Poštnina plačana v gotovinf. Maribor, sobota 8. avgusta 1956 Štev. 180. Leto X. (XVII.) MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNK Uredništvo in uprava: Maribor, Goapoalca ul. 11 / Telefon uredniMva 3440, uprava 3456 lakaja razen nedelja In Veznikov vaak dan ob 14. uri / Velja meaečno prejeman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglaae »prejema tudi oglasni oddelek .Jutra** v Ljubljani / PoStnl čekovni račun St. 11,409 99 JUTRA’ 99 Hafa vika čehoslovaški poslanik, minister Girsa, je na prijateljskem sestanku gospodar-svetnikov v okrilju mariborske Čehoslo-vaško-jugoslovenske lige izjavil, da Če-hoslovakom prija naše vino bolj kakor francosko, toda to samo, če ga pijejo pri nas. Naše vino pa, ki ga naši izvozniki pošiljajo v Čehoslovaško. ali ne vzdrži vožnje, ali pa je slabo konzervirano, kajti na Čehoslovaškem se naše vino poslabša. V tem je prvi vžrok, zakaj naše vino nc gre v Čehoslovaško. Drugi vzrok leži pa v tem, ker nimamo standardiziranega vina in naše kletarske ter vinarske zadruge ne zmorejo eks-porta velikih količin tipiziranega vina. Pri nas ima vsak vinogradnik svojstveno vino, ki je dobro, toda s par 10 hi vina iste vrste, četudi je izborne kakovosti, ni mogoče voditi izvozne politike. Gospod poslanih nam priporoča, najti vprašanji uredimo in nato stopimo v neposredno zvezo s Čehoslovaško Coopera-tivo. Prvo oviro, ki naj bi obstojala v tem, da naša vina ne prenašajo vožnje v ČSR, je lahko odpraviti, kajti dokazov imamo več kakor dovolj, da naša vina vožnjo v CSR prenašajo in da Čehoslovakom takšna vina, ki jih naši vinogradniki neposredno pošljejo svojim prijateljem Čehom, tudi v ČSR sijajno prijajo. Vzroka, da postanejo naša vina, v ČSR slabša, torej ni iskati v sposobnosti naših viu glede slabega prenašanja vožnje, temveč nekje drugje. V katerem grmu tiči ta zajec, si lahko vsakdo misli. Da odstranimo to prvo in drugo oviro, smatram za edino pravilno in nujno potrebno, da s pomočjo ČS Co~ operative osnujemo J u g o s 1 o v e n s k o č e h o s 1 o v a š k e kletarske zadruge v vseh naših vinskih okoliših, na isti način kakor je Nemčija organizirala v Vojvodini zadrugo »Oleum« m pridelovanje konoplja, lana in oljaric. Naše vinorodno področje je v strokovnem smislu razdeljeno v 10 glavnih okolišev. od katerih so trije razdeljeni še v manjše okoliše in to z ozirom na tereu-ske razlike in prilike. To so: Pohorje (Pekre, Razvanje-Fram-Slo venska Bistrica, Vinarije-Konjice), Kozjak in Gornje Slovenske gorice, srednje Slovenske gorice, Ormoško-Ljutomerske gorice. Gomjeradgonske gorice, Prekmurske gorice, Haloze: Spodnje Haloze. Srednje Haloze, Gornje Haloze, Obrobno pogorje, Šraarsko-rogaško-kozjanski okoliš, D ra meljsko savinjski okoliš In Bizeljski okoliš, V teh vinskih okoliših se morajo ustanoviti velike kooperativne čehoslovaško-slovenske vinske kleti. V teh kleteh bi se naj sprejemal mošt, ki bi ga vinogradnik moral pripeljati tekom 24 ur, ko je grozdje sprešal. Strokovnjaki bi v teh kleteh iz tega mošta lahko naredili nekaj tipiziranih vin, tako da bi vsaka takšna klet lahko pridelala 100 in več vagonov enakega dobrega vina ene vrste. Dokler ne bomo pristopili temu načinu proizvodnje tipiziranih vin, jc naš izvoz vina v večjem obsegu nemogoč. Naš obubožani viničar in kmet, sestradan, kateremu škodi že pol litra vina, nima smisla za nacionalne, kulturne in državotvorne vrednote. On je postal apatičen. Radi teh pkoluosti in prirojene ter podedovane konzervativnosti mu uhaiajo misli in želje v zabrisano preteklost, o kateri sanja in si ustvarja tia-d£t ker je že pozabil na suženjsko poni- HinuiUt ik Tttfuuiui ud- Htotske sik v šftanskiU vodah PARIZ. 8. avgusta. Navzlic navidezno povoljneinu razvoju diplomatskih razgovorov je v tukajšnjih krogih velika zaskrbljenost radi nemškega zadržanja. Semkaj je namreč prispela vest, da je imel Hitler dolgotrajno konferenco s šefom nemške admiralitete Raderjem in da pripravlja Nemčija odpošiljanje nadaljnjih pomorskih sil v španske vode, pa tudi letal in municije. Te okoliščine zbujajo prepričanje, da se Nemčija tesno pripravlja na vojaško intervencijo v Španiji. Radi tega je franeoska vlada takoj odredila koncentracijo svojih pomorskih sil v južnih vodah Atlantika in Sredozemskem morju. »Oeuvre«, ki ima dobre zveze z Quai d’Orsayem, opozarja na te berlinske dogodke. Nemška vlada jc pripravila noto madridski vladi, v kateri grozi z vojaško zasedbo Minorce in luke Port Malo in s pomorsko blokado Barcelone. Tudi se trdi, da pripravlja Nemčija zasedbo Ceute, da službeno prizna vlado generala Franca in da prekine diplomatske odnošaje s špansko vlado, to tem bolj, ker se govori, da ima priti na čelu madridske vlade »španski Lenin« Caballeros. PARIZ, 8. avgusta. Na včerajšnji seji ministrskega sveta je poročal zunanji minister Delbos o položaju v Španiji in o poteku diplomatskih pogajanj v zvezi z znano pariško iniciativo glede nevtralitetnih izjav posameznih velesil. Ministrski svet je pooblastil Delbosa, da nadaljuje svoja prizadevanja v smislu izjave, da nima Francija niti najmanjšega namena, vmešati se v konflikt, ki predstavlja notranji konflikt španskega naroda. ktoSm lu&iito IL ktoii ATENE, 8. avgusta. Potem, ko so bili zapriseženi na novo imenovani dr žavni podtajniki, je vlada generala Metaxasa sestavljena sledeče: predsedstvo, zunanje zadeve, vojna hi letalstvo Metaxas. Podpredsednik, finančni minister in minister za gospodarstvo Zazitlanos. Notranje zadeve Skidatakis. Socialna aolitlka Koridis, promet Economos, pravda Logodetls, poljedelstvo Kyriakos, prosveta Georgakopulos. Kralj Jurij II. je poslal vladi pismeno poročilo o poteku avdienc, v katerih so se voditelji opozicijskih strank z izjemo komunistov, ki niso bili pripuščeni k avdienci, izrazili svoje pomisleke proti diktaturi. Potiska ta ftted t)H zahtevala ko&mje VARŠAVA, 8. avgusta. Že delj časa se opaža v Poljski živahna propaganda zato, da bi Poljska dobila kolonije. V časopisju se v zadnjih tednih živahno obravnava ta problem in prinašata tudi glavna lista zadevne informacije. Prenaseljenost poljskega ozemlja in židovsko vprašanje se more rešiti le tedaj, ko ne bodo Poljski več zaprti prekomorski kraji. V Južni Ameriki in Afriki je še ogromno kompleksov, ki niso navzlic odličnemu podnebju qksploatirani. »WIeczor Warszawski« predlaga, da zahteva poljska vlada že na septemberskem zasedanju v Ženevi dodelitev prekomorskih kolonij. Tudi v varšavskih političnih krogih se širijo vesti, da bo Poljska nastopila s svojimi pretenzijami na kolonije, kakor je to storila Nemčija. ftOMesIti gema&isiims v Uamvi PARIZ, 8 avgusta, šef francoskega generalnega štaba general Gamelin od|>o-tuje sredi avgusta v Varšavo, kjer bo gost generalnega inšpektorja poljske armade in naslednika Pilsudskega Rydz-Smiglyja. Potovanje se tolmači kot pri-bližavauje poljskih vodilnih vojaških krogov Francozom naklonjeni orient&lji. BUENOS AIRES, 8. avgusta. Agencija Štefani poroča: Argentinska vlada je izdala službeno obvestilo, da prične panaincriška konferenca dne 1. septembra t. 1., na kateri se bodo razpravljala vprašanja mirovne organizacije, spopolnitve paktov proti vojnam, omejitve oboroževanja, obsodbe uporabe nasilja, odprave carinskih mej ter duhovnega sodelovanja. Uo&stlu BANOVINSKA KONFERENCA ZAUPNIKOV JNS, ki je bila sklicana za jutri ob 10. uri v Ljubljano, se ne bo vršila v dvorani Trgovskega doma v Gregorčičevi ulici, kakor je bilo to prvotno sporočeno rea vabilih in legitimacijah, marveč v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. NOVA TOŽBA PROTI SARAJEVSKEMU NADŠKOFU. Kakor poroča sarajevska »Jugoslaven-ska pošta« je narodni poslanec prota Milan Božič vloži tožbo proti sarajevskemu nadškofu dr. Ivanu Šariču. Gre za re-zervatno pismo nadškofa dr. Šariča sveti kongregaciji v Rimu, ki je bilo, kakor zna no, povod za tožbo sedaj suspendiranega frančiškana Fra Aguština Čičiča proti dr. Šabiču, ki še sedaj teče. V navedenem i'c-zervarnem pismu omenja namreč dr. Ša-rič tudi proto Božiča kot »velikega mrzi-telja katolicizma«. Radi omenjenega pasusa s« čuti prota Božič užaljenega in je sedaj prota Milan Božič, znani nacionalni borec, vložil tožbo proti sarajevskemu nadškofu. EARL OF CHESTERA. Po zadnjih informacijah bo angleški kralj pod gornjim imenom odpotoval danes z letalom preko Kolna in Dunaja v Zagreb. Po zadnjih informacijah bi so imel angleški kralj vkrcati v Šibeniku na jahto »Nahlin«. Na Jadranu sta že dve angleški križarki, ki bosta spremljali