Poitnlna pavšalirana.
Strokovni list za povzdlgo gostilničarskega obrta.
Glasilo »Osrednje zveze gostilničarskih zadrug na Slovenskem"
IJst izhaja 25. vsakega meseca. ==
Za člane v »Deželni zvezi" včlanjenih zadrug stane list celoletno K 20—. Sicer stane list celoletno K 24.—, polletno K 12.—, četrtletno K 6.—; posamezne številke
1 ■	-■	■■■■'	■	■	■=	2	kroni.	=----j.;	..	.	=
Cena inseratom: '/« strani K 4-—, pri večkratnih objavah popust.
Št. 5.
Uredništvo In upravnlštvo je v Ljubljani, Gosposvetska cesta štev. 1$. ■ ■ Strankam je uredništvo na razpolago vsak dan od 8.—18. ure. —* »■
Rokopisi se ne vračajo. Rokopise in objave je pošiljati do 20. vsakega tn|-=°=	“■	—» seca, s tem dnem se uredništvo zaključi.
V Ljubljani, 25. maja 1921.
Leto VIII.
Vinotoč.
Gostilničarstvo ima v svojem kožuhu še eno uš, katero bo treba na vsak način s krepko leskovko čimpreje ven-kaj iztepsti, pri čemur pa bodo morala oblastva solidarno sodelovati oziroma našim zahtevam ugoditi, ker sicer bodemo postavili vsa prizadevanja treznost-nih družb in predpisov o narodnem zdravju na laž in bi morali smatrati, da je vse-vkup le ropotanje po zraku, pravi kači pa se noče na glavo stopiti. Za prehranjevanje ljudskih mas so postavljene redne gostilne. Tem je v obrtnem redu natančno določena dopustnost njihovega obratovanja. Tega reda se vsakteri tudi dostojno drži in malokomu pride na misel izvrševati širšo obrt, kakor pa mu jih določajo v dekretu podeljene pravice. To je naš red in disciplina. Poglejmo pa, kako se pustijo oblastva farbati po trgovcih, kramarjih in branjevcih. Toži se, da primanjkuje dandanes vsepovsodi delavstva. A to dejstvo obstaja resnično le vsled ljudske lenobe in delomržnosti iz vseh krajev se natepe-nih narodov v naše dežele in državo. Znano nam je, da se oglašajo pri gostilničarskih organizacijah dan za dnem razne osebe — moški in ženske — iz sicer slovanskih, a vendar nam preje neznanih krajev, povprašujoč ali bi bilo mogoče dobiti kje kako gostilno v zakup ali »na račun« ali vsaj vinotoč čez ulico, vidi pa se jim že vnaprej, da so za gostilno ravno toliko kakor — za brus. Ako se takemu kompetentu odvrne, da ni ničesar primernega na razpolago, pač pa potrebujemo dobrih kuharic, kletarjev, hlapcev in pridnih pomivalk, sc takoj poslovi in odide, kajti delati se takim ljudem zdi menda že nečastno. Lahko živeti, čeprav slabo,
malo postopati in lenobo pasti, je priprav-neje. Izmisli si nov izum. Izvoha kje kako votlino v podobi kleti ali prodajalnega kukala, naznani pri obrtni oblasti trgovino magari s suho robo, suhimi češpljami in hruškami in prodajanjem piva, vina in pot kalic v trgovsko zapečatenih steklenicah. In komaj je taka beznica odprta, se že razglaša po vasi ali trgu, tu in tu se dobi vino 1 ali 2 kroni cenejše in vse hiti dobavljati tam vino, dasiravno je isto proti onemu, ki ga redni gostilničar toči, 50% manj vredno, si ga nosi osobito delavstvo na dom, ne po V« litra ali pol litra, marveč kar v 1 in 1V» literskih, seveda vse drugo kot pa v trgovsko zapečatenih steklenicah. Če pa je zrak čist in nihče, ki bi bil nevaren, ne vidi, pa se začne tudi kar v lokalu sistematično nalivati. Takove »kundšafti« se potem gugljejo okrog go-stilen in ker očesa postave sumničijo edino le gostilničarje, če se pijanec ziblje po ulici, ima ta pričakovati, da bo danes ali jutri klican na odgovor, ali pa vsaj še strožje nadzorovan. Ta zvijačnost pridobivanja pravic za prodajanje pijač se je v novejšem času prav živo pojavila povsod, kjer so zadruge v obče protivno nastopile proti ustanavljanju vinotočev v odprtih steklenicah čez ulico, koji so bili nekdaj precej v modii. Ta najnovejša kuga, t. j. podeljevanje pravic prodajanja v zaprtih steklenicah pa se je vsled tega jela prav močno širiti. Pijanstvo se s tem na naj-skrivnejši način podpira in delavcu pa, kateri slučajno ni na varčevanje namenjen, daje prilika skrivoma vse zapiti, kajti znano je, da je v ljudstvu že taka narava,, če dobi kdo kje eno stvarco'en v mar ceneje, si jo bo privoščil štirikrat toliko, kot pa, če lima plačati za isto stvar normalno ceno. Te politike namreč zdravstveni ab-
stinentarji ne vedo, ker sicer bi se gotovo v njih zakonili in naredbah v prvi vrsti nahajal pasus, da je podeljevanje pravic za razne vinotoče čez ulico in podeljevanje pravic branjevcem in trgovcem prodajati navadne pijače v zapntih posodah za vselej zabranjeno. Tovariši tfifosfilni-čarji! To laži-obratovanje trgovstva, oziroma ne-gostilničarstva moramo mi ugonobiti. Vladam moramo že enkrat dopovedati, da gre točenje in prodajanje poživil gostilničarstvu, trgovanje s Jijspčlrhl drugimi predmeti pa trgovcei^,P^gti takim, sedaj že obstoječim šušmarškirh branjarijam pa nastopajmo takoj brezobzirno. Vsak poedini gostilničar bodi .oster nadzornik takega prodajalca, ki si je pridobil pravice prodajanja čez ulico v zapečatenih steklenicah. Vsaka steklenita, ki jo kdo nese iz take trgovine., mora biti z gobo zamašena in z voskom zapečatena. Pivo v steklenicah mora biti z gobo zamašeno, nikakor ne v patentiranih steklenicah. Ravno ista je z ž^anlntj pijačami. Ne ženiraj se nihče t^|^."de}anja ovaduštva, tvoj konkurent trgovec se ne ženita ti škodovati, zakaj bi se ti bal braniti se. Povsod se ta%, dejanja naj takoj naznanijo zadružnemu načelstvu* navede še ena ali dve priči, z zahtevo, da mora zadruga vsak tak poedini slučaj ovaditi pristojni obrtni oblasti, to je okrajnemu glavarstvu ali mestnemu magistratu, ter zahtevati, da policijski organi zadevo zasledujejo in se storilca občutno kaznuje. Po večkratnem takem nastopu se bodo šušmarji že naveličali posegati v našo obrt. Na mestu bo tudi, da bodo organizacije zahtevale, da se tudi za taka trgovanja uvede informacijsko postopanje podelitve ali nepodelitve pravic prodajanja v trgovsko zaprtih steklenica^^er ’$e gre
istotako zvedeti, je-Ii je zadotični kraj podana potreba prebivalstva za tak obrat ali ne. Torej zadruge, delujte za proč s š u š m a r j i — pročz vinotoči!
