Leto XX.
1980
OKTOBER 1980	ST. 19
GLASILO DELAVCEV DELOVNE ORGANIZACIJE 2 E L E ZA R N E ŠTORE
Proizvodnja slovenskih železarn v avgustu
V	letnih mesecih proizvodnja že običajno ni kaj prida in avgust je največkrat najslabši. Velika odsotnost z dela zaradi letnih dopustov in kjer je to možno in upeljano, kolektivni letni dopusti pomenijo razumljivo tudi manjšo mesečno proizvodnjo. Letos je treba dodati tem običajnim pogojem še pomanjkanji vložka zaradi slabih proizvodnih rezultatov v minulih mesecih. Težave v redni oskrbi s kupljenim vložkom imajo še dodaten vpliv ob pomanjkanju vložka iz lastne proizvodnje jekla. Omejevanje uvoza povzroča nekatere nezaželene posledice pri zagotavljanju rezervnih delov za vzdrževanje in neposredno ali posredno tudi pri oskrbi s surovinami. Pomanjkanje koksa je i-melo' za posledico v jeseniški železarni ustavitev plavža št. 1 dne
19.	avgusta. Plavž stoji že mesec dni in manjša proizvodnja surovega železa je že povzročila in povzroča tudi manjšo proizvodnjo jekla. Možnosti za nakup večjih količin surovega železa ni in tako se obeta tudi za naprej manjša proizvodnja jekla in s tem manj vložka za valjarne na Jesenicah in manj proizvodov za nadaljnjo predelavo in prodajo.
Čeprav je v Železarni Ravne po osmih mesecih blagovna proizvodnja skoraj 3 % nižja, kot je bila ob koncu avgusta lani, verjetno ne bo večjih težav, da ta rezultat do konca leta popravijo, saj je letošnja proizvodnja surovega jekla približno 2 % Večja kot v enakem času lani. Zagotovljen vložek za nadaljnjo predelavo pomeni zagotovitev pogojev za večjo proizvodnjo.
V	Železarni Štore je bila tudi v avgustu proizvodnja za prodajo precej nad načrtovano dvanajstino, tako da skoraj ni bojazni, da ne bi dosegli načrtovane količine za letošnje leto. Njihova o-semmesečna blagovna proizvodnja je kar 10 % večja, kot je bila v enakem obdobju lani, letošnja proizvodnja surovega jekla pa je z novo pečjo 49 % večja, kot je bila konec avgusta lani. '
Napisana problematika o težavah v proizvodnji za avgust govori še o mnogočem, kar pa ni posledica zunanjih vplivov. O-kvare na napravah, na katerih so bila pravkar izvedena velika popravila, velike kasnitve nekaterih načrtovanih popravil, prekomerni izostanki z dela so neposredno povzročili dodatno o-mejevanje proizvodnje. Ob že ta-
ko prenizki proizvodnji jekla je bila količina nenačrtovanih kvalitet še toliko bolj boleča, prekomeren izmet pa je bil zabeležen tudi pri drugih proizvodih.
Po vsem, kar je doslej napisano o proizvodnji v avgustu, res ne moremo pričakovati ugodnih podatkov; seveda so tudi tokrat izjeme.
Proizvodnja.surovega železa je bila dosežena na Jesenicah 84 %, v Železarni Štore pa 124 %>, tako da so se z 99 % že zelo približali zbirnemu načrtu. Izvršitev mesečnega načrta za Slovenske železarne znaša 92%. Načrt proizvodnje surovega jekla ni bil dosežen v nobeni jeklarni in je skupna izvršitev le 88 %. V jeseniški jeklarni so obratovali zaradi težav z delovno silo praktično ves mesec le s 4 SM pečmi: Manj tekočega vložka zaradi
Konferenca Zveze izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav Jugoslavije je na svoji svečani seji 23. novembra 1979. leta v Titovem Užicu razglasila 12. oktober za Dan inovatorjev Jugoslavije. Tega dne leta 1941 je tov. Tito v osvobojenem Užicu, globoko prepričan v ustvarjalno sposobnost borcev, v, njihovo nezlomljivo, moč in patriotsko zavest, sporočil: «Partizanske delavnice orožja je potrebno razvijati do maksimuma. Ne bojte se idej in predlogov, ki so polni idealizma in so podobni fantaziji nedoraslih kadrov oziroma polstrokovnjakov. Dajte tem ljudem možnost, da ostvarijo svoje ideje in dokažejo; kaj zmorejo. Prepričan sem, da bodo mnogi naredili nova orožja ali pa u-speli popraviti staro in pokvarjeno.« Tov. Tito se. je v teh usodnih trenutkih naše revolucije o-prl na neusahljivo ustvarjalno moč in moč idealizma. Inspiri-rani z iniciativo in delom tov. TITA so delavci pričeli; z intenzivnim delom pri orožju in orodju. V vsaki akciji, v vsaki borbi se je rodilo kaj novega, kar je celo v najbolj neenakopravnih bitkah prispevalo k zmagi.
Ta močna inventivnost, ki se je kazala med oboroženo revolucijo, je prišla do izraza tudi v času re-
ustavitev plavža pomeni tudi nižjo proizvodnjo; to in še razne okvare so pripomogle k temu, da je mesečni načrt dosežen le 87 %.
V Železarni Ravne so v avgustu že običajna velika popravila in 94 % izvršitev ne preseneča. V Železarni Štore ima nedogra-jenoSt investicije svoj vpliv na slabo izvrševanje planirane proizvodnje in seveda .nepredvideni zastoji. Mesečni načrt proizvodnje surovega jekla so dosegli z 79%.
Mesečni načrt blagovne proizvodnje so izvršili v Železarni Jesenice 77 %, v Železarni Ravne 89 % in v Železarni Štore 111 %. Podatki o proizvodnji valjane Žiče in vlečene žice, kar zanima predvsem predelovalce teh proizvodov v Slovenskih železarnah in druge porabnike, so tako nizki, da ne obetajo nič dobrega, saj je
volucionarne preobrazbe in socialistične izgradnje naše domovine. Vsi delovni ljudje, inovatorji,'ki so bili pripravljeni vlagati svoje ustvarjalne sposobnosti za razcvet naše socialistične samoupravne in neuvrščene skupnosti, so z radostjo in ponosom izrazili željo, da 12. oktober proglasijo za Dan inovatorjev Jugoslavije. S tem so želeli izraziti zahvalnost prvim ustvarjalcem — novatorjem in obenem brezmejno spoštovanje osebnosti in ustvarjalnemu geniju tov. Tita, čigar grandiozno veličastno delo je vtkano v zgodovino zmage našega delavskega razreda.
Dan inovatorjev Jugoslavije simbolizira ustvarjalnost delavca — borca — revolucionarja, ki se je prebujala v viharju oboroženega boja in' se razvijala v času revolucionarne izgradnje in obnove domovine ter se stalno potrjevala kot močna sila razvoja socialistične samoupravne izgradnje.
Dan inovatorjev je manifestacija enotnosti, idejne trdnosti' ter neomajne opredelitve v borbi za popolno svobodo ustvarjalnosti delavnega človeka. To je dan družbenega priznanja in vrednotenja prispevka delavca ustvarjalca k visoki produktivnosti, krepitvi materialne osnove sa-
zbirni načrt valjane žice npr. za 8 mesecev dosežen le 71 %, pri vlečeni žici pa 79 %. Mesečna izvršitev skupno za vse tri železarne znaša 87 %,
Pri predelovalcih so bili kolektivni dopusti in pomanjkanje vložka glavni vzrok, da ' je bila v avgustu dosežena proizvodnja le 80 %. povprečno načrtovane mesečne proizvodnje. V vseh štirih delovnih organizacijah predelave žice so si rezultati dokaj podobni, saj znaša izvršitev v Plamenu 78%, v Tovilu 77 %, v Verigi 84% in v Žični 77%.-
Mesečni načrt blagovne proizvodnje je bil v avgustu v Slovenskih -železarnah dosežen 86 %, tržišču pa so odpremili 99 % proizvedenih izdelkov.
