8,4 6,5 - Izrazito izvozno usmerjene panoge2 -21,0 11,3 16,7 8,0 - Zmerno izvozno usmerjene panoge3 -20,2 0,0 6,5 8,9 - Pretežno na domači trg usmerjene panoge4 -8,9 -2,2 2,3 0,8 Povprečno število zaposlenih -0,5 0,5 0,9 -1,7 Produktivnost dela -18,0 1,9 7,5 8,3 Vrednost zalog proizvodov 0,0 12,6 8,9 2,1 Prihodek od prodaje5 -18,4 0,5 7,7 5,2 Nova naročila5 -7,8 -1,7 9,7 6,7 Cene industrijskih izdelkov pri proizvajalcih (domači trg) 0,1 4,9 4,3 2,3 - relativno glede na inflacijo -0,3 -0,7 0,7 -0,2 indeksom cen IPI (začasni podatki). Podpodročja dejavnosti D (DG, DK, DM), pri katerih na podlagi podatkov AJPES za gospodarske družbe v RS povprečni delež čistih prihodkov iz prodaje, ustvarjenih na tujih trgih, v čistih prihodkih iz prodaje (v nadaljevanju DČPPTT) v povprečju zadnjih treh let presega 70 %. 3 Podpodročja dejavnosti D (DB, DC, DD, DH, DJ, DL, DN), pri katerih se DČPPTT giblje med 50 in 70 %. 4 Podpodročja _dejavnosti D (DA, DE, DF, DI), pri katerih je DČPPTT pod 50 %. 5 Realna rast._ Decembra se je rast proizvodnje predelovalnih dejavnosti še naprej upočasnjevala. Po začasnih desezoniranih podatkih SURS je bila industrijska proizvodnja predelovalnih dejavnosti v primerjavi z novembrom manjša za 0,7 %. Na medletni ravni je bila proizvodnja večja za skromnih 2,4 %o, na kar bi morda lahko vplivala tudi z vidika kolektivnih dopustov ugodnejša razporeditev božično-novoletnih praznikov kot v letu 2006. V povprečju leta 2007 je bila rast proizvodnje slovenske predelovalne industrije visoka in med najvišjimi v EU. V dvanajstih mesecih so slovenska predelovalna podjetja povečala realno vrednost proizvodnje za 8,4 %, kar je največ v zadnjih petnajstih letih. Tudi rast industrijske proizvodnje EU 27 je bila v letu 2007 relativno visoka, 3,8-odstotna, a vendar za 0,7 o. t. nižja kakor leto predtem. Visoka proizvodna aktivnost je bila v lanskem letu značilna predvsem za srednjeevropske države (gl. graf 1), vključno s Slovenijo, ki je bila ena redkih držav, katere rast je v letu 2007 celo presegla tisto iz leta 2006. Lani smo tako imeli za več kot enkrat višjo rast proizvodnje od evropskega povprečja. V prvem polletju 2007 so na visoko proizvodno aktivnost slovenske predelovalne industrije vplivali ugodni impulzi iz mednarodnega in domačega okolja. Tuje povpraševanje in pospešena proizvodna aktivnost v gradbeništvu sta vplivali na izjemno visoko rast proizvodnje v prvi polovici leta 2007 (9,8 %o). Po desezoniranih podatkih je bila v tem obdobju izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti na približno 86-odstotni ravni, najvišje od leta 1996. Glede na svoje dolgoletne povprečne rasti so hitreje rasla skorajda vsa podpodročja predelovalnih dejavnosti, še zlasti tista, ki so tesno povezana z aktivnostjo v gradbeništvu. Splošno umirjanje rasti v drugi polovici leta je blažila pospešena proizvodnja v kemični in avtomobilski industriji. V drugi polovici leta 2007 so bile rasti nižje kot v prvem na vseh podpodročjih predelovalne industrije, z izjemo kemične industrije ter proizvodnje vozil in plovil. Obe sta v drugem polletju dosegli prek 25-odstotno rast proizvodnje in pojasnita približno 68 % rasti celotne predelovalne industrije v tem obdobju (7,1 %). Izrazita izvozna naravnanost teh dveh panog se je odrazila v povečanju razlike v rasti prihodkov od prodaje na domačem (1. polletje 7,1 %, 2. polletje 3,9 %) in tujem trgu (1. polletje 8,5 %; 2. polletje 9,0 %). Na nadaljevanje umirjanja rasti, ki se je začelo ob koncu lanskega leta, kažejo tudi podatki o poslovnih tendencah. Z visokih ravni ob koncu leta 2006 in na začetku leta 2007 se desezonirana vrednost kazalnika zaupanja postopoma umirja ter se je februarja 2008 znižala za dodatno odstotno točko. Delež podjetnikov, ki pričakujejo izboljšanje poslovne klime, tako za 8 o. t. presega delež tistih, ki pričakujejo poslabšanje. To je najnižja zabeležena vrednost od maja 2006. Graf 1: Rast industrijske proizvodnje v EU (v %) Graf 2: Struktura rasti v Sloveniji, po polletjih (v %) □ I-VI 2007/ I-VI 2006 □ VII-XII 2007/ VII-XII 2006 ÀI-XII 2007/ I-XII 2006 'lM kri Proizvodnja vozil in plovil (DM) Proizvodnja vozil in plovil (DM) ro ro ro ro .t S3 ï» E .ro ro .ro ro Vir podatkov: Eurostat. Opomba: prikazane so delovnim dnem prilagojene rasti. I-VI 2007 / I-VI 2006 VII-XII 2007 / VII-XII 2006 Vir podatkov: SURS, preračuni UMAR. 20 8 6 5 4 0 2 0 Gradbeništvo Ekonomsko ogledalo UMAR številka 2/2008 str. 12 Izbrani kazalci gradbeništva, realni indeksi Q4 2007/ Q4 2006 2007/ 2006 2006/ 2005 Vrednost opravljenih gradbenih del1 102,6 118,5 115,3 Stavbe 105,4 115,5 114,0 Stanovanjske 114,7 99,1 102,6 Nestanovanjske 103,8 120,2 117,7 Inženirski gradbeni objekti 101,1 124,7 116,! Vrednost zaloge pogodb1, 2 (nominalno) 131,3 131,3 173,5 Vrednost novih pogodb1 (nominalno) 116,4 97,0 152,3 Število delovno aktivnih v gradbeništvu 112,1 111,3 107,5 Povprečna bruto plača na zaposlenega v gradbeništvu 101,1 102,8 103,5 Viri podatkov: SURS, GZS, preračuni UMAR. Opombe: v raziskovanje so zajeta vsa gradbena podjetja, katerih vrednost prihodka je po zaključnih računih v letu 2005 dosegla vsaj 1,45 mio EUR, in enote v sestavi, ki se ukvarjajo z gradbeno dejavnostjo in imajo najmanj 20 potrebščin. Gradbena aktivnost se je v zadnjem četrtletju lani umirila drugo četrtletje zapored. Po desezoniranih podatkih se je vrednost opravljenih del v zadnjem četrtletju znižala za 3,2 % glede na četrtletje predtem. Aktivnost je bila oktobra sicer na visoki ravni, novembra se je znižala za 4,0 %o, decembra pa še za nadaljnjih 8,7 %. V zadnjem četrtletju se je aktivnost sicer znižala v gradnji inženirskih objektov (za 9,8 %), v gradnji stavb pa povečala (za 2,5 %). Vrednost opravljenih del v večjih podjetjih (gl. opombo pod tabelo) je bila v zadnjem četrtletju za 2,6 %o višja kot v istem obdobju leto pred tem. Po visoki rasti v letu 2006 je bila lani rast gradbene aktivnosti še višja. Vrednost opravljenih gradbenih del se je glede na leto predtem povečala kar za 18,5 %. V gradnji inženirskih objektov je bila rast 24,7-odstotna in je bila povezana z gradnjo prometne infrastrukture. V gradnji stavb je bila rast 15,5-odstotna; od tega v gradnji nestanovanjskih stavb 20,2-odstotna, v gradnji stanovanjskih stavb pa se je aktivnost znižala za 0,9 %. Na podlagi podrobnejših podatkov o izdanih gradbenih dovoljenjih ocenjujemo, da se je lani nadaljevala intenzivna gradnja hotelskih stavb, najverjetneje pa tudi stavb za trgovino in druge storitve. Pri interpretaciji podatka o vrednosti del v stanovanjski gradnji je treba opozoriti, da v te podatke niso vključena manjša podjetja (gl. opombo pod tabelo), ki po naših ocenah večji del svoje aktivnosti opravijo v gradnji stavb. Višja rast je bila deloma posledica ugodnih vremenskih razmer, predvsem v prvi polovici leta. To potrjujejo podatki poslovnih tendenc o omejitvenih dejavnikih v gradbeništvu. Delež podjetij, ki so kot omejitveni dejavnik navedla slabe vremenske pogoje, je bil v prvi polovici leta namreč znatno nižji kot v predhodnem letu. Tudi v tretjem četrtletju so bile vremenske razmere ugodnejše kot leto predtem, v zadnjem četrtletju pa slabše, kar je tudi vplivalo na nižjo rast ob koncu leta. Rast števila delovno aktivnih se je lani še povečala. Število delovno aktivnih v gradbeništvu je bilo lani v povprečju za 11,3 % večje kot leto predtem. Po dejavnostih se je število delovno aktivnih lani okrepilo predvsem v zaključnih gradbenih delih, proti koncu leta pa tudi v splošnih gradbenih delih; po »statusu« pa so bile rasti višje pri samostojnih podjetnikih in njihovih zaposlenih. Rast števila načrtovanih stanovanj in skupne načrtovane površine vseh stavb se je nadaljevala tudi v zadnjem četrtletju lani. Predvidena površina novih oz. povečav stavb je bila za 9,0 %o večja kot v istem četrtletju leto predtem (nestanovanjskih stavb za 23,5 %, površina stanovanjskih stavb pa je bila na približno enaki ravni). V celotnem letu 2007 se je skupna površina načrtovanih stavb povečala za 7,3 0%; od tega stanovanjskih stavb za 29,0 %%, medtem ko se je pri nestanovanjskih, po več kot 50-odstotni rasti leto predtem, zmanjšala za 13,5 %%. Z izdanimi gradbenimi dovoljenji je bila lani predvidena gradnja 10.422 novih stanovanj, kar je 17,3 % več kot leta 2006. Graf: Desezonirani realni indeksi vrednosti opravljenih gradbenih del 180 160 140 120 __ — X ' ——rC—A— ' ^ _____ ... --------VV^ / ^^ ______ l_f — t? O- 100 80 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 2003 2004 2005 2006 2007 Vir podatkov: SURS. zaposlenih, ter še nekatera negradbena podjetja, ki izvajajo gradbeno dejavnost. Konec obdobja. Deflacionirano z indeksom cen življenjskih Izbrane teme Ekonomsko ogledalo UMAR številka 2/2008 str. 13-17 Tveganje revščine in dohodkovna neenakost Ekonomsko ogledalo UMAR številka 2/2008 str. 15 Tveganje revščine in dohodkovna neenakost v Sloveniji, 2004-2005 2004 2005 2004 2005 Povprečni ekvivalentni razpoložljivi dohodek - mesečno, v EUR 9.535 10.109 9.886 10.371 Stopnja tveganja revščine, v % 12,11 11,71 11,4 11,1 Prag tveganja revščine - mesečno, v EUR 440 466 460 480 Prag tveganja revščine za gospodinjstvo dveh odraslih in dveh otrok - mesečno, v EUR 924 978 965 1.009 Stopnja tveganja revščine pred socialnimi transferji (starostne in družinske pokojnine so vštete med dohodke), v % 25,8 24,2 24,8 23,2 Stopnja tveganja revščine pred vsemi socialnimi transferji2, v % 42,2 40,7 40,9 39,3 Stopnja tveganja revščine moških, v % 10,6 10,3 9,6 9,5 Stopnja tveganja revščine žensk, v % 13,6 13 13,2 12,6 Stopnja tveganja revščine otrok (0-15 let) 11,9 11,8 11 11,1 Stopnja tveganja revščine mladih (16-24 let) 10,4 9,1 10 8,9 Stopnja tveganja revščine aktivnih (16-64 let) 10,4 9,8 9,9 9,3 Stopnja tveganja revščine starih (65+ let) 20,4 20 19,2 19 Neenakost porazdelitve dohodka - razmerje kvintilnih razredov 3,4 3,4 3,3 3,3 (80/20) Neenakost porazdelitve dohodka - Ginijev količnik, v % 23,8 23,8 23 23 Izračun po raziskavi o življenjskih pogojih (EU-SILC) Dohodek brez dohodka v naravi Dohodek z dohodkom v naravi Vir podatkov: SURS; Kazalniki socialne povezanosti, Slovenija 2004 - začasni podatki, Prva objava, 9. februar, 2007 in Kazalniki socialne povezanosti, Slovenija 2005; Prva objava, 17. december 2007. Opombe: 1 na spletni strani Eurostata je ta podatek objavljen v rubriki za leto 2005 (2006), ker je Eurostat objavil podatek glede na leto, ko je bila izvedena raziskava EU-SILC 2005 (2006), čeprav je podatek izračunan na osnovi dohodkov v letu 2004 (2005). Poleg tega sta objavljeni stopnji tveganja revščine za Slovenijo za leti 2004 in 2005 izračunani brez upoštevanja dohodkov v naravi, čeprav so bili vse do leta 2003 za vse nove članice objavljeni podatki izračunani z upoštevanjem dohodkov v naravi. 2 Podatek upošteva le dohodke posameznikov brez pokojnin in drugih socialnih transferjev - tolikšno bi bilo tveganje revščine, če prebivalstvo ne bi prejemalo niti pokojnin niti drugih socialnih transferjev. Po zadnjih razpoložljivih podatkih za leto 2005 je pod pragom revščine živelo 11,7 % oseb, kar je pomenilo, da je bil njihov ekvivalentni razpoložljivi dohodek manj kot 466 EUR mesečno. V letu 2005 je zaradi uporabe iste metodologije (EU-SILC) že omogočena metodološko korektna primerjava stopenj tveganja revščine z letom 2004. Podatki kažejo, da se je tveganje revščine nekoliko znižalo in tudi relativna vrzel tveganja revščine je bila nižja kot leto prej. Če pri izračunu upoštevamo še dohodke v naravi, je bilo tveganje revščine še nekoliko nižje (11,1 %). Nekoliko so se znižale tudi stopnje tveganja revščine po spolu in starostnih skupinah, čeprav je tveganje revščine starih še vedno zelo visoko. Tveganje revščine žensk, ki se je sicer nekoliko znižalo, je bilo za skoraj tri o. t. višje od tveganja revščine moških (gl. tabelo). Tveganje revščine žensk je višje kot pri moških tudi v EU 25, razlike med posameznimi državami pa so zelo velike. Socialni transferji močno znižujejo tveganje revščine. Če država ne bi zagotavljala socialnih transferjev (socialnih in družinskih prejemkov), bi se tveganje revščine podvojilo (24,2 %). Razlika med stopnjo tveganja revščine pred socialnimi transferji in po njih kaže na učinkovitost ukrepov socialne politike na tem področju. Če bi bilo prebivalstvo še brez pokojnin, bi bilo leta 2005 tveganje revščine 40,7-odstotno oz. bi skoraj 41 % prebivalstva živelo pod pragom revščine. Zaposlenost (oziroma aktivnost) ostaja največja varovalka pred tveganjem revščine. Podatki o stopnjah tveganja revščine različnih socioekonomskih kategorij kažejo, da so bila leta 2005 med gospodinjstvi v najslabšem položaju gospodinjstva brez zaposlenih članov (37 %), med temi zlasti tista, ki so vzdrževala otroke (59 %). Visokemu tveganju revščine so bila izpostavljena tudi enočlanska (43 %) in enostarševska gospodinjstva (22 %) ter dvostarševska gospodinjstva z vsaj tremi otroki - velike družine (15 %). Tudi med posamezniki revščina najbolj ogroža neaktivne osebe (17,1 %), med katerimi izstopajo brezposelni (33 %). Ogroža tudi stare ženske (25 %) in najemnike stanovanj (22 %). Med državami EU 25 se Slovenija uvršča med države z najnižjo stopnjo tveganja revščine. Zaseda drugo mesto, ki si ga deli še z Dansko, Švedsko in Slovaško. 1 Na prvo mesto sta se z 10-odstotno stopnjo tveganja revščine uvrstili Nizozemska in Češka. Tretje mesto zaseda skupina štirih držav (Nemčija, Francija, Avstrija in Finska; 13 %). Najvišje tveganje revščine je v Latviji (23 %), Grčiji (21 %) ter v Litvi, Italiji in Španiji (povsod 20 %). Dohodkovna neenakost je v Sloveniji v primerjavi z EU 25 tudi v letu 2005 ostala na najnižji ravni.1 Po dohodkovni neenakosti, izmerjeni z razmerjem kvintilnih razredov, je Slovenija boljša od povprečja EU 25 za 1,4 o. t. in je tako z najnižjo dohodkovno neenakostjo skupaj z Dansko uvrščena na prvo mesto. Dohodkovna neenakost, izmerjena z Ginijevim količnikom (24 %), je prav tako med najnižjimi v EU 25, kjer je 30-odstotna. Ob ugodni sliki, ki jo za Slovenijo kažeta opisana kazalnika, podatki o porabi med gospodinjstvi kažejo, da se razlike med dohodkovnimi razredi povečujejo. Ker gospodinjstva v najnižjem kvintilu porabijo kar 43,5 % svojih izdatkov za hrano in stanovanje (v primerjavi z gospodinjstvi v najvišjem kvintilu, kjer porabijo za te namene le 24,1 %), tudi intenzivneje občutijo zviševanje življenjskih stroškov (gl. tudi EO 12/2007, str. 21). SURS je kot zadnji podatek o tveganju revščine objavil podatek za leto 2005, Eurostat pa je isti podatek objavil za leto 2006 z obrazložitvijo, da podatki izhajajo iz raziskave EU-SILC 2006 (čeprav so podatki o dohodkih iz te raziskave iz leta 2005). Tako se vse opisane primerjave med državami EU 25 nanašajo na leto 2005. Upoštevani so dohodki brez dohodkov v naravi. Meso in mesni izdelki Ekonomsko ogledalo UMAR številka 2/2008 str. 16 2002 2003 2004 2005 2006 2007 Stopnje rasti, v % 2007/06 2007/02 Cene življenjskih potrebščin, povprečne letne rasti, Slovenija Skupaj (HICP) 7,5 5,6 3,6 2,5 2,5 3,6 19,4 Hrana in brezalkoholne pijače 7,5 4,6 0,5 -0,8 2,3 7,8 13,5 Meso 4,0 1,8 -0,4 -2,1 1,4 5,5 6,5 Cene življenjskih potrebščin, povprečne letne rasti, EU 27 Skupaj (HICP) 2,5 2,1 2,3 2,3 2,3 2,4 11,9 Hrana in brezalkoholne pijače 3,0 2,0 1,8 1,1 2,4 3,5 11,2 Meso 1,2 0,2 2,4 1,8 1,9 2,8 9,3 Cene pri rejcih, povprečne letne rasti, Slovenija Skupaj kmetijski proizvodi 0,8 3,3 -1,1 1,3 4,6 8,2 17,0 Živali za zakol -3,4 -0,6 5,5 2,5 3,1 1,9 13,0 Število živine na kmetijskih gospodarstvih V tem: govedo, v tisoč 473,2 450,2 451,1 452,5 464,0 479,51 0,12 prašiči, v tisoč 655,7 620,5 534,0 547,4 575,1 542,6 -5,7 -17,2 perutnina, v tisoč 5.265,7 4.533,7 3.268,0 3.176,9 3.056,7 4.813,9 57,5 -8,6 Pridobljeno meso v klavnicah V tem: govedo, v tisoč ton 40,5 43,1 40,1 37,4 37,9 36,2 -4,5 -10,5 prašiči, v tisoč ton 37,1 37,3 34,6 31,7 33,6 33,2 -1,3 -10,5 perutnina, v tisoč ton 51,4 56,1 52,0 53,4 48,1 58,9 22,4 14,6 Mesnopredelovalna industrija: poslovni rezultati Produktivnost: DV/zaposlenega, v tisoč SIT 4.158 4.883 4.531 4.985 4.940 -0,93 18,83 Donosnost prihodkov, v % -4,06 -1,32 -1,65 -1,40 0,72 Neto čisti dobiček/izguba obrač. obd., v mio SIT -2.851 -1.252 -1.133 -903 443 Izvozna usmerjenost, v % 9,5 11,2 12,2 13,9 12,6 Vir podatkov: SURS, AJPES, EUROSTAT, preračuni UMAR. Opombe: 3 spremenjena metodologija zajemanja. Po novi metodologiji zajemanja je rast 2007/2006 0,1-odstotna. 