Dične stanovanjske zadeve.
Vže iansko leto smo se bavill s stanovanjskim uradom, kojemu se pri raznih prilikah zahoče po lokalih gostilniških obratov ter je osrednja organizacija podala na kongresu v Beogradu tudi protest proti takemu preganjanju gostilničarjev od te strani. Te dni pa se je pojavil zopet en tak slučaj, ki je eden najdrastič-nejših kar si jih sploh misliti more.
Clan ljubljanske zadruge g. Bohomil šlachta nas obvešča, da se mu je z odlokom z dne 6. maja t. 1. št. 1297/21 zaseglo vse (Poslovne prostore v Narodnem domu v prid Jugoslovanskega podpornega društva slušateljev ljubljanske univerze. Ker se imajo naše organizacije po svojih pravilih zavzemati za koristi in obrambo svojih Članov, se mora podati proti takemu ‘ postopanju navedenega urada naj-odločnejši protest.
Državljanska prava, ki slone na raznih pogodbah, izvršenih po obstoječih zakonih in predpisih obrtnega, družabnega in splošnega državljanskega reda, se vendar ne smejo teptati s samovoljnimi naredbami v pristranske namene gotovih družb.
Med zakupnikom Narodnega doma in društvom, ki ima pravo na to posest, obstoji pogodba, katere se ne more smatrati samo kot prazno cunjo, ker sicer nastanejo za eno ali drugo stranko sitne komplikacije in pravde na škodo enega kot drugega.
Na podlagi te pogodbe je dobil podjetnik kredit pri denarnih zavodih za adaptacijo in prireditev prostorov, kar ga jc veljalo nad 300.000 kron, ker sicer bi ne mogčl prevzeti tako velikega podjetja.
Kdo mu naj sedaj povrne ta investirani kapital, ko je vsa oprema prilagode-na specijelno za te lokale, neprimerna, oziroma neporabna za kako drugo obratoval išče?
Kdo odškoduje obrtnika, ki je navezan na to obrt, obrat sam na sebi pa ne-obhodna potreben v tem poslopju, kjer se zbirajo dan za dnevom razna društva, korporacije in posamezni ljudje, ki jemljejo hrano itd. In končno kaj se hoče s tem riasilstvom koristiti akademskemu podpornemu društvu, morda mu nuditi pod-vzetje gostilne same, kajti za kaj drugega prostori sploh niso prikladni. Žalostno, da se stanovanjski urad ne vč drugam obrniti kot na podiranje podjetij, katera so prizadetih stale ogromne svote, ter s tem do bcraštva ugonabljati podjetne obrtnike, ko nasprotno s takimi dejanji ni za dobrobit akademskih društev v tem pogledu ničesar, doseči in tudi ni najmanjše nujnosti za podpiranje tem načinom, prepotentnih zahtev domišljave mladine.
Iz naših organizacij.
X.	redni občni zbor gostilničarske zadruge v Kranju se je vršil dne 17. maja t. 1. v 14V?.- uri v prostorih g. načelnika Kuralta. Načelnik imenuje zapisnikarjem g. Rizzi Mayerja in overovateljem zapisnika gg. Fran Kristana in Jožef Knifica. Prečita se zapinsik zadnjega občnega zbora in odobri. Na to poda načelnik poročilo o delovanju zadruge v preteklem letu. Iz poročila sledi, da je imela zadruga 42 poslovnih spisov, 3 odborove seje, 5 prošenj za gostilničarske koncesije je bilo ugodno rešenih, 3 so se zavrnile, po tem mnenju je postopalo tudi okrajno glavarstvo. Glede policijske ure je zadruga podala spomenico na poverjeništvo za notranje zadeve z dobrim uspehom. Zavzemala se je tudi pri okrajnem glavarstvu zaradi tega, da naj milejše postopa s člani glede kazni. Poslala je okrožnico vsem svojim članom glede izenačenja cen vina, piva in jedil. Zadruga je podala tudi davčni oblasti kalkul glede stroškov režij in čistega dobička v tej obrti. Zadruga je bila tudi zastopana na državnem kongresu v Beogradu po g. načelniku, kjer se je doseglo tudi popoln uspeh. Na poverjeništvo za notranje zadeve je podala zadruga protest proti preklicu žganjetoča, kar je ime-
lo	končno tudi nekaj uspeha. Članov je imela zadruga koncem pretečenega leta 126. Med letom sta umrla dva člana, 8 članov je odložilo koncesije, oziroma jih je okrajno glavarstvo izbrisalo. Koncesije so bile na novo podeljene 5 članom in pristopilo je tudi pet novih zakupnikov koncesij. Vajencev je bilo na novo vpisanih
3,	dva sta bila oproščena, vpisanih je še 17. Letno poročilo se z odobravanjem na znanje vzame. K tretji točki poroča g. blagajnik Benedik, da je imela zadruga v preteklem letu 1586 K 27 v dohodkov in l(t3 K izdatkov, prebitka 1483 K 27 v. Bilanca je sledeča: Vojno posojilo 800 K, glavnica v Mestni hranilnici 1792 K 69 v, gotovina v blagajni 65 K 76 v, skupaj 2659 K 45 v. Pasivitet ni. Je bilo torej to čisto premoženje koncem leta 1920. Premoženje je razdeljeno na sledeče fonde' inkorporacijski zaklad 424 K, vajeniški zaklad 67 K in na splošno zadružno premoženje 2167 K 65 v. Pregledovalca računov izjavita, da sta knjige in račune pregledala in vse v redu našla ter predlagata izreči blagajniku odvezo. K 4. točki dnevnega reda, t. j. glede pobiranja naročnine za stanovski list »Gostilničar«, predlaga načelnik prepustiti zvezinemu odboru, da določi način pobiranja tega prispevka. K raznoterostim se oglasi g. Ivan Gašperlin ter ostro kritizira strogo in posebno izvedbo policijske ure v Šenčurju, katere strogost je tako pendantna, da zahteva, da morajo tamkajšnji gostilničarji zapirati gostilne v soboto ob 7. zvečer, v nedeljo in praznikih pa že ob 5. popoldne. Tamošnje orožništvo postopa tako brezobzirno v izvrševanju svoje službe, da mora biti gostilničar točen pri policijski uri na minute, ker sicer je že napravljena kazenska ovadba — tako, da
imajo nekateri kar po tri ovadbe na enem kupu. Da se tovarišem v Šenčurju olajša obratovanje, predlaga g. Mayer, naj se poda deputacija treh članov odbornikov do' g. okrajnega glavarja, da izposluje takojšnjo odpravo te začasne odredbe okrajnega glavarstva, čemur zborovalci soglasno pritrdijo. Nadalje se na predlog istega predlagatelja soglasno sklene, da naj napravi zadruga potrebne korake za ureditev policijske ure tako, da bode v zimskem času do 22. ure, v poletnem pa do 23. ure. G. Jenko predlaga, naj se skuša potom zveze doseči, da se vse naredbe deželne vlade glede policijske ure ali prepovedi točenja žganja popolnoma ukinejo in razveljavijo, ostanejo naj v veljavi le izključno državne naredbe. Gosp. Križnar predlaga, da se zviša pristopninska pristojbina za na novo pristopivše člane, oziroma za novo podelitev gostilničarske koncesije na 200 kron, kjer ima zadruga vsled večjega delovanja tudi več stroškov, je neobodno potrebno skrbeti tudi za več dohodkov. Na dano glasovanje se predlog soglasno sprejme.