(Nadaljevanje na 2. strani)
moupravljanja in povečanju skupnega družbenega bogastva. Z vsakoletno'proslavo 12. oktobra bo izražena nepretrganost v razvoju' novatorstva in raeionaliza-torstva ter na tej osnovi lastnega tehnološkega razvoja.
Dan inovatorjev se bo vsako leto proslavljal v republikah in pokrajinah z organiziranjem priložnostnih manifestacij afirmativnega značaja, kot so razstave, akademije itd. Republiške in pokrajinske organizacije Zveze izumiteljev bodo z Gospodarsko zbornico, Zvezo inženirjev in tehnikov, Zvezo sindikatov, Zvezo socialistične : mladine itd. izvajale trajne akcije prek celega leta, na Dan inovatorjev pa bodo zaključne delavne svečanosti, na katerih bodo proglašeni najboljši posamezniki in skupine.
Vsako leto 12. oktobra bo konferenca Zveze izumiteljev Jugoslavije ha predlog republiških in pokrajinskih organizacij podeljevala naj višja priznanja ža razvoj ustvarjalnosti.
Dan inovatorjev Jugoslavije bo tako vsako leto najširši pregled naše' ustvarjalnosti in dosežkov na področju znanstveno-tehnolo-Škega in gospodarskega razvoja.
Oddelek za inovacije
Dvanajsti oktober -dan inovatorjev Jugoslavije
Izdelava samoupravnih splošnih aktov
Pri izdelavi najrazličnejših predpisov, ki urejajo samoupravna razmerja v organizacijah združenega dela, se velikokrat najdemo pred dilemo, kakšno pot naj uberemo, da bo delo čim kvalitetnejše in čim sistematičneje narejeno. V praksi je organizacija priprav za izdelavo samoupravnega akta najmanj prisotna predpostavka, saj se k izdelavi pristopa praviloma takoj, brez nekega reda. V literaturi ne najdemo podrobneje obdelanega pripravljalnega postopka, vendar lahko ugotovimo, da so pri izdelavi prisotne določene iaze tega postopka. Če se bomo vsaj okvirno držali teh faz, predvsem pri izdelavi osnovnih samoupravnih splošnih aktov, bo s tem dosežen določen namen. Naj naštejem samo pomembnejše faze pripravljalnega postopka.
1.	Določitev okvirnega plaha izdelave in postopka sprejemanja
(Nadaljevanje s l. strani)
Vrednost izvoza je bila v avgustu zopet dobra ali celo boljša od dosežkov v prejšnjih mesecih, ko je bila dosežena ali celo presežena povprečno načrtovana vrednost, saj znaša presežek celo 8%, kar je predvsem zasluga izvoza Plamena in Verige.
Kljub slabim količinskim proizvodnim rezultatom je bila celo presežena, načrtovana vrednost prodaje ža 8 %>. V Železarni Jesenice 102 °/o, v Železarni Ra^ne 109 % in v Železarni Štore 127 %. Med predelovalci žice je samo v. Verigi zabeležena ugodna realizacija prodaje s lil % izvršitve mesečnega načrta, medtem ko so v Plamenu dosegli 96 %, v Tovilu 83 % in v Žični 99 % načrtovane vrednosti prodaje. Ugoden rezultat dosežene." vrednosti je torej predvsem zasluga sprememb prodajnih ceh.
Na pragu jeseni smo in tik pred pričetkom zadnjega četrtletja; Res. je, da je vrsta težav, ki nam jih nalagajo stabilizacijski ukrepi; res pa je-tudi, da je še mnogo tega, kar bi lahko odpravili in s tem izboljšali , naše. delo- in -proizvodne rezultate. Nekaj zunanjih težav je takega značaj a, da ne sedaj in ne v bodoče ne moremo pričakovati bistvenih sprememb" danih pogojev. Ob načrtovanju- srednjeročnega: programa razvoja in -v pripravah' za: izdelavo gospodarskega načrta za prihodnje -leto jih bo; treba upoštevati.
Milan Marolt
ali; zato, ker to narekuje organizacija dela in poslovanja, da- se uredijo določena vprašanja.
4.	Študij posameznih predpisov
Po opravljeni evidenci nekaterih zakonskih predpisov, ki so potrebni za izdelavo določenega samoupravnega akta, moramo pristopiti k študiju teh predpisov.
Predvsem moramo proučiti tiste predpise, ki; nam niso dobro poznani. Poslužujemo se lahko tudi različnih modelov in vzorcev ter že izdelanih osnutkov aktov drugih organizacij z namenom, da spoznamo različne pristope v izdelavi.
5.	Ugotovitev splošne problematike iz področja in konkretne problematike- v OZD
Na osnovi pismenoi evidentirane splošne problematike področja,' ki j o . želimo normirati, je. potrebno konkretizirati probleme in ugotovitve v okviril, določene organiža-. cij.e. To pomeni analizo'obstoječih aktov, ki že, urejajo, ta področja, ugotavljanje, kateri -so z vidika zakona oziroma ustave še primerni za uporabo. Ugotoviti jo .potrebno, katere določbe morajo biti spremenjene,, pri' čemer je -pomembno, ali je- nujna sprememba zaradi zakona oziroma zaradi po-; treb delavcev.' V tern zadnjem pri-. meru'je treba'zlasti zbrati pripombe in mnenja glede: želja delavčev,' kako v bodočb urediti določeno, problematiko. -;
G. Obravnava določene ' problematike na komisiji ža , pripravo akta
Ko -sipo spoznali splošno problematiko iz mnenj enega' področj a in ugotovili- konkretno -problematiko
v QZD, je potrebno o tem seznaniti člane komisije oziroma organa, ki je zadolžen za izdelavo tez oziroma osnutka akta. Ta organ bo dokončno Ugotovil dejansko stanje, družbeno-politične pogoje -in pravne rešitve določene proble-'. tnali k e. Izhajajoč iz tako. ugotov-1]enega stanja, bo potrebno ugotoviti, - kakšne posledice- nastanej o z rešitvijo' te problematike na tak ali drugačen način. . Ugotavljanje;, tega, kakor, tudi priprava, materiala, predstavlja določeno ; obliko .raziskovalnega dela, zlasti ko gre za urejanje temeljnih, odnosov. Na osnovi - tako obdelanega materiala še pristopi k izdelavi tez akta."