3 Izračunane stopnje rasti so za 2006/2005 in 2006/2002. Povprečna rast cen skupine meso v indeksu cen življenjskih potrebščin je bila v letu 2007 visoka. Znašala je 5,5 %, kar je sicer za 2,3 o. t. manj od povišanja cen v skupini hrana in brezalkoholne pijače, vendar za 1,9 o. t. več od skupnega povišanja cen življenjskih potrebščin (gl. tabelo). V povprečju držav EU 27 so se primerljive cene skupine meso povišale le za 2,8 %, kar pa je za 0,7 o. t. manj od dviga cen v skupini hrana in brezalkoholne pijače in za 0,4 o. t. več od skupnega dviga cen življenjskih potrebščin. Bolj kot v Sloveniji so se cene mesa povečale v treh članicah: v Latviji (za 10,7 %), Litvi in na Madžarskem (za 7,8 %). Manj kot v Sloveniji so se poleg drugih članic cene povišale tudi v sosednji Avstriji (za 2,8 %) in Italiji (za 3,3 %), na Irskem in Nizozemskem pa so se celo znižale (za 6,4 % oz. 0,2 %). V Sloveniji so se lani postopoma zviševale vse od pomladi naprej, najbolj pa v maju in juniju ter v septembru in oktobru. Povprečna rast cen živali za zakol pri rejcih je bila v letu 2007 precej nižja od rasti končnih cen mesa. Znašala je 1,9 %, kar je za 6,3 o. t. manj od povprečne rasti cen kmetijskih proizvodov pri kmetijskih pridelovalcih in za 3,6 o. t. manj od rasti končnih cen mesa (gl. tabelo). Po prvih ocenah je bila lanska rast cen živali in živalskih proizvodov pri rejcih v Sloveniji tudi nižja od primerljive rasti v povprečju držav EU 27, vendar pa višja kot v sosednjih državah. Medtem ko je bila v Sloveniji 1,6-odstotna, je v EU v povprečju znašala 2,4 %, v Italiji in na Madžarskem le 0,3 %, v Avstriji pa so se te cene znižale za 1,1 %. V nekaterih državah so se povečale precej bolj, na primer na Nizozemskem in Irskem (za 7,7 % in 7,6 %). V Sloveniji so se dokaj skladno z njimi gibale tudi končne cene mesa, a le do zadnjega trimesečja, ko so se slednje povečale hitreje (gl. graf 2). Tudi za trge mesa ocenjujemo, da najpomembnejši razlog za relativno visoke podražitve končnih cen niso višje cene surovin, ampak je treba vzroke iskati še v drugih delih verige. V prejšnjih številkah Ekonomskega ogledala smo kot enega možnih vzrokov za relativno visoko rast cen hrane glede na EU že predstavili krepitev koncentracije v delu trgovine na drobno. Sklepamo, da so bili dodatni pritiski na višjo rast končnih cen mesa tudi na strani mesnopredelovalnih podjetij. Zaradi njihove relativno nizke učinkovitosti je blažitev višjih proizvodnih stroškov težja, razmere na trgu pa najverjetneje dopuščajo nesorazmerno povišanje cen njihovih izdelkov. V primarni proizvodnji so v letu 2007 imeli precej težav prašičerejci, za rejce govedi in predvsem perutnine pa so bile razmere ugodnejše. V govedoreji je število živali ob koncu leta ostalo na ravni iz leta prej (v tabeli je prikazano število po novi metodologiji zajemanja; z uporabo te metodologije bi bila rast iz leta prej le malenkostna). Zakol živali v klavnicah je bil kljub temu nižji za 4,5 %, predvsem zaradi povečanega izvoza živali v Italijo in Avstrijo, kjer je povpraševanje po slovenski goveji živini tudi zaradi nižjih odkupnih cen precejšnje. Tržna zanimivost prireje govejega mesa se je nekoliko zmanjšala, saj so se ob hkratnem občutnem povečanju stroškov prireje (predvsem krme) odkupne cene povišale le za 1,2 %. V prašičereji so bile razmere za rejo precej neugodne. Število živali se je znižalo za 5,7 %, za 1,3 % se je zmanjšala tudi pridobljena masa mesa v klavnicah. Ob višjih stroških reje živali so se njihove odkupne cene, ki so bile tudi v letih prej razmeroma nizke, znižale za 7,2 %, čemur pa končne cene mesa niso sledile. Nasprotno so bile za rejce precej bolj spodbudne razmere v perutninarstvu. Število teh živali je bilo ob koncu leta za 22,4 % višje kot ob istem času leta 2006, hkrati pa se je močno povečal tudi letni zakol živali, in sicer za 57,5 %. To kaže na visoko letno prirejo mesa perutnine. Odkupne cene, Meso in mesni izdelki Ekonomsko ogledalo UMAR številka 2/2008 str. 17 ki so naraščale že v letih prej, so se lani še povišale, za 10,4 %. Taka gibanja so v veliki meri odraz relativno visoke koncentracije reje in tesne povezanosti primarne pridelave s predelavo. Med predelovalci mesa in mesnih izdelkov je koncentracija proizvodnje najvišja v perutninarski industriji. Mesnopredelovalna podjetja uvrščamo v tri razrede, to so: proizvodnja mesa, razen perutninskega (SKD 15.11), proizvodnja perutninskega mesa (15.12) in proizvodnja mesnih izdelkov (15.13). Vsak izmed omenjenih treh razredov ima približno tretjinski delež v dodani vrednosti slovenske mesnopredelovalne industrije (največji delež ima proizvodnja perutninskega mesa, najmanjšega pa proizvodnja mesnih izdelkov). V panogi je leta 2006 delovalo 70 gospodarskih družb, od tega le tri v perutninarski industriji. Koncentracija proizvodnje, merjena s Hirschman-Herfindhalovim indeksom koncentracije (HHI),1 je tako v perutninarski industriji zelo visoka (8.747; zgornja meja je 10.000), ena najvišjih v prehrambni industriji. V preostalih dveh razredih je razdrobljenost proizvodnje večja, indeks koncentracije HHI pa pod mejo visoke koncentracije (ta meja je 1.800) oziroma na njej. Mesnopredelovalna podjetja postopoma izboljšujejo poslovne rezultate; v letu 2006 je panoga prvič v obdobju 2002-2006 poslovala z dobičkom. V obdobju od leta 2002 so mesnopredelovalna podjetja izgube zmanjševala, v letu 2006 pa je panoga v povprečju prvič poslovala z neto čistim dobičkom obračunskega obdobja. K temu so največ prispevale gospodarske družbe perutninarske industrije, ki so bile skozi celotno analizirano obdobje najdonosnejše (vendar pod ravnjo donosnosti celotne predelovalne industrije). Z neto izgubo, ki se je sicer skoraj prepolovila, so ponovno poslovale družbe v proizvodnji mesa, razen perutninskega, ki na ravni panoge poslujejo z izgubo že vse od leta 2002, medtem ko so družbe v proizvodnji mesnih izdelkov prvič po letu 2002 v povprečju poslovale z dobičkom. Delež mesnopredelovalne industrije v dodani vrednosti predelovalnih dejavnosti pada, raven produktivnosti pa HHI so izračunani kot vsota kvadratov tržnih deležev posameznih gospodarskih družb posamezne panoge, pri čemer je panoga opredeljena kot dejavnost štirimestne šifre SKD._ je relativno nizka. V strukturi slovenske predelovalne industrije se delež mesnopredelovalne industrije zmanjšuje in je v letu 2006 predstavljal 1,5 % dodane vrednosti, kar je nekoliko manj kot v povprečju EU 27 (1,9 % v letu 2005 in se med leti ohranja). V primerjavi z evropskimi so slovenska mesnopredelovalna podjetja tudi manj produktivna. V letu 2005 so dosegla približno 52 % produktivnosti evropskih (kar je le nekoliko nižje od ravni, ki ga v primerjavi z evropsko dosega slovenska predelovalna industrija). Med sosednjimi članicami EU je višja produktivnost mesnopredelovalnih podjetij v Italiji in Avstriji (naša podjetja dosegajo med 35 % in 40 % njihove produktivnosti), nižja pa na Madžarskem (na ravni pod 80 % produktivnosti slovenskih podjetij). Skozi leta sicer slovenska mesnopredelovalna podjetja povečujejo produktivnost, a počasneje kot predelovalne dejavnosti v povprečju in prepočasi, da bi s tako dinamiko dohitela evropsko mesnopredelovalno industrijo. Postopoma se povečuje izvozna usmerjenost slovenskih mesnopredelovalnih podjetij, a je v povprečju še vedno nizka (gl. tabelo). Medtem ko družbe v proizvodnji mesa, razen perutninskega (15.11) in v proizvodnji mesnih izdelkov (15.13) v tujini realizirajo manj kot 8 % svojih prihodkov, so perutninska podjetja v letu 2006 tam ustvarila 27,6 % prihodkov. To je tudi veliko več kot prehrambna podjetja v povprečju (17,7 %), za katera je značilna visoka usmerjenost na domači trg (povprečna izvozna usmerjenost gospodarskih družb predelovalnih dejavnosti je bila 62,2-odstotna). Presežek skupne blagovne menjave iz skupin živali, meso, proizvodi in izdelki iz mesa se je v letih po vstopu Slovenije v EU spremenil v primanjkljaj, hkrati pa se je poslabšala tudi njegova struktura. V letu 2006 je bil, merjeno v EUR, skupni izvoz za 43,3 % višji kot v letu 2002, skupni uvoz pa se je v tem času povišal za 99,0 %. Slovenija ima pozitivni saldo v skupinah (i) žive živali, kar s stališča ustvarjanja dodane vrednosti ni ugodno, ter (ii) izdelki iz mesa in rib, kjer je dodana vrednost večja, vendar pa se je presežek v tej skupini po letu 2004 zmanjšal. Vrednostno najpomembnejša je blagovna menjava v skupini meso, kjer pa se je negativni saldo po letu 2003 močno poslabšal (gl. graf 1). Taka gibanja kažejo na relativno nizko konkurenčnost slovenske mesnopredelovalne industrije. Graf 1: Saldo blagovne menjave Graf 2: Indeksi cen 40 30 20 10 0 K -10 ........ ^^^^ § 3 Meso v HICP, EU 27 □ Meso v HICP, Slovenija -Živali za zakol pri rejcih, Slovenija iz mesa in rib oooooooooooooooooooooooo e -Q m .«•s! Vir podatkov: SURS, preračun UMAR. Vir podatkov: SURS, Eurostat. 95 Statistična priloga Ekonomsko ogledalo UMAR številka 2/2008 str. 1-17 Bruto domači proizvod / I Ekonomsko ogledalo UMAR številka 2/2008 str. P 2 2003-2006 stalne cene preteklega leta, 2007-2009 stalne cene 2006 V mio SIT V mio EUR Realne stopnje rasti v % 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2004 2005 2006 2007 2008 2009 napoved napoved DODANA VREDNOST po dejavnostih in BRUTO DOMAČI PROIZVOD A Kmetijstvo, lov, gozdarstvo 123.669 147.506 139.222 142.730 608 617 627 15,1 -4,4 -3,8 1,0 1,5 1,5 B Ribištvo 800 875 1.014 996 4 4 4 -7,0 20,4 1,5 0,0 1,0 1,0 C Rudarstvo 24.674 28.084 30.647 32.719 137 137 137 6,8 0,4 7,5 1,0 0,5 -0,5 D Predelovalne dejavnosti 1.278.086 1.385.784 1.441.576 1.538.233 6.927 7.339 7.732 3,7 3,6 8,5 8,5 6,0 5,3 E Oskrba z elektriko, plinom in vodo 140.397 153.187 174.594 187.081 769 780 784 6,8 5,7 5,7 -3,0 1,5 0,5 F Gradbeništvo 264.015 282.539 316.444 394.283 1.892 2.062 2.073 0,0 4,9 15,2 14,0 9,0 0,5 G Trgovina in popravila motornih vozil 563.223 628.070 679.306 753.850 3.408 3.553 3.689 4,2 4,5 6,1 7,5 4,3 3,8 H Gostinstvo 108.731 115.150 127.161 137.422 634 665 696 -1,1 1,2 2,9 3,0 5,0 4,5 I Promet, skladiščenje in zveze 357.817 402.669 442.608 500.231 2.221 2.342 2.495 5,3 6,1 9,4 6,5 5,5 6,5 J Finančno posredništvo 222.430 263.041 278.993 285.593 1.403 1.486 1.584 17,1 10,5 9,8 7,0 6,0 6,5 K Nepremičnine, najem, poslovne storitve 807.976 886.022 978.785 1.047.398 4.695 4.895 5.118 2,8 3,5 3,7 4,8 4,3 4,5 L Javna uprava, obramba in socialno zavarovanje 300.255 337.436 356.269 375.972 1.633 1.665 1.699 4,8 2,9 2,9 1,2 2,0 2,0 M Izobraževanje 271.188 297.113 328.786 347.104 1.527 1.554 1.583 2,3 3,3 1,7 1,8 1,8 1,8 N Zdravstvo in socialno varstvo 247.634 275.279 299.347 310.503 1.345 1.385 1.427 5,6 5,2 1,6 1,7 3,0 3,0 O Druge javne, skupne in osebne storitve 167.258 183.431 209.598 219.146 1.002 1.042 1.084 2,8 3,3 1,2 3,5 4,0 4,0 P Zasebna gospodinjstva z zaposlenim osebjem 1.007 1.103 1.436 1.114 5 5 5 -8,1 5,9 -3,5 -4,1 0,0 0,0 DODANA VREDNOST (A+...+P) 4.879.160 5.387.291 5.805.787 6.274.375 28.210 29.530 30.736 4,4 4,0 6,0 5,9 4,7 4,1 Davki na proizvode in storitve 751.700 828.100 883.539 919.784 4.143 4.319 4.485 4,2 4,7 3,9 4,9 4,3 3,8 Minus: subvencije na proizvode in storitve 23.598 29.272 31.323 38.790 140 144 147 -2,0 -0,4 10,0 1,0 3,0 2,0 BRUTO DOMAČI PROIZVOD 5.607.262 6.186.119 6.658.003 7.155.369 32.213 33.706 35.073 4,4 4,1 5,7 5,8 4,6 4,1 Viri podatkov: Nominalno: SURS 2003-2006, Jesenska napoved UMAR 2007. Realne stopnje rasti: SURS 2004-2006, Jesenska napoved UMAR 2007. Opomba: Primerjava nominalnih vrednosti mogoča ob tehnični predpostavki razmerja SIT/EUR= 239,64, ki se upošteva od leta 2007 dalje. Bruto domači proizvod / II Ekonomsko ogledalo UMAR številka 2/2008 str. P 3 Tekoče cene, v mio SIT Tekoče cene, v mio EUR Struktura v %, tekoče cene, BDP=100 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2004 2005 2006 2007 2008 2009 napoved napoved OBLIKOVANJE IN PORABA BRUTO NACIONALNEGA RAZPOLOŽLJIVEGA DOHODKA 1. BRUTO DOMAČI PROIZVOD 5.922.917 6.392.985 6.768.266 7.296.627 33.177 35.953 38.482 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 2. Saldo primarnih dohodkov s tujino -46.503 -75.128 -58.391 -78.661 -497 -474 -534 -1,2 -0,9 -1,1 -1,5 -1,3 -1,4 3. BRUTO NACIONALNI DOHODEK (1+2) 5.876.414 6.317.857 6.709.875 7.217.966 32.680 35.479 37.949 98,8 99,1 98,9 98,5 98,7 98,6 4. Saldo tekočih transferjev s tujino 6.994 -10.555 -34.525 -50.281 -96 -81 -39 -0,2 -0,5 -0,7 -0,3 -0,2 -0,1 5. BRUTO NACIONALNI RAZPOLOŽLJIVI DOHODEK (3+4) 5.883.408 6.307.302 6.675.350 7.167.684 32.585 35.398 37.909 98,7 98,6 98,2 98,2 98,5 98,5 6. Izdatki za končno potrošnjo 4.424.637 4.703.677 4.964.645 5.299.860 23.750 25.663 27.302 73,6 73,4 72,6 71,6 71,4 70,9 Zasebna potrošnja 3.275.936 3.473.290 3.653.249 3.896.317 17.522 18.861 20.045 54,3 54,0 53,4 52,8 52,5 52,1 Državna potrošnja 1.148.701 1.230.387 1.311.395 1.403.543 6.229 6.802 7.257 19,2 19,4 19,2 18,8 18,9 18,9 7. Bruto varčevanje (5-6) 1.458.771 1.603.625 1.710.706 1.867.824 8.834 9.735 10.607 25,1 25,3 25,6 26,6 27,1 27,6 8. Bruto investicije 1.510.498 1.770.142 1.846.356 2.068.981 10.000 10.854 11.378 27,7 27,3 28,4 30,1 30,2 29,6 9. Saldo na računu tekočih transakcij (7-8) -51.727 -166.516 -135.650 -201.156 -1.165 -1.118 -770 -2,6 -2,0 -2,8 -3,5 -3,1 -2,0 Viri podatkov: SURS 2003-2006, BS, Jesenska napoved UMAR 2007. Opomba: Primerjava nominalnih vrednosti mogoča ob tehnični