kraljevo jahto. Radi prihoda angleškega kralja v Dalmacijo so vse naše tujskopro-metne agenture preobremenjene z delom. Putnik je doslej odposlal v London okoli 10.000 fotografskih posnetkov raznih naših letovišč. ZA 400 MILIJONOV DINARJEV železniškega gradiva se je nabavilo v Nem čiji in je glavna kontrola omenjeno na-bavko že odobrila. Naročeno gradivo se bo plačevalo v obrokih po 57 milijonov dinarjev in bo izplačano v sedmih letih. NOVI ITALIJANSKI POSLANIK V BEOGRADU, Dosedanji laški poslanik v Beogradu grof Viola di Čampo je premeščen v Rim v zunanje ministrstvo za šefa protokola. Na njegovo mesto pride dosedanji laški poslanik v Tirani Nidelli. SREDNJI VEK. Tuk. »Delavska politika« piše v svoji ie tošnjj št. 63: »Edini resnični branik proti vojnam je krščanstvo, piše dan za dnem »Slovenec«. Mi se pri tem samo čudimo, kako to, da je bil srednji vek ko je krščanstvo, ne, celo katoliško, po vsej Evro pi neomejeno vladalp, ena sama velika vojna in da sorazmerno še nikdar ni padlo toliko človeških žrtev kakor one dni. Kaj ko bi »Slovenec« pojasnil rajši‘to?. zevanje in tlačanstvo radi momeiitane gospodarske krize. Narod, ki se nahaja v takšnem stanju, je slabo odporen proti raznim tujerodnim vplivom, radi prekomernega konzuma vina pa propade telesno in duševno. Da takšno ljudstvo, živeče na državni meji, nima oiie vdarne moči, nacionalnega ponosa ,n gospodarske samozavesti, kakor je to v interesu države, ie več kakor jasno. Ravno ie teh razlogov je na^izvoz vina v našo severno sosedo, kjer sc ie pred vojno ves plasiral, umetno onemogočen, ker tuji državniki vedo zelo dobro, kako vpliva na naše ljudstvo preobilnost vina in radi tega vsesplošna obnbožanost. Uničiti nas želijo z našimi lastnimi dobrinami, ki jih imamo v izobilju, četudi bi jih oni lahko potrebovali. Toda ne! Kajti če kupijo oni od nas vino. pomagajo s tem gospodarsko okrepiti našega vinogradnika. To ni njihov namen. Nasprotno. Iz teh narodnostnih in državnih vidikov je nujno potrebno, da pristopimo k že orrfenjeiii kooperativni organizaciji. Verujemo, da bodo nuše oblasti in bratska ČŠ-Cooperacija in država priskočile na pomoč našemu severnemu kmetovalcu, ki je v glavnem vinogradnik in sadjar, ker je to v interesu skupnih višjih idealov. — Ing. Josip Teržan. Stran 2. offB&nstar; Useda kdsik # Mesini ji Kaj piše slovenski voiak iz Dessieia v Maribor zobovje, ki mi zdaj pa zdaj uniči ’je-nje. Tiger- jaguar, leopard?... Lev' Rešitev!... A kako? Roka izvrši sama, kar je treba. Iz podzavesti me je zdramil zmagoslavni klic. Usedel sem se v mokro travo ob mrtvega orjaka in se zatopil v — uganko našega življenja.« Pismo govori dovolj jasno o at. .milosti, ki so ji izpostavljeni vojaki. Abesinija je za našega dovzetnega fanta res dvojna uganka: po svoji prirodi in stanju. Eno in drugo spravlja razgibano m zagrenjeno dušo naše mlade krvi s povsem drugačnimi sanjami in težnjami v obup in mističnost. Svojemu bratu v Maribor je pisal te dni slovenski vojak iz okolice Dessieja sledeče pismo: »Sem na straži. Z bombo v levici in puško v desnici stražim sebe in druge. Neprestano dežuje in debele kaplje šušljajo v temnem lesu svoje skrivnostne besede. Nepremično stojim in buljim v to sanjo-uganko ter se zgubljam v vesoljstvo. Kam — kam — čemu? Uganka, uganka! Je-li vse to resnica, ati le prevara? Zaslutim strašen trenotek, usodno uro, ki sem ji izpostavljen. Od nekod se mi bliža in preti. Strašno hropenje me pomakne v usodno r~ ' ;o: iz polteme se zapiči vame. dvoje žarečih oči, zazija strašno žrelo in v njem ono Ha MŠeut lutjiŽHm. ttgu izšla le reprezentativna številka Planinskega vestnika Mir Ju90siev. narodna Silno posrečena je bila zamisel Ipavčeve pevske župe, ki je v sredo 5. avgusta zvečer priredila v mestnem parku koncert naših narodnih pesmi. Ta nastop bi se imel vršiti že v torek, radi muhastega dežja pa so ga morali preložiti na sredo. Sodelovali so štiri moški zbori: Drava, Jadran, Luna in Poštni r o g, ki so postavili na oder v paviljonu lepo število pevcev. — Izbira pesmi je bila prav dobra, izvedba pa je po svojem pravilnem naravnem tolmačenju in lepi dovršenosti vseskozi ugajala številnemu, hvaležnemu občinstvu. Posebnost tega koncerta je bilo dejstvo, da so skupne zbore vodili zaporedoma štiri pevovodje posameznih zborov. Pri prvi pesemski skupini je dirigiral župni pevovodja Albin Horvat. Uvedel je z našo uomačo Ko b’ sodov ne b’lo (Žirovnik). pesem zmagate r a t, ki vadi sicer Poštni rog, je dobe:, temperamenten zborovodja. — Vodstvo četrte skupine je oskrbel Jadra-n o v pevovodja Ubald Vrabec, ki je izvajal: staro pesem naših obmorskih dežel Vozila se po morju galija (Mirk), p>e!epo, vsebinsko pomembno Soči (Dev), ki je nujno izzvala ponovitev, poredno šaljivko Trije kovači (Bajuk) in lahkotno Moj očka ’ma konjička dva. Dirigent je pokazal lepe vrline, ki se odražajo v raznih finesah. — Zaključm del je obsegal sledeče: koroško Da bi biva lepa ura, preprosto Ko ptičica na tuje gve (obe v Devovi priredbi), vinsko Od rnajolke (Adamič) in V. Mirkovo Kolo s sijajno dinamično in agogično gradacijo od pp do ff in od mirnega začetka do siino razgibanega konca. Zadnja pes im je tako vžgala, da so jo morali še enkrat TOMBOLA SokoHMsuibo^ V NEDEL30 9. VIII. 1936 NA LETNEM TELOVADIŠČU ki sta ji kot zanimiva primerjava sledili Žgančevi harmonizaciji medjirnurskih Grad se beli in Maro, Maro. Stara ljubezen v Caničevi priredbi je zaključila prvi del. — Naslednje štiri pesmi je vodil Lunin pevovodja »očka« Lah, ki je posebno v prijetni pesmici Kaj pa dekle, tukaj delaš (Bajuk) dokazal, da sta mu srce in duh vedno mladostna. V tem de'u smo slišali še belokranjsko Nikdar na svetu lepšega ni (Bajuk), kateri Li malo živahnejša izvedba samo koristila, nadalje znani koroški Čej so tiste stazice in Dober večer, ljubo dakle. — Tretji oddelek koncertnega sporeda je obsega!, hrvatsko narodno Malo ja, malo ti (Špo-ljar), koroški Gor čez izaro — zadnjo kitico te večno lepe pesmi so po navdušenem odobravanju ponovili — in Dečva, to mi povej ter preprosto, pa prisrčno, učinkovito štajersko Šel sem po zelenem travniku (Adamič). Dirigent Anton N e- zapeti. Vodil je župni pevovodja Albin Horvat mirno, smotreno in fino. Splošen uspeh je zelo zadovoljiv. Pripomnimo naj le to, da je šlo ponekod z izgovarjavo malo navzkriž, kar pa je razumljivo, ker besede istih nar.div^i pesmi v raznih krajih niso popolnoma enake. Taki mali nedostatki pa so s; rieo splošnega, lepega in prodornega vtisi skoraj izginili. Uprava Ipavčeve pevske žape ne bo naredila napake, če kjncert ponovi. Naša narodna pesem je tako lepa, da moramo uporabiti vsako priliko, s čhner jo lahko propagiramo. Pri cd.I-teijem čestitamo in smo jim za krasen užitek iskreno hvaležni. ,.ELIKTROIN!rALACIJA“ SuLo podj"j« h‘ Pinterič Pavel, Maribor Vetrinjska ul. 22 na dvor. tel. 27-14 izvršuje vse v to stroko spadajoče instalacije, popravila, dobava elektroinstalacijskega materijala, žarnic, motorjev itd. po brezkonkurenčnih cenah. Te dni ste izšli 7. in 8. številka Plan. ! Vestnika, bogate po vsebini in ilustraciji, Ipo zanimivih člankih in razpravah. Je to naše najlepše planinsko glasilo, ki se lahko kosa z mnogimi inozemskimi alpskimi revijami. »Planinski Vestnik« je jezikovno in vsebinsko mojstrsko urejevan, da ga tudi inozemska planinska društva zelo cenijo in upoštevajo. Izpod peresa priznanih pisateljev prinaša ta revija poučne članke iz vseh alpskih in gorskih predelov naše domovine, pa tudi krajepise in potopise tujih alpskih pokrajin in njihovih ljudstev. »Planinski Vest« bo ostal na zunaj vreden današnjega stanja tipografske tehnike, na znotraj pa bo čimbolj ustrezal visoki stopnji, do katere se je povzpel naš alpinizem. Naročnina Din 50 (plačljiva lahko v treh obrokih) je za 12 lepih zvezkov vsekakor nizka vsota sorazmerno z naročninami drugih revij. Vabimo vas na naročilo bodisi po podružnici SPD, v pisarni na Aleksandrovi cesti štev. 16 (tel. St. 2290) ali pa po g. Zorzutu Ludviku (magistrat, Maribor). Ko si ravno sedaj prizadevamo, da bo tudi Maribor po znani uredbi za pospeševanje turizma priznan in proglašen turističnim krajem, bomo vendar naročeni podpirali ono glasilo, ki povzdiguje lepoto in krajevno bogastvo Pohorja, Kozjaka, Slov. goric in ostale naše štajerske dežele. Uvodoma je med številnimi dopisniki prispeval Rajko Ložar aktualen članek: »Slovenske planine v risbi in sliki«, podkrepljen z raznimi slikami, deloma iz Valvazorjeve knjige in deloma iz zbirk Narodnega muzeja. Janko