7.	Izdelava tež
in obravnava le-teh
V praksi se v večini primerov ne izdelujejo teze, ker prevladuje mnenje,'da je to nepotrebno in Zavlačuje postopek sprejema. Zlasti j e . to. mnenje razširjeno; m e® osebami, ki nimajo . Strokovnega znanja in takoj' 'pristopijo, na podlagi določene ideje, k pisanju,o-snutka ali predloga samoupravne-. ga akta. "
Ni .potrebno posebej poudariti... da je takšen postopek in. da normiranje. kot je .že omenjeno, predstavlja. določeno strokovno, delo. .-ki; mora biti Sistematično -ih vse-.’, huje- prvine, raziskovalnega dela. Teze imajo namen, da se sprejme-. jo kot diužbeno-politična odločitev o spornih vprašanjih. Z -izdelavo tez se v bistvu skrajša pošto- „ pek,. kajti če so osnovna izhodišča sprejeta, je lažje izdelati poznejši osnutek oziroma predlog akta! Teze se dajo v obravnavo samoupravnim delovnim skupinam oziroma manjšim skupinam delavcev, da g njih razpravljajo in podajo svoje pripombe. O tezah se naj rte bi odločalo z izjavljanjem,' temveč bi naij bile le predmet razgovora, :da se lahko ugotovijo stališča delavcev. Primerno ;bi bilo, da bi še teze objavljale, ker bi se tako o njihovi vsebini seznanilo čimveč delavcev. Teže bi' ne bilo potrebno pisati v: primeru,' če gre za pravno-tehnične norme in' pri raznih poslovnih aktih, -ki določa-, jo način dela. Teze So pa nujne,.če -gre za temeljne akte, ki urejaj o-osnovna	- družbeno-ekonomska.
vprašanja.
8.	Izdelava' osnutka
samoupravnega splošnega akta
. Po končani razpravi o tezah- sa- • moupravnega akta in - zbranih, pri-. pornbah mora vse pripombe obravnavati komisija za izdelavo samoupravnega -akta . oziroma določen, strokovni lea-m in zavzeti 'stališča
o.	pripombah. Na podlagi tez. m' sprejetih stališč v' okviru, delov-, nega telesa' .je'- potrebno pristopiti X k. izdelavi osnutka . splošnega 'akta. S pisanjem .osnutka še. zaključi .pripravlj-alni postopek za -sprejem . samoupravnega • splošnega • akta.
Marjan Jošt.
Povzeto po. učhemlai'
Truda Nomoš,- dr. Sime .Ivanjko. " . »Osno.ve pravnega oblikovanja; ž..? samoupravnih splošnih aktov«
Prihodnjič;
Postopek sprejemanja samoupravnih aktov
V	tem planu je potrebno določiti, čaš priprave pisanja tez,- o-snutka, konsultacije, pišarija predloga, in končni sprejem. Plan mora vsebovati tudi imena oseb, ki bodo sodelovale pri izdelavi’in ; njihove'; zadolžitve.
2.	Namen in osnovni cilji, ki jih želimo z aktom doseči .
V	tej . fazi je potrebno opredeliti osnovne cilje, ki jih: želimo z aktom' doseči. Nujno je potrebno-ugotoviti, ali se; splošni akt sprejema 'zato, ker to narekuje Zakon,
Proizvodnja slovenskih železarn v avgustu
3.	Proučitev predpisov, ki urejajo določeno vprašanje
V tej lazi je potrebno evidenti-.. idil vša.'vprašanja, ki jih določa zakon ali drugi predpis in katera morajo biti urejena v splošnem . aktu. Pri tem je potrebno ugoto-~ viti, ali-zakon, daje tudi smernice oziroma določa kriterij e za ureditev 'konkretnega vprašanja, ali je to prepuščeno delavcem -samim. Pri preučevanju tega se je potreb-. no posluževati različnih, komentarjev, sodne prakse in strokovnih kazal v komentarjih. Pri' proučevanju vprašanj,, ki motajo biti u-rejena v splošnem, aktu, no zadoi šča proučiti konkretna določila, ki : opredeljujejo vsebino akta, temveč je nujno proučiti vše predpise,, ki so direktno in indirektno, pove.-, zani s področjem, ki se ureja. Razen tega je potrebno proučiti in upoštevati vse. druge predpise, družbene dogovore, ostale samoupravne akte in druge akte, ki vse-Ibujejb vprašanja iz vsebine določenega akta.
Dan Združenih narodov
Svobodoljubno in napredno človeštvo praznuje 24. oktobra Dán združenih narodov. Tega dne le--. ta 1945 je namreč večina držav podpisnic ustanovne listine Združenih narodov ratificirala ta izredno pomemben dokument, sprejet 26. junija istega leta na u-stanovnem zasedanju v San Franciscu. Tega zasedanja so se udeležili predstavniki 46 držav; 24 Oktobra je podpisalo listino'51 držav, med njimi tudi Jugoslavija. Seveda se je članstvo združenih narodov že izredno pomnožilo. Novi neodvisni narodi Afrike in- Azije se v Organizaciji združenih narodov (OZN) v velikanski večini borijo za uresničevanje miroljubnega sožitja in za ‘ svoj vsestranski svobodni raz-; voj. Ob.’ Zasedanjih nevezanih, neuvrščenih držav , sp je pokazalo, da pomenijo že veliko moralno silo v boju za mir in enakopravno sodelovanje med narodi. Ob vsaki priložnosti se z velikim spoštovanjem in hvaležnostjo spomnijo ria svojih zase- . "dan j ih j enega od ustanoviteljev neuvrščenih in velikega borca , za mir in cilje neuvrščenih, tovariša. TITA.-
•Letos, .35 let po ustanovitvi Organizacije združenih narodov žal ugotavljamo, da na mnogih straneh; sveta prenapeteži kršijo načela' ustanovne listine Združenih narodov. Vsa prizadevanja miroljubnih'fe ’ in zagovornikov miru med narodi naletijo na gluha .ušesa. Ob tej obletnici’ smo lahko resno zaskrbljeni, kako bo mogoče ohraniti prepotreben mir méd narodi in državami.
Ne
pozabimo
V dneh od 1. do 3.. oktobra 1943 jé zasedal v Kočevju zbor odposlancev slovenskega naroda, demokratična in svobodno izvoljen na volitvah med 20. in 25. septembrom istega leta. Zbora se je udeležilo 572 poslancev in 78 gostov, med' njimi tudi delegacija AVNOJ š predsednikom dr. Ivanom! Ribarjem ter délegaciji centralnega komiteja KP Jugoslavije;' in vrhovnega; štaba narodnoosvobodilne Vojske. Slovensko ljudstvo je po svojih odposlancih obsodilo belo ih playo gardo., Z velikim navdušenjem in' popolnoma enoglasno 'se je zbor odposlancev opredelil za novo,. na demokratičnosti in narodni enakopravnosti, zgrajeno Jiigoslavij d. • V slovenski. zgodovini bo Ostal kočevski' zbor odposlancev slovenskega narodti zapisan kot naš prvi demokratično izvoljeni' parlament. Na tem zboru., so izglasovali ..tudi zaupnico dotedanjemu delu izvršnega odbora Osvobodilne fronte in mu hkrati izrekli'vse; priznanj e.
Poletno potepanje po Irski
Človeku se ne ponudi vsak dan priložnost potovati po Irski, zato menim, da bo nekaj vtisov o tej deželi zanimivih za vsakogar. Naj takoj poudarim, da ne gre za tisti del Irske, ki spada; k Veliki Britaniji in kjer prihaja do številnih obračunov med katoliškimi Irci in protestantskimi Angleži, zlasti v upravnem središču takoimenovanega Ul-sterja, v Belfastu. Pač pa bo govora o svobodni republiki Irski, -ki zavzema večji del otoka in katerega glavno mesto je Dublin,
čina. Hitro menjavo vremena povzročajo neprestani vetrovi, ki so zlasti močni na zahodni obali otoka, sestavljeni' iz strmih pečin nad vedno razburkanim Atlantskim oceanom.