predpostavki razmerja SIT/EUR=239,64, ki se upošteva od 2007 dalje. IZDATKOVNA STRUKTURA BDP, 2003-2006 stalne cene preteklega leta, 2007-2009 stalne cene 2006 V mio SIT V mio EUR Realne stopnje rasti, v % BRUTO DOMAČI PROIZVOD (3+4+5) 5.607.262 6.186.119 6.658.003 7.155.369 32.213 33.706 35.073 4,4 4,1 5,7 5,8 4,6 4,1 1. Izvoz proizvodov in storitev 3.157.565 3.653.898 4.145.398 4.788.469 23.259 25.660 28.136 12,5 10,1 12,3 13,4 10,3 9,7 2. Uvoz proizvodov in storitev 3.194.810 3.694.754 4.101.467 4.830.821 23.762 26.173 28.333 13,3 6,7 12,2 14,2 10,1 8,2 3. SALDO* (1-2) -37.245 -40.856 43.931 -42.352 -502 -514 -197 -0,5* 2,0* 0,0* -0,6* 0,0* 0,9* 4. KONČNA POTROŠNJA (a+b) 4.195.627 4.557.677 4.836.456 5.168.882 22.952 23.826 24.583 3,0 2,8 4,1 3,8 3,8 3,2 a. Zasebna potrošnja 3.112.561 3.373.478 3.566.122 3.800.103 16.946 17.624 18.220 3,0 2,7 4,0 4,2 4,0 3,4 b. Državna potrošnja (individualna in kolektivna) 1.083.066 1.184.199 1.270.334 1.368.779 6.006 6.201 6.363 3,1 3,2 4,4 2,6 3,2 2,6 5. BRUTO INVESTICIJE (c+d) 1.448.880 1.669.298 1.777.616 2.028.838 9.763 10.394 10.687 10,5 0,4 9,9 13,1 6,5 2,8 c. Bruto investicije v osnovna sredstva 1.368.338 1.531.410 1.666.102 1.872.354 9.110 9.679 9.931 7,3 2,5 8,4 14,5 6,2 2,6 d. Spremembe zalog in vrednostni predmeti* 80.542 137.887 111.514 156.484 653 714 756 0,9* -0,5* 0,6* -0,1* 0,2* 0,1* Viri podatkov: Nominalno: SURS 2003-2006, BS, Jesenska napoved UMAR 2007. Realne stopnje rasti: SURS 2004-2006, BS, Jesenska napoved UMAR 2007. Opomba: Primerjava nominalnih vrednosti mogoča ob tehnični predpostavki razmerja SIT/EUR=239,64, ki se upošteva od leta 2007. *Kot prispevek k realni rasti BDP (v odstotnih točkah). Industrijska proizvodnja Ekonomsko ogledalo UMAR številka 2/2008 str. P 4 2003 2004 2005 2006 2007 2006 2007 2006 2007 QIV QI QII QIII QIV 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 INDUSTRIJA*, indeksi proizvodnje po dejavnostih, 2000=100; podatki za leto 2007 so začasni INDUSTRIJA skupaj 106,9 112,8 116,5 123,7 132,3 130,6 128,6 133,7 130,2 136,4 139,7 117,6 125,0 121,4 139,5 129,0 135,4 136,7 136,7 118,2 135,8 148,9 142,9 117,5 C Rudarstvo 104,9 97,6 104,2 115,0 118,9 134,5 113,5 129,9 107,0 125,3 152,6 115,3 94,1 107,6 138,7 133,6 135,2 120,8 92,1 121,4 107,4 132,4 145,0 98,4 D Predelovalne dejavnosti 106,5 111,6 115,6 123,2 133,5 129,3 128,9 135,4 131,9 137,6 138,9 114,8 124,5 121,8 140,5 129,8 137,2 139,2 139,4 118,2 138,2 151,3 144,0 117,6 DA Hrana, pijače, tobak 99,6 89,4 88,0 87,9 88,1 95,5 79,8 90,9 89,5 92,1 104,7 92,8 76,1 76,2 87,0 89,6 90,9 92,1 92,4 90,3 85,8 94,1 90,8 91,3 DB Tekstilije in izdelki 71,3 61,7 54,1 52,3 51,9 47,5 56,7 51,6 50,0 49,5 50,2 41,2 55,1 52,4 62,5 52,0 49,8 53,1 54,3 41,2 54,4 58,9 47,0 42,6 DC Usnje in izdelki 72,7 68,2 72,7 76,5 59,4 77,7 72,8 52,3 59,1 53,3 91,1 51,6 86,0 61,0 71,5 53,2 51,2 52,4 80,8 51,6 45,0 62,9 56,1 40,8 DD Les in izdelki 91,0 94,7 100,7 104,1 116,4 108,4 111,6 124,7 114,3 114,9 119,6 91,0 97,1 110,7 127,1 120,1 129,0 125,1 122,5 103,7 116,6 132,0 118,2 94,6 DE Papir, založništ., tiskarstvo1 100,6 101,2 104,8 103,9 106,8 109,5 103,0 106,6 106,7 110,8 113,4 104,8 103,2 93,4 112,3 104,0 110,2 105,7 111,8 106,0 102,4 115,2 112,6 104,5 DF Koks, naftni derivati, jedrsko ■ 2 gorivo2 36,3 - - - 21,4 20,9 22,3 18,6 20,1 24,7 21,6 19,9 22,8 21,2 23,0 18,8 18,4 18,6 20,2 18,8 21,2 25,4 27,8 21,0 DG Kemikalije, kemični izdelki, umetna vlakna 128,0 147,5 158,7 179,4 218,2 189,3 201,1 213,9 218,8 238,9 198,6 161,9 209,4 193,6 200,4 206,8 199,2 235,8 241,5 180,7 234,3 272,5 250,0 194,2 DH Izdelki iz gume, plastičnih mas 103,6 116,5 122,2 130,0 142,4 135,9 135,1 141,2 146,6 146,4 149,7 112,3 127,3 125,5 152,6 131,0 146,7 146,0 145,6 136,8 157,4 166,6 156,8 115,9 DI Dr. nekovins. mineralni izd. 101,6 84,6 78,7 83,6 88,1 89,2 78,1 92,9 92,4 88,8 98,1 73,1 71,4 72,5 90,5 85,5 97,8 95,4 96,2 87,9 93,1 101,4 97,2 67,7 DJ Kovine in izdelki 112,0 107,8 116,3 129,8 142,8 136,6 143,9 147,1 140,2 140,2 146,1 116,1 142,7 135,4 153,5 142,4 148,2 150,7 146,2 131,1 143,2 150,4 150,9 119,2 DK Stroji in naprave 120,9 138,5 140,9 149,5 164,9 161,7 163,1 166,0 161,4 169,0 173,4 149,2 151,4 154,1 183,8 162,3 168,2 167,6 164,0 140,0 180,2 183,8 181,1 142,2 DL Električna, optična oprema 122,8 153,0 157,7 181,5 194,7 193,6 186,3 200,4 188,0 203,9 210,0 177,2 173,4 175,4 210,2 185,3 214,2 201,8 192,2 164,8 207,1 226,8 213,7 171,2 DM Vozila in plovila 111,7 152,7 184,7 177,7 205,1 173,3 195,2 206,4 196,2 222,7 180,3 164,6 179,6 184,6 221,5 184,2 216,6 218,4 230,9 141,5 216,1 240,4 232,3 195,4 DN Pohištvo, drugo, reciklaža 102,6 103,4 108,7 107,5 104,1 111,1 105,2 106,3 97,6 107,1 122,2 96,0 96,3 104,4 115,0 103,1 110,4 105,3 105,6 81,6 105,6 115,9 113,6 91,9 E Oskrba z elektriko, plin., vodo3 111,3 132,9 130,9 129,6 115,1 140,9 126,4 104,2 111,7 118,2 137,5 154,6 142,4 117,5 119,3 108,3 102,4 101,8 115,0 111,2 109,0 116,4 117,8 120,3 ZAPOSLENI V INDUSTRIJI4 Število skupaj, v tisoč 255,1 251,7 247,3 243,3 245,1 244,7 244,6 245,5 244,8 245,6 245,4 244,0 244,1 244,8 245,0 245,2 245,5 245,6 245,1 244,6 244,8 245,9 246,1 244,8 C Rudarstvo 4,8 4,4 4,2 4,0 3,8 3,9 3,9 3,8 3,7 3,7 3,9 3,9 3,9 3,9 3,8 3,8 3,8 3,8 3,8 3,7 3,7 3,8 3,7 3,7 D Predelovalne dejavnosti 238,9 236,1 231,8 227,9 229,9 229,2 229,4 230,2 229,6 230,4 229,9 228,7 228,9 229,6 229,7 230,0 230,2 230,3 229,8 229,3 229,7 230,7 230,9 229,7 E Oskrba z elektriko, plin., vodo 11,4 11,3 11,4 11,4 11,4 11,5 11,3 11,5 11,5 11,4 11,5 11,4 11,3 11,3 11,4 11,5 11,5 11,6 11,5 11,5 11,4 11,4 11,4 11,3 GRADBENIŠTVO5, realni indeksi vrednosti opravljenih del, 2000=100 Gradbeništvo skupaj 105,7 108,4 111,7 128,8 152,8 169,4 104,0 157,8 173,8 175,4 163,2 157,0 88,7 98,1 125,1 136,2 171,0 166,3 166,1 173,9 181,3 206,8 178,1 143,9 Stavbe 104,9 114,6 126,4 144,2 166,6 179,6 123,0 172,7 181,6 188,9 169,9 177,0 107,2 115,3 146,5 150,9 182,7 184,6 184,8 183,0 177,0 195,5 198,8 167,8 Gradbeni inženirski objekti 106,4 102,6 98,0 114,5 143,7 160,0 91,5 148,1 168,7 166,5 157,1 138,4 76,6 86,8 111,1 126,5 163,3 154,4 153,8 168,0 184,2 214,3 164,6 128,2 Delovno aktivni v gradbeništvu4 99,1 97,5 102,0 109,6 122,0 114,3 114,1 120,3 125,3 128,1 115,2 112,7 112,9 114,4 114,8 118,0 120,4 122,7 124,0 125,2 126,8 128,3 129,1 126,8 Vir podatkov: SURS. Opombe: 'Indeksi industrijske proizvodnje so od februarja 2004 naprej začasni. Za obdobje do januarja 2004 so izračunani na osnovi podatkov o proizvedenih količinah industrijskih proizvodov. Od februarja 2004 so osnova za izračun podatki o vrednostni proizvodnji, ki je izračunana po obrazcu: vrednost proizvodnje v mesecu (x) = prihodek od prodaje v mesecu (x) + zaloge v mesecu (x)- zaloge v mesecu (x-1). ''Založniška podjetja niso vključena. 2Podatek zaradi zaupnosti ni objavljen. 3Le za podjetja z dejavnostjo oskrbe z energijo. 4Z januarjem 2005 je SURS prešel na novo metodologijo ugotavljanja formalno delovno aktivnega prebivalstva. Novi vir podatkov za zaposlene in samozaposlene razen kmetov je Statistični register delovno aktivnega prebivalstva (SRDAP). Po novi metodologiji so preračunani tudi podatki za pretekla leta do januarja 2000.5V raziskovanje so zajeta vsa večja gradbena podjetja, ter še nekatera negradbena podjetja, ki izvajajo gradbeno dejavnost. Proizvodnja Ekonomsko ogledalo UMAR številka 2/2008 str. P 5 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2006 2007 2007 QIV QI QII QIII QIV 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 PROMET Potniški km v javnem cestnem prevozu, mio 1.143 1.065 980 848 850 817 223 209 222 167 219 70 62 76 69 80 73 45 43 79 79 74 67 Potniški km v železniškem prevozu, mio 749 778 764 777 788 - 210 196 202 204 - - - - - - - - - - - - - Potniški km v zračnem prevozu, mio 794 837 896 1.019 1.044 1.186 200 183 289 459 255 62 56 65 79 88 121 161 158 139 107 77 72 Tonski km v železniškem prevozu, mio 3.078 3.274 3.466 3.402 3.373 - 942 918 913 865 - - - - - - - - - - - - - Tonski km v pomorskem prevozu, mio 28.578 28.361 37.047 52.513 49.155 46.586 11.494 10.813 13.224 12.050 10.499 4.477 2.949 3.387 4.884 3.967 4.373 4.585 3.676 3.790 3.390 2.628 4.481 Tonski km v cestnem prevozu, mio 6.609 7.040 9.007 11.033 12.112 - 3.020 3.103 3292 3617 - - - - - - - - - - - - - Mestni potniški promet, mio 103,9 98,4 100,2 97,2 94,0 90,7 27,7 26,3 23,3 14,4 26,7 8,7 8,5 9,1 8,3 7,8 7,2 4,1 3,8 6,6 8,9 9,0 8,8 Letališ.potniš.promet, v 000 866 922 1.047 1.228 1.339 1.505 282 251 382 535 336 82 78 91 108 123 152 184 181 169 140 102 94 Pristaniški blagovni promet, v 000 t 9.305 10.788 12.063 12.625 15.462 15.847 4.158 4.282 3.967 3.406 4.191 1.197 1.323 1.762 1.091 1.383 1.493 1.113 1.167 1.126 1.331 1.422 1.438 Transportiran plin, v mio m3 1.007 1.098 1.097 1.136 - - - - - - - - - - - - - - - - - - - TURIZEM, nočitve, v 000 Skupaj 7.321 7.503 7.589 7.573 7.722 8.261 1.389 1.472 1.997 3.327 1.465 472 497 502 568 619 811 1.226 1.325 776 573 441 452 Domači gostje 3.300 3.327 3.226 3.173 3.233 3.393 620 700 786 1.253 654 177 282 242 208 239 339 503 489 261 228 203 223 Tuji gostje 4.021 4.175 4.363 4.399 4.489 4.868 769 771 1.211 2.074 811 296 215 261 359 380 472 723 836 515 344 238 229 Zdraviliški kraji 2.327 2.360 2.417 2.464 2.434 2.618 601 555 627 832 604 175 191 189 205 196 225 277 323 231 224 200 180 Obmorski kraji 2.052 2.010 2.002 1.949 1.871 1.929 270 203 524 939 262 47 62 94 139 152 233 376 366 197 114 85 63 KMETIJSTVO, zakol v klavnicah, v 000 ton Govedo 40,5 43,1 40,1 37,4 37,9 36,2 11,7 8,0 8,6 8,1 11,5 2,6 2,5 2,9 3,0 2,9 2,7 2,6 2,7 2,7 3,5 4,3 3,8 Prašiči 37,1 37,3 34,6 31,7 33,6 33,2 8,4 8,2 8,5 7,8 8,7 2,7 2,5 2,9 2,9 2,9 2,6 2,7 2,6 2,5 2,8 2,6 3,3 Perutnina 51,4 56,0 52,0 53,4 49,2 58,9 12,5 13,9 14,3 15,2 15,6 4,6 4,1 5,2 4,6 4,7 5,0 5,2 5,1 4,8 5,4 5,4 4,8 Odkup pridelkov, v mrd SIT, od 2007 v mio EUR 101,6 103,3 102,4 103,7 106,7 492,2 33,4 101,3 109,7 120,8 160,3 32,2 31,1 37,9 37,5 38,4 33,8 38,3 41,8 40,7 46,2 53,1 61,0 RIBIŠTVO, v t Ulov v morskih vodah 1459,8 1087,5 815,9 1021,6 736,7 795,3 179,3 174,5 246,0 230,9 143,8 83,4 65,3 25,8 39,6 77,8 128,7 51,1 123,4 56,4 60,6 47,8 35,5 Vir podatkov: SURS. Ekonomski odnosi s tujino Ekonomsko ogledalo UMAR številka 2/2008 str. P 6 2002 2003 2004 2005 2006 2006 2007 2006 2007 QIII QIV QI QII QIII 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 PLAČILNA BILANCA, v mio EUR Tekoči račun 247 -196 -720 -561 -857 -261 -512 -242 -242 -366 -197 -261 -30 -157 -55 -114 -129 1 -96 -54 -216 -188 -232 Blago1 -265 -543 -1.009 -1.026 -1.151 -257 -570 -226 -382 -391 -197 -281 -79 -75 -72 -143 -161 -78 -92 -100 -199 -163 -157 Izvoz 11.082 11.417 12.933 14.599 17.028 4.168 4.543 4.782 5.005 4.920 1.599 1.365 1.470 1.513 1.798 1.578 1.714 1.712 1.738 1.478 1.704 1.847 1.771 Uvoz 11.347 11.960 13.942 15.625 18.179 4.425 5.113 5.008 5.386 5.311 1.796 1.645 1.549 1.588 1.870 1.721 1.875 1.791 1.830 1.578 1.903 2.010 1.928 Storitve 620 540 688 849 866 299 160 204 330 321 28 46 99 35 70 94 112 124 81 125 114 69 25 Izvoz 2.440 2.465 2.783 3.143 3.449 1.072 855 829 1.013 1.278 267 295 299 234 297 332 332 348 432 451 395 363 266 Uvoz 1.820 1.925 2.095 2.294 2.584 773 695 626 683 957 239 249 200 199 227 239 220 224 351 326 280 294 241 Dohodki -168 -219 -322 -288 -398 -227 -100 -144 -156 -185 -13 -38 -42 -49 -53 -51 -51 -54 -59 -63 -63 -67 -70 Prejemki 490 510 530 648 902 241 242 217 271 279 72 94 71 70 75 89 92 91 90 91 98 91 93 Izdatki 657 728 852 936 1.300 468 342 361 427 464 85 132 114 119 128 139 143 144 149 155 160 159 162 Tekoči transferi 60 26 -76 -97 -173 -75 -2 -75 -34 -111 -15 11 -7 -68 0 -14 -30 10 -26 -17 -69 -26 -30 Prejemki 500 474 561 738 785 165 237 197 238 220 59 93 51 59 86 75 66 97 71 90 59 73 81 Izdatki 439 449 638 835 958 240 238 272 272 331 74 82 58 128 86 89 95 87 96 107 128 99 111 Kapitalski in finančni račun 3 46 698 818 1.050 504 424 495 287 215 23 508 -147 340 302 91 -35 231 132 12 72 208 336 Kapitalski račun -164 -165 -96 -114 -131 -39 -96 22 -12 -35 -12 -77 12 20 -10 11 -8 -14 -3 -3 -30 -1 4 Finančni račun 167 211 794 932 1.182 543 519 473 298 251 35 584 -159 320 312 80 -27 245 134 15 102 208 333 Neposredne naložbe 1.556 -151 224 -43 -207 136 -154 -121 -3 -103 -194 88 -84 -70 33 -16 -73 86 -91 41 -54 137 -62 Domače v tujini -166 -421 -441 -516 -718 -164 -218 -307 -234 -328 -168 4 -103 -148 -56 -113 -102 -19 -141 -44 -143 23 -145 Tuje v Sloveniji 1.722 270 665 473 512 300 64 186 231 225 -26 84 19 78 89 97 29 105 50 85 89 114 83 Naložbe v vrednost. papirje -69 -223 -637 -1.466 -1.444 -336 -677 -626 -1.223 350 -183 -429 -905 -151 430 -416 -629 -178 234 120 -4 -356 -483 Finančni derivativi 0 0 6 -10 -13 -3 2 2 -2 -12 2 4 5 -4 1 0 0 -2 -6 -5 -1 -11 1 Ostale naložbe 565 849 945 2.639 1.564 63 954 1.163 1.538 -16 324 545 640 669 -145 456 741 341 -134 -133 252 419 905 Terjatve -538 -730 -1.308 -1.459 -1.936 -384 -264 -2.320 -398 -1.389 -23 -324 -712 -794 -814 -818 506 -85 -605 -357 -427 -269 -350 Komercialni krediti -135 -116 -237 -226 -435 -77 120 -375 -195 29 -57 267 -25 -160 -190 -95 -9 -90 31 151 -154 -229 -23 Posojila -174 -223 -281 -340 -733 -87 -297 -351 -439 -419 -75 -172 -18 -75 -258 -45 -203 -191 -215 -144 -60 -120 -125 Gotovina, vloge -157 -323 -720 -872 -747 -194 -90 -1.613 234 -988 103 -412 -736 -552 -325 -664 715 183 -408 -367 -213 75 -202 Ostale terjatve -71 -68 -69 -21 -21 -26 3 20 1 -11 6 -7 68 -7 -41 -14 3 13 -13 3 0 5 -1 Obveznosti 1.104 1.579 2.252 4.098 3.500 446 1.218 3.483 1.935 1.373 348 869 1.352 1.463 669 1.275 235 426 470 224 678 688 1.254 Komercialni krediti 95 59 214 291 468 63 282 275 59 -83 117 34 -171 220 227 -17 85 -10 55 -300 162 168 85 Posojila 838 1.123 1.671 2.731 2.064 357 467 15 1.546 895 299 210 142 -54 -72 1.021 294 230 220 251 424 206 875 Vloge 130 428 335 1.053 998 39 448 3.208 338 567 -69 599 1.406 1.282 521 279 -140 199 188 281 98 328 299 Ostale obveznosti 39 -31 33 23 -30 -12 21 -16 -7 -6 1 26 -25 16 -6 -9 -5 6 7 -8 -6 -14 -4 Mednarod. denarne rezerve2 -1.885 -264 256 -189 1.281 684 394 55 -11 32 86 376 185 -123 -7 55 -65 -1 132 -8 -91 20 -28 Statistična napaka -250 150 22 -257 -194 -243 88 -254 -45 151 174 -246 176 -183 -247 23 164 -233 -35 42 144 -20 -105 IZVOZ IN UVOZ PO NAMENU PORABE PROIZVODOV, v mio EUR Izvoz investicijskega blaga 1.542 1.634 1.873 2.058 2.492 622 705 245 236 _n.p _n.p _n.p _n.p _n.p Blaga za vmesno porabo 5.245 5.463 6.342 6.990 8.429 2.094 2.203 n.p n.p n.p. 81 0 621 n.p n.p n.p n.p n.p n.p n.p n.p n.p n.p n.p Blaga za široko porabo 4.175 4.188 4.568 5.349 5.840 1.366 1.589 n.p n.p np. 532 497 n.p n.p n.p n.p n.p n.p n.p n.p n.p n.p n.p Uvoz investicijskega blaga 2.072 2.322 2.494 2.624 3.076 746 978 n.p n.p n.p. 344 358 n.p n.p n.p n.p n.p n.p n.p n.p n.p n.p n.p Blaga za vmesno porabo 6.816 7.079 8.348 9.534 11.064 2.738 2.981 n.p n.p np. 1.072 900 n.p n.p n.p n.p n.p n.p n.p n.p n.p n.p n.p Blaga za široko porabo 2.686 2.838 3.646 4.172 986 1.183 n.p n.p np. 