Mlakar je zastopan z nadaljevanjem »Spomiaov in opominov«, kjer podaja nekaj glavnih misli iz morfologije in biologije planin, ki jih deli v več skupin. Ana Escher nam v članku »Široka Peč — severnozahod-ni raz« opisuje svoj prvi vzpon na Široko peč v Martuljku. Opis je ponazorjen z umetniško izdelanim posnetkom Mar-tuljkove skupine. Ing. France Avčin nas vodi v svojem prispevku »Na Olimpu -prestolu bogov« na mistično in edinstveno goro v sončni Grčiji in objavlja sedai odlomke iz svojega dnevnika planinskih doživetij, združenih z veselimi in tudi grenkimi trenutki. V tem prispevku objavlja vse svoje vtise iz svoje zadnje bolgarsko-grške planinske ture v letu 1934. V rubriki »Naš kotiček« sta objavljena pesnitev Griše Koritnika »Ob planinskem jezeru« in prispevek Josipa Westera »Samogovor na Škrlatici«. V Obzorniku društvenih vesti se zrcali kronika nesreč in razna društvena sporočila, spopolnjena z raznimi seznami in razgledi planinskega časopisja vseli ostalih evropskih držav. Posebna rubrika je posvečena X. rednemu kongresu planinskih društev Jugoslavije, ki je isto-tako izpopolnjena z raznimi statistikami in tabelami. Na nadaljnjih 51 straneh te tromesečne naklade sledi opis delovanja vseh podružnic Slovenskega planinskega društva z dodatnim poročilom o Turi-stovskem klubu »Skala« v Ljubljani. Zaključno besedo pa ima g. dr. Josip Tominšek v razpravi pravilnega naziva naše Logarske doline. VEKOSLAVA JANKA: 9. avgusta ob 15. uri Od pohorskih oavrov vam hočem zapet... Letno gledališče Ruše la %cc*je Itad^oM Z leseno palico je odpravljala splave. 2e nekaj časa se je šušljalo po tukajšnji okolici o neki 19letni želarski hčerki iz Plitvičkega vrha, da je imela razmerje s fantom, kojega posledica je bila, da je zanosila. Potem: splav. Splav je kljub primitivnem početju potekel srečno. Za zadevo je izvedelo orožništvo. Imenovana hčerka je padla v roke neki Julijani K., kočarki iz Lomanoš, ki je v sličnih primerih izpolnila željo že drugim nesrečnicam. Ko je prišla na uho oblastim, ni osumljenka prav nič oklevala ter je doslej priznala, da se je z odpravljanjem plodu usmilila samo v 4 slučajih revnih deklet, ki so jo za to izrecno.prosile. Ta nečedni posel je opravljala večinoma na svojem domu na zelo primitiven način. Kot orodje je rabila 15 cm dolgo leseno palčico, napravljeno od lesenega ročaja kuharske žlice, katero je na koncu ošpi-čila. S tem orodjem je segla v maternico ter jo mrcvarila tako dolgo, da je začela krvaveti, kar se je ponavljalo toliko časa, da je njena pacijentka splavila. Za svoj trud baje ni zahtevala posebnega honorarja, ker so bile njene pacijentkc navadno le iz revnejših slojev ter s« je zadovoljevala s prostovoljnimi prispevki, kateri so ji baje bili le delno plačani, delno pa so ji ostale pacijentke dolžne. Plod uvodoma imenovane je baje zagrebla na pokopališču v Gornji Radgoni, ven dar dosedanja preiskava tozadevno ni rodila uspeha ter je upravičen sum, da je istega zakopala nekje doma. Zadeva je prijavljena sodišču v Gornji Radgoni, ki je uvedlo strogo preiskavo in bo končno besedo izreklo sodišče. Otroška usta. — Mamica, kako pa je ime mojemu malemu bratcu? — On še nima imena, dušica! — Kako pa potem veš mamica, da je fantek naš? Ustanovitev in osamosvojitev narodne šole v Gradišču na Kozjaku Pri pogledu na lično novo šolsko zgradijo v Gradišču bi lahko marsikomu šinila misel v glavo: to je torej tisti zapuščeni in pozabljeni kot naše najsevernejše slovenske zemlje, ki ga niti nasilna Avstrija s svojim šulferajnom ni iztaknila! Šele v Jugoslaviji smo se ga spomnili in po IS letih njenega obstanka se ga je usmilila naša Družba sv. Cirila in Metoda. Tako bi lahko bilo, toda dejanske okol-ščine so bile sledeče: Poldrugi kilometer jugovzhodno od nove šole se pridruži Črmenici Škorpijonov potok, prinašajoč s seboj svežost du-hovskih izvirkov. Strupenih škorpijonov sicer ni v njem, a nekaj više na obrežju ždi »Škorpijon«, ki vbrizgava žejnim želodcem dobro vinsko kapljico. Ob zlivu obeh vod je razpotje pod varstvom križa. Ta Vrčkov križ je nekdanji tromejnik anhovske kaplske in« lučanske župnije. Svet med obema vodama na sever je pri padal lučanski, vzhodni na levem bregu Škorpijonovega potoka duhovski, na desnem bregu' Črmenice pa kaplski župniji. Na ozemlju nekdanje lučanske župnije stojLdanes novo šolsko poslopje Družbe sv. Cirila in Metoda. Za časa Avstrije je tvoril teritorij lučanske župnije istočasno tudi del lučanskega šolskega okoliša. Slo venska deca v takratni katastralni občini Remšniku, ki n-i istoveten z Remšnikom nad Marenbergom, je obiskovala popolnoma nemško šolo v Lučanah in deloma tudi v Arvežu, kjer se je odtujevala svojemu narodu. Z državno mejo, ki se vije po razvodju, 10 minut severno od nove gradiške šole, se je ta svet odločil od župnije in šolskega okoliša v Lučanah. Edina možnost nje gove spojitve z našim kulturnim in verskim življenjem je bila v porazdelitvi na oba že obstoječa šolska okoliša in župniji Kaplo in Sv. Duh, pri čemer je odločevala oddaljenost posameznih domačij. Ta dodelitev je imela zle posledice tako za šolsko deco kakor za nje učni napredek. Namesto ene ure po lepi in večinoma ravni cesti so morali otroci hoditi odslej poldrugo uro daleč navkreber. Ta- ko v poletnem času. V zimi se je pot nategnila na dve uri in čez, tako da so najoddaljenejši zjutraj in zvečer rabili luč. Zimski viharji in zameti pa so docela zaprli pot v šolo, zlasti v smeri proti Sv. Duhu. Prizadeti starši, njim na čelu oče J e r-š i č, doma, z južnega Pohorja in nečak pokojnega profesorja Janeza Koprivnika, so prepoznali pretečo nevarnost za mladi um in mlado srce. Obrnili so se s prošnjo do okr. šol. nadzornika g. Matijo Senkoviča. Kot dober poznavalec življenjskih prilik v gorah — nčiteljeval je nad 30 let ob Pohorju — in kot odličen pedagog je na licu mesta proučil gradiške razmere in šolske odnose do soseščine. Po njegovem nasvetu, naj bi kmečka hiša, znana kot Časov mlin, sprejela šolo pod streho. Soba (5x5 m) naj bi bila učilnica, pribočni »štibec« 5x21/,a m) pa učiteljeva rezidenca. Ker je hišni lastnik g. Ivan Gril bil voljars skleniti najemniško pogodbo za več let, je viš. šol. svet v Ljubljani z odlokom z dne 29. sept. 1921 ustanovil podružnico šole Sv. Duha v Gradišču. S prispevki okrajnega in krajevnega šol. sveta ter s sopomočjo domačinov se je šola v toliko opremila, da bi se s 1. dec. 1921 lahko pričel redni pouk. Radi pomanjkanja učiteljskih moči se je to zgo dilo šele čez leto dni s prihodom učitelja g. Josipa Poharja. V šolskem letu 1922-23 je bilo 36 učencev. Z isto vnemo in požrtvovalnostjo kakor okr. gol. nadzornik g. Matija S e n-k o vič je od leta 1924 naprej deloval njegov naslednik g. Ivan Tomažič. Bogat na izkustvih, ki si jih je pridobil tekom dolgih let kot šolski upravitelj in vzgojitelj ter priznan narodno-kulturni delavec v severnih Slovenskih goricah, je kot šol. nadzornik razširil svoj delokrog na vse ozemlje ob severni državni meji. Pešadil je od šole do šole kot odkrit in dobrohoten svetovalec učiteljstvu in narodu, ki jima je postal v pravem pomenu besede šolski oče. Njegove izredne očetovske ljubezni je bila deležna zasilna šola v Gradišču na revnem Kozjaku. Zavedal se je, da je njegova naloga v dovršitvi velikega dela na temeljih, ki jih je ustvaril njegov prednik g. Matija S e n k o v i č MmMmk m d I CflTOCW3SSCfciitfa fkmtmskm Žena v obrti Razstavo »Žena v obrti* si je zamislil in uredil odsek za pospeševanje domače obrti Mariborskega slov. ženskega društva. Razstava naj pokaže, v katerih panogah obrti se danes udejstvuje žena, kakšni so njeni proizvodi in kje še najde lahko današnja ženska mladina možnost eksistence. Iz zanimive statistike je razvidno, da se poleg dosedaj običajnih obrti pod silo razmer loti žena onega dela, ki je bilo doslej izključno v moških rokah. Tako imamo žene z mojstrskimi mesarskimi izpiti, s sodarskimi izpiti, pekovskimi, lončarskimi, soboslikarskimi itd. Posvečajo se tudi optiki, urarstvu, zlatarstvu,, krznarstvu in posebno številno tudi šivanju gornjih delov finih modnih čevljev. Ravno statistika, ki jo je na prošnjo ženskega društva zbral in dal na razpolago g. obrtni nadzornik Ignac Založnik, predočuje vse to, kar radi tehničnih tež- koč ni bilo mogoče z zrazstavo pokazati. Vendar pa vse, ka rse je v ozkem okviru moglo razstaviti, dokazuje prvovrstno izdelavo. Prevladuje oblačilna stroka in ročna dela, zelo lepa pa je tudi razstava vrtnaric, koji so pridruženi lepi keramični