Dublin ni dosti večji od naše Ljubljane, kar se tiče prebivalstva, ki je sicer izredno redko naseljeno, saj prebiva le približno toliko ljudi, kot jih ima Slovenija, na ozemlju - .celotne republike, ki meri približno tretjino Jugoslavijo oziroma 701280 km2. Drugačna 'je razporeditev, ali bolje rečeno izgled mesta:
Del glavnega mesta — Dublina
Polet iz ljubljanskega letališča Brnik do Londona traja dve uri, od tod do Dublina pa 50 minut. Direktne letalske linije med Jugoslavijo in Irsko ni, a to »pomanjkljivost«, se je dalo s pridom izkoristiti: štiri dni srno si ogledovali angleško prestolnico, v kateri živi menda najbolj pisana množica ljudi iz vseh koncev, sveta in komajda srečaš domačina. Zato pa je. povezava med Londonom in sosednjim, »smaragdnim otokom«, kot pravijo,, lirski, toliko pogostejša. Obe državi združuje tudi podobno oceansko podnebje, kar pomeni v praksi stalno uporabo dežnika tudi sredi julija ali avgusta, medtem ko se temperature: tedaj povzpnejo od 10—16° C — vse višje je že nenavadna vro-
nikj er ni piretirano visokih stolpnic, in še te redke se najdejo le v poslovnem, središču mesta, medtem ko ljudje žive v (razmeroma majhnih) družinskih hišah, ki so popolnoma enake med seboj na področju celotnega predela mesta. Včasih jih je moč ločiti le po'hišnih ,številkah,: pa še te na nekaterih mestih zamenjujejo imena hiš. Tudi lepo urejenih parkov je veliko; za osrednjega domačini pravijo,^ da je največji; v Evropi,; združuje pa .živalski vrt-, zabaviščne in rekreacijske prostore vseh vrst, veliko .sprehajalnih površin, za nameček je speljana skozenj še avtomobilska cesta, lci služi za nekakšno obvoznico.
Človeku postane kmalu jasno, zakaj se Irska imenuje »sma-


r.- mHf	,*•,
* t |||§
Mm
■ M ril
¡jfe;:'*" ■ c.-* ¥. L’
ragdni otok« vsa je namreč zelena in neprestani dež. zelo poživljajoče .vpliva na svežino te barve, visokih, gora ni, Itako da trava ■ Sega prav do vrhov gričev — vsa pokrajina nekako spominja na našo Dolenjsko glede tega. Razlika je , v razpareelira-nosti vsega ozemlja z živimi mejami na večjem delu otoka, a s kamnitimi- ograjami na severno-žahodnem: področju, , ki je naj: revnejši predel z mnogimi jezer-ci in skoraj nerodovitno, s skalami posejano zemljo. Tudi š cest večinoma zakriva pogled gosta živa meja, med katero najlepšo tvorijo veliki grmi fuksij. Vse te zelene travnike popestru-jejo ha vsakem koraku črede ovac in krav ter konji, ki se preseljujejo iz enega ograjenega predela v drugega skozi vse leto. Hlevov namreč Irci praktično ne poznajo, zato pa tudi snega ne in zimske temperature so v poprečju 10° Č, medtem ko občutek vlažnosti oziroma obilica, padavin ostaja menda vedno.
Za pestrost pokrajine Skrbijo tudi lepo negovane hiše, od katerih je veliko novih in so praviloma nazsežne ter pritlične, za razliko od enonadstropnic v mestih. Država v zadnjih letih nudi prebivalcem Ugodne kreditne pogoje ža gradnjo', da bi znižala izredno veliko stopnjo izseljevanja, kar je že dolgo pereč problem za Irsko. To je namreč izrazito poljedelska dežela, medtem ko industrije, (razen v večjih mestih) praktično ni. Tako si zelo mnogo ljudi pomaga., s kmečkim turizmom oziroma oddajanjem sob; za. prenočišče in obilni, angleški zaj trk1 (sestavijen iz; ovsenih kosmičev, jajc, s šun-ko in klobasicami, surovega masla, popečenega kruha in kave ali običajnejšega čaja ž mlekom) je treba odšteti preračunano približno 300- din, Na splošno so cene vsega, blaga in storitev viš-
je, kot sol pri nas; ob upoštevanju njihovih prihodkov pa lahko ugotovimo, da je odnos pravzaprav isti.
Nadaljnja značilnost Irske je veliko število otrok v družinah — poprečje pri- tem so štirje otroci, To ljudi ne ovira, da si ne . bi privoščili počitnic na drugem koncu otoka na primer. Seveda ženske navadno takoj po poroki odpovedo službo in ostajajo doma, Velika večina teh otrok se nikoli ne poroči, ali postanejo duhovniki oziroma nune, ali pa se kako drugače raztepejo po svetu. Irci so veseli, ljudje, znajo si poiskati, zabavo., a tudi veliko, pijejo I zlasti njihovo priljubljeno temno pivo imenovano Guinness, medtem ko so glede vin popolnoma vezani na uvoz, tako da stane en deciliter vina toliko, kot pri nas! cel liter. Ob večerih so njihove gostilne tako polne, da komaj lahko še kdo ¡vstopi; V- mnogih goste zabavajo glasbene skupine, ki prepevajo 'zlasti njihove narodne pesmi; takšni večeri se žal večkrat končajo s pretepi. Po drugi strani pa so Irci izredno mirni ljudje. Ko smo zakrivili prometno nesrečo s .čelnim trčenjem pri. manjši hitrosti (Irska ■ je namreč ena redkih držav^na svetu, ki je lše obdržala vožnjo po levi' Strani cestišča, , na kar smo za hip pozabili!), se ni nihče razburjal, pač pa smo vse! uredili trezno in z medsebojno pomočjo.
Irska je torej prijetno zelena, precej monotona dežela z veliko dežja in vetra, z mnogimi dobro ohranjenimi gradovi in redko posejanimi hišami; Njeni prebivalci so prijazni, skromni ljudje, ki z veseljem sprejmejo obiskovalce in ne poznajo tiste nore naglice sodobnega-razvitega sveta, pač pa znajo uživati v majhnih, vsakdanjih, stvareh.
Jelka Žolnir
Sprejem v pionirjev - prvakov
Dne 16. septembra v popoldanskih urah je bilo. pred štorskim gasilskim domom zelo živo. Vodstvo IGD je povabilo na sprejem predstavnike družbenopolitičnih organizacij kraja in-železarne; krajevne skupnosti, predvsem pa j jo. povabili .mame in očete pionirjev — zmagovalcev v gasilskem državnem tekmovanju na Tjentištu. Prišli so tudi. novinarji Pionirskega lista in prejšnji, dolgoletni predsedr nik. Gasilske, zveze Slovenije, tovariš. Vrhovec. Pionirčki so navzočim prikazali dve vaji> m sicer, vajo z brentačo in dvodelni napad.
Poluradnem delu so nas.-štorski starejši gasilci povabili na prigrizek v njihov, dom, kjer pe ¡vsem: Spregovoril ..predsednik društva, .tovariš.;.Slavko Plevnik. Njegov govor,objavljamo v celoti': .
DRAGI PIONIRJI - SPOŠTOVANI GOSTJE!
Dovolite mi, da se v imenu upravnega odbora in svojem imenu zahvalim pionirski ekipi našega Gasilskega društva za požrtvovalno in nesebično'delo pri vajah in pripravah za zvezno tekmovanje in koristim prijetno dolžnost, da zmagpvalni ekipi čestitam za izredni uspeh, za doseženo prvo mesto na zveznem.'gasilskem tekmovanju na legendarnem Tjentištu.