409 375 3.301 Vira podatkov: BS, SURS. Opombe: 1izvoz in uvoz sta prikazana po F.O.B. in vključujeta prilagoditev za uvoz in izvoz blaga po ITRS ter po poročilih prostocarinskih prodajaln; n.p n.p n.p n.p n.p n.p n.p n.p. I n.p 2rezerve BS n.p n.p Denarna gibanja Ekonomsko ogledalo UMAR številka 2/2008 str. P 7 2005 2006 2007 2006 2007 December 10 1 11 1 12 1 1 2 1 3 1 4 1 5 1 6 1 7 1 8 1 9 1 10 1 11 1 12 DENARNI SISTEM - KONSOLIDIRANA BILANCA MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ - stanje konec meseca, v mrd SIT; od 1.1.2007 v mio EUR Bankovci in kovanci 217,3 152,8 2.947 214,0 197,6 172,8 2.709 2.684 2.689 2.721 2.737 2.769 2.801 2.787 2.786 2.804 2.818 2.947 Depoziti čez noč pri drugih monetarnih finančnih institucijah 1.491,0 1.694,1 7.057 1590,4 1608,0 1694,6 6.902 6.866 6.867 6.887 7.056 7.194 7.257 7.134 7.152 6.931 6.774 7.057 Depoziti čez noč pri BS - nedenarne finančne institucije 3,1 5,0 47 6,0 4,5 5,0 47 37 36 37 40 41 50 57 58 54 42 47 Depoziti čez noč pri BS - ostali državni sektor 3,3 1,3 6 1,9 1,9 1,3 6 7 5 5 6 7 8 10 9 6 6 6 Skupaj depoziti čez noč pri BS 6,4 6,4 53 7,9 6,4 6,4 53 43 41 43 47 48 58 67 67 60 48 53 Vezane vloge - obveznosti BS 0,3 0,0 - - - - - - - - - - - - - - - - Vezane vloge - obveznosti drugih mednarodnih finančnih institucij 1.688,0 1.747,3 8.700 1728,8 1744,1 1746,4 7.379 7.441 7.607 7.514 7.578 7.694 7.967 8.209 8.178 8.449 8.269 8.700 Depoziti na odpoklic do 3. mes. 164,9 197,5 1.280 184,6 188,4 197,5 962 918 985 991 1.087 1.133 1.171 1.224 1.277 1.300 1.366 1.280 Dolžniški vrednostni papirji, točke / delnice skladov denarnega trga in repo posli 9,5 9,2 76 7,5 7,9 8,1 29 32 46 52 52 61 62 66 69 80 81 76 Bankovci in kovanci in vpogledne vloge 1.713,9 1.853,3 10.058 1812,3 1812,0 1873,7 9.664 9.593 9.597 9.650 9.840 10.011 10.116 9.989 10.005 9.794 9.640 10.058 Bankovci in kovanci in vloge do 2 let 3.524,6 3.798,1 20.037 3725,6 3744,5 3817,6 18.005 17.952 18.189 18.156 18.506 18.838 19.254 19.421 19.460 19.543 19.275 20.037 Bankovci in kovanci in instrumenti do 2 let 3.534,2 3.807,2 20.113 3733,1 3752,4 3825,8 18.035 17.984 18.235 18.208 18.557 18.899 19.316 19.487 19.529 19.624 19.355 20.113 IZBRANE TERJATVE DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mrd SIT; od 1.1.2007 v mio EUR BS do centralne države 17,6 16,6 67 16,8 16,8 16,6 69 69 69 68 68 68 68 68 67 67 67 67 Centralna država (S. 1311) 780,5 776,6 2.332 792,5 787,7 776,6 3.184 3.219 2.944 2.748 2.574 2.465 2.408 2.342 2.345 2.348 2.339 2.332 Ostali državni sektor (S.1312,1313,1314) 17,8 24,9 155 21,5 21,8 24,9 108 106 107 105 107 107 107 110 111 114 149 155 Gospodinjstva (S.14, 15) 976,0 1.289,8 6.821 1252,3 1277,6 1289,8 5.428 5.488 5.633 5.748 5.892 6.015 6.157 6.323 6.468 6.607 6.830 6.821 Nefinančne družbe (s.11) 2.620,9 3.245,5 18.108 3157,9 3214,5 3245,5 14.086 14.250 14.660 15.142 15.426 15.788 16.274 16.720 17.004 17.269 17.748 18.108 Nedenarne finančne institucije (S.123, 124, 125) 230,9 365,6 2.305 325,7 338,3 368,3 1.554 1.563 1.574 1.761 1.747 1.911 2.034 2.083 2.205 2.367 2.396 2.305 Denarni sektor (S.121, 122) 1.408,2 1.157,1 2.412 1265,8 1244,9 1158,7 3.505 2.770 2.267 2.033 2.257 2.211 2.218 2.439 2.448 2.460 2.580 2.412 Terjatve do domačih sektorjev V domači valuti 2.099,2 2.307,3 26.596 2200,9 2223,7 2264,6 21.761 21.634 21.726 22.297 23.089 23.558 24.146 24.892 25.310 25.864 26.630 26.596 V tuji valuti 2.199,4 3.109,6 1.990 2992,1 3048,8 3109,6 1.048 1.100 1.160 1.248 1.335 1.456 1.560 1.638 1.699 1.789 1.900 1.990 Vrednostni papirji skupaj 1.791,0 1.442,6 3.547 1627,3 1617,7 1449,5 5.055 4.662 4.299 3.992 3.577 3.475 3.483 3.479 3.573 3.511 3.510 3.547 IZBRANE OBVEZNOSTI DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mrd SIT; od 1.1.2007 v mio EUR Vloge v domači valuti skupaj 2608,5 2904,1 20.037 2886,7 2892,4 2902,9 17.823 17.912 17.914 18.066 18.367 18.446 18.880 19.299 19.386 19.579 19.558 20.037 Cez noč 987,0 1178,1 6.887 1061,9 1074,0 1178,1 6.645 6.598 6.648 6.676 6.849 6.953 7.047 6.881 6.907 6.695 6.573 6.887 Vezane vloge - kratkoročne 1175,5 1252,9 8.912 1361,3 1353,8 1251,2 7.673 7.837 7.639 7.758 7.777 7.592 7.867 8.331 8.247 8.689 8.723 8.912 Vezane vloge - dolgoročne 309,9 291,9 2.866 297,2 291,3 292,4 2.486 2.492 2.560 2.569 2.573 2.693 2.728 2.790 2.874 2.820 2.817 2.866 Kratkoročne vloge na odpoklic 136,0 181,2 1.372 166,3 173,3 181,2 1.019 985 1.067 1.063 1.168 1.208 1.238 1.297 1.358 1.375 1.445 1.372 Vloge v tuji valuti skupaj 1349,9 1454,0 559 1424,7 1449,2 1454,7 634 614 607 597 615 610 605 628 608 589 585 559 Cez noč 395,6 552,7 218 555,7 576,3 552,7 311 293 285 264 280 274 270 278 269 255 260 218 Vezane vloge - kratkoročne 623,7 544,7 248 514,9 519,0 545,5 240 239 237 251 248 249 242 258 248 241 226 248 Vezane vloge - dolgoročne 295,2 318,5 56 316,9 318,3 318,5 64 64 62 60 61 60 61 62 60 60 57 56 Kratkoročne vloge na odpoklic 35,4 38,0 37 37,3 35,7 38,0 19 18 23 22 26 27 32 30 31 33 42 37 Vir podatkov. BS. Ekonomsko ogledalo UMAR Cene številka 2/2008 str. P 8 Indeksi, 2005=100 2003 2004 2005 2006 2007 2006 2007 2007 2008 QIV QI QII QIII QIV 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 IZBRANI CENOVNI INDIKATORJI CPI 94,2 97,6 100,0 102,5 106,2 103,2 103,1 105,8 106,9 108,8 102,9 102,7 103,8 104,9 106,1 106,5 106,6 106,9 107,3 108,0 108,9 109,4 109,5 Hrana in brezalkoholne pijače 100,3 100,8 100,0 102,3 110,2 103,1 105,3 108,7 110,7 116,1 105,7 104,7 105,5 107,5 109,3 109,2 109,5 109,7 113,0 115,5 115,5 117,3 120,4 Alkoholne pijače in tobak 91,0 96,3 100,0 103,7 110,5 106,2 107,1 108,0 113,6 113,2 106,9 107,0 107,4 107,6 108,1 108,2 113,9 114,0 113,1 113,2 113,1 113,2 113,0 Obleka in obutev 99,3 101,0 100,0 99,5 101,6 105,5 95,4 105,7 97,1 108,1 92,9 93,3 100,1 103,4 106,8 107,0 95,0 94,2 102,3 106,8 109,9 107,7 95,6 Stanovanje 85,4 91,7 100,0 105,3 108,1 103,8 104,2 107,1 109,3 111,7 103,6 103,9 105,1 106,7 107,0 107,7 108,5 110,3 109,1 110,2 112,3 112,5 115,7 Stanovanjska oprema 94,3 96,5 100,0 104,1 108,7 106,2 107,0 108,3 109,0 110,4 106,9 106,7 107,5 108,0 108,2 108,8 108,8 109,1 109,1 109,9 110,5 111,0 111,1 Zdravje 98,8 100,3 100,0 98,3 99,4 98,3 99,9 99,9 99,1 98,7 99,2 99,7 100,8 100,0 99,7 99,9 100,0 98,7 98,7 98,8 98,8 98,7 98,3 Prevoz 92,1 97,4 100,0 101,3 101,6 100,3 99,7 102,6 102,1 101,9 99,8 99,3 100,1 101,6 102,9 103,2 102,9 102,2 101,1 100,7 102,5 102,4 102,7 Komunikacije 99,8 100,0 100,0 100,3 100,6 101,5 100,0 99,6 100,9 101,8 101,5 99,3 99,2 99,3 99,7 99,7 100,6 100,8 101,5 101,4 100,8 103,1 102,5 Rekreacija in kultura 94,2 97,7 100,0 102,1 105,8 101,1 102,5 104,3 110,6 105,9 102,3 102,9 102,3 102,0 104,4 106,4 111,0 113,0 107,9 105,5 105,6 106,6 106,5 Izobraževanje 87,1 93,4 100,0 103,1 105,0 102,9 103,1 104,7 105,7 106,7 103,0 103,1 103,0 103,0 105,6 105,6 105,6 105,6 106,0 106,7 106,7 106,7 106,6 Gostinske in nastanitvene storitve 91,1 95,8 100,0 104,5 112,1 106,3 109,2 110,8 112,8 115,5 108,9 109,3 109,6 110,3 111,0 111,1 111,8 112,7 113,9 114,4 115,6 116,6 119,0 Raznovrstno blago in storitve 94,5 98,1 100,0 104,1 107,8 105,9 106,4 107,1 108,2 109,4 106,2 106,5 106,7 106,7 107,2 107,3 107,8 108,3 108,5 108,8 109,6 109,9 110,1 HICP 94,2 97,6 100,0 102,5 106,4 103,3 103,4 106,2 107,0 109,0 103,1 103,0 104,1 105,3 106,5 106,8 106,7 106,9 107,4 108,2 109,2 109,6 109,7 Cene industrijskih proizvodov pri proizv. na domačem trgu 93,4 97,4 100,0 102,3 107,8 103,2 105,9 107,4 108,2 109,9 104,3 106,5 106,9 107,1 107,4 107,7 107,8 107,7 108,9 109,6 110,1 110,1 111,0 Proizvodi za vmesno porabo 91,4 96,9 100,0 103,5 111,9 104,7 109,1 111,7 112,6 114,3 106,1 110,4 110,7 111,3 111,8 112,1 112,3 112,1 113,5 114,2 114,3 114,4 115,2 Proizvodi za investicije 94,7 97,0 100,0 100,2 101,5 100,8 101,2 101,1 101,5 102,0 101,4 101,0 101,3 101,4 101,0 100,9 101,6 101,4 101,6 102,1 101,9 101,9 102,4 Proizvodi za široko porabo 95,3 98,1 100,0 101,5 104,4 102,1 103,1 103,6 104,2 106,7 102,8 103,0 103,4 103,2 103,5 104,0 103,8 103,8 105,1 105,8 107,1 107,2 108,2 REGULIRANE CENE1 Energetika 83,3 89,4 100,0 108,0 108,6 105,9 102,6 109,5 110,1 112,4 103,6 100,4 103,7 107,5 110,3 110,7 111,8 109,8 108,5 108,5 114,4 114,3 116,5 Naftni derivati 80,2 86,7 100,0 110,3 109,3 105,7 101,4 110,9 111,3 113,5 102,9 98,4 103,0 107,5 112,3 112,9 113,5 111,0 109,3 108,7 115,9 115,9 117,3 Elektrika za gospodinjstva 93,8 98,6 100,0 101,6 - 102,7 101,7 107,1 - - 101,9 101,0 102,4 107,1 107,1 107,1 - - - - - - - Komunala 88,6 96,2 100,0 97,4 95,2 87,8 93,8 94,7 97,2 95,1 92,5 94,4 94,4 94,7 94,7 94,7 94,7 101,7 95,2 95,2 95,1 95,1 95,1 Promet in zveze skupaj 95,2 97,9 100,0 101,5 102,1 101,6 101,9 102,2 102,2 102,2 101,7 101,8 102,2 102,2 102,2 102,2 102,2 102,2 102,2 102,2 102,2 102,2 102,2 Ostale regulirane cene 89,8 95,7 100,0 102,6 105,6 103,3 104,9 104,9 106,3 106,4 104,2 105,1 105,3 105,3 104,7 104,7 105,5 107,1 106,4 106,4 106,4 106,4 106,4 Regulirane cene skupaj 85,5 91,5 100,0 107,0 110,4 106,9 105,6 110,8 112,0 113,2 106,0 104,1 106,6 109,4 111,3 111,7 112,6 112,7 110,7 110,7 114,5 114,4 115,9 1 Vir podatkov SURS, izračuni, ocene UMAR. Opomba: sestava skupin se spreminja, podatki med posameznimi leti niso popolnoma primerljivi s predhodno objavljenimi. Trg električne energije je od 1.7.2007 liberaliziran. Podatki od julija 2007 dalje niso primerljivi. Obrestne mere in investicije Ekonomsko ogledalo UMAR številka 2/2008 str. P 9 Konec leta 2006 2007 2003 2004 2005 2006 2007 11 12 1 2 3 1 4 5 1 6 7 8 1 9 10 11 12 OBRESTNE MERE MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ, v % Nove vloge v domači valuti Gospodinjstva Vloge čez noč - - 0,47 0,32 0,36 0,28 0,27 0,33 0,33 0,33 0,34 0,34 0,34 0,35 0,35 0,37 0,42 0,40 0,41 Vezane vloge do 1 leta - - 3,34 2,96 3,36 2,81 2,84 2,83 2,91 3,01 3,07 3,15 3,26 3,36 3,41 3,61 3,89 3,83 4,04 Nova posojila gospodinjstvom v domači valuti Stanovanjska posojila, fiksna OM nad 1 do 5 let - 4,18 4,99 4,56 5,80 5,19 4,29 5,16 5,44 5,50 5,35 5,37 5,36 5,79 5,98 6,16 6,45 6,44 6,58 Nova posojila nefinančnim družbam v domači valuti Posojilo nad 1 mio EUR, fiksna OM nad 1 do 5 let 8,58 5,36 5,23 4,64 5,76 5,04 5,11 5,49 6,53 - - 4,86 5,12 6,49 - 5,76 5,59 - 6,25 OBRESTNE MERE EVROPSKE CENTRALNE BANKE, v % Operacije glavnega refinanciranja 2,25 2,00 2,02 2,78 3,85 3,25 3,50 3,50 3,50 3,75 3,75 3,75 4,00 4,00 4,00 4,00 4,00 4,00 4,00 NALOŽBE, izplačila, v mio SIT, od leta 2007 v 000 EUR Skupaj 610.923 760.662 772.675 824.957 4.700.616 86.544 147.057 283.943 287.486 252.076 387.674 377.167 375.300 483.585 460.832 362.648 377.049 468.963 583.892 Industrija skupaj 136.349 184.271 181.466 164.226 1.039.456 16.069 22.452 54.811 66.902 68.461 62.123 71.435 60.840 81.370 81.419 93.484 77.801 168.502 152.308 Energetika 31.538 39.105 38.701 36.856 273.428 4.832 7.335 11.771 26.320 12.892 9.072 9.797 14.671 13.194 13.996 29.763 27.846 28.806 75.300 Predelovalne dejavnosti 104.811 145.163 142.765 127.370 766.028 11.237 15.117 43.040 40.582 55.568 53.051 61.639 46.169 68.176 67.423 63.721 49.956 139.695 77.008 Gradbeništvo* 11.350 21.470 129.609 170.369 212.331 14.565 43.112 97.608 68.472 -120.858 13.463 44.591 34.762 11.816 4.168 16.039 11.698 15.242 15.331 Promet in zveze* 39.779 54.720 63.689 57.978 1.272.663 9.931 4.165 11.029 32.975 194.924 142.273 120.681 86.677 211.395 185.566 60.813 58.285 56.344 111.701 Trgovina 67.852 80.272 93.793 82.460 387.157 4.926 6.846 16.599 12.242 25.851 34.770 29.893 32.765 36.881 34.166 45.906 44.707 40.730 32.645 Gostinstvo 14.665 14.206 15.641 12.356 85.235 722 1.483 7.841 5.197 7.092 5.981 2.300 13.813 10.544 3.008 6.131 5.558 5.909 11.860 Finančne in tehnične storitve 48.049 52.291 48.192 47.530 213.230 4.297 4.655 11.926 22.401 9.369 14.409 20.320 14.473 27.755 20.885 10.422 19.991 16.383 24.896 Ostalo 292.876 353.432 240.285 290.038 1.490.545 36.034 64.344 84.129 79.297 67.236 114.655 87.946 131.970 103.824 131.620 129.853 159.009 165.853 235.152 V gospodarsko infrastrukturo skupaj1 177.777 223.096 180.751 197.802 1.115.048 19.366 49.344 89.490 105.197 64.170 57.115 68.286 76.713 202.593 107.145 76.037 58.919 63.391 145.992 Energetika 46.562 46.469 42.212 36.857 273.428 4.832 7.335 11.771 26.320 12.892 9.072 9.797 14.671 13.194 13.996 29.763 27.846 28.806 75.300 Oskrba z elektriko 26.903 23.107 24.251 22.736 221.615 3.331 3.946 6.664 21.210 7.479 5.503 7.270 11.458 9.714 10.160 28.005 23.086 23.944 67.121 Oskrba s plinom 1.282 689 678 729 3.253 111 117 229 242 335 107 100 268 106 485 269 312 424 377 Oskrba s toplo vodo 2.725 2.027 2.564 2.640 10.368 346 714 1.540 898 640 350 290 267 890 634 1.015 787 684 2.374 Oskrba s hladno vodo 15.652 20.645 14.720 10.752 38.192 1.044 2.558 3.337 3.970 4.439 3.112 2.137 2.679 2.484 2.717 474 3.661 3.754 5.428 Prometna infrastruktura 131.215 176.627 138.539 160.945 841.620 14.534 42.009 77.719 78.876 51.278 48.043 58.489 62.041 189.399 93.149 46.274 31.073 34.585 70.692 Železnice 1.717 1.822 2.615 6.677 12.013 493 70 590 1.360 897 727 1.406 1.629 515 1.204 1.144 1.143 649 748 Zračni promet 1.774 2.660 3.462 2.120 28.412 139 502 1.508 2.028 1.515 2.064 2.802 4.143 3.147 2.251 1.646 2.003 3.352 1.953 Ceste, avtoceste 103.849 141.157 106.040 136.142 734.898 13.150 40.435 72.863 62.228 46.038 41.167 40.883 49.348 182.016 84.437 39.653 24.436 27.818 64.010 Pošta in telekomunikacije 20.923 26.717 24.143 13.609 29.422 399 613 1.717 1.402 1.780 2.196 6.750 5.459 2.298 1.240 1.996 1.724 884 1.975 Ostalo 2.952 4.271 2.279 2.397 36.875 354 389 1.041 11.858 1.048 1.889 6.647 1.462 1.424 4.017 1.834 1.767 1.882 2.005 Viri podatkov: SURS, BS, APP. Opomba: 'izplačila so zbrana na podlagi individualnih podatkov za investitorje. *Od aprila 2007 je v prometu zajeto večje infrastrukturno podjetje (sprememba glavne dejavnosti iz F v I). Trg dela Ekonomsko ogledalo UMAR številka 2/2008 str. P 10 Število v tisoč 2003 2004 2005 2006 2007 2006 2007 2006 2007 Q IV Q I Q II Q III Q IV 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 A FORMALNO AKTIVNI (A=B+E) 899,1 900,3 905,0 910,7 925,3 914,0 919,1 923,5 924,6 934,2 911,3 918,0 919,2 920,0 921,6 923,6 925,4 924,5 923,1 926,0 934,0 935,8 932,8 B FORMALNO DELOVNO AKTIVNI (C+D)1 801,4 807,5 813,1 824,8 854,0 834,5 841,8 852,7 856,1 865,4 833,0 838,0 841,5 845,8 849,0 852,9 856,2 854,4 854,6 859,4 864,5 867,4 864,4 V kmetijstvu, gozdarstvu, ribištvu 37,7 41,2 38,7 38,9 41,6 38,5 43,1 42,0 41,0 40,3 38,4 43,0 43,1 43,1 41,9 42,0 42,0 41,0 41,0 41,0 40,4 40,3 40,2 V industriji in gradbeništvu 318,4 313,9 310,9 313,3 322,9 317,6 317,4 322,2 324,8 327,3 315,9 316,2 317,8 318,3 320,5 322,3 323,9 324,3 324,4 325,7 327,7 328,4 325,7 od tega: v predelovalnih dejavnostih 238,9 236,1 233,7 227,9 229,9 229,2 229,4 230,2 229,6 230,4 228,7 228,9 229,6 229,7 230,0 230,2 230,3 229,8 229,3 229,7 230,7 230,9 229,7 v gradbeništvu 63,3 62,2 61,7 69,9 77,8 72,9 72,8 76,8 80,0 81,7 71,9 72,1 73,0 73,3 75,3 76,8 78,3 