Ker se nadalje ne oglasi nihče več k besedi, se zahvali g. načelnik zborovalcem za udeležbo in zanimanje ter zaključi občni zbor ob 4. popoldne.
*
* #
XI.	redni občni zbor zadruge gostilničarjev za ljubljansko okolico se je vršil dne 23. majnika ob 10. dopoldne v vrtnem salonu g. Košaka v Ljubljani. Navzočih je bilo 36 članov. Po enournem čakanju otvori načelnik g. Jesih zborovanje, pozdravi navzoče, predstavi obrtnozadruž-nega nadzornika g. dr. Municha, da prečkati zapisnik zadnjega občnega zbora, ki se brez ugovora odobri. Nato poroča tajnik o delovanju zadruge v preteklem letu, i katero poročilo se istotako odobri in na znanje vzame. Iz letnega poročila povzamemo sledeče:
Vsled silnega pomanjkanja potrebščin za gostilniške obrate, ki ie vladalo koncem predlanskega in začetkom lanskega leta, se je že na lanskem občnem zboru in tudi preje pri odborovih sejah pojavljala želja, da bi zadruga preskrbela svojim članom vsaj najpotrebnejše blago, kar sc drugod le težko n za drage denarje dobiti more. Predvsem se je želelo na! dobavo petroleja in sladkorja. Ker se je jjubljlanski zadrugi posrečilo dobiti par-krat po primernih cenah sladkor, je^tudi naša zadruga zaprosila deželno vlado, da sme dabaviti za svoje člane 1 vagon sladkorja in ravno tako 1 vagon petroleja. Sladkor je bil nato začetkom maja takoj naročen, cena mu je bila tistikrat v nadrobni prodaji 80—90 K kg. Zadružno blago bi se kalkuliralo okrog 70 K. Takratne mizerne transportne razmere pa so povzročile, da blago skoraj dva meseca ni bilo mogoče dobiti. Ob času, pa ko je isto dospelo , so vrgli tržaški Židje vsled paL danja lire več vagonov preje nazaj drža-nega sladkorja v SloverVijb, osobito na ljubljanski trg in s tem zrušili prejšnjo visoko ceno sladkorja, ki je začela rapldno
padati in ravno ob tistem času, ko bi imela zadruga svojim članom blago razpečavati, so padle cene dan za dnevom do 50 K nazaj. To je kulminiralo teden za tednom sem in tja, en čas nazgor in zopet nazdol. Kjer se je neprestano strašilo, da bo sladkor padal celo na 40 K in bi se zgodila s tem še večja zguba, če bi se blago držalo po nabavni ceni, je odbor sklenil stopnjevati z dnevno ceno ter se ga je oddajalo po vseh mogočnih dnevnih cenah kakorš-ne so se javljale v trgovinah. To je od 70 kron pa doli do 50 K za kg. To je povzročilo, da je imela zadruga pri tem nič manj kot 78.000 K izgube, katero so seveda morali pokriti gospodje, ki so v dobri veri, da se izkažejo, kot prave dobrotnike svojih tovarišev posodili denar za nakup te partije. Tega neuspeha ne bi bilo, ako bi sladkor dospel vsaj 14 dni popreje in pa ako bi članstvo imelo več solidarnosti med saboj in sladkor pobralo po ceni, kakor je zadrugo veljal, kajti v obratu je dobil itak sleherni svoj denar zopet nazaj kjer cene poživilom kljub temu, da se je sladkor cenejše dobavil ni nihče znižal. Nasprotno pa so gotovi člani zadrugo, oziroma njen odbor v številnih pismih in celo po klerikalnih časnikih nesramno napadali, odjem odklanjali in razglašali, da se je sladkor nalašč zadrževal češ — še dražji bode — sedaj pa le sami požrite. Tako razumevajo nekateri naši tovariši, zadružništvo in skupnost. Kako drugače pa je pri drugih enakih korporacijah, bodisi delavskih ali uradniških, ki ne vprašujejo po čem je blago izven njihovihovih organizacij, za vse je naročeno in vsi ga bomo pokupili, velja kar velja. Tak mora biti namreč smisel zadružništva, ker sicer bi bil vsakdo zadružnik le tedaj, kadar mu kaže dobiček, kadar pa bi bilo treba z združenimi močmi prijeti, da se otme škode organizacija, pa bi vsi zbežali kakor potepeni cucki. Zadruga tiči torej vsled tega dejstva v dolgovih, ki znašajo še približno 52.000 K, kajti del tega izpad-ka od 78.000 K se je pokrilo žei letošnjo zimo z dobavo vina po cenejših cenah iz Banata, odlični in požrtvovalni člani so priskočili tu zadrugi na pomoč ter se tru-doljubivo žrtvovali s pridobitvijo dveh partij vina, da bi tako z malim doštevkom rešili zadrugo vsaj deloma iz tega ogromnega zadolženja, ter omogočili, da se je šele v letošnjem letu okrog 27.000 K na ta dolg poplačalo. Takim možem, ki razumevajo zadružništvo bolje nego oni, ki so s pridušanjem odklanjali prevzeti nekaj kilogramov sladkorja, bodi izrečena čast in zahvala in priporočilo, da bi zadrugi tudi v bodoče ne odtegnili svoje spretnosti in požrtvovalnosti, ter omogočili, da bi se zadruga v doglednem času izpeljala iz tega neprijetnega položaja. Druga administrativna dela je zadruga med letom opravila s tem, da je v desetih odborovih sejah imela izreči svoja mnenja o 40ih prošnjah za gostilničarske koncesije, katere je bilo deloma predlagati, deloma odklanjati. Zadruga je imela trikratno intervencijo proti preganjanju
njenih članov o priliki dviganja cen pivu, je vložila trikrat zahtevanje za prevredi-tev policijske ure v ljubljanski okolici. Proti utesnitvi točenja žganih pijač, je podala zadruga peticijo potom zveze na centralno vlado v Beogradu. Pritožnikom, ki so protestirali proti razglasitvi njihovih koncesij ugaslim, je gostiln, zadruga podpirala njihove rekurze kar jim je bilo po večini ugodeno^ Zadruga je podala tudi več ovadb proti neupravičenim točilcem branjevcem in trgovcem. Vsega uradniškega dopisovanja je bilo 963 spisov, članstvo se je pretečeno leto precej skrčilo in sicer radi tega, ker je vlada kolikor mogoče ugajala pritisku in nasvetom absinentarskih družb, ter izdala podrejenim političnim oblastvom navodila, da je število gostilničarskih obratov, kolikor mogoče krčiti, ter vsako priliko porabiti, da se koncesija odvzame ali izbriše. In tako je prišlo, da je padlo število članov zadruge, ki je štela pri vstanovitvl I. 1909
—	410 članov, sedaj na na 361. Vajencev je priglašenih 21. Oproščenih je bilo lansko leto petero. S tem bi bilo poročilo o delovanju v preteklem letu v malih obrisih podano. '
Računski zaključek, ki izkazuje 2884 kron in 35 vin. dohodkov in 2835 K 38 v izdatkov, prebitka K 48-50, se po poročilu g. Briclja, da so pregledniki račune pregledali in v redu našli potrdi. Čisto imetje zadruge znaša v naloženih denarjih in inventarju 2779 K 99 h. Proračun za tekoče leto izkazuje potreščin 4800 K, pokritje teh potrebščin predlaga g. Bricelj predvsem zvišanje prisitopninske nristojbirie. In sicer za prevzetje gostilniškega obrata po stariših inkorporacijske pristojbine 100 K, za zakupnike ali namestnike, ki izvršujejo koncesije na račun nedoletnih tudi K 100, za popolnoma nove koncesije pa 300 K in naj se te določbe v § 14 pravil temu odgovarjajoč prenarede. Na dano glasovanje je bil ta predlog soglasno odobren. Isti predlagatelj opozarja nadalje, da z ozirom na to, ker se novih koncesij sedaj le malo podeljuje, ta sprememba še ne bo zadostno krila proračunjene potrebščine je neobhodno potrebno, da se pobira od vseh članov tudi še zadružna doklada ter predlaga, da se letos uredi stvar tako, da ima sleherni član zadruge plačati 50 K zadružne doklade, s tem bode plačan tudi strokovni list za vsakega člana, ostalo pa bode za zadružne potrebščine. Na poziv načelnika ima li kdo kakovi drugačni predlog, se ni nihče oglasil, ter da na to predlog g. Briceljna na glasovanje, kateremu so zborovalci soglasno pritrdili. K raznoterostim opozarja g. nač. Jesih, da se je v lanskem letu mnogo trudilo od strani zadruge izposlovati pri deželni vladi pametnejšo ih primernejšo policijsko uro, vendar ni bilo pri tedanjih strankarskih oblastih ničesar doseči. Sedanji predpisi o policijski uri so tako neprimerni, da naravnost otežkočuje izvrševanje obrata. In še dandanes jašejo posameznike, ki so v danih potrebah bili prisiljeni nekaj malega imeti dalje gostilne odprte.