izdelki, fotografska dela. V manjši sobi so izdelki jedilne stroke, tam so tudi razstav ljene kopirne risbe, štampiljke in knjigo-veštvo. Poleg poklicnih obrtnic razstavlja tudi tuk. odsek za pospeševanje domače obrti, ki se v glavnem peča s propagando domače pečke vezenine, ter obrtna šola zavoda »Vesne«, ki je že na svoji šolski razstavi dokazala svoje krasne u-spehe. V isti sobi razstavlja tudi gdč. Boža Simčičeva, gojenka šole za umetnostno obrt na Dunaju, prav interesantne modne osnutke. Razstava ima namen, podčrtati pomen žene kot obrtnice in ji kot takim priboriti zasluženo priznanje. Huda avtomobilska nesreča pri Framu Na državni cesti v bližini Frama s« je . . ipetila huda avtomobilska nesreča. Ko se je peljal Artur Barbaš, stanujoč v Mo-terjevi ulici v Mariboru, s svojim osebnim avtomobilom v smeri proti Celju, se je pred Framom pripeljal nasproti neki kolesar Barbaš se je hotel kolesarju izogniti, pri tem pa je treščil v neko obcestno jablan s tako silo, da se je drevo prelomilo, vato pa se je skoraj popolnoma raz- bil. Razen Barbaša, ki je šofiral, sta bila v vozilu še njegova sestra Marta ter industrialec Josip Doje iz Zagreba. Vsi trije so pri sunku zadobili k sreči le lažje poškodbe. Vsem trem ponesrečencem je nudil prvo pomoč framski zdravnik dr. Bohm, nakar so jih opremili zopet v Maribor. Škoda, ki jo trpi Barbaš na razbitem avtomobilu, znaša okoli 16.000 Din. UaUš. UAZiio&uA 3 Letalski miting na Teznem. Jutri v nedeljo 9 t. m. ob 14. uri bo startal znani graški C pilot Franc Tisovec z brezmo-tornim letalom Grunau-Baby pri Mariborski koči (1080 m). Krožil bo delj časa nad Teznom, pri ugodnih vetrovnih prilikah bo krožil tudi nad samim mestom. V zgodovini slovenskega brezrjiotoruega letalstva bo jutrišnji start brezmotornega letala na Pohorju prvi ter se računa, da bo letalo več ur krožilo po zraku. Nato bo na Teznem start brezmotornih letal s pomočjo avtomobila, nekatera motorna letala pa bodo predvajala razne umetne lete. Kabaretni večer v Veliki kavarni, V kavarni »Park« v nedeljo popoldne koncert Restavracija »Trije ribniki« dobra vina, odojčki, piske, sveže pivo. I Sokolsko društvo Limbuš priredi v sobo to 15. avgusta 1936. ob 15. uri na sokolskem letnem telovadišču javno tombolo. V slučaju slabega vremena dne 16. avg. Po tomboli prosta zabava s plesom! Tenorist Božidar Vranicky, gost Narodnega gledališča v Lubljani, priredi, dne 8. in 9. avgusta v kavarni »Jadran« dva operetna večera. Vstopnine ni! Jadranaši! Prihodnjo sredo je vaja. Vsi ln točno. Načelnik. Kolesarsko društvo Studenci vabi na vrtno veselico dne 9. avgusta v gostilno Tomše — (Bela zastava). Igra godba Schonherr. Vabi odbor. Člani ljubljanskega železničarskega podpornega društva (Innsbrucker), posebno upokojenci in vdove, se vabijo na člansko zborovanje, ki se bo vršilo v ponedeljek dne 10. avgusta 1936 ob 16. uri v Gambrinovi dvorani z dnevnim redom: Poročilo o sklepih občnega zbora, ki se je vršil 2. trn. v Ljubljani. Podpolkovnik v p. Avgust Škabar sedemdesetletnik Široka javnost ga malo pozna. Kdo se briga danes za trdo osvobojevalno delo ob prevratu? Tembolj pa ga cenijo Maistrovi borci, ki jim je bil takrat pod generalom Maistrom prvi poveljnik, pozneje njihovi Zvezi prvi predsednik, zdaj pa pr- vi in edini častni član. V ponedeljek, dne 10. avgusta pred 70 leti se je iz znane in ugledne slovansko zavedne rodbine jubilant rodil v Barkovljah pri Trstu. Posvetil se po končanih študijah vojaški službi, prebil se skozi svetovno vojno in prišel sredi nov, 1918 kot podpolkovnik v Mari bor, kjer mu je gen. Maister poveril novo nastali mariborski, sedaj 45 pešpolk. te redno hitro se je vživel v nepoznane razmere, udeležil se vseh vojaških akcij tukaj in na meji, zlasti na Koroškem ter si s svojim delom pridobil med vojaki nedeljeno spoštovanje, od kralja pa najvišje odlikovanje Karadžordževo zvezdo z meči in pozneje red Jugoslov. krone. Po u-pokojitv} se je skromno umaknil v zase bno življenje. Ko mu iskreno čestitamo k lepemu življenjskemu prazniku, mu iz srca želimo še mnogo zdravih in srečnih let ter ga zagotavljamo, da domača zgodovina ne bo pozabila njegovih velikih zaslug za jugoslovenski Maribor in njegovo zaledje. Gospodinje nekaj za vas! V pritličju hodnika obrtne razstave opaziš, ko se sprehajaš po Marib. tednu prodajalca s krasilnimi rešetkami (okraski) za cvetlične lončke, palme, kaktuse itd. Da je ta novost, ki se je pojavila prvikrat na Mariborskem tednu, zelo 'privlačna, dokazuje dejstvo, da je stojnica z okraski za cvetlične lončke od zjutraj pa do poznega večera oblegana. Gospodinje, oglejte si to stvar. Okraski so v vseh velikostih in zelo ceneni. Plat zvona gasilske čete Fram kliče in vabi vse gasilce in prijatelje gasilstva k proslavi 50 letnice in razvitju prapora ua dan 15, avgusta. fanajAtoig *ti£LtuJ>A Službene objave Okrožnega odbora LNP-a v Mariboru. V nedeljo dne 9. trn. bo v Murski Soboti mednarodna tekma med SK Austrio (Gradec) in SK Muro. Tekma prične ob pol 17. uri. Službujoči odbornik g. Peterka V Čakovcu bo istega dne prijateljska tekma med SK Viktorijo (Ivanec) in SK Gradjanskim iz Čakovca. Tekma prične ob 16. uri. V Mariboru pa bo na igrišču SK Rapid mednarodna tekma ISSK Maribor SK Rapid proti GAK (Gradec). Za tekmo, ki prične ob 18. uri, je določen za službujočega odbornika g. Stojšič. DVOJNI UŽITEK votoaam2. B O N .B-O n i PROIZVOD ,UNION" ZAGREB 6 Ut* in oMm Na Mariborskem tednu sta bila včeraj bivši minister dr. Mohorič in načelnik ministrstva trgovine in industrije Milan Lazarevič, Ogledala sta si vse razstave in prireditve Mariborskega tedna ter sta se o njih prav pohvalno izrazila. Mariborski teden je doslej obiskalo okoli 50.000 obiskovalcev in so se napravile tudi nekatere dobre kupčije. Življenje in vrvenje je vsak večer zelo živahno, škoda je, da je parkrat motilo deževje. Himen! V zadnjem času so se v Mariboru poročili: Filip Golob, zidar, Orehova vas 20, in Marija Ropotar, služkinja, Židovska ulica 4. — Rihard Burja, učitelj, Gornja Radgona, in Mara Klemenčič, učiteljica. — Ivan Cafuta, ključavničar, Nova vas, in Marija Kmetič, predica, Radvanjska cesta 16. — Teodor Wagner, predilec, Fochova ulica 36, in Hedvika Šunter, predilka, Betnavska ulica 70. — Friderik Knupleš, livar delavnic državnih železnic, Sp. Radvanje, in Neža Fkart, zasebnica. — Adolf Pahole,' geometer, Magdalenska ulica 37, in Terezija Pukli-vec, šivilja, Pobrežje. — Moric Pfeifer, slikarski mojster, in Zofija Krajnc, varuška, Studenci. Bilo srečno! Davčna uprava razglaša: Radi razpisa ministrstva za finance, oddelek za davke številka 49.297-111 od 28. 7. 1936 se dav-koplačevalci-kmetovalci opozarjajo, da dospe dne 15. avgusta 1936 v plačilo prvi obrok zemljurine, zakar so tudi že prejeli poštne položnice. Z ozirom na to, da bodo davkoplačevalci-kmetovalci sedaj z vnovčenjem sadja in drugih poljskih pridelkov prišli do plačilnih sredstev.se isti pozivajo na to, da jim mora biti od posebne koristi, ako sami prostovoljno in pravočasno poravnajo zapadle davščine ter se s tem izognejo eksekucijskim stroškom. Davkoplačevalci se še posebno opozarjajo na to, da se v bodoče odlogi plačil n*s bodo več dovoljevali in da se bo proti vsakemu, ki dolguje davke iz prejšnjih let ali za tekoče leto, postopalo VELIKA MEDNARODNA NOGOMETNA TEKMA G.A.K. Qriz : Reprezentanta I.S.S.K. Maribor • S.K. Rapid 9. VIK. 1936 ob pol 18. uri Igrišče SK Rapid Ob vsakem vremenu Predtekma sodniki Liub!i*ne - Maribor ob 16-30. uri stojišče Din s*— mimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM Že pri svojem prvem nadzorovanju je doumel, da šola v Časovem mlinu nima bodočnosti. Utesnjenost prostorov onemogoča razvoj, tuja streha pa ne zagotavlja stalnosti. Vračajočemu se domov je bilo dvoje ciljev v mislih: samostojnost ln lastna streha šole v Gradišču. Zbog velike revščine prebivalstva bi bili zaman vsi ukazi prizadetim občinam, državna in banovinska podpora pa bi bile le skromen pripomoček. Zato se je s polnim zaupanjem zatekel k največji dobrotnici obmejnih Slovencev, k Družbi sv. Cirila in Metoda. Uvaževaia je stvarna poročila in predloge odbornika g. Tomažiča. Nad vse srečen je bil, ko je prejel dopis vodstva CMD z dne 7. maja 1932: »Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je sklenila v zadnji vodstveni seji nakupiti zemljišče ter postaviti na Istem poslopje za osnovno šolo v Gradišču pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu. Na tej osnovi so gg. nadz. Ivan Tomažič, gradb. svetnik