Mi vsi smo v društvu izredno ponosni in veseli, da imamo v svojih vrstah državnega prvaka, kar je izreden uspeh ne samo za pionirsko ekipo, temveč za celotno društvo, pa ne samo društvo, ampak tudi za kraj Store in občinsko zvezo. Celje. Zadovoljni smo, da so temeljite predtekmovalne priprave rodile takšen uspeh.
p\T«-, ol -j	1 CN	A
Eden izmed številnih gradov
FRANC MEŽEK ■
Osemdesetletnik
Dne 20. avgusta smo čutili dolžnost, da obiščemo gasilskega veterana Franca Mežka, ki je dan poprej dopolnil 80 let svojega plodnega življenja. Na obisku je bil predsednik IGD Železarne Štore inž. Slavko Plevnik, poveljnik Štefan Krumpak in podpisani. Žal se obiska ni mogel udeležiti tajnik Tone Mackošek.
Na svojem domu v Šentjurju nas je Franc Mežek sprejel nadvse prijazno, saj smo bili njegovi stari znanci. Ob vstopu v vežo in nato v -dnevno sobo smo se znašli v prostorih, ki nosijo pečat gasilskega življenja in delovanja jubilanta. Njegova zbirka odlikovanj, priznanj in raznih fotografij so priče vsestranskega delovanja gasilske organizacije, ki je bila. že pred drugo svetovno vojno ena najpomembnejših. Pred štirimi leti je nekaj starih slik odstopil slovenskemu gasilskemu muzeju v Metliki ter tako prispeval in dopolnil njeno zbirko.
Franc Mežek je bil rojen 19. 8. 1900 v Tržiču, kjer je obiskoval osnovno šolo, gimnazijo v Kranju, gradbeno fakulteto v Ljubljani. Leta 1920 se je zaposlil na mestni občini v Ljubljani, kjer je našel prve stike z gasilci. Takrat so bili v Ljubljani poklicni in prostovoljni gasilci pod eno streho v Mestnem domu. V gasilski organizaciji je opravljal od leta 1928 številne funkcije. Leta 1930 je bil med organizatorji vseslovanskega kongresa v Ljubljani. Vodil je stanovanjski odsek in skrbel, da je bila Ljubljana ljubezniv gostitelj številnih gasilcev, ki so prišli iz raznih krajev Jugoslavije in tujine. Poleg tega je takrat pripravil za povorko vsa stara vozila, orodje in
opremo, ki jo je hranila Ljubljana že iz prejšnjega stoletja. Teje bila tudi zadnja predstavitev starih parnih in ročnih brizgaln s konjsko vprego.
Kot tajnik gasilske zajednice dravske banovine v Ljubljani ni bil Franc Mežek le iskren borec za slovensko in slovansko gasilstvo, ampak tudi prizadeven učitelj mlade organizacije, skratka: bil je velik gasilec. V tej dobi njegovega vsestransko plodnega delovanja je prejel številna gasilska odlikovanja in priznanja, skupaj 18. Tajnik gasilske skupnosti je bil vse do okupacije leta 1941, ko so italijanski okupatorji ukinili tudi delo skupnosti.
Po osvoboditvi je bil Franc Mežek po nalogu zveznega ministrstva za industrijo v Beogradu poslan v Železarno Štore. Tu je organiziral varnost pri delu in med drugim ustanovil gasilsko društvo. Od 11. 6. 1949 je bil referent za gasilstvo in varnostni tehnik. Industrijska gasilska četa železarne Štore se je pod njegovim vodstvom vedno bolj krepila, zboljšali so se medsebojni odnosi, predvsem z upravo' in sindikatom. Pp reorganizaciji gasilske službe (četa se je preimenovala v društvo) je bil na občnem zboru 27. 1. 1951 izvoljen za prvega predsednika društva. Funkcijo je opravljal do 17. 1. 1953 in nato spet od 23. 1. 1960
do 16. 2. 1962, ko so ga izvolili za častnega predsednika. '	= •
Leta 1971 je Frane Mežek zbral iri napisal kroniko gasilskega društva Železarne Štore, ki je bila -natisnjena ob 25-letnici društva.
Tudi za svoje delo v gasilski organizaciji po osvoboditvi je prejel številna priznanja in odlikovanja, skupaj 8. Vsa njegova odlikovanja so bila letos na spominski razstavi ob IX. gasilskem kongresu v Brežicah.
Njegov dom je mali gasilski muzej. Svojo zbirko ima skrbno urejeno in ohranil je del zgodovine tudi za tiste, ki so prišli za njim v gasilske vrste. Zato želimo, da bi tovariš Mežek še vrsto let ostal v gasilskih vrstah kot živa priča razvoja gasilske organizacije in njenega humanega dela.
Franjo Mauer
ODLIKOVANJA IN FRIZNANJA FRANCA MEŽEKA
V stari Jugoslaviji:
1930: Spominska svetinja Prvega prostovoljnega gasilskega in reševalnega društva Ljubljana-mesto;
1930: Kongresna kolajna Jugoslovanske gasilske zveze Ljubljana;
1930: Srebrna kolajna Glavne gasilske zveze poljske republike;
1930: Zlata kolajna Čehoslova-ške gasilske zveze;
1930: Srebrna kolajna Hrvat-ško-slavonske vatrogasne zajednice v Zagrebu;
1930: Srebrna kolajna Saveza vatrogasnih društava i četa za Bosnu i Hereegovinu;
1931: Častno članstvo Ljubljanske gasilske: župe;
1931: Častno članstvo Dobro-voljne- vatrogasne čete u Bako-vu;
1932: Častno članstvo PGČ Ljubljana-mesto;
1937: Zaslužni križec III/ stopnje Gasilske zveze kraljevine Jugoslavije;
1937: Državno odlikovanje red Sv. Save IV. stopnje;
1937: častno članstvo Gasilske župe jugoslov.-vimperske;
1937: častno članstvo Gasilske federacije francoske republike v Parizu;
1937: Križec (zvezdo) češke zemske hasičske jednote;
1938: Zlat križec za posebne zasluge Gasilske zajednice v Ljubljani;
1938: Srebrni križec za Požrt-vovanje Gasilske zajednice v Ljubljani;
1939: Zaslužni križec II. stopnje Gasilske zveze Beograd;
1939: Bronasta kolajna Gasilske zajednice za 10-letno gasilsko: služboslovje;
1940: Častno članstvo PGČ Brusnice, župa Novo mesto.
Po osvoboditvi:
1953: Srebrna medalja Gasilske zveze LR Slovenije za 25-letno gasilsko članstvo;
1954: Častno članstvo IGD Železarne Štore;
1956: Odlikovanje I. stopnje Gasilske zveze Slovenije;
1959: Značko in diplomo za 30-letno aktivno delo v gasilski službi;
1963: častni predsednik IGD Železarne Štore;
1963: Priznanje Občinske gasilske zveze Celje;
1963: Častna diploma občinskega sindikalnega sveta Celje za dolgoletno in uspešno delo na področju varnosti pri delu;
1967: Orden reda sa srebrnim vencem predsednika SFRJ Josipa Broza Tita;
1969: Diploma gasilske zveze Slovenije ob 100-letnici gasilstva na Slovenskem;
1970: Značka za 40-letno gasilsko službovanje; 1 |
1972: Medalja in diploma gasilske brigade Ljubljana ob 50-
Sprejem v east pionirjev - prvakov
(Nadaljevanje s 3 strani)
Ko govorimo o uspehih pionirjev in mladine v našem društvu, moramo povedati, da to ni slučajnost. Za naše društvo je specifično, da je -aktivnost pionirjev in mladine na izredno visoki ravni in si prizadevamo, da tako stanje stalno vzdržujemo, saj vsi starejši člani posvečamo veliko pozornost prav mladim v našem aktivnem delovanju.