79,1 79,9 80,9 81,8 82,4 80,9 V storitvah 445,2 452,3 463,5 472,6 489,5 478,4 481,3 488,5 490,3 497,8 478,7 478,8 480,7 484,4 486,6 488,6 490,3 489,1 489,2 492,7 496,4 498,7 498,5 od tega: v javni upravi 47,7 49,9 49,1 50,2 50,1 50,1 49,7 50,1 50,2 50,3 49,9 49,8 49,7 49,7 49,9 50,1 50,2 50,2 50,2 50,2 50,3 50,3 50,4 V izobraževanju, zdravstvu in socialnem varstvu 102,7 105,0 106,5 109,1 110,0 110,0 109,9 110,2 109,3 110,6 109,8 109,5 109,9 110,2 110,4 110,1 110,2 109,0 108,7 110,1 110,6 110,8 110,5 C ZAPOSLENI1 722,1 724,4 731,6 741,6 766,0 750,7 753,1 764,7 768,6 777,8 749,2 749,5 752,9 757,0 761,3 764,9 768,1 767,0 767,1 771,6 777,0 779,7 776,7 V podjetjih in organizacijah 656,0 658,7 666,2 675,1 696,1 682,6 685,8 695,0 697,5 706,2 681,7 682,8 685,6 689,0 692,4 695,1 697,5 696,2 696,1 700,1 705,2 707,7 705,9 Pri fizičnih osebah 66,2 65,6 65,4 66,5 69,9 68,2 67,3 69,8 71,1 71,6 67,5 66,7 67,3 68,0 68,9 69,8 70,6 70,8 71,0 71,5 71,8 72,0 70,8 D SAMOZAPOSLENI IN KMETJE 79,2 83,1 81,5 83,3 87,9 83,7 88,7 87,9 87,6 87,6 83,8 88,5 88,6 88,8 87,8 88,0 88,1 87,3 87,5 87,8 87,5 87,7 87,7 E REGISTRIRANI BREZPOSELNI 97,7 92,8 91,9 85,8 71,3 79,5 77,3 70,9 68,4 68,8 78,3 80,0 77,7 74,2 72,6 70,7 69,3 70,1 68,5 66,7 69,5 68,4 68,4 Ženske 51,6 49,3 49,4 47,0 39,1 43,6 42,0 39,3 38,0 37,3 42,6 43,2 42,1 40,7 40,2 39,2 38,5 39,3 38,1 36,7 38,0 37,1 36,7 Mladi (do 26. leta) 25,5 24,3 22,2 18,2 11,9 16,0 14,0 11,6 10,3 11,7 15,2 15,1 14,2 12,8 12,2 11,5 11,1 11,1 10,4 9,5 12,2 11,6 11,2 Starejši od 40 let 43,1 39,7 40,1 39,7 37,1 37,9 38,7 37,2 36,6 36,1 37,7 39,0 38,8 38,1 37,7 37,2 36,7 36,9 36,6 36,3 36,1 36,0 36,3 Brez strokovne izobrazbe 43,2 38,6 37,5 33,7 28,0 30,8 30,4 27,7 27,0 26,9 30,8 31,6 30,7 29,0 28,2 27,7 27,1 27,2 27,0 26,7 27,0 26,8 27,1 Brezposelni več kot 1 leto 47,5 42,9 43,4 41,9 36,5 40,2 38,8 36,7 35,5 35,0 39,7 39,6 39,0 37,9 37,4 36,8 36,0 35,8 35,6 35,0 35,3 35,0 34,7 Prejemniki nadomestil in pomoči 24,3 22,3 23,3 22,7 n.p. 19,4 19,1 16,8 15,8 n.p. 18,9 19,9 19,1 18,3 17,2 16,9 16,3 16,3 16,0 15,2 14,8 14,5 n.p. F STOPNJA REG. BREZP., E/A, v % 10,9 10,3 10,2 9,4 8,4 8,7 8,4 7,7 7,4 7,4 8,6 8,7 8,4 8,1 7,9 7,7 7,5 7,6 7,4 7,2 7,4 7,3 7,3 G TOKOVI AKTIVNEGA PREBIVALSTVA -10,2 1,5 8,0 5,2 21,5 1,6 8,7 5,4 0,6 6,7 -4,2 6,7 1,2 0,8 1,6 2,0 1,8 -0,9 -1,4 2,9 8,0 1,8 -3,0 Novi brezposelni iskalci prve zaposlitve 25,4 26,0 21,7 18,6 14,7 8,2 2,9 2,4 2,3 7,2 1,0 1,3 0,8 0,9 1,0 0,7 0,6 0,7 0,6 1,0 5,3 1,2 0,6 Izgubili delo 68,8 69,6 67,2 63,8 52,5 14,8 15,4 11,6 12,6 12,9 5,0 7,6 3,8 4,0 4,0 4,0 3,7 4,9 3,5 4,2 4,5 4,3 4,1 Brezposelni dobili delo 50,5 54,3 53,9 57,4 49,1 13,6 14,8 12,1 11,3 10,9 3,5 5,1 4,4 5,2 4,2 4,1 3,7 3,0 3,8 4,4 4,3 4,1 2,5 Crtani brezposelni 47,3 46,6 33,1 39,2 28,0 11,3 7,6 6,9 6,2 7,4 3,1 2,0 2,5 3,1 2,4 2,5 2,0 1,6 1,9 2,7 2,6 2,5 2,2 Prirast delovnih dovoljenj za tujce 3,5 -0,5 3,9 7,8 15,3 0,3 3,9 4,9 4,3 2,2 -0,2 0,3 1,2 2,5 3,6 1,7 -0,5 2,2 1,6 0,5 1,7 0,3 0,2 Upokojitve2 19,4 21,0 18,4 20,6 20,7 6,5 5,2 4,8 5,0 5,9 2,0 2,0 1,8 1,4 1,7 1,6 1,5 1,6 1,1 2,3 2,2 2,0 1,7 Umrli2 2,6 2,5 2,3 2,5 2,4 0,6 0,6 0,6 0,6 0,6 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 Drugi, ki so dobili delo, neto2 27,8 43,6 34,1 39,0 20,5 10,2 14,3 9,2 4,5 11,1 0,0 9,1 3,5 1,8 0,8 3,3 5,0 -0,8 -0,9 6,1 5,5 4,5 -0,2 H PROSTA DELOVNA MESTA3 12,1 14,1 16,9 19,0 20,2 17,4 20,5 21,0 20,4 19,1 15,9 20,0 17,8 23,6 20,6 19,3 23,1 18,8 19,7 22,8 24,4 18,7 14,2 Od teh za določen čas, v % 73,8 73,7 75,6 75,3 76,5 77,5 76,7 77,5 77,2 74,4 76,4 77,1 75,1 77,5 76,9 79,1 76,6 78,4 77,1 76,5 76,4 75,2 69,8 DELOVNA DOVOLJENJA ZA TUJCE 39,7 39,7 41,6 48,3 60,2 50,9 52,6 59,3 63,0 65,8 50,7 51,0 52,2 54,7 58,3 60,1 59,5 61,7 63,3 63,9 65,6 65,9 66,1 Od vseh formalno aktivnih (I/A, v %) 4,4 4,4 4,6 5,3 7,0 5,6 5,7 6,4 6,8 7,0 5,6 5,6 5,7 5,9 6,3 6,5 6,4 6,7 6,9 6,9 7,0 7,0 7,1 Viri podatkov. SURS, ZRSZ, ZPIZ. Opombe: 1Z januarjem 2005 je SURS prešel na novo metodologijo ugotavljanja formalno delovno aktivnega prebivalstva. Novi vir podatkov za zaposlene in samozaposlene razen kmetov je Statistični register delovno aktivnega prebivalstva (SRDAP), podatki o kmetih pa so napovedani s pomočjo ARIMA modela na osnovi četrtletnih podatkov o kmetih iz Ankete o delovni sili. Po novi metodologiji so preračunani tudi podatki za pretekla leta do januarja 2000. 2Ocena UMAR na podlagi podatkov ZPIZ in ZRSZ; 3po ZRSZ. Narodnogospodarski stroški Ekonomsko ogledalo UMAR Številka2/2008 str. P 11 2005 2006 2007 2006 2007 2007 QIV QI QII QIII QIV 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 BRUTO PLACA NA ZAPOSLENEGA v SIT, od leta 2007 v EUR Skupaj 277.279 290.635 1.285 309.709 1.238 1.252 1.267 1.379 1.250 1.213 1.252 1.237 1.264 1.254 1.263 1.279 1.259 1.304 1.492 1.343 Zasebni sektor (A do K) 258.714 272.709 1.217 294.601 1.168 1.178 1.191 1.328 1.182 1.137 1.184 1.164 1.192 1.179 1.180 1.211 1.181 1.238 1.468 1.279 Kmetijstvo, ribištvo (A, B) 224.253 236.822 1.069 255.337 1.010 1.036 1.048 1.185 1.030 978 1.021 1.026 1.057 1.026 1.029 1.073 1.044 1.113 1.323 1.118 A Kmetijstvo 224.225 236.681 1.069 255.564 1.010 1.036 1.049 1.184 1.030 978 1.023 1.025 1.058 1.027 1.029 1.072 1.045 1.110 1.323 1.120 B Ribištvo 218.670 236.027 1.063 245.222 970 1.032 1.030 1.202 1.007 984 919 1.070 1.011 1.015 1.015 1.078 999 1.231 1.337 1.039 Industrija, gradbeništvo (C do F) 243.067 256.362 1.140 275.098 1.096 1.101 1.120 1.241 1.120 1.059 1.110 1.081 1.114 1.109 1.106 1.145 1.109 1.168 1.372 1.184 C Rudarstvo 344.670 360.110 1.608 390.549 1.504 1.547 1.538 1.848 1.516 1.488 1.508 1.487 1.580 1.572 1.518 1.549 1.547 1.628 2.139 1.777 D Predelovalne dejavnosti 238.985 252.162 1.124 269.029 1.086 1.086 1.105 1.217 1.113 1.046 1.099 1.069 1.094 1.095 1.091 1.132 1.093 1.151 1.335 1.165 E Oskr. z elektr., plin.,vodo 353.836 373.743 1.657 439.645 1.494 1.537 1.564 2.031 1.539 1.442 1.501 1.483 1.551 1.576 1.502 1.602 1.588 1.689 2.553 1.850 F Gradbeništvo 224.794 238.698 1.061 253.871 1.017 1.036 1.054 1.129 1.018 996 1.038 1.011 1.066 1.031 1.050 1.071 1.039 1.091 1.217 1.080 Proizvodne storitve (G do I) 253.747 266.326 1.189 286.264 1.150 1.156 1.167 1.280 1.151 1.128 1.171 1.153 1.163 1.152 1.162 1.177 1.163 1.204 1.377 1.260 G Trgovina 244.880 258.521 1.161 278.198 1.122 1.130 1.143 1.247 1.127 1.097 1.143 1.130 1.135 1.125 1.136 1.151 1.142 1.176 1.332 1.231 H Gostinstvo 202.895 211.873 937 221.166 893 922 927 1.004 898 873 906 905 930 931 920 945 916 958 1.042 1.011 I Promet, skladišč., zveze 299.377 310.080 1.368 334.933 1.333 1.320 1.331 1.480 1.324 1.317 1.359 1.316 1.332 1.313 1.329 1.343 1.322 1.377 1.627 1.436 Poslovne storitve (J do K) 325.355 340.552 1.520 375.481 1.437 1.472 1.466 1.698 1.448 1.412 1.450 1.452 1.504 1.461 1.458 1.486 1.453 1.528 1.942 1.623 J Finančno posredništvo 413.896 443.595 1.986 523.782 1.812 1.943 1.834 2.347 1.797 1.810 1.830 1.897 2.021 1.911 1.833 1.853 1.815 1.973 3.015 2.054 K Posl. z nepremičninami 292.763 304.295 1.361 324.256 1.307 1.312 1.341 1.480 1.326 1.274 1.321 1.300 1.328 1.309 1.330 1.361 1.331 1.379 1.583 1.479 Javne storitve (L do O) 330.580 341.999 1.485 353.578 1.445 1.469 1.495 1.531 1.449 1.433 1.453 1.454 1.474 1.478 1.509 1.485 1.490 1.500 1.563 1.531 L Javna uprava 333.302 343.572 1.507 351.537 1.446 1.482 1.538 1.562 1.450 1.442 1.445 1.452 1.488 1.506 1.565 1.512 1.538 1.553 1.569 1.565 M Izobraževanje 340.967 357.301 1.550 368.215 1.521 1.545 1.561 1.573 1.516 1.518 1.530 1.533 1.550 1.550 1.571 1.556 1.556 1.560 1.585 1.575 N Zdrav., socialno varstvo 316.827 325.245 1.400 336.103 1.367 1.393 1.405 1.436 1.387 1.344 1.369 1.386 1.401 1.392 1.423 1.401 1.391 1.404 1.453 1.450 O Dr. javne.skup.,oseb. st. 325.159 332.137 1.440 356.170 1.402 1.394 1.407 1.553 1.395 1.368 1.441 1.389 1.393 1.399 1.399 1.415 1.407 1.421 1.733 1.504 INDIKATORJI KONKURENČNOSTI, 2001=100 Tečaji Efektivni tečaj1 nominalno 94,0 94,1 94,9 94,3 94,4 94,8 94,9 95,4 94,3 94,5 94,5 94,7 94,8 94,9 95,0 94,8 95,0 95,3 95,4 95,4 Realni (deflator relativne cene življenjskih potrebščin) 104,9 105,6 108,0 106,0 105,6 107,8 108,6 110,0 105,6 105,3 106,0 106,9 108,0 108,3 108,4 108,5 108,9 109,6 110,2 110,3 Realni (deflator relativne cene ind. proizvodov)2 102,5 101,6 103,7 102,5 103,5 103,3 103,5 104,7 103,4 103,5 103,5 103,2 103,3 103,4 103,2 103,2 104,0 104,7 104,7 104,8 SIT za USD 192,7 191,0 - 185,9 - - - - - - - - - - - - - - - - SIT za EUR 239,6 239,6 - 239,6 - - - - - - - - - - - - - - - - USD za EUR 1,2448 1,2557 1,3706 1,2902 1,3105 1,3482 1,3745 1,4494 1,2999 1,3074 1,3242 1,3516 1,3511 1,3419 1,3716 1,3622 1,3896 1,4227 1,4684 1,457 Viri podatkov: SURS, APP, BS, ECB, OECD Main Economic Indicators, preračuni UMAR. Opombe: Podatki za mesečne bruto plače na zaposlenega so bili v septembru 2005 objavljeni po novi metodologiji za leto 2004 in dalje. 1Sprememba metodologije: v izračun efektivnega tečaja so po novi metodologiji zajete valute oz. cene 17 trgovinskih partneric (Avstrija, Belgija, Nemčija, Italija, Francija, Nizozemska, Španija, Danska, Zdr. kraljestvo, Švedska, Češka, Madžarska, Poljska, Slovaška, ZDA, Švica, Japonska); uteži so deleži posamezne trgovinske partnerice v slovenskem izvozu in uvozu proizvodov predelovalnih dejavnosti (5-Î SMTK) v obdobju 2001-2003; izvoz je dvojno tehtan; rast vrednosti indeksa pomeni rast vrednosti domače valute in obratno. Cene industrijskih proizvodov pri proizvajalcih - predelovalne dejavnosti. Javne finance Ekonomsko ogledalo UMAR številka 2/2008 str. P 12 V tisoč EUR, tekoče cene 2003 2004 2005 2006 2007 2007 QI Q„ QIII 4 5 6 7 8 9 10 11 KONSOLIDIRANA BILANCA JAVNEGA FINANCIRANJA PO METODOLIGIJI GFS - IMF JAVNOFINANČNI PRIHODKI PRIHODKI SKUPAJ 10.338.111 11.196.191 11.976.085 12.958.693 3.065.198 3.456.292 3.430.633 1.292.964 1.172.540 990.788 1.183.365 1.223.143 1.024.126 1.323.780 1.326.299 Tekoči prihodki 10.183.182 10.887.384 11.517.220 12.395.302 2.955.042 3.374.913 3.332.114 1.272.604 1.157.970 944.339 1.159.940 1.168.908 1.003.266 1.259.424 1.236.310 Davčni prihodki 9.560.470 10.210.728 10.883.952 11.761.990 2.828.698 3.199.681 3.123.561 1.218.988 1.094.220 886.473 1.089.818 1.099.501 934.243 1.194.103 1.168.132 Davki na dohodek in dobiček 1.921.718 2.115.163 2.241.947 2.735.294 587.733 914.251 646.272 462.894 288.258 163.099 168.660 251.354 226.259 233.374 235.747 Prispevki za socialno varnost 3.501.988 3.753.129 3.987.693 4.231.224 1.083.374 1.123.694 1.139.120 371.109 371.851 380.733 379.179 377.876 382.065 385.102 397.257 Davki na plačilno listo & del. silo 448.273 491.053 526.193 472.934 96.050 99.669 101.537 32.767 32.408 34.495 34.122 33.563 33.851 34.118 36.515 Davki na premoženje 143.629 164.886 170.396 189.124 22.183 57.958 67.292 10.750 27.215 19.993 20.758 31.377 15.157 16.339 29.318 Domači davki na blago in stor. 3.399.171 3.574.570 3.914.698 4.077.290 1.017.613 973.023 1.135.454 332.537 363.303 277.183 475.447 395.375 264.633 514.537 459.906 Davki na medn. trgov.& transak 144.603 80.698 39.060 50.681 21.478 30.663 33.213 8.879 11.034 10.749 11.547 9.640 12.026 10.423 9.109 Drugi davki 1.088 31.229 3.965 5.442 266 422 673 51 151 221 105 316 252 211 279 Nedavčni prihodki 622.713 676.656 633.268 633.312 126.345 175.232 208.553 53.616 63.750 57.867 70.122 69.407 69.023 65.321 68.178 Kapitalski prihodki 66.169 86.593 113.424 166.795 19.670 15.183 39.564 5.985 4.099 5.100 13.524 17.110 8.930 14.557 15.694 Prejete donacije 55.849 7.831 9.067 5.370 2.111 2.852 1.975 726 704 1.422 677 -93 1.391 1.361 748 Transferni prihodki 32.911 31.449 33.967 42.811 2.154 3.765 1.926 265 1.073 2.428 1.168 624 134 882 42.976 Prejeta sredstva iz EU - 182.933 302.407 348.416 86.221 59.580 55.054 13.386 8.695 37.499 8.055 36.595 10.404 47.556 30.570 JAVNOFINANČNI ODHODKI ODHODKI SKUPAJ 10.665.555 11.552.442 12.275.729 13.208.676 3.203.059 3.394.883 3.241.483 1.061.847 1.242.417 1.090.618 1.095.382 1.090.740 1.055.360 1.140.532 1.252.801 Tekoči odhodki 5.114.016 5.149.861 5.353.940 5.688.953 1.481.910 1.448.488 1.362.191 506.372 506.294 435.821 450.802 463.506 447.883 483.833 500.635 Plače in drugi izdatki zaposlen. 2.765.715 2.922.504 3.016.282 3.180.304 785.846 851.679 814.381 261.811 321.883 267.986 271.147 273.675 269.558 266.157 273.519 Izdatki za blago in storitve 1.883.826 1.793.780 1.910.960 2.073.233 490.243 482.587 517.992 155.076 169.278 158.232 170.183 183.399 164.410 187.410 211.973 Plačila obresti 386.668 383.629 372.142 376.392 197.549 105.283 17.472 87.080 12.021 6.182 6.768 3.277 7.428 26.571 4.888 Sredstva, izločena v rezerve 77.808 49.948 54.556 59.025 8.272 8.939 12.347 2.406 3.112 3.421 2.705 3.155 6.487 3.695 10.256 Tekoči transferi 4.579.239 5.215.779 5.598.570 5.925.823 1.457.330 1.663.926 1.456.334 468.021 638.865 557.040 525.528 467.384 463.422 473.787 548.303 Subvencije 289.894 323.697 381.245 402.921 104.410 137.922 88.287 10.003 39.748 88.171 57.273 12.987 18.027 17.993 25.554 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 4.114.921 4.395.830 4.628.595 4.871.492 1.219.039 1.359.165 1.211.111 409.207 537.714 412.245 406.396 403.614 401.101 404.995 470.513 Transferi neprofitnim organiz. in ustanovam, dr. tekoči dom. transf. 