inž. Vanek in Josip Križnič, šol. upr. pri Sv. Duhu izbrali dne 14. maja 1932 primerni prostor za stavbišče. Lastnik g. G r i 1 je še istega dne podpisal punktacijo. S kupno pogodbo, ki jo je izvedel brezplačno g. dr. Ferdo Lašič, predsednik moške podružnice CMD v Mariboru, je bilo šoli zagotovljenih 28 arov sveta. Pne 4. januarja 1933 je kr. ban. uprava priznala šolski podružnici samostojnost, nakar je šola v Gradišču dobila lastni šolski okoliš in kraj. šol. odbor. Števiio ctrok je narastlo na 60, Dan posebne sreče za šolo in prebivalstvo Gradišča je bil 15. februar 1933, dan prihoda novega šolskega upravitelja g. Joška Turka. Prekipevajoče sile mladega življenja v pusti gorski samoti niso zamrle, marveč proniknile v narod, ga vzdramile in dvignile k luči, ki se širi ob severni meji s pomočjo Družbe sv. Cv ila in Metoda. Obmejni Slovenci, počastimo svojo dobrotnico ob otvoritvi nove šole v Gradišču In ob njeni glavni skupščini v Mariboru v dneh 6., 7. In 8. septembra! Koder pot Te Tvoja vodi, nate, brata, zre usoda. Stegni roko, dar položi za Cirila in Metoda! Vekoslav Janko: Od pohorskih pavrov vam hočem zapet... Pohorski kmetje trmasti in neizprosni, so v svoje polne gozdove slepo zaljubljeni. Taki so vsi brez izjeme. Jernej Hribar je bil tudi tak. Z grajščino je prišel na-vskriž, lahko bi se bil rešil procesov, komisij in izdatkov za advokate, pa ni hotel. Do zadnje instance pa če vse vkup vrag vzame! In ko pride od zadnje -instance odlok da je vse vkup zavoženo tedaj prikliče na pomoč — šnops, žganje, ki tako hipno in temeljito zamori onega črva, ki grize tam globoko nekje pri srcu! Stari dobri prijatelj šolmašter ga odvrača, pa nič ne pomaga. Z vsemi je surov, kričav in krivičen. Še sina, prestolonaslednika, odpodi od hiše. Vse prične propadati. Družina, dom... Žnidarja se to ne tiče, tudi ogljar naprej kuha oglje, sin ne gre več v šolo, da bi študiral za kaplana, »prestolonaslednik« je odšel v Donavice ... hčerko so odali sosedovemu sinu, čeprav mladoletno, samo da pride pod streho. In sredi te mizerije, skrbi in obupa, poejo: Jernej, ogljar in Žnidar ono »o pohorskem pavru«, Gozdar filozofira: saj na svetu je bilo zmiraj tako, svet se ponavlja stotavžent let. Pade staro drevo, zadaj jih čaka petdeset mladih, da po ženo proti solncu, Žnidar pravi o domači hčerki, ki jo zalezuje grajski lovec: Če še tako pazite na njo, pač pride čas, ko natura svojo zahteva. Še ogljar zbuja svoje spomine, ko je nosil »oberštajriš gvant«. zdaj ga pa v kolena zebe. Bil je tudi sin velikega kmeta, pa je vse skupaj vrag vzel V tujini je že bil, pa ga je planina izvabila nazaj, kajti dom in planina so zdravje. Jerneja je pobrala na hitro smrt, Iz tujine se je vrnil »prestolonaslednik« in prevzame dom. Odšel je kot fant, vrnil se je mož z globoko urezanimi brazdami na čelu. On bo rešil dom, ker ga ljubi in ga je tujina izučila. Žnidar nima in ga ima povsod kamorkoli pride. Ima hudo ženo, on sam pa je dobričina, ki seje okoli sebe smeh in zadovoljstvo. Harmonikar igra, pastirčki pojejo na paši ker še ne poznajo skrbi za grunt. Več še boste zvedeli v nedeljo dne 9. avgusta ob 15. uri na letnem gledališču Sokola Ruše. • Ruški diletantje hočejo zopet prosene- Stran r4. v smislu zakonskih predpisov, ako jih ne bode poravnal v določenih rokih in da se bo posebno brezobzirno postopalo proti onim, ki imajo davčne zaostanke še iz prejšnjih let. Najstrožje mere eksekucije sc pa bodo uporabile proti imovitej-šim, nemarnim in irenitentnim ter plačila zmožnim davčnim zavezanoem. Opozarja jo se zlasti oni davčni zavezanci, ki imajo nepremičnine, ako teh zaostankov ne bodo mogli poravnati hkrati s tekočimi davki iz rednih dohodkov. Vpisovanje v Ant. Rud. Legatov Enoletni trgovski tečaj v Mariboru je vsak dan od 10. do 12. predpoldne v šolski pisarni, Vrazova ulica 4. Tudi ob nedeljah in praznikih. Šolski program se dobi brez plačno. Znižanje šolnine. Lastni dijaški internat. Medmestna šahovska tekma Graz -Maribor na 20 deskah bo jutri v nedeljo od 9. do 13. in 14.30 do 16.30 ure v spodnji kazinski dvorani. Veliko zanimanje. Več avtobusov pride s kibici iz Gradca. Gostje imajo odlične igralce: KraBnig, prvak Gradca in član avstr olimpijske ekipe; Schenkirzik (štajerski deželni mojster 1935), Berghofer (avstrijski zvezni amaterski mojster 1931), Zschock (štajerski deželni mojster 1931), Scherbaum, Dr. Hartstein, Fink, Winkler, Dr. Stein, Schimpl, R. Miiller itd. Naši: Vasja Pirc, drž. prvak 1936, Poljanec, prof. Stupar), ■Kramer, Konič, Kukovec, Ostanek, Šavli, Babič itd.! Borza dela išče za zaposlitev eno natakarico in eno servirko. Odjava veslaških tekem. Ker se je za veslaške tekme, ki bi se morale vršiti jutri dne 9. t. m.,- prijavilo premalo tekmovalcev, je vodstvo iste odpovedalo Kakšno vreme se nam obeta. Dunajska vremenska napoved pravi: Po dežju precej oblačno, ponekod morda razjasnitev, temperatura se bo le malo ispremenila. Novi mestni avtobus. Včeraj se je preizkusil novi avtobus, ki bo služil prometu na progi Glavni kolodvor - Vojašnica kralja.Petra. Avtobus, ki je zelo udoben in lepo opremljen, bo gotovo znatno izpolnil vrzel v mestnem avtobusnem prometu. Karoserijo novega avtobusa je izdelala znana domača tvrdka Franc Per-gler, dočim je motor dobavila tvrdka MAN. Avobus je opremljen z Dieselovirn strojem. Celotni stroški novega avtobusa so znašali okoli 180.000 dinarjev. V kratkem bosta izgotovljeni tudi karoseriji dru gega avtobusa, ki bo vozil na progi št. 1, ter avtokarja, ki se bo uporabil za podeželske vožnje in izlete. Zatvoritev Meljske ceste Od ponedeljka 10. trn. naprej se bodo vršila dela za polaganje električnega kabla na Meljski cesti in bo cesta med Aleksandrovo in irstenjakovo ul. po potrebi zaprta za vozovni promet. Omogočen pa bo promet k tovornemu kolodvoru in h carinarnici. titi javnost in potrditi sloves najmarljivej-še diletantske družine v Dravski dolini. V proslavo petletnice svojega letnega gledališča vprizore v nedeljo dne 9. avgusta ob 15. uri Vekoslava Janka ljudsko igro s petjem v 3 dejanjih: »Od pohorskih pavrov vam hočem zapet...« V njej nastopajo izbrani pohorski tipi kot na pr.: ogljar, Žnidar, ki hodi k pavrom v štero, kmetje trdne korenine in pijanci, lovci, hlapci in dekle itd. Igra je pisana v domoljubnem smislu in nalašč na kožo nekaterim priznanim ruškim diletantom, ki imajo že lep sloves. Prav posebno pridejo na račun tisti, ki hočejo masažo za tre bušno prepono, kajti za smeh poskrbijo: (jgljarLenart (Janko Fridolin-Krjavelj v Des. bratu), Žnidar Iglič (Sornik Franjo -Tonček v Div. lovcu in deseti brat v Des. bratu) ter hlapec Tijek (Toplak Lojze). Igra je dobro pripravljena in režiser je (mel lahko delo z igralci, ki so silno de-Iavoljni in ambicijozni, predvsem ker gre za uspeh krstne predstave domačina, u-stvaritelja in režiserja njihovega letnega gledališča. Ruško letno gledališče je prvo in edino stalno podeželsko v naši državi, zato zasluži vso pozornost širše javnosti in je upati, da bodo v nedeljo vsi ljubitelji tega gledališča zopet kakor prejšnja leta pohiteli v Ruše. Po predstavi bo na vrtu pod letnim gledališčem narodno slavje. Posetniki iz Maribora in okolico se lahko poslužujejo Pie trškega vlaka, ki o: :- ob 14.28 uri iz gin negi kolodvora. Mariborski »Ve Naplavljeno truplo. V Moškanjcih na Dravskem polju je Drava naplavila truplo Ane Szilagi, ki se je pred dnevi vrgla iz dravske brvi v Dravo in našla v njenih valovih smrt. Zaključek knjigovodskega tečaja. V Ma riboru je organizirala poslovalnica obrtno pospeševalnega zavoda Zbornice za TOI knjigovodski tečaj, ki se je pričel dne 1. julija in zaključil dne 4. avgusta. Tečaj je bil namenjen izrecno obrtniškemu naraščaju in obrtniškim mojstrom in je poleg knjigovodstva obsegal tudi menično pravo, nekaj spisja in strokovnega račun stva. Predaval je g. prof. Struna Lojze v celem 40 ur ob večerih. Udeležencev tečaja bi sicer lahko bilo več, tisti pa, ki so tečaj obiskovali, so bili zelo marljivi in so predavanjem vsi dobro sledili, tako da imajo nedvomno od pridobljenega zna nja znatno korist. Poslovalnica bo tak tečaj ponovila, čim se javi dovolj udeležencev. Tozadevne prijave je nasloviti pismeno ali ustmeno na pisarno obrtno-pospeševalnega referenta na sreskem načelstvu. Dr. Z. Matjašič ordinira zopet redno ob delavnikih od 10. do 12. in od 4. do 6. ure. Glavni trg 4/II, Maribor. Jadranska straža proda dve vozni karti izpod cene za potovanje iz Splita do Kotora in nazaj. Informacije dobite y Gregorčičevi