Predlaga deputacljo treh članov, ki naj po najkrajšem času poseti g, deželnega predsednika, da se ta pereča zadeva že enkrat pravično uredi. G. Kališek želi, naj naj se zadruga objednem zavzame tudi za to, da se smeta po gostilnah zopet ob-drževati godba in ples. ki nai iih okrajno glavarstvo brez pridržka proti predpisanim taksam dovoljuje. Obrtno zadružni nadzornik dr. Munich poda glede organizacij več važnih nasvetov in priporočil, ter povdarja, da bo zadružništva imelo odločnost in veljavnost, kadar se bo sedanji obrtni red še zboljšal in bo zadrugam podana večja kompetenca v stanovskih in obrtnih zadevah. Povdarja pa, da le v zadružništvu bo moižno stanovske zadeve korstno urejevati. — Ker se ni nihče več oglasil k besedi, zaključi načelnik zborovanje ob pol 12. uri.
Stanovske zadeve.
Iz različnih krajev nam dohajajo naročila za pošiljanje raznih naredeb, katere morajo biti v lokalih vidno nabite. Tako nadrobno razpošiljanje daje zelo mnogo opravka, vknjižb, poštnih stroškov itd. Zato prosimo vse one, ki so že pismeno naročali, stopiti k svoji zadrugi in zahtevati, da naroči ista za vse člane dotič-ne potrebne tiskovine, kajti tem predpisom se bo moral sleherni pokoriti ne samo nekateri. Tiskarne ali knjigotržnice teh tiskovin ne zakladajo; dobe se le potom organizacije. Za kraje, koder še ni zadrug, že ne rečemo, a koder ste pa že organizirani, ni separatizem na mestu. Čemu so zadruge? Zganite se!
»
Pravilnik za gostilničarje predpisuje v 14. točki, zadnji odstavek, da mora imeti vsak lastnik obrata knjigo »Kontrolnik«, v katero vpisujejo nadzorovalni organi uspehe, kateri so se podali pri vsakokratnem nadziranju. Mnogi so domnevali, da obstoji tak »Kontrolnik* iz posebnih tiskovin, to pa ni, marveč služi za to lahko vsaka trdo ali mehko vezana knjižica ali zvezek s kakimi 20 ali 40 stranmi. Dati jej je na zunanji strani nad-pis »Kontrolnik« in laka knjižica se hrani
A* •
na primernem mestu za kontrolne ali revizijske svrhe.
Poziv!
Mestni magistra: nam vpošilja razglas deželne vlade za Slovenijo z dne 30. aprila 1921, št. 2763/21, o razpisu volitev za obrtno sodišče v Ljubljani, ki se bodo vršile v drugi polo’, lu meseca junija 1921 s pozivom, da obvesUino vse svoje člane v okolišu ljubljanskega sodišča, da do 31. maja 1921 pismeno naznanijo svojemu občinskemu predstojniku, v Ljubljani mestnemu magistratu, stajališče svojega obrata in pa podatke, potrebne za sestavo volilnih imenikov obeh volilnih razredov. Imena vseh članov, vrsto obrata in stajališče je zadruga mestnemu magistratu že podala.
Vsi podjetniki, odnosno delodajalci (obrtniki, namestniki, poslovodje, zakupniki in voditelji obratov) pa so zavezani tekom omenjenega roka sestaviti in poslati občinskemu predstojniku popoln seznam moških In ženskih delavcev, zaposlenih dne 10. maja 1921 v njih obratu, ki so izpolnili 20. leto, ki bivajo že najmanj 1 leto v tuzemstvu in ne pripadajo stanju učencev.
Zadružne zadeve.
Občni zbor bolniške blagajne članov zadruge gostilničarjev v Ljubljani se je vršil dne 28. aprila 1921 ob 4. popoldne v; gostilniških prostorih g. Frana Kavčiča v Ljubljani. Dnevni red: Letno poročilo, poročilo o računskem zaključku, sprememba pravil in slučajnosti. Po konstatirani sklepčnosti in otvoritvi zborovanja se poda statistično poročilo in poročilo o računskem zaključku za leto 1920. Zaključek izkazuje 20.558 K 48 v dohodkov in 16.545 K 78 v izdatkov, prebitka 4012 K 70 v, od tega je bilo 4000 K naloženo k rezervnemu fondu, 12 K 70 v pa preneše-no na nov račun. Skupni reservni zaklad znaša 22.469 K. — Poročilo se po izjavi preglednika g. Plankarja, da so računi bi-
li	pregledani in v redu najdeni vzame na znanje. K točki tretji dnevnega reda se poroča, da je načelstvo, z ozirom na dejstvo, da z dosedanjimi malimi doneski ni možno zadostiti blagajniškim obveznostim, ker so se vse reči, kar služi zdravstvu zvišale v cenah za več kot 1000 odstotkov, sklenilo predlagati občnemu zboru spremembo § 6 pravil tako, da plačujejo člani odslej 5 dinarjev namesto 5 K prispevka mesečno. V § 7 pa se predlaga dajatev podporna 10 K dnevno, po-grebščlne pa 400 K in končno določba v § 9 odstavek drugi, da se oskrbovanje v bolnici plača samo po III. oskrbovalnem razredu. Na dano glasovanje so se vse te izpremembe sprejele in odobrile. Ker se k posameznostim ni nihče oglasil, zaključi načelnik občni zbor ob V« na 6.
Neopravičeno utesnjevanje časa v gostilniški obrti.