153.239 474.357 563.051 624.054 130.976 156.661 145.612 48.253 54.064 54.343 57.851 47.441 40.321 49.708 50.018 Tekoči transferi v tujino 21.184 21.894 25.679 27.357 2.905 10.178 11.324 558 7.340 2.281 4.008 3.342 3.974 1.090 2.217 Investicijski odhodki 593.103 631.383 654.246 901.419 133.374 162.993 266.879 46.708 55.586 60.699 72.229 104.199 90.451 117.277 121.036 Investicijski transferi 379.197 385.845 383.385 404.588 30.491 58.923 70.469 16.636 20.031 22.257 23.086 23.276 24.107 35.574 51.513 Plačila sredstev v proračun EU - 169.575 285.589 287.892 99.954 60.553 85.610 24.109 21.642 14.802 23.737 32.376 29.497 30.061 31.313 JAVNOFINANČNI PRESEŽEK / PRIMANJKLJAJ -327.444 -356.252 -299.644 -249.983 - - - - - - - - - - - Vir podatkov: Bilten MF. Opomba: v skladu s spremenjeno metodologijo mednarodnega denarnega sklada iz leta 2001 prispevki za socialno varnost, ki jih plačuje država, niso konsolidirani. Podatki pred letom 2007 so preračunani po nepreklicnem tečaju zamenjave 239,64 tolarjev za en evro. Pomembnejši kazalci Ekonomsko ogledalo UMAR številka 2/2008 str. P 13 Realne stopnje rasti, v % 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 Jesenska napoved 2007 Bruto domači proizvod 3,1 3,7 2,8 4,4 4,1 5,7 5,8 4,6 BDP na prebivalca, v EUR 11.298 12.084 12.695 13.400 14.116 15.167 16.532 17.888 BDP na prebivalca, PPS1 15.600 16.600 17.000 18.400 19.500 20.700 - - Stopnja brezposelnosti, metodologija ILO 6,4 6,4 6,7 6,3 6,5 6,0 5,0 4,9 Produktivnost dela (BDP na zaposlenega) 2,6 3,7 3,2 4,1 4,0 4,5 3,4 3,7 Inflacija2, povprečje leta 8,4 7,5 5,6 3,6 2,5 2,5 3,63 3,5 MENJAVA S TUJINO - PLAČILNO-BILANČNA STATISTIKA Izvoz proizvodov in storitev4 6,4 6,8 3,1 12,5 10,1 12,3 13,4 10,3 Izvoz proizvodov 7,0 6,4 4,4 12,8 10,3 13,4 13,1 10,6 Izvoz storitev 3,5 8,2 -2,5 11,0 9,5 7,3 15,0 9,1 Uvoz proizvod in storitev4 3,1 4,9 6,7 13,3 6,7 12,2 14,2 10,1 Uvoz proizvodov 3,2 4,4 7,3 14,6 6,8 12,7 14,3 10,1 Uvoz storitev 2,2 8,4 2,9 5,6 5,6 8,9 13,1 10,0 Saldo tekočega računa plačilne bilance, v mio EUR 38 247 -196 -720 -561 -857 -1.165 -1.118 Povpr. letni tečaj EUR v SIT 217,2 226,2 233,7 238,9 239,6 239,6 - - Devizne rezerve, v mio EUR 6.514 7.842 7.703 7.484 8.833 8.005 6355 - Bruto zunanji dolg, v mio EUR 10.386 11.524 13.225 15.343 19.614 23.895 34.0076 - DOMAČE POVPRAŠEVANJE - STATISTIKA NACIONALNIH RAČUNOV (delež v BDP, v %) Zasebna potrošnja 56,2 55,2 55,3 54,3 54,0 53,4 52,8 52,5 Državna potrošnja 19,7 19,5 19,4 19,2 19,4 19,2 18,8 18,9 Investicije v osnovna sredstva 24,9 23,4 24,1 25,4 25,5 26,1 28,2 28,2 Viri podatkov: SURS, BS, MF, preračuni, ocene in napovedi UMAR - Jesenska napoved 2007. Opombe: 1Eurostat; 2indeks cen življenjskih potrebščin; 3SURS - 28.12.2007; 4plačilno-bilančna statistika (izvoz F.O.B., uvoz F.O.B.), z izračunom realnih stopenj je izločen vpliv medvalutnih sprememb in sprememb cen na tujih trgih; 5stanje konec januarja 2008. Od 01.01.2007 vključujejo devizne rezerve Banke Slovenije tujo gotovino v konvertibilnih valutah, vloge izven evro območja v tuji valuti in prvovrstne vrednostne papirje izdajateljev izven evroobmočja v tuji valuti. Padec vrednosti v podatkih je posledica priključitve Slovenije v EMU; 6stanje konec novembra 2007. Mednarodne primerjave / I Ekonomsko ogledalo UMAR številka 2/2008 str. P 14 Realna rast BDP BDP na prebivalca v SKM1 EU 27=100 Inflacija2 (povprečje leta) 2004 2005 2006 2007 2003 2004 2005 2006 2004 2005 2006 2007 Slovenija 4,4 4,1 5,7 n.p. 82,5 85,4 87,0 88,0 3,7 2,5 2,5 3,8 EU 27 2,5 1,9 3,0 2,9 100,0 100,0 100,0 100,0 2,3 2,3 2,3 2,4 EU 25 2,5 1,8 3,0 2,8 104,4 104,2 104,1 103,9 2,1 2,2 2,2 2,3 Evro območje 2,1 1,6 2,7 2,6 112,0 110,8 110,8 110,3 2,1 2,2 2,2 2,1 Belgija 3,0 1,7 2,8 n.p. 123,5 121,2 121,3 120,0 1,9 2,5 2,3 1,8 Bolgarija 6,6 6,2 6,1 n.p. 32,6 33,9 35,4 36,7 6,1 6,0 7,4 7,6 Češka 4,5 6,4 6,4 n.p. 73,7 75,4 76,7 78,8 2,6 1,6 2,1 3,0 Danska 2,3 2,5 3,9 1,8 124,7 126,2 126,9 126,0 0,9 1,7 1,9 1,7 Nemčija 1,1 0,8 2,9 2,5 117,0 116,8 115,3 114,4 1,8 1,9 1,8 2,3 Estonija 8,3 10,2 11,2 n.p. 54,6 56,8 63,0 68,5 3,0 4,1 4,4 6,7 Irska 4,4 6,0 5,7 n.p. 141,1 142,1 144,0 145,7 2,3 2,2 2,7 2,9 Grčija 4,7 3,7 4,3 n.p. 92,4 94,0 96,5 97,8 3,0 3,5 3,3 3,0 Španija 3,3 3,6 3,9 3,8 101,4 101,4 103,1 105,2 3,1 3,4 3,6 2,8 Francija 2,5 1,7 2,0 n.p. 112,3 110,5 112,1 111,1 2,3 1,9 1,9 1,6 Italija 1,5 0,6 1,8 1,5 111,2 107,0 105,0 103,3 2,3 2,2 2,2 2,0 Ciper 4,2 4,0 4,0 4,4 89,3 90,7 92,8 92,1 1,9 2,0 2,2 2,2 Latvija 8,7 10,6 11,9 n.p. 43,5 45,8 50,0 54,2 6,2 6,9 6,6 10,1 Litva 7,3 7,9 7,7 8,8 49,1 50,6 53,3 56,3 1,2 2,7 3,8 5,8 Luksemburg 4,9 5,0 6,1 n.p. 247,6 253,6 264,7 279,7 3,2 3,8 3,0 2,7 Madžarska 4,8 4,1 3,9 1,4 63,5 63,4 64,4 65,0 6,8 3,5 4,0 7,9 Malta 0,2 3,3 3,4 n.p. 78,7 77,0 77,5 77,1 2,7 2,5 2,6 0,7 Nizozemska 2,2 1,5 3,0 3,5 129,9 129,7 131,3 130,8 1,4 1,5 1,7 1,6 Avstrija 2,3 2,0 3,3 n.p. 129,0 129,1 129,0 127,8 2,0 2,1 1,7 2,2 Poljska 5,3 3,6 6,1 n.p. 49,1 50,8 51,3 52,4 3,6 2,2 1,3 2,6 Portugalska 1,5 0,7 1,2 n.p. 77,0 74,9 75,5 74,6 2,5 2,1 3,0 2,4 Romunija 8,5 4,2 7,9 n.p. 31,5 34,1 35,5 38,9 11,9 9,1 6,6 4,9 Slovaška 5,2 6,6 8,5 n.p. 55,7 57,3 60,6 63,8 7,5 2,8 4,3 1,9 Finska 3,7 2,8 4,9 4,4 113,5 116,8 115,2 117,2 0,1 0,8 1,3 1,6 Švedska 4,1 3,3 4,1 2,6 123,2 125,2 123,9 124,8 1,0 0,8 1,5 1,7 Velika Britanija 3,3 1,8 2,9 3,1 120,0 122,3 119,4 118,1 1,3 2,1 2,3 2,3 ZDA 3,6 3,1 2,9 2,2 154,0 155,0 158,4 157,5 2,7 3,4 3,2 2,8 Viri podatkov: Eurostat/New Cronos, SURS. Opombe: 1SKM - standard kupne moči. Podatki objavljeni na Eurostatu 17.12.2007. _cen življenjskih potrebščin._ 2Za države EU harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin, za ZDA indeks Mednarodne primerjave / II Ekonomsko ogledalo UMAR številka 2/2008 str. P 15 Anketna stopnja brezposelnosti Saldo tekočega računa1, % BDP Saldo javnih financ2, % BDP Javni dolg2, % BDP 2004 2005 2006 2007 2003 2004 2005 2006 2003 2004 2005 2006 2003 2004 2005 2006 Slovenija 6,3 6,5 6,0 4,7 -0,8 -2,7 -2,0 -2,8 -2,7 -2,3 -1,5 -1,2 27,9 27,6 27,4 27,1 EU 27 9,0 8,9 8,2 7,1 n.p. 0,1 -0,3 -0,8 -3,1 -2,8 -2,4 -1,6 61,8 62,1 62,7 61,4 EU 25 9,0 8,9 8,2 7,2 0,0 0,2 -0,2 -0,7 -3,1 -2,8 -2,5 -1,6 62,0 62,4 63,1 61,9 Evro območje 8,8 8,9 8,3 7,4 0,4 0,8 0,1 -0,2 -3,1 -2,8 -2,5 -1,5 69,3 69,7 70,5 68,8 Belgija 8,4 8,4 8,2 7,5 2,0 3,5 2,6 2,7 0,0 0,0 -2,3 0,4 98,6 94,2 92,2 88,2 Bolgarija 12,0 10,1 9,0 6,9 -8,5 -6,6 -12,0 -15,7 0,0 2,3 2,0 3,2 45,9 37,9 29,2 22,8 Češka 8,3 7,9 7,1 5,3 -6,2 -5,4 -1,8 -3,3 -6,6 -3,0 -3,5 -2,9 30,1 30,4 30,2 30,1 Danska 5,5 4,8 3,9 3,7 3,4 3,0 4,4 2,6 -0,1 1,9 4,6 4,6 45,8 44,0 36,3 30,3 Nemčija 9,7 10,7 9,8 8,4 1,9 4,3 4,6 5,0 -4,0 -3,8 -3,4 -1,6 63,8 65,6 67,8 67,5 Estonija 9,7 7,9 5,9 4,9 -11,3 -12,3 -10,0 -15,5 1,8 1,8 1,9 3,6 5,5 5,1 4,4 4,0 Irska 4,5 4,3 4,4 4,5 0,0 -0,6 -3,5 -4,2 0,4 1,3 1,2 2,9 31,1 29,5 27,4 25,1 Grčija 10,5 9,8 8,9 n.p. -6,4 -5,6 -7,1 n.p. -5,6 -7,3 -5,1 -2,5 97,9 98,6 98,0 95,3 Španija 10,6 9,2 8,5 8,3 -3,5 -5,3 -7,4 -8,6 -0,2 -0,3 1,0 1,8 48,7 46,2 43,0 39,7 Francija 9,3 9,2 9,2 8,3 0,4 0,5 -0,9 -1,3 -4,1 -3,6 -2,9 -2,5 62,9 64,9 66,7 64,2 Italija 8,0 7,7 6,8 n.p. -1,3 -0,9 -1,6 -2,6 -3,5 -3,5 -4,2 -4,4 104,3 103,8 106,2 106,8 Ciper 4,6 5,2 4,6 3,9 -2,3 -5,0 -5,6 -5,9 -6,5 -4,1 -2,4 -1,2 68,9 70,2 69,1 65,2 Latvija 10,4 8,9 6,8 5,9 -8,2 -12,9 -12,5 -22,3 -1,6 -1,0 -0,4 -0,3 14,4 14,5 12,5 10,6 Litva 11,4 8,3 5,6 4,3 -6,8 -7,7 -7,2 -10,8 -1,3 -1,5 -0,5 -0,6 21,2 19,4 18,6 18,2 Luksemburg 5,1 4,5 4,7 4,7 8,0 11,6 10,9 10,3 0,5 -1,2 -0,1 0,7 6,3 6,4 6,2 6,6 Madžarska 6,1 7,2 7,5 7,2 -7,9 -8,4 -6,8 -6,6 -7,2 -6,5 -7,8 -9,2 58,0 59,4 61,6 65,6 Malta 7,4 7,3 7,3 6,3 -3,1 -6,0 -8,7 -6,7 -9,9 -4,9 -3,1 -2,5 69,3 72,7 70,8 64,7 Nizozemska 4,6 4,7 3,9 3,2 5,5 7,5 7,2 8,3 -3,1 -1,7 -0,3 0,6 52,0 52,4 52,3 47,9 Avstrija 4,8 5,2 4,7 4,4 -0,2 0,5 1,1 2,8 -1,6 -1,2 -1,6 -1,4 64,6 63,8 63,4 61,7 Poljska 19,0 17,7 13,8 9,6 -2,1 -4,2 -1,6 -3,2 -6,3 -5,7 -4,3 -3,8 47,1 45,7 47,1 47,6 Portugalska 6,7 7,6 7,7 8,0 -6,1 -7,7 -9,7 -9,4 -2,9 -3,4 -6,1 -3,9 56,9 58,3 63,7 64,8 Romunija 8,1 7,2 7,3 n.p. -5,5 -8,4 -8,6 -10,4 -1,5 -1,5 -1,4 -1,9 21,5 18,8 15,8 12,4 Slovaška 18,2 16,3 13,4 11,3 -0,8 -3,4 -8,4 -8,2 -2,7 -2,4 -2,8 -3,7 42,4 41,4 34,2 30,4 Finska 8,8 8,4 7,7 6,9 6,4 7,7 4,9 5,2 2,5 2,3 2,7 3,8 44,3 44,1 41,4 39,2 Švedska 6,3 7,4 7,1 6,1 7,2 6,7 6,9 7,2 -0,9 0,8 2,4 2,5 53,5 52,4 52,2 47,0 Velika Britanija 4,7 4,8 5,3 n.p. -1,3 -1,6 -2,5 -3,2 -3,3 -3,4 -3,3 -2,7 38,7 40,4 42,1 43,2 ZDA 5,5 5,1 4,6 4,6 -4,8 -5,5 -6,1 -6,1 -4,6 -4,4 -3,6 -2,6: 62,5 63,4 n.p. n.p. Viri podatkov: Eurostat/New Cronos, IMF, SURS. Opombe: Za EU 25 in evro območje sta podatka prilagojena 1995. n za napake, ki nastanejo v poročanju o menjavi med članicami EU oz. evro območja (intratrade). po metodologiji ESA p.- ni podatka. Slikovna priloga Ekonomsko ogledalo UMAR številka 2/2008 str. P16 INDUSTRIJA indeksi: 2000=100 trendni indeksi po metodi TRAMO-SEATS 150 135 120 105 • ORIGINALNI INDEKSI • TRENDNI INDEKS REALNI INDEKSI OPRAVLJENIH GRADBENIH DEL indeksi: povprečje 2000=100; trendni indeksi po metodi TRAMO-SEATS OT S co n k > n, O ^ Sr < O o u_ < o P s o PREVOZ BLAGA V CESTNEM IN ZELEZNISKEM PROMETU v mio tonskih km 3500 2500 1500 500 /\ L \ ■ ŽELEZNIŠKI PROMET ---------CESTNI PROMET ^r= = > ID = = > CD I1 = > N = = ° 0 Ö Ö ° 0 Ö Ö ° 0 Ö ö °°Ö 0 0 0 0 BLAGOVNA MENJAVA, FOB, IZLOČEN VPLIV MEDVALUTNIH SPREMEMB, 12 mesečne kumulative, v mrd EUR 25 n-r 3 C □ SALDO (desna os) -------IZVOZ •UVOZ GRADBENIŠTVO STAVBE ■ GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI PRENOČITVE SKUPAJ indeksi: 1992=100; trendni indeksi po metodi TRAMO-SEATS ---------ORIGINALNI INDEKSI -TRENDNI I / \IDEKS 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 f 7 V \ / * / % ___/ \ \ ZAPOSLENOST IN BREZPOSELNOST 98 96 94 ZAPOSLENOST, indeksi 2000=100 STOPNJA BREZPOSELNOSTI (desna os; 80 350 300 250 200 150 100 0 50 15 108 14 20 2 106 13 104 12 15 102 11 0 10 100 10 5 0 Slikovna priloga Ekonomsko ogledalo UMAR številka 2/2008 str. P 17 750 700 ■ 650 -600 ■ 550 500 450 400 ■ 350 ■ 300 ■ 250 ■ 200 ■ 150 100 ■ 50 0 NETO PLACE IN DRUGI PREJEMKI, v mio EUR IZPLAČILA ZA NALOŽBE v mio EUR, stalne cene2000 REALNI EFEKTIVNI TEČAJ indeksi 2001=100 MERJENZ: ■ INDUSTRIJSKIMI CENAMI ■ CENAMI ŽIVLJENJSKI H POTREBŠČIN „--- —I-1-1-1— —I-1-1-1-1-1-1— HRANILNE VLOGE, v mio EUR RAST IZBRANIH CENOVNIH INDIKATORJEV indeksi: 2005=100 120 115 110 105 100 95 MENJALNI TEČAJ EURA indeksi: 2001 = 100 1,6 1,5 1,4 1,3 1,2 1,1 1,0 0,9 0,8 0,7 0,6 -1-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1-T 0 500 450 - 400 350 - 300 - 250 - 200 - 150 - 100 112 110 108 106 104 102 100 Indeks Ekonomsko ogledalo UMAR številka 2/2008 str. P 18 BDP četrtletna rast 6/02:3, 8-9/02:3, 12/02:3, 6/03:3, 89/03:4, 12/03:3, 3/04:3, 6/04:3, 8-9/04:3, 12/04:3, 3/05:3, 8-9/06:3, 6/07:3, 12/07:5 letna gospodarska rast 1/02:3, 3/02:3, 3/03:3, 8-9/03:4, 3/04:3, 3/05:3, 3/06:3, 3/07:3 - komponente gospodarske rasti 3/02:3, 3/03:3, 3/05:3 - mednarodne primerjave gl. Mednarodno okolje analiza rasti slovenskega BDP 12/04:22 možnosti za rast BDP Slovenije v prihodnosti 12/04:23 Blaginja (gl.tudi Trajnostni razvoj) viri - cost/benefit - merila rasti, obraba in obnova virov, trajnostni razvoj - okoljsko zahteven izvoz 3/02:26 - izvoz z visoko vsebnostjo naravnih virov 3/02:27 socialna blaginja kazalci gl. socialni kazalci Borza vrednostnih papirjev promet, kapitalizacija in indeksi 1/02:10, 2/02:12, 3/02:16, 4/02:10, 6/02:10, 7/02:10, 8-9/02:13, 12/02:9, 4/03:10, 7/03:10, 10/03:7, 1/04:9, 4/04:11, 7/04:9, 10/04:11, 1/05:9, 4/05:10, 7/05:9, 10/05:11, 1/06:8, 4/06:10, 7/06:8, 10/06:8, 1/07:9, 4/07:11, 7/07:9, 10/07:8, 1/08:9 obveznice 3/01:14 kazalci gibanja delnic koeficient obračanja - tržnost papirjev 2/02:12, 7/02:10, 12/02:9 koncentracija trgovanja 4/02:10 naložbe rezidentov na tujih trgih 3/02:16 naložbe nerezidentov 1/02:10, 2/02:12, 89/02:13, 12/02:9, 1/04:9 pooblaščene investicijske družbe 5/02:10 panožni indeksi 2/02:12, 12/02:9, 7/03:9 vzajemni skladi 6/02:10, 8-9/02:11 Cenovna gibanja in politika cenovna gibanja - inflacija, nadzorovane in proste cene 1/02:7, 2/02:8, 3/02:12, 4/02:6, 5/02:6, 6/02:6, 7/02:3,6, 8-9/02:9, 10/02:8, 11/02:7, 12/02:5, 1/03:5, 2/03:9, 3/03:8, 4/03:6, 5/03:6, 6/03:5, 7/03:6, 8-9/03:9, 10/03:5, 11/03:6, 12/03:5, 1/04:5, 2/04:7, 3/04:7, 4/04:7, 5/04:6, 6/04:5, 7/04:5, 89/04:8, 10/04:7, 11/04:7, 12/04:5, 1/05:5, 2/05:9, 3/05:7, 4/05:6, 5/05:6,23,24, 6/05:6, 7/05:5, 8-9/05:3, 8-9/05:7, 10/05:3,7, 11/05:9, 12/05:5, 1/06:5, 2/06:8, 3/06:5, 4/06:7, 5/06:3, 5/06:8, 6/06:7, 7/06:5, 7/06:19, 8-9/06:8, 10/06:5, 11/06:8, 12/06:3, 12/06:11, 1/07:6, 1/07:19, 2/07:9, 2/07:3, 4/07:8, 5/07:3, 5/07:7, 6/07:3, 6/07:7, 7/07:3, 7/07:6, 89/07:8, 10/07:3, 10/07:5, 11/07:3, 11/07:8, 12/07:3, 12/07:7,1/08:6, 2/08:3, 2/08:5 cenovna politika 6/02:7-8, 5/05:23 harmoniziran indeks cen življenjskih potrebščin 1/05:22 krivulja donosa obveznic gl. denarni trg in denarno politiko in gl. Borza, osnovna inflacija 2/03:9, 3/03:8, 6/03:5 revizija CP112/02:3 cene industrijskih proizvodov gl. Industrija Civilna družba gl. Socialni indikatorji Človekov razvoj gl. Socialni indikatorji Človeški viri izobraževanje diplomanti na področju znanosti in tehnologije 3/06:16-17 neformalno/nadaljnje izobraževanje 10/06:18, 12/07:19 vseživljenjsko učenje 6/06:21-22 višje in visoko šolstvo 7/02:24, 7/05:20,21, 8-9/05:22, 7/06:24 štipendisti v terciarnem izobraževanju 8-9/06:21, 1/08:19 srednješolsko izobraževanje 6/07:19-21 mobilnost študentov 4/07:24-25 program Erasmus 5/07:18-19 javni izdatki za izobraževanje 12/04:21 odrasli v srednjih šolah 7/06:22-23 (gl. tudi Socialni indikatorji) izdatki za izobraževalne ustanove: 6/05:17, 1/06:20-21 Denarni trg in denarna politika denarni agregati, obrestne mere BS in devizni tečaj 1/02:8, 2/02:9, 3/02:13, 4/02:7, 5/02:7, 6/02:9, 7/02:7, 8-9/02:10, 10/02:9, 11/02:8, 12/02:6, 1/03:6, 2/03:10, 3/03:9, 4/03:7, 5/03:7, 6/03:6, 7/03:7, 10/03:6, 11/03:7, 12/03:6, 1/04:6, 2/04:8, 3/04:8, 4/04:8, 5/04:7, 6/04:6, 7/04:6, 8-9/04:9, 10/04:8, 11/04:8, 12/04:6, 1/05:6, 2/05:10, 3/05:8, 4/05:7, 5/05:7, 6/05:7, 7/05:6, 89/05:8, 10/05:8, 11/05:10, 12/05:6 banke aktivne in pasivne obrestne mere 2/02:11, 4/02:8, 8-9/02:11,12, 11/02:9, 12/02:7, 2/03:11-12 denarni trg, krediti 1/02:9, 2/02:11, 3/02:15, 4/02:9, 5/02:9, 7/02:9, 8-9/02:12, 10/02:11, 11/02:10, 12/02:8, 1/03:8, 2/03:12, 3/03:11, 4/03:9, 5/03:9, 6/03:8, 7/03:9, 8-9/03:11, 11/03:9, 12/03:8, 1/04:8, 2/04:10, 3/04:10, 4/04:10, 5/04:9, 6/04:8, 7/04:8, 8-9/04:11, 10/04:10, 11/04:10, 12/04:8, 1/05:8, 2/05:12, 3/05:10, 4/05:9, 5/05:9, 6/05:9, 7/05:8, 89/05:10, 10/05:10, 11/05:12, 12/05:8, 1/06:7, 2/06:10, 3/06:7, 4/06:9, 6/06:8, 7/06:6, 8-9/06:9, 10/06:6, 11/06:9, 12/06:12, 1/07:7, 4/07:10, 5/07:9, 6/07:9, 7/07:8, 8-9/07:10, 10/07:7, 11/07:10, 12/07:9, 1/08:8, 2/08:7 varčevanje prebivalstva 1/02:9, 2/02:10, 3/02:14, 4/02:8, 5/02:8, 7/02:8, 8-9/02:11, 10/02:10, 11/02:9, 12/02:7, 1/03:7, 2/03:11, 3/03:10, 4/03:8, 5/03:8, 6/03:7, 7/03:8, 8-9/03:10, 11/03:8, 12/03:7, 1/04:7, 2/04:9, 3/04:9, 4/04:9, 5/04:8, 6/04:7, 7/04:7, 8-9/04:10, 10/04:9, 11/04:9, 12/04:7, 1/05:7, 2/05:11, 3/05:9, 4/05:8, 5/05:8; 6/05:8, 7/05:7, 8-9/05:9, 10/05:9, 11/05:11, 12/05:7, 1/06:6, 2/06:9, 3/06:6, 4/06:8, 5/06:21, 6/06:9, 7/06:7, 8-9/06:10, 10/06:7, 11/06:10, 12/06:13, 1/07:8, 4/07:9, 5/07:8, 6/07:8, 7/07:7, 8-9/07:9, 10/07:6, 11/07:9, 12/07:8, 1/08:7, 2/08:6 Deželno tveganje gl. Konkurenčnost držav Dodana vrednost gl. Konkurenčnost gl. Industrija ter Trgovina Ekonomski odnosi s tujino (gl. tudi Zunanji dolg) mednarodna menjava storitev 3/02:8, 6/02:5, 8-9/02:7, 12/02:18, 2/03:5, 8-9/03:7, 12/03:17, 2/04:6, 8-9/04:6, 12/04:29, 2/05:8, 8-9/05:6, 2/06:6, 8-9/06:7, 2/07:8, 8-9/07:7 regionalna usmerjenost storitvene menjave 6/04:20 zajemanje mednarodne menjave storitev 3/03:23,24 plačilnobilančna gibanja (tekoči račun, kapitalski in finančni račun) 1/02:6, 2/02:6, 3/02:6, 4/02:5, 5/02:4, 6/02:4, 7/02:5, 8-9/02:6, 10/02:7, 11/02:5, 12/02:4, 1/03:3-4, 2/03:3-4, 4/03:5, 5/03:4, 6/03:4, 7/03:5, 8-9/03:6, 10/03:4, 11/03:4, 12/03:4, 1/04:4, 2/04:4-5, 3/04:6, 4/04:6, 5/04:4, 6/04:4, 7/04:4, 8-9/04:4-5, 10/04:5, 11/04:4-5, 12/04:4, 1/05:4, 2/05:4-5, 4/05:5, 5/05:4-5, 6/05:3, 7/05:4, 8-9/05:5, 10/05:6, 11/05:7-8, 12/05:4, 1/06:4, 2/06:4-5, 3/06:4, 4/06:6, 5/06:6-7, 6/06:6, 7/06:4, 8-9/06:6, 10/06:4, 11/06:67, 12/06:10, 1/07:5, 2/07:6-7, 4/07:7, 6/07:5-6, 7/07:5, 8-9/07:6, 11/07:7, 12/07:6, 1/08:5, 2/08:3 pogoji menjave 8-9/02:6, 11/02:5, 2/03:4, 4/03:5 plačilna bilanca - spremembe 8-9/02:21 devizne rezerve 8-9/02:6, 2/03:4, 12/03:4, 2/04:4-5 neposredne tuje investicije 3/02:7 regionalna