Ce pogledamo nekoliko nazaj v delovanje IGD Železarne Štore, lahko ugotovimo, da so bili prvi pionirji vključeni v naše društvo že leta 1951. Pray ti pionirji, ki so pred skoraj 30. leti vstopili v gasilske vrste, so bili dolga , leta nosilci gasilske aktivnosti našega društva, mnogi med njimi pa so še danes v prvih vrsta in tvorijo jedro gasilstva pri nas. To sta npr. Vili Hribernik, Boris Čehovin in drugi.
V našem društvu smo vseskozi posvečali izredno pozornost in skrb aktivnosti pionirjev in mladine prav zato, ker smo se zavedali pomembnosti vključevanja mladih v gasilske vrste.
Z veseljem ugotavljamo .izredno aktivnost mladine, saj je bilo zadnjih 10 let v društvu stalno vključenih med 50 in 60 pionirjev in mladine, ki so še redno izpbraževali na vajah in sodelovali na raznih tekmovanjih od društvenih, preko regijskih oziroma področnih do republiških in zveznih.
Sodelujemo tudi stalno na srečanjih hrvaških in slovenskih pionirjev, ki so postala že tradicionalna.
Na tekmovanjih, kjer smo sodelovali, smo dosegli, zelo dobre rezultate. Naj omenim drugo mesto na zveznem tekmovanju v Štorah in tretje mesto prav tako na zveznem tekmovanju v Štorah in tretje mesto prav tako na zveznem tekmovanju v Makarski leta 1976, pa zlato plaketo na Gasilski olimpiadi leta 1966 v Karlovcu.
Poleg gasilskih in tekmovalnih disciplin vključujemo v društvu za naše naj mlaj še tudi kulturno in športno udejstvovanje.
Zadnja leta se trudimo, da omogočimo najmlajšim članom potrebno in koristno počitniško letovanje. Prejšnja leta smo hodili na
morje, letos smo prebili lepe dneve v bližnji Savinjski dolini v Mozirskem gaju, kjer smo se prav dobro počutili.
Posebnost našega društva je tudi v tem, da poleg rednega aktivnega udejstvovanja pionirjev in mladine v društvu posvečamo še posebno pozornost in skrb gasilskim krožkom na osnovni šoli v Štorah, za katere smatramo, da so izredno koristni in potrebni, saj na teh pridobijo pionirji osnovno gasilsko znanje, to je, da se seznanijo z nevarnostmi in ukrepi požarne zaščite.
Čeprav se vsi pionirji in mladinci, ki sodelujejo na teh krožkih, ne vključijo v naše vrste, smatramo, da je izredno koristno znanje požarne varnosti za kasnejše življenje.
Za tako plodno in uspešno delovanje pionirjev in mladine v vrstah gasilskega društva Štore, se moram še enkrat v imenu vseh starejših gasilcev prav prisrčno zahvaliti vam mladim. Pri tem gre velika zahvala še vsem staršem, ki imate veliko razumevanja za tako aktivnost vaših otrok, s čemer koristno pripomorete k napredku našega društva..
Ne nazadnje se moramo zahvaliti pedagoškemu in vodstvenemu kadru osnovne šole v Štorah zatako pristno in plodno sodelovanje šota — društvo ter za razumevanje in podpiranje pri reševanju gasilske problematike.
Na koncu bi še želel zahvaliti še vsem mentorjem za njihovo izredno požrtvovalno in nesebično delo, kajti .brez njih ne bi dosegli tako velikih uspehov in dobrih rezultatov.
Posebna zahvala za materialno pomoč in podporo gre Železarni Store, Krajevni skupnosti Štore, Občinski gasilski zvezi Celje in Republiški gasilski zvezi Slovenije, ki ste nam s finančnimi sredstvi omogočili potovanje in udeležbo na zveznem tekmovanju v lepem Tjentištu.
Z osvojitvijo prvega mesta na državnem prvenstvu ste štorski pionirji opravičili pričakovanja in se vsem, ki ste omogočili in prispevali k uspehom na tako pomembnem tekmovanju, najlepše zahvaljujemo.
Prepričan sem, da bo aktivnost naših najmlajših gasilcev tudi v bodoče ostala takšna, kot je, oziroma želimo, da se poveča.
Še enkrat vsem, ki ste prispevali k tako velikim uspehom naših pionirjev, v imenu vsega članstva IGD Železarne Štore najlepša hvala.
Delo samoupravnih organov
September, mesec, ki se proti koncu prevesi v prve jesenske dni, je za nami.
Samoupravni organi so po poletnem zatišju imeli v septembrskih dneh pestro in zahtevno delo ob sprejemanju nove mikro-organizacije. Sestanki Samoupravnih delovnih skupin, delavski sveti, zbori delavcev in izvedba referenduma — vse navedeno je pogojevalo živahnost v' samoupravnem delovanju.
Skupščine Samoupravnih interesnih skupnosti so pričele s sejami že 29. septembra in bodo trajale do 6. oktobra. Tudi vsi trije zbori občinske skupščine so že bili in sicer 25. septembra.
16.	9. 1980 seje sestala komisija za družbeni standard in stanovanjske zadeve. Delegati so ugotovili, da nekateri sklepi še niso realizirani; naj- povemo še to, da so nekateri nerealizirani že kar daljše obdobje. Razdelili so stanovanja oz. napravili zamenjave.
Komisija za gospodarjenje je imela 9. redno sejo 2. 9. 1980 in sprejela sedem sklepov. Med pomembnejše zaključke sodijo sklepi o dohodkovnih odnosih in u-gotovitve o proizvodnih rezultatih. Po seznanitvi s poročilom o izvršitvi - letnega dinamičnega in operativnega plana za mesec julij 1980 je komisija potrdila ugo-
tovitev, da je potrebno vložiti vse napore za povečanje proizvodnje in povečanja izvoza, ker bomo le tako lahko reševali težko situaciji, v kateri se nahajamo.
Komisija je potrdila operativni plan za mesec september in‘tudi sklep, s katerim se zadolžuje delovno skupnost za finančne in računske posle, da do naslednje seje pripravi pregled dejanskih stroškov v primerjavi z določili družbenega dogovora, ki predvideva višino stroškov za službena
potovanja in reprezentanco v višini 80 % vrednosti lanskoletnih stroškov.
Disciplinska komisija na ravni delovne organizacije se je sestala V avgustu dvakrat in obravnavala 46 primerov kršitev delovnih obveznosti; velika številka, ki. ponovno dokazuje pogostnost kršitev. Žal se mnogokateri še ne zavedajo svojih moralnih in delovnih dolžnosti, ki jih obvezujejo pri njihovem združevanju dela in sredstev v delovni organizaciji. Žal se še ne zavedajo dovolj, ali pa jim to ni mar, da je uspešno delo in disciplina na delovnih mestih- pogoj za dobre proizvodne rezultate, od katerih
je odvisen tudi naš osebni dohodek.