Poverjeništvo za notranje zadeve deželne vlade za Slovenijo je dne 21. maja 1920 izpremenilo določbe z dne 5. maja istega leta, s katerimi je bila policijska ura za vse kraje v Sloveniji 21. za gostilne in 22. za kavarne, ter določila za gostilne 22. uro in za kavarne 23. uro. Za vso Slovenijo razen ljubljanskega, celjskega, mariborskega in ptujskega mesta, veljavno z dne 1. junija 1920, do konca takrat vpeljanega letnega časa. Ko pa je premaknjeni letni čas minil in bil za eno uro zopet nazaj pomaknjen, hote obla-stva in podrejeni organi, da bi šla tudi policijska ura nazaj na 9. in 10. uro. Ta predpis pa je naravnost nevzdržljiv, ker ga občinstvo kot gostilničar ne moreta izpolnjevati. Pomisliti se mora, da je v
poletenskem času ob sedanji policijski uri skoraj še beli dan, kmetsko delavstvo se ni niti od .dela vrnilo in marsikdo ima čas šele po 9. stopiti, jcui čašo okrepčilne pijače in si pri kozarcu vina odpočiti — tako je tudi z potniki in izletniki. So pa tudi obrati, ki se čez dan ne vidi’ v njih žive duše, šele v večernem času sedejo sosedje skupaj na razgovor in okrepčilo.
To vtesnjevanje obratovanja ni dandanes z ničemer vtemeljeno in skoraj da vže kar otežkoča prehranjevalne razmere, ker kdorsibodi želi tudi v poznejših urah kaki prigrizek, zato je neumevno, iz kakega namena se vzdržuje ta utesnitev pri nas v ljubljanski okolici — a ne samo tu, marveč po vsej deželi, ko imamo v veliki meri opraviti' s tujci in izletniki, koji bi se radi v tej sveti božji naravi tudi bolje počutili pri obstajanju slobodnejših razmer, kot pa so sedanje.
Poživljamo vsa zadružna načelstva, naj takoj podajo na deželno vlado v Ljubljani, oddelek za notranje zadeve prošnjo s približno tako utemeljitvijo, kakor smo jo zgoraj napisali, da ista razveljavi sklepa z dne 5. in 21. maja 1920, ter določi enotno policijsko uro za vso Slovenijo za gostilne 23. in za kavarne 24. uro. Te prošnje prosimo brez odloga takoj vložiti, da dospejo zajedno z vlogo, katero bo zveza tozadevno predložila. Stvar je pereča, ker se dogajajo neprestano slučaji, da službeno prevroči organi spravljajo posamezne gostilničarje v velike neprilike in kazni.
Sloga jači, nesloga tlači.
Na Hrvatskem je poleg političnih brbljačev a la Radič tudi mnogo takih tičev v obrtni, sosebno pa v gostilničarski stroki. Kriči se venomer: »Bemti Boga«
—	samo, da je sloga! Pobija pa ena organizacija drugo in ako Petru ni všeč Pavel, dasi je ta še toliko koristnega storil za gostilniški stan, zbere se nekaj malkon-tentov, da je korajža skupaj in na to pa udri ga. Za Hrvatsko obstoji vže-nad 30 let gostilničarska zveza v Zagrebu, ki je spočetka s skromnimi, a zadnji čas zelo intenzivnimi deli zelo mnogo koristila go-stilničarstvu Hrvatske in Slavonije. V novejšem času so se pa pojavili separatisti, ki hote imeti še jedan savez poleg že obstoječega. Ker je v gostilniški obrti možna le jedna sama tendenca, t. j. ščititi in braniti koristi svojih članov, nam je neumevno, kaj hoče in kakšne tendence misli novi savez zasledovati. Vzrok, ki ga navaja list »Gostilničarski savez« v 1. številki bi bil za to separatistično akcijo baje ta, da se je prejšnji stari gostioničar-ski savez branil sprejeti zagrebačko zadrugo kot članico. Ako je to istina, moramo žal izreči, da je bila to neupravičlji-va napaka, kajti naloga saveza mora vendar biti družiti, ne pa razdruževati. Pri nas n. pranima savez sploh nikakega razloga j^kp. .zadrugo odklanjati, ker imajo zadruge, ko se ustanovijo sedaj po
naredbi deželne vlade za Slovenijo že avtomatično postati članice zvez. Kakovc zastarele zakone in naredbe imajo še Hrvati v tem pogledu, nam ni znano in kakor obsojamo to nameravano razcepljenost, tako nam bodi dovoljeno izreči svoje začudenje, kako pride stari savez do tega, oziroma kje je dobil vzrok izklju-čenja, oziroma nesprejemanja ene prvih zadrug v deželi v svoje članstvo. Upajmo, da se bo to nesporazumljenje poleglo med našim dičnimi hrvatskimi tovariši in bolezen nagajivosti obojestransko popustila.
Ljubljanski veliki semenj 1921.
Neizprosno zahteva sedanji čas od vsakega naroda, da postavi v boj za svoj obstanek in svojo prihodnjost najboljše svoje sile. Ta boj pa more uspešno bojevati samo oni narod, ki svoje sile dobro pozna, da jih more o pravem času uporabiti na pravem mestu.
Prva naloga našega ujedinjenega troimenskega naroda je, spoznati samega sebe, spoznati lastno moč in to predvsem na polju, ki je prineslo že vsakemu narodu, ki ga je pridno obdeloval, blagostanje, na polju industrije, obrti in trgovine.
Medtem ko je naša država po večini agrarna, baš slovenski del ni posebno oblagodarjen s tem naravnim zakladom. Osredotočiti nam je radi tega vse svoje moči predvsem v industriji, obrti in trgovini. Pričetek je dan, treba je samo na tem potu pogumno stopati naprej. V primerno vzpodbudo vsem, ki že v teh panogah delujejo, predvsem pa, da pokažemo ostali naši domovini1, kaj znamo in kaj zmoremo, da pokažemo svojo moč v teli panogah ter dokažemo s tem, da posedamo marsikaj, o čemer se je mislilo do sedaj, da je treba importirati iz inozemstva, in da se spoznamo medsebojno, so se na seji, ki se je vršila na inicijativo trgovske in obrtniške zbornice, zveze obrtnih zadrug ter oddelka ministrstva za trgovino in industrijo pri deželni vladi, vsi v velikem številu zastopani interesirani krogi soglasno izjavili za prireditev vzorčnega semnja v letu 1921 v Ljubljani.
Z veseljem je moči konstatirati, da je namera, prirediti ta semenj, ki se nazove »Ljubljanski veliki1 semenj 1921«, in ki se bo vršil od 6. do 21. avgusta tekočega leta v Ljubljani, vzbudila v industrijalnih, obrtnih in trgovskih krogih tako veliko zanimanje, da se je na prvi poziv, služeč samo splošni informaciji, odzvalo okoli 200 tvrdk, ki rabijo za razstavitev svojih proizvodov okoli 2200 kvadratnih metrov.
Priprave za veliki semenj so v polnem teku. V interesu tvrdk je, da čimprej vsaj načeloma javijo ali se udeleže semnja, ker je za priprave in zlasti za ureditev prostorov treba vedeti, s kakšno udeležbo je računati. Zato se tvrdke, ki niso še odgovorile, poživljajo, da to čimprej store, vsi pa, ki niso prejeli direktnega vabila, so naprošeni, da se s tem smatra-
jo za nujno vabljene, se Izjaviti v principi! na naslov »Urad ljubljanskega velikega semnja v Ljubljani, Turjaški trg št. 6, II«, ali so voljni na tem velikem semnju razstaviti svoje proizvode in koliko kvadratnih metrov prostora bodo približno v to svrho rabili.