usmerjenost blagovne menjave 7/02:5, 8-9/02:6, 2/05:4 geografska porazdeljenost zunanje trgovine 3/07:16-17 zavarovanje in financiranje izvoza 3/02:11, 5/03:22 Energetika električna energija izbrani kazalci (proizvodnja, poraba in medn. menjava) 1/02:15, 2/02:19, 3/02:22, 4/02:21, 5/02:19, 6/02:16, 7/02:21, 10/02:18, 1/03:13, 4/03:15, 7/03:15, 1/04:14, 4/04:15, 7/04:15, 10/04:16, 1/05:14, 4/05:14, 7/05:14, 10/05:17, 1/06:15, 4/06:17, 7/06:13, 10/06:14, 1/07:15, 2/07:20-21, 4/07:16, 7/07:15, 11/07:15, 1/08:15 cene 1/01:8, 10/03:12, 2/07:20-21 - medn. primerjava 6/02:16, 7/06:13, 2/07:20-21 - trg z električno energijo 2/07:20-21 nafta in naftni derivati cene - mednarodna primerjava 2/02:19, 4/02:21, 5/02:19, 7/02:21, 10/02:18, 1/03:13, 4/03:15, 7/03:15, 7/04:15, 7/04:19, 1/05:14 model oblikovanja cen motornih bencinov brez davka 1/03:13, 4/03:15 trošarine 1/03:13, 7/03:15, 4/04:15 EU Javnofinančni tokovi med EU in SLO 1/07:26, 10/07:22-23 Lizbonska strategija 11/05:4-5 Pakt stabilnosti in rasti 10/06:19 cene življenjskih potrebščin v EU, 8-9/01:21 konjunkturna gibanja in napovedi 11/02:4, 3/03:4,5, 7/03:4, 8-9/03:5, 7/04:3, 7/04:19, 5/07:4-5, 11/07:5, 2/08:4 EU - SLOVENIJA - primerjave 4/01:5 vključevanje Slovenije v EU Poročilo o napredku držav kandidatk pri vključevanju v EU 10/02:6 Globalna konkurenčnost gl. Konkurenčnost držav Gospodarske družbe poslovanje v posameznem obdobju/letu - 5/02:15, 6/03:16, 7/03:20, 6/04:21, Indeks Ekonomsko ogledalo UMAR številka 2/2008 str. P 19 7/04:24, 5/05:19, 5/06:22, 10/06:20-21, 5/07:21 - glede na obliko lastnine 11/04:18, 89/05:23 - po poreklu kapitala 11/04:19, 10/05:22 - po regijah 7/02:14 - glede na velikost 10/02:16, 10/03:22, 7/04:24, 8-9/04:26, 6/05:16 - glede na delež izvoza v prihodkih 11/02:19, 8-9/03:20, 10/04:20, 7/05:18 - po tehnološki intenzivnosti: 7/05:19, 10/07:20-21 - po panogah: - predelovalne dejavnosti 7/02:19 - mlečnopredelovalna industrija: 1/08:20-21 - trgovina 6/02:18 - raziskovanje in razvoj: 6/05:18 - mesnopredelovalna industrija: 2/08:16-17 pravne osebe blokacije žiro računov pravnih oseb 3/05:19 število gospodarskih družb glede na velikost po spremembah ZGD 3/02:20 prisilne poravnave, stečaji, likvidacije 4/02:17, 3/05:19 število gospodarskih subjektov 4/05:17, 4/06:22, 5/07:20 Gospodarska rast gl. BDP gl. tudi trajnostni razvoj gl. tudi Strategija gospodarskega razvoja gl. tudi Strategija razvoja Slovenije Gospodinjstva anketa o porabi v gospodinjstvih 10/02:20, 1/07:20-21 zasebna potrošnja in zadolženost prebivalstva 1/02:11, 8-9/02:17, 12/02:13, 1/04:13, 7/04:13, 8-9/04:15, 12/04:12, 3/05:16, 6/05:11, 8-9/05:15, 12/05:11, 3/06:12, 6/06:15, 8-9/06:15, 12/06:17, 3/07:9, 3/07:18, 6/07:15, 8-9/07:15, 12/07:15 razpoložljiva in porabljena sredstva gospodinjstev 12/05:19, 12/07:20-21 razpoložljivi dohodek gospodinjstev in NPISG, nefinančni sektorski računi: 1/08:22 Gostinstvo gl. Turizem Industrija in gradbeništvo gradbeništvo 1/02:18, 2/02:22, 4/02:20, 5/02:18, 6/02:15, 7/02:20, 8-9/02:19, 12/02:15, 2/03:17, 5/03:14, 8-9/03:16, 11/03:14, 2/04:14, 5/04:14, 8-9/04:18, 12/04:14, 2/05:17, 5/05:12, 8-9/05:14, 11/05:16, 2/06:15, 5/06:12, 8-9/06:14, 11/06:14, 2/07:14, 5/07:13, 8-9/07:14, 11/07:14, 1/08:3, 2/08:12 predelovalne dejavnosti finančni kazalci 7/02:19 obseg, konjunkturni kazalci in napovedi 2/02:18, 3/02:21, 4/02:19, 5/02:17, 6/02:14, 8-9/02:18, 10/02:17, 11/02:16, 12/02:14, 1/03:12, 3/03:17, 4/03:14, 5/03:13, 6/03:13, 7/03:14, 8-9/03:15, 10/03:11, 11/03:13, 12/03:12, 2/04:14, 5/04:13, 6/04:12, 7/04:14, 8-9/04:17, 10/04:15, 11/04:14, 12/04:13, 1/05:13, 2/05:16, 4/05:13, 5/05:11, 6/05:12, 7/05:12, 8-9/05:13, 10/05:15, 11/05:15, 12/05:12, 1/06:13, 2/06:14, 3/06:10, 4/06:15, 5/06:11, 6/06:14, 7/06:12, 89/06:13, 10/06:12, 11/06:13, 12/06:16, 1/07:13, 2/07:13, 4/07:15, 5/07:12, 6/07:12, 7/07:13, 8-9/07:13, 10/07:12, 11/07:13, 12/07:12, 1/08:13, 2/08:11 dodana vrednost in produktivnost - po dejavnostih 7/02:19 pretežni izvozniki 6/02:14, 8-9/02:18, 11/02:16, 2/04:14, 10/04:20 Industrijska politika državne pomoči v SLO in EU 1/03:16 Industrijska razmerja (gl. tudi Trg dela) delovno razmerje članstvo delodajalskih organizacij 12/03:18 delovni čas 11/04:20 evropski sveti delavcev 5/05:22 kolektivne pogodbe: - pokritost s kolektivnimi pogodbami in postopki razširitve 2/04:22-23 Zakon o delovnih razmerjih 6/02:19 stavke zbiranje podatkov in mednarodne primerjave 3/04:20-21 sodelovanje zaposlenih pri upravljanju - evropske delniške družbe 3/05:23 Inflacija gl. Cenovna gibanja in politika Informacijska tehnologija raba interneta 3/02:28 Institucije zaupanje v institucije 12/02:19, 4/06:21 Izobraževanje gl. Človeški viri Javne finance ek. struktura davkov 11/05:19-20 državne pomoči državni dolg 10/02:15 prihodki in izdatki sektorja država 6/06:10 javnofinančni prihodki 1/02:14, 2/02:16, 3/02:18, 4/02:14, 5/02:13, 6/02:13, 7/02:13, 8-9/02:16, 10/02:14, 11/02:13, 12/02:12, 1/03:11, 2/03:16, 3/03:13, 4/03:13, 5/03:12, 6/03:11, 7/03:13, 89/03:14, 10/03:10, 11/03:12, 12/03:11, 1/04:12, 2/04:13, 3/04:13, 4/04:14, 5/04:12, 6/04:11, 7/04:12, 8-9/04:14, 10/04:14, 11/04:13, 12/04:11, 1/05:12, 2/05:15, 4/05:12, 7/05:10, 10/05:12, 1/06:9, 4/06:11, 7/06:9, 10/06:9, 1/07:10, 4/07:12, 7/07:10, 10/07:9, 1/08:10 zakonska osnova 2/03:16 javnofinančni odhodki 3/05:12 javnofinančni primanjkljaj 12/04:3, 3/05:12 proračunski izdatki za kulturo 3/02:19 javni izdatki za izobraževanje -mednarodna primerjava 12/04:21 Javne storitve 7/04:20 - med. primerjava 7/04:21 Javni zavodi - poslovanje v letu 2002 11/03:18 - financiranje 11/03:19 - javni zdravstveni zavodi 2/04:20-21 Kakovost življenja gl. Socialni indikatorji Kmetijstvo in živilstvo - cene 3/02:29, 3/03:14, 3/04:14, 3/05:13, 1/08:20-21, 2/08:16-17 - izobrazbena in starostna struktura gospodarjev kmetij 8-9/02:22 - pogajanja z EU 2/02:23, 1/03:17 - prireja mleka 11/02:14, 1/08:20-21 - ukrepi reformirane politike 5/02:16 - reforma skupne kmetijske politike EU 7/03:18,19 - velikostna struktura po regijah 7/02:18 - vzorčno strukturno raziskovanje 10/03:15 blagovna menjava 3/04:15, 4/06:23, 4/07:18, 1/08:20-21 gozdarstvo 4/02:18, 5/04:16, 11/06:19 10/07:17 ribištvo 11/02:15, 8-9/04:16, 10/06:17, 11/07:19 ekonomski računi 2/07:15 napovedovanje dodane vrednosti v kmetijstvu 4/07:21 Konkurenčnost liberalizacija mrežnih dejavnosti 4/07:26-27 Izvozna konkurenčnost Cenovna in stroškovna konkurenčnost -Efektivni tečaj in stroški dela na enoto proizvoda četrtletna gibanja 2/02:7, 5/02:5, 8-9/02:8, 11/02:6, 2/03:7, 5/03:5, 8-9/03:8, 11/03:5, 3/04:4, 5/04:5, 8-9/04:7, 11/04:6, 2/05:6, 10/05:4, 11/05:6, 2/06:7, 6/06:4, 8-9/06:5, 12/06:8, 3/07:5, 5/07:6, 8-9/07:5, 11/07:6 letna gibanja 2/03:8, 3/04:5, 2/05:7, 3/07:5 metodološke spremembe merjenja konkurenčnosti 12/06:26 mednarodne primerjave SLO -CEFTA 3/02:10 tržni deleži 3/02:9, 5/02:5, 7/02:3, 89/02:8, 10/05:5, 2/06:6, 2/06:7, 6/06:5, 12/06:9, 4/07:6 Konkurenčnost držav deželno tveganje 3/02:4, 10/02:5, 3/03:6 globalna konkurenčnost letno poročilo IMD 5/03:17, 4/04:3, 5/04:18, 5/05:20-21, 7/05:22-23, 5/06:1920, 5/07:23-24 države kandidatke za vstop v EU 5/02:14 - ključni indikatorji konkurenčnosti 4/02:15 - korupcija 1/02:4 - učinkovitost države 7/02:15, 11/02:22 - ugled države 7/02:16 - lokacijska privlačnost Slovenije po IMD 11/03:20-21 - letno poročilo WEF 2/02:4, 1/05:18-19, 12/05:17-18, 1/06:19, 1/07:24-25 - tehnološki napredek 2/02:4 - globalna konkurenčnost RS 11/02:21, 1/05:18-19 javna uprava - javne storitve Korupcija v javnem sektorju po WEF 1/02:4 Indeks enostavnosti poslovanja 12/06:2425 Kriminaliteta mednarodna primerjava 3/03:25 trendi - Slovenija 4/03:17 Maastrichtski kriteriji dolgoročne obrestne mere 5/04:19 Mednarodno okolje (gl. tudi EU, CEFTA) 3/02:5, 7/02:4, 8-9/02:4,5, 11/02:4, 3/03:4-5, 5/03:3, 7/03:4, 8-9/03:5, 1/05:3, 5/05:3, 11/05:3, 4/06:5, 11/06:4-5, 12/06:6-7, 1/07:4, 2/07:4-5, 3/07:4, 4/07:5, 5/07:4-5, 6/07:4, 7/07:4, 8-9/07:4, 10/07:4, 11/07:4-5, 12/07:4, 1/08:3, 1/08:4, 2/08:4 Nemčija 11/02:4, 3/03:4-5, 4/06:5, 12/06:6-7, 2/07:4, 4/07:5, 5/07:4-5, 7/07:4 Hrvaška 2/02:5, 8-9/02:5, 3/07:4, 6/07:4 Napovedi - Slovenija Pomladanska napoved 4/03:3-4, 4/04:4-5, 4/05:3-4, 4/06:3-4, 4/07:4 Jesenska napoved 10/02:3-4, 11/02:3, 89/03:3, 10/04:3-4, 8-9/05:4,_ Indeks Ekonomsko ogledalo UMAR številka 2/2008 str. P 20 8-9/06:4, 8-9/07:3 Neposredne tuje investicije al. Podjetja in Ekonomski odnosi s tujino Notranja trgovina četrtletno 1/02:17, 3/02:25, 7/02:23, 10/02:19, 12/02:16, 3/03:15, 6/03:12, 89/03:17, 12/03:13, 6/04:14, 8-9/19, 12/04:16, 5/05:13, 8-9/06:16, 12/06:18, 3/07:11, 6/07:13, 8-9/07:16, 12/07:13 gospodarske družbe - poslovanje 6/02:18 izbrani kazalci 2/02:21, 3/06:11, 3/07:11 dodana vrednost v trgovini 1/02:17, 7/02:23, 12/02:16, 3/03:15, 6/03:12, 89/03:17, 12/03:13, 8-9/04:19, 3/06:11, 7/06:15, 8-9/06:16, 3/07:11, 12/07:13 Prodajne zmogljivosti 12/06:23 Konkurenca 2/07:22 Ocene tujih analitikov za Slovenijo 11/02:3 Okolje- okoljska politika (al. tudi Trajnostni razvoj) izvoz blaga glede intenzivnosti rabe prod. faktorjev 3/02:27 okoljsko zahtevni izvoz 3/02:26 emisije toplogrednih plinov 6/07:22-23 Plačilna sposobnost (al. tudi Gospodarske družbe in Podjetja) 3/05:19, 5/06:23 Podjetja podjetniška aktivnost 5/06:17-18 lastniška struktura podjetij, koncentracija lastništva 1/03:15, 3/05:22, 6/05:15 neposredne tuje investicije poslovanje podjetij s tujim kapitalom 7/03:21, 8-9/03:21, 10/03:21 primerjava slovenskih podjetij z evropskimi v letu 2003 1/05:20-21 plačilna sposobnost 3/05:19, 5/07:22 podjetja po velikostnih razredih 7/05:17, 7/06:20-21, 8-9/07:22-23 majhni samostojni podjetniki 12/05:20 indeks enostavnosti poslovanja 12/06:2425 Poročilo o razvoju 3/03:19-20, 3/05:4-5, 5/06:4-5 Poročilo o strukturnih reformah 10/03:3 Poslovni subjekti 5/03:21, 5/04:20-21 Plače bruto plače na zaposlenega po dejavnostih 1/02:13, 2/02:15, 4/02:13, 5/02:12, 6/02:12, 7/02:12, 8-9/02:15, 10/02:13, 11/02:12, 12/02:11, 1/03:10, 2/03:14-15, 4/03:12, 5/03:11, 6/03:10, 7/03:12, 8-9/03:13, 10/03:9, 11/03:11, 12/03:10, 1/04:11, 2/04:12, 3/04:12, 4/04:13, 5/04:11, 6/04:10, 7/04:11, 89/04:13, 10/04:13, 11/04:12, 12/04:10, 1/05:11, 2/05:14, 7/05:3, 8-9/05:12, 10/05:14, 11/05:14, 12/05:10, 1/06:12, 2/06:13, 3/06:9, 4/06:14, 5/06:10, 6/06:12-13, 7/06:11, 8-9/06:12, 10/06:11, 11/06:12, 12/06:15, 1/07:12, 2/07:12, 3/07:8, 4/07:14, 5/07:11, 6/07:11, 7/07:12, 8-9/07:12, 10/07:11, 11/07:12, 12/07:11, 1/08:12, 2/08:10 plače v javnem sektorju 7/07:19-20 Prebivalstvo 1/07:22-23, 12/07:22-23 varčevanje prebivalstva gl. denarni trg Plačilna bilanca al. Ekonomski odnosi s tujino Predelovalne dejavnosti al. Industrija Prestrukturiranje podjetij (gl. tudi Produktivnost al. Industrija ter al.- Konkurenčnost Promet izbrani kazalci dinamike 3/02:23, 6/02:17, 11/02:18, 2/03:18, 5/03:16, 8-9/03:18, 11/03:15, 2/04:16, 5/04:15, 8-9/04:20, 12/04:15, 3/05:15, 7/05:13, 10/05:16, 1/06:14, 4/06:16, 7/06:14, 10/06:13, 1/07:14, 4/07:17, 7/07:14, 10/07:13, 1/08:14 Raziskave in razvoj al. Tehnološki razvoj Regionalni razvoj poslovni izid gospodarskih družb po regijah 7/02:14, 7/05:24 regionalni BDP 2/02:17, 8-9/03:19, 4/04:20, 7/04:23, 7/05:24, 2/06:19 delovna mesta in brezposelnost/zaposlenost po regijah 3/03:18, 10/03:16, 4/04:20, 7/05:24, 2/07:24-25, 8-9/07:21, 10/07:19 izobrazbena struktura prebivalstva po popisih - regionalni vidik 6/03:15, 4/04:20 Indeks razvojne ogroženosti 7/06:25 Poročilo o ekonomski in socialni koheziji 2/04:18-19 demografska struktura prebivalstva 5/06:24, 11/07:20 ekonomska moč prebivalstva 6/06:20 Socialni indikatorji anketa o porabi časa 10/02:21 pokojninsko zavarovanje 2/07:19 civilna družba gl. civilna družba indeks človekovega razvoja 8-9/02:20, 7/03:17, 7/04:22, 8-9/05:19, 11/06:17, 1/08:23 po spolu prirejen indeks človekovega razvoja 3/03:21, 7/03:17, 10/05:21 merilo razporejenosti moči po spolu 10/03:17, 10/04:19 Prejemki in izdatki - denarni prejemki prebivalcev 11/06:18 - starši 3/02:30 - starševski dopust 3/02:30, 8-9/02:24 - izdatki za socialno varnost/zaščito 89/02:23, 4/04:19, 3/06:19, 11/07:21 - za dolgotrajno nego 12/04:26-27, 4/07:32 - socialne pomoči 1/05:17 - zdravstvo 2/07:23, 4/07:30-31 Poročilo o človekovem razvoju 5/03:18-19 Socialni razgledi 12/06:4-5 Politike enakih možnosti žensk in moških 1/04:20,21, 3/04:18-19, 10/04:19, 2/05:21-22 zadovoljstvo z življenjem v EU 12/04:2425, 3/06:18, 4/07:28-29 starševski dopust - očetovski dopust 8-9/02:24 stopnja tveganja revščine 5/02:24, 12/02:20, 11/03:22, 11/04:17, 6/07:24, 2/08:15 gospodinjstva brez delovno aktivnih članov 3/07:15 socialno varstvo starejših 3/03:22 umrljivost zaradi poškodb: - zaradi zunanjih vzrokov poškodb 4/03:18 - gl. na starost in spol 5/03:20 zaupanje v institucije gl. Institucije zaupanje ljudem 6/06:19 zdravstvena zavarovanja - dopolnilna 1/04:19 Storitvene dejavnosti Informacijska tehnologija gl. informacijska tehnologija javne storitve 5/02:22 mednarodna primerjava 5/02:23 cene telekomunikacijskih storitev 2/06:20 nepremičnine, najem in poslovne storitve 4/02:23, 4/04:16, 5/05:15, 12/05:13 notranja trgovina gl. Notranja trgovina menjava storitev gl. Ekonomski odnosi s tujino mreža javnih služb - izobraževanje gl. Človeški viri turizem gl. Turizem Strategija razvoja Slovenije: 6/05:4,5 Tečaj tolarja al. Konkurenčnost Tehnološki razvoj (gl. tudi Okolje) - izdatki 4/02:16 - javni raz. zavodi 11/05:21,22 - raziskovalci 7/02:17 - diplomanti/študenti na področju znanosti in tehnologije 3/06:16-17, 11/07:22-23 - indeks tehnološke razvitosti 11/02:20 - raziskovalno razvojna dejavnost v Sloveniji 10/03:18-19 Trajnostni razvoj okoljski odtis 8-9/05:20-21 okoljska komponenta razvoja 5/07:17 Trg dela (gl. tudi Industrijska razmerja) anketna brezposelnost 2/02:13, 2/03:13, 3/03:12, 5/03:10, 8-9/03:12, 2/04:11, 2/05:13, 2/06:3, 12/06:14, 5/07:3, 89/07:11, 2/08:9 struktura registrirane brezposelnosti 1/02:12, 5/02:11, 8-9/02:14, 10/02:12 , 7/03:11, 8-9/03:12, 1/06:11, 2/07:11 - po izobrazbi 1/06:11 delovna mesta in brezposelnost/zaposlenost po regijah 3/03:18, 10/03:16, 10/07:19 iskalci prve zaposlitve 4/02:11 bilanca zaposlovanja brezposelnih 10/02:12 prosta delovna mesta, nove zaposlitve 2/06:12, 10/07:18 izbrani kazalci trga dela 1/02:12, 2/02:13, 3/02:17, 4/02:11, 5/02:11, 6/02:11, 7/02:11, 8-9/02:14, 10/02:12, 11/02:11, 12/02:10, 1/03:9, 2/03:13, 3/03:12, 4/03:11, 5/03:10, 6/03:9, 7/03:11, 8-9/03:12, 10/03:8, 11/03:10, 12/03:9, 1/04:10, 2/04:11, 3/04:11, 4/04:12, 5/04:10, 6/04:9, 7/04:10, 8-9/04:12, 10/04:12, 11/04:11, 12/04:9, 1/05:10, 2/05:13, 3/05:11, 4/05:11, 5/05:10, 6/05:10, 7/05:11, 89/05:11, 10/05:13, 11/05:13, 12/05:9, 1/06:10, 2/06:11, 3/06:8, 4/06:12, 5/06:9, 6/06:11, 7/06:10, 8-9/06:11, 10/06:10, 11/06:11, 12/06:14, 1/07:11, 2/07:10-11, 3/07:7, 4/07:13, 5/07:10, 6/07:10, 7/07:11, 8-9/07:11, 10/07:10, 11/07:11, 12/07:10, 1/08:11, 2/08:8-9 fleksibilnost trga dela 