ulici 26, pritličje. Dan naših lovskih strelcev. Kakor prejšnja leta, tako priredi naše Lovsko društvo tudi v okviru letošnjega Mariborskega tedna velike strelske tekme na vojaškem strelišču v Radvanju. Jutrišnja nedelja bo velik dan za naše lovske strelce, ki uživajo dober sloves tudi onstran meja in ki so si priborili že mnogo lovorik. — Menda ni treba posebej naglašati, da vlada v vrstah naših nimrodov, pa tudi v širših plasteh prebivalstva obmejnega Ma ribora veliko zanimanje za to prireditev, ki sc bo vršila jutri, v nedeljo, 9. t. m., ves dan tam zunaj na vznožju zelenega Pohorja. Pričetek je ob 7. uri zjutraj in se bo streljalo ves dan do mraka. Razglasitev izida tekmovanja in razdelitev lepih nagrad bo zvečer v lovski sobi pri »Orlu«. Ker sc lovskega streljanja ne udeleže le naši strelski mojstri, ampak tudi priznani inozemski strelci, je pričakovati prav napet in izredno zanimiv potek prireditve. Saj gre za prehodni pokal mestne občine mariborske, za katerega se bo jutri na strelišču bil prav oster boj. Zato je pričakovati, da se bodo naši strelci postavili in zopet zaznamovali nove krasne zmage, za katere nas v drugih mestih zavidajo. Sedaj bo še slabše. Prejeli smo s prošnjo za objavo: »Pred dnevi se je neki tuk. list laskavo pohvalil, da se je regulacija Kralja Petra trga ob priliki novega komisijoniranja od strani mest. sveta ter gradbenega urada, v ponedeljek dne 3. tm. spremenila in da novo ureditev tega trga, ki bi sc naj reguliral samo z enim otokom, razni faktorji pozdravljajo. Res je, da bi vsi interesenti tega trga, kakor tudi tujci, pozdravili, če bi se ta trg, ki je predmet kritike več kakor leto dni, končno uredil; toda ta regulacija naj bi tudi ustrezala krajevnim razmeram tega trga. Res pa je, da je naravnost nasprotno. — Znano je, da se je pred mesecem podala k gosp. banu posebna deputacija, ki je utemeljevala nevzdržnost dosedanje ureditve, pri čemer naj bi se dosedanji veliki otoki primerno skrčili, ter cestišča raz širila, zlasti ker sta se dosedanji vozni cesti okrog otoka, z ozirom na to, da sc na ta trg stekajo štiri velike okoliške ceste in državni most, izkazali naravnost kot nemogoči in preozki. Preko trga vozijo pretežno kmečka vozila s širokimi kmečkimi vozovi. Ob tržnih dneh gonijo po cesti živino, razen tega vozi čez ta trg dnevno več sto kolesarjev, potem tovorni in osebni avtomobili ter mestni in tuji avtobusi. Pa tudi vojaštvo mora čez ta trg, ker je večina vojašnic nastanjenih severno tega trga. Razen tega obdajajo ta trg same velike trgovske hiše, v kojih so trgovine in poslovni lokali in pred katerimi stalno postajajo vozovi in avtomobili. Je torej toliko tehtnih razlogov za razširjenje cestišč na tem trgu za naj-marij 2—3 metre, da mora to vsak lajik razumeti, in je ravno radi teh pomanjkljivosti banska uprava odredila ponovno sklepanje za ureditev tega trga, pri čemer naj bi se upoštevali vsi navedeni momenti ter zlasti krajevne razmere. — iernik« Jutra__________________ Kino-kavarna restavracija, bar Shajališče za vse, ki se hočejo zabavati. Najboljša kuhinja, solidne cene, prvovrstna postrežba. Dnevno ples. Nova ureditev je seveda v bistvu še slabša od prejšnje, ker bo trg v celoti ostal pokrit z enim velikim otokom, ki je sam tako velik kakor so dosedaj merili vsi trije. Cestišče bi se po tem načrtu razširilo komaj za Vs m. Vse »zboljšanje« po dosedanjih pritožbah, ki so trajale nad eno leto in so konečno dosegle popolno razumevanje tudi na najvišjih mestih, bi bilo^torej to, da se cestišče za vozove razširi za komaj V* m. Prinesla pa je razen tega ta nova končna ureditev gradbenega urada mestnega sveta, še drugo slabo stran, da se v Pobrežko cesto ne more več okrog maiega otoka pri mostu, ampak bodo vsi, ki hočejo voziti iz mesta čez Pobrežko cesto, morali od državnega mosta najprej krožiti okrog celega trga, ki za kmečkega voznika in samokolnice traja ravno dobrih 10 minut, pre-dno pripelje nazaj v Pobrežko cesto. — Značilno je, da se gradbeni urad mestnega sveta pri zboljšanju te regulacije zanima največ za razširjenje pločnikov, za kar ni nobene potrebe, ker so itak tri metre široki in so v drugih glavnih ulicah, kjer je res promenada in večji osebni promet kakor na tem trgu za polovico ožji kakor tukaj. flovatM na.istarejša kavarna. Shajališče družbe. Najudobnejše prenovljena. Lep, senčnat vrt. DRŽAVNA RAZREDNA LOTERIJA. Pri žrebanju V. razreda, 32. kola, dne 7. avgusta so bili izžrebani sledeči dobitki: Din 200.000: 77872 Din 100.000: 1869 Din 80.000: 15998 49209 Din 40.000: 70175 Din 10.000 : 4917 8567 13212 23219 33383 35942 37330 41830 86945 92162 Din 8000: 15213 21319 30506 40184 49405 57507 59812 60349 67405 72288 77202 83663 89546 89603 90691 92698 97S31 Din 6000: S274 S841 9325 24767 29643 49818 61700 62447 63086 74413 75350 85449 88697 89213 92034 93788 Din 5000 : 637 4041 6834 14603 27794 30611 32403 42870 43682 46225 52621 57899 85833 89146 90758 93065 93226 94319 97832 99539. Din 3000: 4937 7802 11679 13268 16255 16387 23281 24351 24356 26415 29310 35889 36129 40701 44440 50349 55178 56695 63190 68505 69947 70421 72619 73157 84813 94815 99635 Din 2090: 1482 2763 5851 9721 12386 15601 26086 32295 32784 34519 40417 44557 44688 44901 47365 49014 52682 53416 53492 55107 55115 67730 71909 72709 72790 77521 85559 86560 89039 94567 94571 94820 96634 99650. Bančna poslovalnica Bezjak, Maribor, Gosposka 25. Ce gospodinja obisk dobi, polna je vseh skrbi. Kaj ji je storiti, ko perutnino naročiti. 9 Kje ta dobrota se deli? v Stolni ulici, kjer petelin visi. Tam Schmidi Te pozdravlja ceneno perutnino Ti pripravlja. Zadovoljna gospodinja, zadovoljni gosti, kurja bedrca oglodati do kosti. Skrbi je konec, gostje siti, drugič zopet: k Schmldlu iti. Schmidlov nasl. V. Zorko. P‘tuiske kCVUe nrri m ■ ihbii iiiiil—um Protituberkulozni dispanzer v Ptuju ne bo posloval od 7. tm. do 17. t. m. Vršilo se bo le dajanje pneumothoraxo in sicer od 13.30 do 15.30 ure. Kino. V soboto 8. t. m. ob 20.30 in v nedeljo 9. tm. ob 18.30 in 20.30 se predvaja film »Marija Baskirčeva«. pMikiltoue kavice Ponovno opozarjamo na Putnikove izlete z autokarom in sicer v Graz dne 13. tm. v Rogaško Slatino dne 9. tm. in v Maria Zeli 18. tm. Vsa druga pojasnila dobite pri Putniku, tel. 21-22. 15.—16. avgusta pa priredi Putnik dvo dnevni izlet z autokarom v Graz. Odhod 15. tm. ob 8. uri izpred hotela »Orel«. — Vse nadaljnje pri Putniku. V Mariboru, dne S. VIII. 1936. i n i ■: » tiiatiiotslu teden je ctvatjenf £e kcun kaj da tom fttov aadouo&iek? I——!!■—HI I I i I iril—1 Zavidanja vredna je tudi razstava našega krznarja P. Semka, ki je razstavil najrazličnejše krznarske in športne izdelke. Posebno pozornost zbujajo krasno izdelani krzneni plašči in jopice, pa tudi drugi kožuhovinasti izdelki, ki so zelo okusni in s katerimi si je utrdil naš Sem-ko sloves ne samo v našem mestu, temveč tudi daleč naokoli. Po ogledu na Mariborskem tednu naj se naše ugledne dame potrudijo v Gosposko ulico 37, kjer jim bo naš Semko kar najbolje postregel. Okusno je urejena tudi razstava radij skih aparatov »Horniphou«. Horniphon radijski aparati, katerih zastopstvo ima gospod Tscharre, Maribor, Zrinjskega trg 9, so daleč naokrog znani. Z njimi sprejmete vse evropske in prekomorske postaje brez; vsakih motenj. Na razstavi imate razstavljene štiri vrste aparatov in sicer: »Super-Prinz«, 4 cevni super, ki je dosegel rekord v številu in glasnosti postaj, kar se je doslej pri 3+1 cevnem aparatu smatralo za nemogoče. Marquis 5 cevni popolni super s finim postavljanjem postaj s krasnim naravnim zvokom. »Lord«, 5 cevni luksuzni popolni super z indikatorjem za tiho vpostavljanje postaj, fino regulacijo skale, s kratkimi valovi na dvoje dolžin ter luksuzno kaseto, in kot zadnji je »King« 6 cevni luksuzni popolni velesuper, krasna zvočnost. Ima skrajno selektivnost, krasen zvok, svetilno kazalo, se lahko tiho vpostavlja, ima dve kratki valovni dolžini, raznobarvno osvetljeni valovni signal in je zelo lepo opremljen. Vsi aparati imajo kasete iz dragocenega lesa, veliko osvetljeno skalo s srednjimi, dolgimi in kratkimi valovi in so opremljeni z novimi cevkami serije 1936. Za časa Marborskega tedna se prodajajo po reklamnih cenah. »Horniphon« je aparat za vsakogar. Kopalce ponovno opozarjamo, da se bo predvajalo danes v soboto in jutri nedeljo od 13. do 16. ure na Mariborskem o-toku plavanje z »Ufa« patentiranimi kopalnimi hlačkami. Zavidanja je vredna razstava radijskih aparatov »Telefunken«, Radio-Starkel. Maribor. Radio