Ni treba posebno povdarjati velike važnosti tega velikega semnja za naša podjetja. Razstavljalci morejo imeti velike praktične koristi. Saj imajo vzorčni semnji poglavitno praktične namene in se zato v vedno večjem številu ustanavljajo, po drugih državah:	izborno	reklamno
sredstvo so in dajejo najboljšo priliko odjemalcu, da nazorno spozna nove dobre nabavne vire, razstavljalcu pa, da razširi krog svojih odjemalcev, obema pa nudijo možnost takojšnjih kupčijskih sklepov.
Organizacija kopališč, zdravišč in letovišč v Jugoslaviji.
Na 1. kongresu kopališč, letovišč in zdravišč v Zagrebu dne 29. in 30. decembra 1920 se je obravnavala kot prva in najvažnejša točka o organizaciji vseh kopališč, letovišč i. dr. v Jugoslaviji.
Ker je to vprašanje za našo javnost velikanske važnosti, priobčujemo v naslednjem referat Cirila Dolenca, ravnatelja zdravišča V Rogaški Slatini z izvajanji g. Fuchsa, delegata Daruvara in resolucijami, ki so v zvezi s tem vprašanjem.
Razen zdravišča v Rogaški Slatini ima Slovenija tudi še toplice v Dobrni in Rimskih Toplicah, dvoje manjših toplic in mnogo prekrasnih naravnih lepot, ki jih že zdavnaj uporablja človeštvo kot letovišča in zdravišča — posebno poudarjam gorenjsko stran nekdanje vojvodinje Kranjske s svetovno znanim Bledom.
Ker dozdaj nisem imel nobene prilike spoznati — razven hrvatskega Primorja in Krapinskih Toplic — drugih letovišč in zdravišč naše lepe Hrvatske in ker sem popolnoma neorijentiran glede drugih podobnih podjetij ostale Jugoslavije, moram pripoznati, da mi manjka v tem oziru splošnega pregleda. Umevno, da je za nas Slovence ostali široki svet sedanje ujedi-njene domovine Jugoslavije v tem oziru še malo poznan, ker nas je ločila do prevrata visoka stena, — danes za vedno porušena. Prepričani smo vsi o tem, da nas čaka v naši bogati domovini mnogo dela, da jo že itak zavidano dvignemo še višje. To hočemo! Naše žilave moči, naš bistri razum — je gotovo porok, da to dosežemo!
Naloga tega kongresa je, da razmo-trivamo o velikih nalogah, zadanih glede napredka in procvita naših kopališč, zdravišč i. dr., da bomo v stanu, te naše bogate naravne zaklade sami čimbolje izkoristiti v prilog našega zdravja In razvedrila —, ne manje pa, da se odpro vrata na stežaj vsemu drugemu svetu, da jih tudi njemu odkrijemo v uporabo.
Vse hvale in vsega priznanja je vredna inicijativa, ki jo je v dobrem razumevanju našega položaja storilo Društvo za promet stranaca v Zagrebu. Očividno in samoobsebi je umevhb^dk je na tem polju potrebno tudi sporazumno sodelovanje s strani inštitucije za promet tujcev. Da je dalo iniciativo k zamišljeni organizaciji ravno društvo za promet stranaca v Zagrebu, se mi zdi popolnoma naravno, ker uvidevamo, da vodi glavna prometna žila skozi Zagreb.
Tudi naša glavna kopališča in zdravišča se nahajajo na prometni glavni žili, ki vodi v Zagreb. Rogaška Slatina je najbližji sosed Krapinskih Toplic in je dobro obiskovana že od nekdaj od Hrvatov, po preobratu tudi s strani Srbov. Ne dolgo in stekla bo železniška zveza med Rogatcem in Krapino. Tako bo vodila pot iz vzhodne in južne Jugoslavije do Slatine preko Zagreba .
Omenjene okolščine in ravno navedeno dejstvo glede innogobrojuega obiska našega zdravišča s strani sosedov Hrvatov in Srbov, uplivajo na čimdalje bolj prijateljski stik med tem zdraviščem in onimi činitelji, ki se zanimajo za naše zdravišče in nas spodbujajo k skupnemu nastopu in skupnemu uspešnemu delovanju na tem polju. Nepobitna istina je, da je v močni organizaciji najti zdravo podlago za napredek in dosego uspešnega cilja.
Na glavni skupščini društva za promet stranaca v Zagrebu dne 15. avgusta 1920 je to društvo sprožilo misel in sklenilo, da zasnuje posebno sekcijo za kopališča, zdravišča in letovišča. Iz pravilnika, ki ga' je društvo takrat izdalo, je razvideti, da si je društvo zadalo nalogo, z ustanovitvijo posebnega centralnega urada služiti vsem zahtevam, ki jih bodo stavila učla-njena kopališča itd. Društvo je povabilo k pristopu vsa taka podjetja celega področja kraljevine SHS. Pred očmi je imelo takrat cilj, dvigniti na ta način promet tujcev, poskrbeti in posredovati za čim boljša in hitrejša prometna sredstva in v splošnem posvečati pozornost na čim večjo udobnost napram gostom, ki obiskujejo naša zdravišča in kopališča. Društvo je zagotovilo vsem članom te sekcije da sodelujejo pri sejah, sklicanih po tej sekciji in da hočejo z vso marljivostjo in enrgijo zastopati sklenjene predloge pri javnih oblastvih. Zamislilo si je že tudi tehnično izvedbo organizacije te sekcije, sprožilo koristne ideje in dokazalo resno voljo, osredotočiti vse svoje delovanje na čim večjo in dostojnejšo stopnjo.
Kopališča, zdravišča itd. Slovenije in Hrvatske so v raznih rokah; so to a) državna last, b) še ne likvidirana, samo v državni upravi, c) zemalska last, d) last akcijskih družb in e) tudi last zasebnikov. Kako je v Srbiji v tem oziru, o tem nisem orijentiran. Kar se tiče akcijskih družb in zasebnih podjetij, je stvar glede pristopa enostavna, ker je to le od njih lastne volje odvisno. Drugače je tb^ifede državnih
podjetij, ki so seveda odvisna od dotične deželne vlade in v tej ponekod od poverjeništev za javna dela, drugod od zdravstvenih odsekov, ki so zopet odvisni pd ministrstva za narodno zdravje v Beogradu. Pristop državnih podjetij k ‘organizacijam je torej odvisen od feritorijalnih oblastev, ker ona kot taka ne morejo preko teh pristopiti na lastno pest. Tudi je naš splošni položaj glede števila m -obsega pokrajinskih skupščin in pokrajinskih odborov še na nejasnem, pa tudi glede vrst poslov, ki bodo spadali v njih področje in ki jih bodo smeli opravljati v samostojnem delokrogu. K vrhovnemu izvrševanju avtonomnih pokrajinskih zadev bo spadal ' bržkone tudi tujski promet, letovišča, kopališča in zdravišča. Tudi ril-izključeno, da bodo pokrajinski odbori v varnejših panogah svojega delokroga zasliševali posebne stalne sosvete in da bo v to področje pokrajinskega odbora spadalitavno-tako tudi tujski promet. V SloveMji imamo od države vzdrževan inštitufc-hGene-ralnega komisarijata za tujski pi-omet v Ljubljani«, ki je podrejen poverjeništvu za javna dela.	:
Po mojem mnenju je splošna'’ organizacija le mogoča na ta način,1 d^'Jse vsa podjetja te vrste podržavijo, ali paf 'da vsa preidejo v privatne roke. — Zadnjo besedo glede splošne organizacije pa bo mogoče izreči šele tedaj, ko dobimo jasno sliko glede naše državne konstelacije. V nobenem oziru ne bo prezVčti' izvedbe organizacij bodisi na ta ali na Otti način, ker smatram organizacijo s splošnega vidika za potrebno, da se dvigne ta važna panoga na ono stopinjo, ki jo tudi v tem oziru zahteva ugled naše ujedinjene dr-žave.