Delavski sveti TOZD in delovnih skupnosti so se v septembru sestali vsi. Nekateri celo po dvakrat. Poleg pregledov problema- -tike posameznih TOZD in DS tudi tokrat ni manjkalo obravnav raznih samoupravnih aktov. Predvsem je pomembno omeniti obravnavo samoupravnega sporazuma o temeljih plana SOZD SŽ za leto 1981—1985 temelje plana interne banke in samoupravni sporazum o temeljih plana DO ŽŠ ter SS o izvajanju in sofinanciranju raziskovalnega projekta »Model sanacije ozračja v urbanizirani kotlini«.	AT
Drugo mesto za ribiče
Tekmovalni ekipi Ribiške družine Voglajna, ki je bila sestavljena izključno iz ribičev — žele-Zarjtev, se je 7. septembra 1980 udeležilo tekmovanja v lovu rib s plovcem za prehodni pokal Kombinata Sisak. Ekipo so se-.stavljali: Centrih Jože, Plank Ivan, Bogdanovič Vlado kot tekmovalci, tehnični vodja ekipe pa je bil Krajšek Franci. Ekipa je že v Štorah načrtovala, da doseže kar najboljši rezultat; s tem ciljem je tudi odpotovala v Sisak.
V pričakovanju 12. oktobra 1980 — Dneva inovatorjev Jugoslavije — poziva predsedstvo konference Zveze izumiteljev Jugoslavije z namenom nadaljnjega razvoja in širjenja- inovatorstva in racionalizatorstva vse delavce, organizacije združenega dela, aktive, organizacije Zveze izumiteljev in vse druge k sodelovanju v akciji
Z INOVACIJAMI DO STABILIZACIJE
Glede na velik pomen, ki ga imajo iniciative delavcev pri vsakodnevnem angažiranju na delovnih mestih, je neob-hodno potrebno razvijati in poglabljati motiviranost vsakega posameznika, podpirati akcije družbenopolitičnih in družbenih organizacij pri razvoju in utrditvi inventivne dejavnosti.
Dan inovatorjev — 12. oktober — povezuje izvirno domiselnost iz naše oborožene revolucije z našo sedanjostjo, zato dosegajmo še večje delovne rezultate kot izraz privrženosti skupnemu boju za napredek socialistične samoupravne Jugoslavije in poti, ki jo je začrtal velikan naše epohe — Tito.
Svoje delovne in družbene obveznosti izpolnjujemo še z večjim navdušenjem, borbenostjo, požrtvovalnostjo in znanjem, da bi bili naši uspehi večji.
Ocenjujmo in cenimo rezultate, dosežene v razvoju gospodarstva in družbe, ustvarjalne napore in dosežke v proizvodnji, znanosti in tehniki, organizaciji in. humanizaciji dela in ostalih področjih človeške ustvarjalnosti.
Družbenopolitične organizacije in organi se morajo skupno z Zvezo izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav angažirati v vseh sredinah in omogočiti organiziranje neposrednih oblik izražanja sposobnosti in znanja delavcev, ki s • svojim delom prispevajo k boljšim rezultatom, in to ne samo v delovni sredini, temveč tudi v družbi kot celoti.
To bo najboljši prispevek k družbenim naporom za gospodarsko stabilizacijo.
To bo najboljši prispevek k družbenim naporom za gospodarsko stabilizacijo.
Z družbenimi priznanji bomo potrjevali rezultate v vseh sredinah, bodisi rezultate posameznikov, delovnih skupin, aktivov, organov in organizacij — od osnovne organizacije, do najvišjih oblik združevanja dela.
Predsedstvo Zveze izumiteljev Jugoslavije
V Sisak smo potovali popoldan pred tekmovanjem, razpoložljivi čas pa izkoristili za temeljite priprave na tekmovanje. Po večerji je tehnični vodja ekipe zahteval, naj gremo takoj počivat, da bi tako bili na, tekmovanju kar najbolj spočiti in da bi izpolnili začrtano nalogo. Njegova odločitev se je na tekmovanju pokazala kot pravilna.
je minii tekmovalni čas in takoj po koncu tekmovanja nam je bilo jasno, da smo se visoko uvrstili. Pristopila je stroga sodniška žirija in težko smo pričakovali razglasitev rezultatov. Končno je napočil čas, ko smo ugotovili, kakšne sadove je rodila naša resnost pristopa k tekmovanju. Srečni smo bili, ko je vrhovni sodnik objavil, da je naša eki-
I i m
|
1
I
Sni
Tekmovanje se je začelo zgodaj zjutraj, saj smo se morali takoj po zajtrku javiti tekmovalni komisiji na startnem mestu. Področje tekmovanja je bilo v Sisku in to ob reki Kolpi na tako-imenovanem KAPTOLU. Po prijavi ekipe in izžrebanih športnih mestih se je tekmovalna ekipa pod vodstvom tehničnega vodje pričela pripravljati na tekmovanje. Sledili so uvodni govori predsednikov Kombinata Sisak. Ko je predsednik Sindikata železarne Sisak odprl tekmovanje, smo odšli na štartna mesta ter težko pričakovali začetek tekmovanja. Ugotovili smo, da je pripravljenih preko 20 ekip iz cele Jugoslavije in da je konkurenca zelo huda. Tekmovalci in njihov tehnični vodja so se popolnoma zavedali naloge, zavedali, da v tem trenutku predstavljamo Štorskega železarja, zato je bilo tudi nekaj treme, žvižg piščalke je naznanil start tekmovanja, tehnični vodja je hodil od tek-, movalca do tekmovalca naše ekipe, jim svetoval, jih umirjal, spremljal dosežke drugih ekip; skratka duša ekipe je bil naš Krajškov Franci. V tej napetosti
pa zasedla drugo mesto in da je član naše ekipe Plank Ivan bil v posamični konkurenci tretji. Iz rok predsednika sindikata železarne Sisak smo prejeli pokala in povabilo, da se drugo leto zopet udeležimo tega lepega in velikega tekmovanja v jugoslovanskem merilu. Vabilo smo seveda sprejeli z veseljem.'
Ko smo se vračali domov, smo bili ponosni in srečni. Izpolnili smo nalogo, ki smo si jo zadali ob odhodu. Lepo nam je bilo v srcih, ko smo se zavedali, da smo dostojno predstavljali Štor-ske železarje in ribiško družino Voglajna. Vsem tekmovalcem iskrene čestitke! Ocvirk Franc
Dopisujte v
ZELEZAR
Pravice in dolžnosti po novem zakonu
o vojaški obveznosti
(Nadaljevanje iz prejšnje številke) -
Nabornik se lahko pošlje na služenje vojaškega roka do konca koledarskega leta, v katerem dopolni starost sedemindvajset 'let.
Nabornik, ki se ne pošlje na ¡'služenje vojaškega roka do konca koledarskega leta, v katerem dopolni sedemindvajset let, je pa ocenjen kot sposoben za vojaško službo, še prestavi v .rezervni sestav.
Naborniki ki imajo ustrezno.šolsko izobrazbo ter izpolnjujejo druge pogoje, ki so predpisani za gojence šol za rezervne oficirje, lahko služijo vojaški rok v šoli za rezervne pficirje. .
Predlog za izbor nabornikov za gojence šol za rezervne oficirje daje pristojni organ družbenopolitične skupnosti,' nabornike pa izbira komisija. Predlog lahko poda trudi poveljnik polka ter temu enak ali višji Starešina za vojaka, ki. je lahko poslan, da nadaljuje služenje vojaškega roka v šoli za rezervne'oficirje.