Starkel je razstavil razne modele radijskih aparatov »Telefunken«, ki so, kakor se čuje, svetovno znani. Ako si nabavite radijski aparat »Telefunken«, si nabavite aparat trajne vred nosti. Omeniti moramo tu aparat 520 WLK, ki sprejema od vsake postaje odlično, posebno pa je prijetno poslušati sprejem na kratkih valovih. Z radijskih aparatov »Telefunken« zajamete postaje celega sveta. Na letošnji razstavi Mariborskega tedna je tudi močno zastopana čevljarska stroka. V pritličnem hodniku Cankarjeve šole se ti že od daleč zablišči paviljon »Karo«, Maribor, ki je razstavil najraz-novrstnejša obuvala od najbolj luksuz-znega čeveljčka za razvajene dame do športnih in štrapacnih čevljev. Že na prvi pogled vidiš solidno delo, izbran okus in najnovejšo modo. Zdrave noge, zdrav narod! Tudi razstava čevljarskega mojstra A. Jakca iz Slovenske ulice 24 je okusno urejena. Na razstavi vidiš najraznovrst-nejša obuvala od preprostega do najfinejšega izdelka in kdor išče kvalitetni čevelj, ga sigurno tamkaj dobi. Za smuk, šport in galo pa tudi različno obuvalo, za poletni čas, razstavlja Jakac naš! Hlev je zgorel pri postajališču Oreho-vas Slivnica in trpi železniška uprava radi požara okoli 5000 dinarjev. Požar je bil bojda podtaknjen in so aretirali radi suma požara 51 letnega I. č. Kaj izgubljajo. Florjan Leopold iz Taborske ulice je izgubil na poti od Cankarjeve do Prešernove ulice zlato uro, vredno od 800 do 1000 dinarjev. Trgovska pomočnica Repnik Liza iz Koseske ulice 47 je izgubila med Aleksandrovo cesto in Gosposko ulico zlato zapestnico in zlato uro v vrednosti 1300 Din. Na Trgu svobode je pa izgubila Klemenčič Josipina 500 Din vredno zapestnico. A. K.: Žrtev zveste ljubezni Zgodovinski roman >To je grozno, to je strašno. Če bGmo tako potovali, ne pridemo niti v enem tednu v Marid, on pa je bolan, ranjen je, brez nege in pomoči; Teresitta, če bi umrl! . . .« Sobarica vzdrhti. »Niti za trenutek ga ne bi preživela.« Grofičina težka kočija obstane, bodisi slučajno, bodisi po kočijaževi nameri, pred pošto. V tej hiši je velik vik in krik. Posti-Ijoni in sluge pridno nalagajo zavoje in svežnje na težak poštni voz; nesrečni deklici šine v glavo misel; biti pa mora strašno trpka misel, ker pri tem vsa vzdrhti in se ji silna tegoba pojavi v očeh. »Diego,« (tako se je imenoval kočijaž) »kdaj dospemo v Madrid?« »Po božji in svetega Jakoba kompo- 33 stelskega milosti, Donna, če mule dobro potegnejo, v štirih dneh.« Mršav, zagorel postiljon prihiti ta trenutek okoli kočije. »Ali gre ta poštni voz v Madrid?« ga vpraša Donna Frančiška. »Da, Sennora.« »Kdaj boste tam?« »Pojutrišnjem, zgodaj zjutraj.« Dekle Vzdrhti. Pojutrišnjem! »Teresitta, pojutrišnjem bomo že v Madridu, videla ga bom...« »Ali mislite potovati s postiljcnom, Donna? Za Boga, kaj pa mislite? . . .« Da razumete začudenje in strah poštene sobarice, je treba vedeti, da so bili v onih časih poštni vozovi samo za najnižjo vrsto ljudi. Oholi grand, malo bogatejši hidalg, pater iz samostana, in sploh »vsi boljši ljudje« bi se sramovali vožnje v takem vozu, kaj šele ženska, ki ji je v resnici za njeno čast, ali ki vsaj kaže, da ji je. »Donna, saj gotovo veste, kaj bodo rekli na to ljudje!« Španka se zamisli, rdečica ji oblije če- lo. Brez tožbe in strahu je lahko prenesla očetove kletve, toda izpostaviti se jezikom, prekršiti narodne predsodke, k: jih je od najnežnejših otroških let gojila z mislijo in srcem, v katere je verovala kakor v božjo resnico, to je bilo preveč. »In on, polkovnik, kaj bo rekel? . . .* Ko je to vprašala, ni mogla poštena sobarica niti pomisliti, da bo to vprašanje odločilo borbo dekletovih čuvstev in odstranilo njene pomisleke. Devojka se iztrga mučnim mislim in oko ji zasije: »On, praviš? Saj ni Španec,« reče z močnejšim glasom, »razumel me bo in mi ne bo štel v zlo; saj delam tako samo radi njega . . .« Trda tema je že, ko vstopi v poštni voz, se skrbno zavije v črn svilen plašč in se stisne v kot voza, kakor da se želi skriti pred tujim očesom in celo sama pred seboj. Voz je skoro poln, kar je nenavadno v Španiji; razen donne in sobarice so v njem še štiri osebe. Prvi je Italijan, bogat trgovec iz Burgosa, ki po važnem trgovskem poslu potuje v Madrid. Smeh te posili, če ga pogledaš; za nekaj milj dolgo pot se je pripravil, kakor da bi potoval v Ameriko ali v Avstralijo. Čeprav je bilo poletje vroče, kakor je običajno v Iberiji, je dal nase, ne da bi pozabil na manto, kratek španski plašč, dve dolgi volneni suknji, v vsaki seveda nekaj žepov predaj, zadaj in ob prsih, a v žepih je bilo nešteto zavojčkov; štrle- li so ven in vsebovali hrane, ki bi zadostovala eskadronu konjenikov za tri dni; Italijan je imel po naravi, ne ko njegovi rojaki, obsežen želodec, ki je dobro prebavljal... Niti orožja ni pozabil; okoli bokov je pripasal širok viteški meč. za pas pa je zataknil dolgo bodalo in dva samokresa. SfiOdM pkuje Graški nogometaši v Mariboru Jutri v nedeljo 9. tm. gostuje v Mariboru enajstorica »Graz-sr Atletik Klub« (GAK), ki bo na igrišču SK Rapida nastopila proti kombinaciji ISSK Maribora in SK Rapida. GAK se nahaja v prav dobri formi, kar dokazujejo številni odlični rezultati, ki jih je dosegel v zadnjem času, zlasti proti dunajskim profesionalnim klubom GAK nastavi v Mariboru v naslednji postavi: Weissenbacher, Frisch, Werbo-schek, Schwarz, Kovar, Nernetz, Gaber, Buchta, Jellinek, Heubrandner, Gergitsch. Torej imena, ki jamčijo za dober in zanimiv nogomet. Tekma bo ob vsakem vre- menu in se prične ob 17.30. Pa tudi predtekma, ki jo bodo absolvirali nogometni sodniki iz Ljubljane in Maribora bo prav gotovo zanimiva, zlasti ker bodo nastopili vsi znani »mogočniki« na zelenem polju. Sedmi dan berlinske olimpiade Včeraj sta se zaključili le dve lahkoatlet ski dispciplini, in sicer tek na 400 m in 10.000 m. V teku na 400 m je zmagal Williams (USA) v času 46.5, 2. Roberts (Anglija) 46.7, 3. Lu Vale (USA) 46.8. V teku na 10.000 m si j-2 priboril zlato kolajno Hockert (Finska) v novem olimpijskem rekordu 14:22.2, 2. Lehtinen (Finska) 14:24, 3. Jonsson (Švedska) 14:29, 4. Murakoso (Japonska), 5. Salminen (Fin- ska), 6. Noji (Poljska). V nogometnem tekmovanju je Norveška premagala Nemčijo z 2:0 Sedaj so znani tudi rezultati olimpijske zvezdne vožr*je v Berlin in so si izmed petih udeležencev iz Jugoslavije priborili 4 zlate plakete, in sicer Burk-gard (Beograd) 2888 točk, inž. Strina (Ljubljana) 2.550 točk, Rukavina (Zagreb) 2414 in dr. Lukač (Mostar) 2238 točk. — Rauch iz Zagreba pa si je s 1514 točkami priboril srebrno plaketo. S tem uspehom so se naši avtomobilisti uvrstili med najboljše vozače na tej težki vožnji. GrazrMaribor v lahki atletiki. Pod pokroviteljstvom Mariborskega tedna se vrši v nedeljo, dne 9. avgusta ob 9. uri na stadionu SK Železničarja na Tržaški MACU cesti medmestni dvoboj reprezentanc Graza in Maribora. Spored obsega sledeče točke: teki na 100, 400, 1500 in 5000 m, štafeta 800x400x200x100 m, skoke v višino, daljino in ob palici, mete diska, krogle in kopja. Popoldne ob 15. uri so propagandni nastopi najboljših atletov Graza in Maribora na kopališču Mariborski otok. Gradčani so znano v odlični formi ter so pred nedavnim premagali reprezentanco Ljubljane. Ker so domačini postavili najmočnejšo postavo je pričakovati napetih borb in zelo dobrih rezultatov. Mo stolnim Mi; Mali oglasi Razno ENOLETNI TRGOVSKI TEČAJ »HERMES«. Maribor. Zrinjskega trg 1, daje solidno trgovsko izebraz bo. Nizka šolnina! Vpisovanje dnevno od 10.—-1!. ure. Zahtevajte prospekt! 3212 Za naše cesti edino Če želite kvalitetni pisalni stroj, tedaj kupite neuničljiv »WANDERER -CONTINENTAL«. — Cene smo za 20% znižali. — Sa.-nopro-daja: Ivan Legat, specijalist za pisarniške stroje, Maribor. Vetrinjska 30. Podružnica Ljubljana. Prešernova ul. 44. 2$69 POHIŠTVO lastnega izdelka dobavlja po skrajno zmernih cenah Zaloga pohištva združenih mizarjev. Vetrinjska ulica 22. na-sproti tvrdke V. Weixl. 9-t ENOLETNI TRGOVSKI TEČAJ KOVAČ Maribor, Gosposka 46. Vpisovanje dnevno. Najboljša in najcenejša izobrazba za pisar niško službo. Preskrba službe zastonj. .3622 JOS. TICHY IN DRUG Konces. elektrotehnnično do djetie. Maribor Slovenska ul. 16, tel. 27—56. izpeljuje elektroinstalaciie stanovanjskih hiš. vil gospodarskih objektov, zaloga motoriev lestencev svetilk, elektroln-stalacijskega blaga oo kon knrečnih cenah _______________ JEDILNE IN SPALNE SOBE. sperane. poiitirane. pleskane ter kuhinjske, najmodernejše opreme po nainižjih cenah. Mizarstvo In zaloga pohištva Kompara Aleksandrova 48 »HERKULES« KOLO Prenese najhujše štrapace ter je neugonobliivo. Nadofest-ni deli vedno pri roki. Zato pa če rabiš koio, katero dobiš tudi na obroke in pod zelo ugodnimi pogoji ogtej si »Herkules« kolesa na Kraija Petra trg 6 (Pokojninski zavod) pri tvrdki Godec. 