Po referatu g. Dolenca, je govoril delegat Druvara, ravnatelj kopališča g. Fuchs o sodelovanju državnih objgstpv in vsehprizadetili krogov pri org^i^aciji kopališč, zdravilišč itd. in o dvigu-,in regulaciji prometa tujcev v celi drža^L-Poudarjal je absolutno potrebo,^ da ^gjanejo letovišča i. dr. pod privatnim im ,pe pod državnim vodstvom. Trgovski duh in privatna inicijativa so najboljše garancije za napredek istih. V dokaz svojim tr$Mvam je navedel mnogo primerov. Podržavlje-nje vseh zdravišč in kopališč bi .značilo njihovo propast. Dokazoval/je slabe posledice tudi v takih slučajih,, ^e IpT bila zdravišča kot državna last oddana'iv najem. Izjavil je svoje pričakovanje, da bo bodvzela naša država vse v povzdigo nivoja naših kopališč, i,
Od resolucij, ki so se stavile ob zaključku kongresa in se nanašajo na organizacijo zdravišč itd., navajamo sledeče:
1.	Kongres sklene, da se vsa kopališča, toplice, zdravišča, letovišča in sanatoriji na teritoriju kraljevine SHS združijo v eden savez s sedežem v Zagrebu in to začasno1 pod okriljem društva za promet tujcev, ki je že preje organiziralo sekcijo za to. Vsako kopališče, toplice,
zdravišče, letovišče in sanatorij je dolžno pristopiti v ta savez.
2. Napredek naših kopališč, toplic, zdravišč, letovišč in sanatorijev je odvisen v prvi vrsti od svobodnega razvitka istih na podlagi privatne inicijative in s pomočjo privatnega kapitala; iz tega razloga se izjavlja kongres najenergičneje proti četudi posrednjemu podržavljenju kopališč, toplic, zdravišč, letovišč in sanatorijev.
3. Kongres želi, da vodstvo saveza zainteresira i državni i privatni kapital, da se bodo mogla dvigniti in razširiti naša kopališča, toplice, zdravišča, letovišča in sanatoriji.
4. Kongres sklene zaprositi državno oblast, da v bodoče pri podeljevanju dovoljenja za ustanovitev kopališč, toplic, zdravišč, letovišč in sanatorijev zahteva najstrožje vse po zakonu predpisane pogoje in da ne izdaja koncesij, ne da bi zaslišala savez in kopališki odbor, oziroma da se k razpravam o napravah, ki se bodo v notranjosti državne oblasti upostavljale v svrho ureditve kopališč, toplic, zdravišč, letovišč in sanatorijev, pokliče delegat saveza.
Ostale točke resolucije se nanašajo na druge zadeve.
Razno.
Vinska dražba. Vlastelinstvo Opeka Josipa grofa Bombellesa na Vinici, Hrvat-sko, bo prodajalo dne 4. in 5. junija 1921 dražbenim potom 1000 hektolitrov vina iz lastnih vinogradov letnika 1917 in 1920 sledečih vrst: šipon, beli burgundec, ru~ landec, traminec, renska graševina, por-tugizec in skadarka. Dne 4. junija ob 10. zjutraj bo licitacija v vlastelinskem vinogradu Litmerk, pol ure hoda od železniške postaje Ormož na Štajerskem, in dne
5.	junija ob 10. uri zjutraj pa v vlastelin-skih pivnicah v Zelendvoru pri Vinici na Hrvatskem, železniška postaja Varaždin. Vozovi iz Varaždina v Zelendvor bodo na razpolago. Kupec mora položiti za kupljeno vino na dražbi polovico vsote takoj, ostanek pa pri prevzetju vina, katero se mora izvršiti tekom treh tednov po licitaciji. Za kupljeno vino ima poslati kupec svojo posodo ter pri prevzemanju vina biti navzoč ali sam ali njegov namestnik.
Vzamem w najem
GOSTILNO
na prometnem kraju v Sloveniji.
Ponudbe na »Gostilniško zadrugo", Gosposvetska cesta 16. Ljubljana.
Pristno
lastnega pridelka nudi
IAU0RIH TOMBAH
St. Vid pri Ptuju □□□□□□□□
v Bohoričevi ulici 28, se odda z vso kletarsko opravo za izvrševanje vinske in žga-njarske trgovine z navodili za odjemnike ter tudi mnogo vinske posode.
□□□□□□□□
jedilno orodje, košarice za jedilno orodje, zobotrebce, tase itd.
priporoča
trgovina i galanterijo In drobnarijo Baloh & Rosina
MflBIBOH, Grajski trg 3.
Kompletna
i
za 9 luči, v prav dobrem stanju se po nizki ceni proda. — Več pove Franc Jakše v Novem mestu 35.
Jerne) M.
:: LJUBLJANA, Sp- Šiška ::
priporoča svojo zalogo najboljših
domačih vin
po zmernih cenah.
(servijete), jedilno orodje, zobotrebce, košarice za jed, orodje, papir in stročnice za cigarete, razno drobnarijo, potne košare, pletarske izdelke itd., itd.
priporočata na drobno in debelo
BALOH I ROSINA
mmm,grajski trg Koncertna kavarna „BSLK9H“
PTU1, Vseh svetnikov ulica 20.
Vsak večer
Komnu
prvorazredne damske kapele ,,Zvezda“.
Sestanek vseh tujcev. Rendez-vous au Gafč ,.Balkan". Najboljša zabava v Ptuju pri dobri kapljici vina,
Za obilen obisk se priporoča
Janko Vučak,
kavarnar.
Poceni
nova dvokolesa, različne pnevmatike, tudi za otroške vozičke, šivalni stroji in vsakovrstni
p? F. Batjelu, Ljubljano, m
Sprejemajo se v popravo dvokolesa, otroški vozički, šivalni stroji itd. Mehanična delavnica : Karlovška cesta št. 4.
srab, kraste, lišaje odstranjuje pri človeku in živalih Naftol-mazilo, ki je brez duha in ne maže perila — 1 lonček za eno osebo po posti 15 kron pri TRNK0CZY, lekarna, Ljubljana, Slovenija.
Prva jugoslovanska prometna pisarna
LJUBLJANA Dalmatinova ulica št. 3,1.
Reklamacije* revi-zija tovornih Eistov, trgovska špedicija :: in gospodarski::  promet.--------
m
Naznanilo!
Cenj. občinstvu ter vsem turistom vljudno naznanjam, da sem otvoril gostilno in prenočišče v Stražišču pri Kranju.