3/05:20-21 spremembe v metodologiji ugotavljanja delovno aktivnega prebivalstva 3/05:11 izobrazbena sestava delovno aktivnega prebivalstva 12/02:10 poklicna struktura povpraševanja delodajalcev po delovni sili 3/02:17, 4/03:11 zaposlenost po dejavnostih 2/02:13, 89/02:14, 4/06:13 zaposlenost starejših 8-9/04:25 zaposlovanje tujcev 4/07:22-23 oblike zaposlitve pogodbeno delo 6/02:11 Indeks Ekonomsko ogledalo UMAR številka 2/2008 str. P 21 nadure 6/02:11 zaposlitev za krajši delovni čas 2/03:19, 3/05:20-21 nesreče pri delu 2/02:24, 4/02:12 produktivnost delovne sile 2/02:14 Programi zaposlovanja Program aktivne politike zaposlovanja 11/02:11 Program povračil prispevkov delodajalcem 7/02:11 Program pospeševanja samozaposlovanja 5/04:10 Program 10000 11/03:10 Zakonodaja Zakon o zaposlovanju in delu tujcev 6/03:9 Zakon o zaposlovanju invalidov 7/04:10 Turizem izbrani kazalci turizma in gostinstva 1/02:16, 2/02:20, 3/02:24, 4/02:22, 5/02:20, 7/02:22, 11/02:17, 3/03:16, 5/03:15, 10/03:13, 1/04:15, 6/04:13, 89/04:21, 12/04:17, 3/05:14, 5/05:14, 10/05:18, 1/06:16, 5/06:13, 8-9/06:17, 12/06:19, 3/07:10, 6/07:14, 8-9/07:17, 12/07:14 devizni prilivi 3/06:15, 12/06:19, 12/07:14 anketa o tujih turistih v poletni sezoni 6/04:19 turistična potovanja domačega prebivalstva 5/02:21, 1/03:14, 7/03:16, 1/04:16, 12/04:28, 1/06:22, 1/07:27 mednarodna primerjava 2/02:20 struktura prenočitev po vrstah krajev 7/02:22, 11/02:17, 3/03:16, 5/06:13 Zadruge poslovanje 12/02:17, 11/03:17, 12/04:30, 11/05:23 Zasebna potrošnja gl. Gospodinjstva Zavarovalništvo mednarodna primerjava zavarovanje in financiranje izvoza gl. Ekonomski odnosi s tujino/zunanjetrgovinska politika Zunanji dolg Slovenije 2/03:6, 10/03:20 pokritost zunanjega dolga z deviznimi rezervami 1/02:6, 11/02:5, 2/03:6, 10/03:20, 10/04:6, 3/05:6 Kratice, uporabljene v besedilu: AJPES - Agencija za javnopravne evidence in storitve, APP - Agencija RS za plačilni promet, APr - Agencija za prestrukturiranje in privatizacijo, ATP - Agencija za trg vrednostih papirjev, BDV - bruto dodana vrednost, BS - Banka Slovenije, CEEPN - Central and East European Privatisation Network, COICOP - klasifikacija individualne potrošnje po namenu, CRU - Center za razvoj Univerze, DFO - Druge finančne organizacije, DG ECFIN - Generalni direktorat za gospodarske in finančne zadeve pri EK, DUnZ - Direktorat za upravne in notranje zadeve, Ministrstvo za notranje zadeve, EBRD - Evropska banka za obnovo in razvoj, EIB -Evropska investicijska banka, EEA - European Environment Agency, ELES - Elektro Slovenije, EIMV - Elektroinštitut Milan Vidmar, EK - Evropska komisija, ESS - Ekonomsko socialni svet, FAPRI - Food and Agricultural Policy Research Institute, Columbia, U.S.A. GEM - Global Entrepreneurship Monitor, GFK - Gesellschaft für Konsumforschung, GURS - Geodetska uprava, GZS - Gospodarska zbornica Slovenije, PČR - Poročilo o človekovem razvoju (HDR - Human Development Report), HBS - anketa o porabi v gospodinjstvih, HICP - Harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin, IER - Inštitut za ekonomska raziskovanja, IFO - Institut für Wirtschaftsforschung, IPCC - Intergovernmental Panel on Climate Change, IPI - Indeks cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih, IVZ - Inštitut za varovanje zdravja, KDD - Klirinško depotna družba, KGBJF -konsolidirana globalna bilanca javnega financiranja, KIS - Kmetijski inštitut Slovenije, LBo - Ljubljanska borza, PzP - Partnerstvo za pristop, MDDSZ - Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, MF - Ministrstvo za finance, MGD - Ministrstvo za gospodarske dejavnosti, MKGP - Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, MNZ - Ministrstvo za notranje zadeve, MŠZŠ - Ministrstvo za šolstvo znanost in šport, MOP - Ministrstvo za okolje in prostor, NFD - Nacionalna finančna družba, NPISG -neprofitne institucije, ki služijo gospodinjstvom, NSVS - Nacionalna stanovanjska varčevalna shema, n.p., (-) - ni podatka, n.s. -ni smiselno, OZS - Obrtna zbornica Slovenije, PKM - pariteta kupne moči, RRD - Raziskovalno razvojna dejavnost, RZZ -Republiški zavod za zaposlovanje, SGRS - Strategija gospodarskega razvoja Slovenije, SID - Slovenska izvozna družba, SKM -standard kupne moči, SRD - Slovenska razvojna družba, SMTK - Standardna mednarodna trgovinska klasifikacija, SURS -Statistični urad RS, SVEZ - Služba vlade za evropske zadeve, SZB - Slovenski zavarovalni biro, SZZ - Slovensko zavarovalno združenje, UJP - Urad RS za javna plačila, TUVL - trg uradnih vzdrževalcev likvidnosti, UMAR - Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, WIIW - Dunajski inštitut za mednarodne gospodarske primerjave, ZEW - Zentrum für Europäische Wirtschaftsforschung, ZRSZ - Zavod RS za zaposlovanje, ZZZS - Zavod RS za zdravstveno zavarovanje. Kratice Standardne klasifikacije dejavnosti (SKD): A - Kmetijstvo, lov, gozdarstvo, B - Ribištvo, C - Rudarstvo, D - Predelovalne dejavnosti, DA - Hrana, pijača, tobačni izdelki, DB - Tekstilije, tekstilni izdelki, DC - Usnje, usnjeni izdelki, DD - Obdelava in predelava lesa, DE - Papir, založništvo, tiskarstvo, DF - Koks, naftni derivati, jedrska goriva, DG - Kemikalije, kemični izdelki, DH - Izdelki iz gume, plastičnih mas, DI - Drugi nekovinski, mineralni izdelki, DJ - Kovine in kovinski izdelki, DK - Stroji in naprave, DL - Električna, optična oprema, DM - Vozila in plovila, DN - Pohištvo, drugo, E - Oskrba z elektriko, plinom in vodo, F - Gradbeništvo, G - Trgovina, popravila motornih vozil, H - Gostinstvo, I - Promet, skladiščenje in zveze, J - Finančno posredništvo, K - Nepremičnine, najem poslovnih storitev, L -Dejavnost javne uprave in obrambe, obvezno socialno zavarovanje, M - Izobraževanje, N - Zdravstvo in socialno varstvo, O -Druge javne, skupne in osebne storitvene dejavnosti, P - Zasebna gospodinjstva z zaposlenim osebjem. Kratice držav AT-Avstrija, BE-Belgija, BG-Bolgarija, BY-Belorusija, CH-Švica, HR-Hrvaška, CZ-Češka, CY-Ciper, DK-Danska, DE-Nemčija, ES-Španija, EE-Estonija, GR-Grčija, FR-Francija, FI-Finska, HU-Madžarska, IT-Italija, IE-Irska, JP-Japonska, LU-Luksemburg, LT-Litva, LV-Latvija, NL-Nizozemska, MT-Malta, NO-Norveška, PL-Poljska, PT-Portugalska, RO-Romunija, RU-Rusija, SE-Švedska, SI-Slovenija, SK-Slovaška, TR-Turčija, UA-Ukrajina, UK-Velika Britanija, US-Združene države Amerike. Podatki: kjer ni drugače označeno so podatki za trend in desezonirane serije izračunani po metodi TRAMO-SEATS (TS). Druge publikacije UMAR Ekonomsko ogledalo UMAR številka 2/2008 Zbirka Delovni zvezki letnika 2007 in 2008 2/2008: Poslovanje gospodarskih družb in zadrug v letu 2006, J. Mirjana Novak 1/2008: Razvitost in dejavniki konkurenčnosti nefinančnih tržnih storitev, M. Koprivnikar Šušteršič 12/2007: Poslovanje gospodarskih družb v 2006 - pregled po dejavnostih, R. Kmet Zupančič in drugi 11/2007: Zasebna potrošnja - teoretična izhodišča in analiza potrošnje v Sloveniji v obdobju 1995-2006, B. Ferk 10/2007: Dinamika zunanjega zadolževanja Slovenije, J. Markič 9/2007: Obseg in učinkovitost slovenske politike subvencioniranja gospodarskih družb, A. Murn 8/2007: Scenariji gospodarskega razvoja Slovenije do leta 2030, B. Tavčar I. Zakotnik, I. Strmšnik, T. Kraigher 7/2007: Paradigma konkurenčnosti držav in analiza Slovenije po sistemih WEF in IMD za leto 2006, A. A. Chiaiutta 6/2007: Innovation Cooperation and Innovation Activity of Slovenian Enterprises (Inovacijsko sodelovanje in inovacijska aktivnost slovenskih podjetij) (Delovni zvezek je v angleškem jeziku, vsebuje povzetek v slovenščini), A. Jaklič, J. P. Damijan, M. Rojec 5/2007: Domet in možni elementi politike aktivnega spodbujanja tujih neposrednih investicij (TNI) v Sloveniji M. Rojec, T. Redek, Č. Kostevc 4/2007: Okoljska komponenta gospodarskega razvoja Slovenije v zadnjih letih, M. Vendramin 3/2007: Strukturne spremembe v mrežnih dejavnostih - učinki liberalizacije, R. Kmet Zupančič, J. Povšnar 2/2007: Napovedovanje sprememb dodane vrednosti dejavnosti kmetijstva v Sloveniji v tekočem srednjeročnem obdobju, M. Kovač, E. Erjavec, S. Kovač 1/2007: Zadolževanje in prezadolženost prebivalstva, B. Ferk_ Socialni razgledi SR podajajo sliko tega, kako dobro ali slabo živimo v Sloveniji. Pri analizi socialne stratifikacije slovenske družbe smo opredelili štiri dohodkovne razrede in jih uporabili za analizo podatkov o dohodkih in porabi gospodinjstev. Številne podatke smo povezali v enoten okvir analize družbene kohezije, socialnega kapitala in zadovoljstva z življenjem. SR prinašajo novosti tudi z obravnavo posebne teme - dolgožive družbe. Ukvarjamo se z izzivi in priložnostmi, ki jih razvojno dejstvo staranja družbe postavlja ne zgolj sistemom socialne varnosti, temveč tudi sistemom vedno bolj (pre)obremenjenih opornih omrežij in medosebnih odnosov, ki se lahko lomijo pod previsokimi pričakovanji in bremeni._ Pomladansko / Jesensko poročilo Pomladansko poročilo 2006 Jesensko poročilo 2006 Pomladanska / Jesenska napoved Jesenska napoved gospodarskih gibanj, 2007 Pomladanska napoved gospodarskih gibanj 2007, 2007 Zbirka Analize, raziskave in razvoj Poročilo o razvoju 2007, 2007 Strategija razvoja Slovenije (SRS 2006-2013), 2005 Slovenia - On the Way to the Information Society, 2004 Slovenija v novem desetletju: trajnost, konkurenčnost, članstvo v EU - povzetek Slovenija v novem desetletju: trajnost, konkurenčnost, članstvo v EU (SGRS 2001-2006) IB revija IB revija 3-4/2007 VSEBINA: Tine Stanovnik: Uvedba točkovnega sistema v pokojninski sistem Slovenije. Marjan Ravbar: Prostorski razvoj med sodelovanjem in tekmovalnostjo? Metka Stare, Maja Bučar: Inovacije v storitvah - možnosti slovenskih akterjev v EU? Nika Murovec, Renata Slabe Erker, Peter Stanovnik: Ocena vloge in pomena Ciljnega raziskovalnega programa 2001-2006 v Sloveniji. Mojmir Mrak, Maja Bučar, Helena Kamnar: Mednarodno razvojno sodelovanje Republike Slovenije. Robert Tésits: Some Important Regional Tendencies of the European Labour Market. Laura Južnik Rotar: Razširjenost fleksibilnih oblik zaposlovanja. Matija Rojec, Tjaša Redek, Črt Kostevc: Omejitve in možni elementi slovenske politike spodbujanja neposrednih tujih investicij (NTI). Marjan Ravbar: Ustvarjalnost, sestavina uspešnosti družbenega razvoja Slovenije. Igor Prodan, Nika Murovec: Podjetništvo in tehnološko podjetništvo v zasavski regiji: pomen, stanje in spodbujanje. Razpravi Renata Slabe Erker, Nika Murovec: Neprivlačnost trajnostnih potrošniških izbir. Lucija Mulej: Skladni razvoj držav članic EU - od birokracije do etike vključevanja vseh?_ Naročilnica Ekonomsko ogledalo UMAR številka 2/2008 Naročnina *Naročnina obsega en tiskani in en brezplačni izvod v e-verziji (publikacij, ki so na voljo v e-verziji). Vsak naslednji izvod v eni ali drugi verziji se obračuna dodatno. Pri naročnini na izvod v e-verziji (brez tiskane verzije) imate 10 % popusta. Popusti Na količino - po dogovoru (pri naročilu večjega števila izvodov ene publikacije do 25 %), za naročilo na več mesečnih zbirk (na dve zbirki 20 % in 25 % za naročilo na vsaj tri). Naročilo in informacije UMAR, Gregorčičeva 27, 1000 Ljubljana; telefon 01-478-1043; fax 01-478-1070. Naročene publikacije in račun vam bomo poslali po pošti. E-pošta: publicistika.umar@gov.si; za informacije o ostalih publikacijah se lahko obrnete na naš spletni naslov: http://www.gov.si/umar/public.php Obnavljanje Naročilo se avtomatično obnavlja za naslednje leto. Odpoved Odpoved naročnine velja po izteku leta, za katero je bila obnovljena. Posredovana mora biti pisno, najkasneje do konca koledarskega leta. Naziv ustanove in ime kontaktne osebe, oz. ime naročnika in tel. št. Naslov naročnika E-naslov ID za DDV 1 Zavezanec za DDV | □ DA | □ NE | Datum: Želim koristiti tudi naslednje brezplačne možnosti: prejemati brezplačen e-izvod publikacije na e-naslov (poleg izvoda, ki ga prejmem po navadni pošti) □ prejemati geslo na svoj elektronski naslov (ob spremembi gesla) □ prejemati obvestila o izdaji novih publikacij □ Periodika SIT EUR Vpišite število izvodov* tiskani e-izvod Ekonomski izzivi 2.500,00 10,43 Ekonomsko ogledalo. 11 številk letno. Cena za en izvod 1.500,00 SIT/ 6,26 EUR. 16.000,00 66,77 Slovenian Economic Mirror. 11 številk letno. Cena za en izvod 1.500,00 SIT / 6,26 EUR. 16.000,00 66,77 Pomladansko / Jesensko poročilo. Letna naročnina za eno publikacijo 2.500,00 SIT / 10,43 EUR. 5.000,00 20,86 Spring / Autumn Report. Letna naročnina za eno publikacijo 3.500,00 SIT / 14,61 EUR. 7.000,00 29,21 Poročilo o razvoju 3.000,00 12,52 Development Report 3.000,00 12,52 Zbirka Delovni zvezki (za posamezne teme se lahko obrnete na spletno stran oz. gornje naslove in tel. številke; cena po ceniku velja za en izvod). 2.200,00 9,18 IB revija. Štiri številke letno. Enojna številka stane 3.000,00 SIT / 12,52 EUR, dvojna številka stane 4.000,00 SIT / 16,69 EUR. 10.000,00 41,73 Info IMAD / UMAR Info. 1 izvod brezplačno. Koristne informacije o UMAR. Slovensko, angleško. V primeru, da ne naročate celotne zbirke, vpišite izbrano publikacijo: Knjižne izdaje SIT EUR Vpišite število izvodov* tiskani e-izvod Socialni razgledi 2006 (knjiga ali CD) Socialni razgledi 2006 (knjiga in CD) Social Overview 2006 (knjiga ali CD) Social Overview 2006 (knjiga in CD) 3.834,24 16,00 4.792,80 20,00 6.230,64 26,00 9.585,60 40,00 Poročilo o človekovem razvoju Slovenija 2002-2003 (knjiga in CD). Poročilo o človekovem razvoju Slovenija 2002-2003 (knjiga ali CD). Human Development Report Slovenia 2002-2003 (knjiga in CD). Human Development Report Slovenia 2002-2003 (knjiga ali CD). 2.500,00 10,43 1.900,00 7,93 5.000,00 20,86 4.300,00 17,94 Strategija razvoja Slovenije (SRS 2006-2013) Slovenia's Development Strategy (SDS 2006-2013) 1.500,00 6,26 2.000,00 8,35 M. Stare, R. Kmet Zupančič, M. Bučar: Slovenia - On the Way to the Information Society, 2004 4.600,00 19,20 Slovenija v novem desetletju: trajnost, konkurenčnost, članstvo v EU (SGRS 2000-2006) -povzetek Slovenia in the New Decade: Sustainability, Competitiveness, Membership in the EU - summary Slovenija v novem desetletju: trajnost, konkurenčnost, članstvo v EU (SGRS 2000-2006) Slovenia in the New Decade: Sustainability, Competitiveness, Membership in the EU 1.000,00 4,17 1.500,00 6,26 3.500,00 14,61 7.000,00 29,21 B. Radej, A. Pirc Velkavrh, L. Globevnik: Indikatorji o okolju in razvoju/Indicators on environment and development, 1999 J. Seljak: Kazalec uravnoteženega razvoja / Sustainable Development Indicators, 2001 1.880,00 7,85 / 3.000,00 12,52 / Matija Rojec: Prestrukturiranje z neposrednimi tujimi investicijami: Slovenija/Restructuring with foreign direct investment: The Case of Slovenia, 1998. 2.000,00 8,35 / Za ostale knjižne izdaje se lahko obrnete na spletno stran oz. gornje naslove in tel. številke (vpišite izbrano knjižno izdajo): Cene v evrih so preračunane po tečaju zamenjave 1 euro = 239,640 SIT. Davek | 8,5-odstotni DDV ni vključen v ceni. 29. december 2006