5649 POZOR! Graščinska vina od 5 iitrov naprej pri dr. Kokoschimigg u Počehova 91 385S LOVCI! Pred sezono Vam pregledamo Vaše puške ter iih očistimo in popravimo po Izjemnih cenah! Puškama Pinter & Le-nard, Aleksandrova 18. 3872 GOSTILNA. »DALMA2IJA« Meljska c. 18. v soboto 8, in nedeljo. 9. t. in. vrtni -koncert. Izvrstna dalmatinska m štajerska kuhinja, prvovrstna vina, dalmatinske specija-litete. čevapčiči, ražnjiči, krasen senčnat vrt. Za obilen obisk se priporoča Jakob Ka-pitanovič. 3922 NUJNO OPOZORILO! Ker sem doznal, da bivši moj pomočnik Bartolj Alojz še vedno kasira pri mojih trgovskih in bifetskih dolžnikih. ter odgovarja moje priče v pravni in kazenski zadevi ter tudi črni moj trgovski ugled, opozarjam, da bom proti vsakomur, ki raznaša te neresnične stvari, sodno postopal. Tudi opozarjam moje dolžnike ponovno, da gospod Bartoli ni več pir meni nastavljen in ni upravičen kasirati oziroma sprejemati nobenih zneskov na moj račun. Postržin, trgovec, Pobrežje, Gosposvetska 56. 3951 IŠČEM GOSTILNO v najem ali na račun.Ponudbe s točnimi podatki na upravo »Večernika« pod »Dobra gostilna«._________________3915 ZOPET ZNIŽANE CENE. Bouret-svila Din 12.—. Trpinov bazar. Vetrinjska ul. 15. 2261 VINOTOČ ZA KALVARIJO odprt. 3938 POSTELJNE ODEJE šivanje odej iz vate, volne in puha. Izgotovljene >deje od Din 68.— naprej. Perje od Din 9.—. Puh Din 65.—, 145.—. 220.—. Novak. Konjska 8. 3930 Stanovanle SOBO S ŠTEDILNIKOM oddam. Gostina Lešnik, Nova vas št. 5.___________ 3889 SOBO S ŠTEDILNIKOM cddam. Ljubljanski ulica 46. 389.9 SOBO IN MALI KABINET za pisarno ali malo obrt oddam tik kolodvora. Aleksandrova 48._______________3895 SOBO S ŠTEDILNIKOM oddam stranki brez otrok. Dravska ulica 8. 3904 SOBO IN KUHINJO cddam odraslim osebam. Zrkovska cesta 24. Pobrežje. 3905 TRISOBNO STANOVANJE. solnčno, oddam v vili. Koroška cesta 99. Maribor. 3906 Dve lepi. veliki STANOVANJI takoj oddam. Studenci, Aleksandrova 17, pri malem mostu. 3947 Posest PRODAM HIŠO z gospodarskim poslopjem, velikim vrtom, sadonosmkom in stavbenim prostorom. V plačilo se sprejmejo hranilne knjige Mestne hranilnice Maribor. Studenci pri Mariboru, Sokolska 42. 3734 Naprodaj vogalna STAVBENA PARCELA v centru Maribora. Velika 500 nr. Vprašati Vrtna ul. 17. . 3913 NOVOZGRADBA soba, kuhinja, vrt 6500. — Lepa. moderna vila, 3 stanovanja. vrt, 195.000. Velika vogalna trgovska hiša zelo poceni. Vinogradno posestvo, 14 oralov, 2 orala vinograda, tik mesta. 60.000. Posredovalnica »Rapid«. Gosposka 28. 3928 ENODRUŽINSKA HIŠA z vrtom na prodaj iv ./-v /v Viiek užitka Kurja očesa, trdo kožo in zarasle nohte Vam odstranimo brez bolečin ter strokovnjaško zmasiramo noge v naši pedikuri. Obiščite nas, prepričajte se! NEGA NOG Din 10.—. Maribor. Aleksandrova c. 7. Službo dobi nudi santobrivcem iiovi, nedosegljivi, dvojno po^ ševni brivni aparat —----------------—------------------- 1ŠCEM VINIČARJA ki se razume na vinogradništvo iti sadjerejo s 3—4 pridnimi in poštenimi močmi. Naslov v upravi »Večerni-ka«.___________________ 3855 NATAKARICA prvovrstna moč. vsestransko zanesljiva, se sprejme takoj ali s 1. septembrom. Hotel in restavracija »Pri Jelenu«, Sv. Lovrenc na Pohorju. Zna nje nemščine in kavcija _po-trebna. 3868 Beograd, Surdufiička u8. 3 Telefon 25739 Kupujte ploščate gorilnike in obroče za petrolejke domačega proizvoda, prvovrstne kakovosti po nižje navedenih, izjemnih cenah: velikost 3 S 8 11 ploščati gorilniki Din 125.-, 130.-, 165—, 245,- za 100 koru. obroči za petrolejke: Din 25.-, 28.-, 28.-, 40,- za 100 kom. Na gornje cene dovoljujemo po velikosti naročila odgovarjajoč popust. Dobavljamo vsako količino. Zahtevajte vzorce in specijalne ponudbe! J) m | iRtrr. PEN D. s poševnimi grabljicami. Uporabljiv za vsako britvico. Brije gladko in polzi brezčutno po koži v vaše največje zadovoljstvo. Neločljive s »Fa-san« aparatom so »Fasan« rje proste britvice, Poskusite oboje in ne ločite se več od njih! --Glavno zastopstvo za Slovenijo: F. Tomažič, Maribor, Slovenska ulica 5 Kupujte svoje po* trebščine pri naših inserentih I HIŠNEGA SLUGO pridnega in delavnega, sprejmem takoj. Predstaviti se Oj| 2.-3. ure v »Veliki kavarni«. 3923__________________ MESTNEGA. OZIROMA RAJONSKEGA ZASTOPNIKA dobro vpeljanega pri špecerij skih trgovinah, iščemo za Ma ribor. eventuelno za celo Štaiersko. Ponudbe na lnter-reklam, Zagreb, Masaryk»va 28. pod štev. 121/A-70. 3928 V boljši hiši sc sprejme pridna, poštena in snažna KUHARICA. Natančen naslov na upravo »Večernika« pod »Pridna in poštena«. 3948 Darujte za Pomožno akcijo! Muškatni damascenec Gumijaste in kovinaste štampiljke napisne tablice za vrata, tvrdke, cerkve i. t. d„ modele za predtiskanje, klišeje, tiskovine, graviranje, monograme, tiskarske modele izdeluje strokovno in po konkurenčnih cenah Franc Liebisch, Maribor, Glavni trg 1 vhod veža Velike kavarne na dvorišču 3894 kot se je pod št. 80 kataloga točil v vinski poskušnji Mariborskega tedna, ki je bil toliko zahtevan in dnevno že v prepoidanskih urah razprodan, je lastni pridelek poznanega vinogradnika Josipa Mursa iz Krapja. Odslej ga bo točil le kratek čas neokrnjenega v svoji finoči gostilničar Vrzel Ra Slomškovem trgu. KAKO DOLGO? to sicer ni Glavno je prvo k ■ ■ Prodam Otvoritveno naznanilo Naznanjam cenjenim damam, da sem otvorila s 1. avgustom 1936 na Grajskem trgu štev. 1 v palači Grajskega kina novo modno trgovino pod naslovom KONfEKCIJA „GRETA“ Na izbiro bodo dunajski modeli in damske^ novosti vseh vrst. Otvorila sem tudi specijalni oddelek za žalne obleke. Cenjenim damam se za obisk toplo priporoča GRETA EFERL Zelo po ceni naprodaj AVTO Chevrolet, limuzina. 6 cilindrov, malo rabljen, v najboljšem stanju. Ogleda se lahko v Mariboru, Aleksandrova cesta 26.________________3881 ZBIRKO ŽUŽELK metuljev, živalskih okostij in starinskega orožja, pristne rita joMko in lovsko puško kal. 12 Vprašati: Korošec Pavel. Koroška cesta 10-11. k k 2897 DVE POSTELJI in nočni omarici na prodaj. Melje, Gubčeva 3._______2908 STAVBENI LES okoli 130 kubičnih metrov pri »Ruški koči« ugodno na prodaj. Pojasnila telefonska številka 2294. 3924 N IVE A da Vaši koži lep rjav ten in učinkuje prijetno in osvežujoče v vročih poletnih dneh če se počutite upehanega » in trudnega MALE ORGLE naprodaj. Einspielerjeva ul, 28. Maribor. 3931 POSOJILNICA 3UGOSLAV. P. BEIERSDORF & Co 3ii3 d. s. o. j., Maribor POSTELJA in posteljnina naprodaj. Sokolska 13, Studenci. 3942 R. Z. Z O. P. MARIBOR, NARODNI DOM USTANOVLJENA LETA 1882 NOVA MODERNA SPALNICA s psiho in moderna kuhinska kredenca takoj naprodaj. — Ruška c. 4, Gorjup. 3946 LEP PREDALNIK iz trdega lesa, omara in starinski predmeti poceni napro daj. Scheidbach, GosposKa ulica 28. 3953 Opravilna številka IX I 1346/36-12 Dne 8. oktobra 1936 ob 11. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin. Zemljiška knjiga Sv. Magdalena vi, št. 232 $ Cenilna vrednost: Din 119.866 50 Najmanjši ponudek: Din 59.933-50 Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabil na uradni deski sodišča. Sresko sodišče v Mariboru, odd. iV., dne 12. julija 1936. Dilau Sprejmem DVA DIJAKA na hrano in stanovanje. Na slov v upravi »Večernika«. 3943 Stanje hranil, vlog bKzu 60 milijonov Din Rezervni sklad nad 10 milijonov Din Zgublieno PETERO MLADIH K A- NARCKOV lepo pisanih, a še_ ne izšolanih pevcev, je ušlo. Morebitni najditelj naj javi svej naslov upravi. 394a Sprejema hranilna yloge na knjiilee in na tekoči račun ter jih obrestuje najkulantneje | Centrala: MARIBOR X DRAVSKE BANOVINE MARIBOR ,af— natoiba denarja, ker /amil za vlog« pri tel hranilnici Dravska banoelna s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno možjo — — Hranim I ta UvrJuje vse v denarno stroko spadajo*« posle tožno In kulantn o Spre j e in a ^■^fi?n,Sfamaoltfesm«n% Podružnica: CELJE izdaia konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratnl del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d, prestavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru. Stran 6. Mariborski »Ve čer n Žit« 'Jutra V Mariboru, Hoi ste umesti n tkondotskepa tedna O A AA A A 11 EU i V okusni skoUii opsemtieM damo, ki sem 90 kupit ftti veteivndtu 1 Mi IVI M 11II