Točil bom vedno najboljša pristna vina vseh vrst, preskrbljeno bo za vsakovrstna gorka in mrzla jedila, ker je v hiši dobro vpeljana mesarija in prekajevalnica.
Za solidno postrežbo jamči
Anton Križnar,
posestnik in gostilničar.
Delniško pivom 1		
	Laško	
	priporoia svoje	
	marčno,	
	dvojno	
	marino	
	in temno	
	porter	
	: pivo :	
AVGUST AGNOLA
Ljubljana, Dunajska cesta 13.
Zaloga raznovrstnega namizja 242 za gostilne, hotele in kavarne.
Vino, belo in ti
izborne kakovosti v vsaki množini po primerni ceni nudi
Fran Jakovac, Jaška.
• Zastopnik.
Ivan Lovšin, Ribnica.
Zamaške
nove in stare, kupi vsako množino tvrdka Ljubljanska industrija probkovih zamaškov
Jelačin & Ko. SifuMfana.
r>:VIN0:
staro in novo v vsaki količini, jako dobre kakovosti in zmernih cen prodaja
I. kranjska tovarna mineralnih voDa, sodavice i. t. 9.
Ljubljana, Slomškova ulica štev. 27
priporoča:
sodavico, pokalice, naravni malinov in citronov sok, nadalje izborne sadne pijače v pat, steklenicah: jagodovoc, nektar, kristalno citronado, jabol-čnl biser.
Gostilničarji, podpirajte lastno podjetje!
P"
Ekstrakt
m
za
sadni punč.
Ia kvalitete umetno s saharinom oslajen da z vročo vodo izborno pijačo. Okus in vonj pravega punča. Sladkorja ni potreba. Pošilja — • •	-	se	od	5	kg	naprej	po	K	10'—	kilogram.	-
ADOLF TOSEK, Praga
Kral. Vinogradi itev. 1274/G.
----iiEiioir===^^^—
1Ešd
A?
(p Raznovrstno
rudninsko vodo
priporoča
A. ŠARABON v Ljubljani.
Glavna zaloga rudninske vode ln špecerijska veletrgovina' K
Ceniki na razpolago I m	E!W	Ceniki	na	razpolago!	/
_
Vlnometre „Bernatot“. — Asbestov bombaž ln prašek. — Eponit. — Francosko želatino. Lipovo oglje. — Marmornat prašek. — Modro galico.—Natrijev blsulflt. — Ribji mehun Špansko zemljo. —Tanin.— Žveplo na asbestu. — Žveplo v prahu. — Limonovo kislino ————— Vinsko kislino.— Soda bikarbono. — Strupa proste barve itd. ————
ima v zalogi po najnižji ceni
Drogerija Anton Kanc
- Ljubljana, Zidovska ulica 1. —.
I
Z v?emi v špecerijsko in delikatesno stroko spadajočimi potrebščinami, kakor tudi z vseh vrst namiznimi In buteljskimi vini postreže gostilničarjem najceneje
in najsolidneje tvrdka
T. MENCINGER, Lfnbljraa, vogal Sv. Petra ceste in Resljeve ceste.
■LI.UIIHL-i.g Veiepražarna za kavo i električnim obratom. .j 1	—	■* a—ss Zaloga mineralnih vod. ========
I
Um stekla, porcelana In nstiSik
Fr.
v fjuliljaai
dovoli gostilničarjem in ka-varnarjem pri večji naročbi izdatno znižan® cene.
f. |ajec
cvetlični salon
Pod Trančo 2
vrtnarija Tržaška cesta 34
v Ljubljani.
sp
m#
Mazilo zoper „SrbeiicO,( garje, lišaje za ljudi in živino, stane en lonček 12 K, po pošti 15 K. Mazilo je belo, ne smrdi, ne maže perila. — Dobi se v lekarni
Trnhoczy, Ljubljana.
I Vinska trgovina in restavracija
; Peter Stepic
■ Spodnja Siika »n. 256
■ priporoča p. n. gostilničarjem svojo ^ veliko zalogo zajamčeno naravnih
vin iz dolenjskih, gorlških, istrskih • In štajerskih vinskih goric.
■	Telefon	St. 282.
N
N
N
N
N
M
N
N
M
M
M
M
Slivovk® tropinovec rum cocnac-medicinal razne fine likerje
::	ter	vsakovrstno	kolonijalno	blago priporoča tvrdka ::
Gregorc & Verlič
Ljubljana, Cesta na Gorenjsko žel. 7.
"frxxxxixxxxxTnrKxxxixxxxxxx£l
n
S O D K
vseh velikosti, za vino, žganje, olje, med in mast, a osobito izdelujem sode za transportiranje vina, kakor tudi za hrambo,
—	vse solidna in trpežna izdelava. ____~—
Nadalje sprejemam vsa v to stroko spadajoča popravila
I®*1 po nainižjih cenah. UH
 Zaloga sodov ter sodarskega lesa.	----
Franjo Repič
sodarski mojster v Ljubljani, Trnovo, Kolezijaka ulica St. 18
S pekarija, slaščičarna in ^
tn	.	ftS
iN
m
at#
9r3
m
¥
kavarna Stari trg 21
se priporoča sl. občinstvu posebno z dežele
na zajuirk.
m
m
&
3*
m
S
| Z A L O G O j
VINA
izvrstnega, dolenjskega, hrvatskega in banaškega priporoča tovarišem gostilničarjem
FRANC KURALT
gostilničar v Kranju.
TM11 za
gostilničarske zadruge v Ljubljani
Marije Terezije cesta štev. 16
posreduje brezplačno za vse službo Iščoče
: v gostilničarskem obrtu :
Gospodarji iz Ljubljane plačajo 60 v, :	z	dežele 1 K. ■	:
Tovariši gostilničarji! Poslu-žujte se te ugodne prilike!
Največja slovenska hranilnica
priporoča p. n. gostilničarjem svojo veliko zalogo zajamčeno naravnih oln Iz dolenjskih, hroatsklh In itajerskih vinskih goric ter
zagotavlja točno in solidno postrežbo po primernih cenah.
Vino se dostavlja na dom ali pošilja po železnici.
£jubljana, Prešernova ulica št. 3.
je imela koncem lela 1918 vlog . . K 80,000.000'— rezervnega zaklada........ 2,500.000’	—
Sprejema vloge vsak delavnik
Za varčevanje Ima vpeljane lične
domače hranilnike. -------------
Hranilnica je pupi-larno varna.
Dovoljuje posojila na zemljišča In poslopja proti nizkemu obrestovanju in obligatornemu odplačevanju dolga.
V podpiranje trgovce? in obrtnikov imi ustanovljeno
Kreditno druStvo.
Edi! brinjevec
se dobi po primerni ceni pri
Franc friftliu no Brasu
pošta Borovnica, Kranjsko.
Pivovarna „UNIONM v Ljubljani
(Spodnja Šiška)
priporoča svoje izborne izdelke, kakor:
marčno, dvojno marčno in izvozno pivo v sodčkih in steklenicah.
Dobč se iudl tropine ln sladne cime, ki so kot živinska krma zelo priporočljive.
Izdaja In zalaga »Osrednja zveza gostilničarskih zadrug na Slovenskem". — Odgovorni urednik Avguštin Z aj ec. — Tisk »Narodne tiskarne".