Zakon nadalje predpisuje, da se ha služenje vojaškega roka ne pošlje:
—■ nabornik, ki je pravnomočno obsojen za kazen mladoletniškega prestopka;
—	nabornik, zoper katerega je bil uporabljen varnostni vzgojni
ukrep, ali varnostni vzgojni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja;:	,
—	nabornik) proti ‘kateremu je-, uveden kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja, dokler postopek ni končan.
Po zakonu je,služenja, vojaškega roka oproščen:
1.	tisti,'ki je ocenjen kot nesposoben za vojaško službo;
¡2. tisti, ki pridobi državljanstvo SFRJ z naturalizacijo ali na podlagi mednarodnih pogodb;
3.	tisti, kije ¡pridobil status aktivne vojaške osebe po ¡predpisih, ki urejajo službo v oboroženih silah;
4.	tisti, ki je končal šolo za notranje zadeve) ki traja najmanj dve -leti- ih je bil- najmanj tri leta miličnik,.
Služenje vojaškega roka se na prošnjo nabornika odloži:
1.	Edinemu hranilcu družine ■— ¡toliko .časa, dokler ..j.e, edini hranilec,; vendar ne dlje kot do konca novembra koledarskega leta, v katerem dopolni starost Sedemindvajset let.
2.	Polovici oziroma večini nabornikov, če je njihovo število liho, ki so člani istega gospodinjstva, če" odhaja eden ali več članov tega gospodinjstva k vojakom ali so že pri vojakih — za toliko časa, dokler ta član oziroma druga polovica članov tega gospodinjstva ne odsluži vojaškega roka ali ni iz drugih razlogov odpuščena iz jugoslovanske ljudske armade, vendar ne dlje kot ¡do novembra' koledarskega leta, v katerem dopolnijo starost sedemindvajset let.
3.	Če bi nabornikova družina. zaradi.'smrti ali hude bolezni v. družili ali zaradi naravne nesreče zašla z njegovim odhodom v težaven položaj — za toliko časa, dokler trajajo razlogi, vendar največ za eno le'o.
V	33. členu zakon predpisuje, da se služenje, vojaškega roka prekine:	1	'	■	.
1.	vojaku, ki je bil poslan na služenje vojaškega roka v dveh delih;
2.	vojaku, ki je med služenjem vojaškega roka ocenjen kot začasno nesposoben;
3.	vojaku, ki ga med služenjem vojaškega roka vojaško sodišče Obsodi?
4.	vojaku, ki ga med služenjem vojaškega roka drugo sodišče ¡pravomocuo obsodi na nepogojno kazen zapora več 'kot šest mesecev;
5.	vojaku, zoper katerega je med vojaškim rokom uveden kazenski ; postopek zaradi kaznivega dejanja, .za -katero -se ¡storilec uradno pre-
grnja'in ki ga je storil preden je nastopil vojaški rok, če. je za tako dejanje določena kazen zapora več kot tri leta.
Podrobnejša določila v zvezi, kdaj se služenje vojaškega roka prekine, predpisujejo 34., 35., 36., 37) členi zakona.
V	vojaški rok se ne šteje čas;
1.	ko. prestaja vojak disciplinski ukrep vojaškega pripora oziroma kazen-zapora, ki jo-izreka pristojni vojaški Starešina ..po predpisih: o vojaški disciplini skupaj nad 10 dni;
2.	ki ga prebije vojak na zdravljenju ali bolezenskem dopustu zaradi poškodbe ali: druge onesposobitve povzročene z namenom, da hi
-se izmaknil vojaški siužbi ali bil razporejen ha lažjo dolžnost, ¡če ugotovi tak namen vojaško sodišče s pravomočno sodbo;
3.	ki ga prebije vojak .izven1 Jugoslovanske ljudske' armade, iz ka-te;e-se je samovoljno),odstranil ali pobegnil., če traja ta čas nepretrgoma najmanj štiriindvajset ur,.
4.	ki ga prebije vojak.v .priporu, ki mu. je bil določen v kazenskem pr stopku, če mu je ta čas s pravnomočno sodbo vštet v kazen, zaradi storjenega kaznivega dejanja.
Določilo, ki ga zakon predpisuje v 41. členu in se nanaša na služenje vojaškega roka, pravi
»Vojak, ki ob .koncu, služenja vojaškega roka izrabi dopust, .ki' mu p; ipada, ' ali/dopust, ki mu je odobren, se odpusti iz Jugoslovanske ljudske armade toliko prej, kolikor traja dopust, ki mu pripada oziroma dopust, kr mu je odobren.« r
V	42. členu pa določa: »Če to dovoljujejo interesi obrambe države in bojna pripravljenost Jugoslovanske 'ljudske armade, se sme vojaški rok iz 22. člena tega zakona skrajšati do 3 mesece.«
V	IV. poglavju zakona so določila glede vojaškega' pouka žensk.
¡Vojaški pouk žensk, ki:so se za.to prostovoljno priglasile, se organizira in izvaja v Jugoslovanski ljudski armadi in V 'teritorialni obrambi. Ta pouk lahko traja od dveh do šestih mesecev, odvisno .od dolžnosti, za katero se usposabljajo,
K vojaškemu pouku se lahko pokliče ženska v 'koledarskem letu, v katerem dopolni starost devetnajst let, pa do konča koledarskega leta, v katerem ¡dopolni starost sedemindvajset let, če je sposobna za vojaško službo. K vojaškemu pouku se ne kličeta nosečnica in ženska, ki ima otroka mlajšega od sedem let.
Ženska, ki je stopila v vojaško enoto oziroma vojaški zavod zaradi vojaškega pouka, se šteje, za vojaško osebo od vstopa v to enoto, zavod do odpustitve iz’vojaške enote oziroma vojaškega zavoda in nosi ta čas vojaško uniformo, zanjo pa je obvezna vojaška-disciplina ter ima vse druge pravice in obveznosti predpisane za vojake.
(Nadaljevanje sledi)
1 Izobraževanje v celjskih sindikatih
Na osnovi programskih usmeritev s področja - izobraževanja sindikalnih delavcev pri RS ZSS je Svet Za izobraževanje pri Občinskem syetu ZSS Celje izdelal svoj program usposabljanja in izobraževanja za izobraževalno sezono 1979/80, kaipdr je poleg splošnih tem dodal tudi teme, ki so še nanašale na problematiko in razmere v občini Celje-in regiji- •
Izobraževanje je bilo namenjeno novoizvoljenim elanom IO OOZS in drugim aktivnim delavcem v sindikatih. ‘
V izobraževalni sezoni 1979/80 je bilo . izvedenih pet političnih šol š skupno 300 izobraževalnimi urami š 130 slušatelji iz 112 tozdov v Celju.
Struktura udeležencev je bila naslednja: 51 žensk (29,2 %), 79 moških (60,8%), 70 % predsednikov ali . namestnikov OOZS, članov ZK 44 %, članov ZSMS 43 %, končano OS 12 (9,3 %), poklicno šolo: 45	(4,6%), gimnazijo 6
(4,6 %), TSŠ 28 (21,5 %), drugo strokovno šolo 30 (23,1 %), delo-vodsko in poslovodsko šolo 9 (6,9 ?/o).
Teme, ki so bile načrtovane in ■ realizirane: v politični šoli za delavce v sindikatu, so naslednje:
Obveščanje in komuniciranje v združenem delu (4 ure); Vodenje sestanka fi®. grupna dinamika (4 ure),,. Nadaljnja demokratizacija samoupravnih socialističnih družbenih odnosov ob uresničevanju kolektivnega vodstya in odgovornosti. (3 ure), Vloga,- pomen in metode dela. samoupravne de-: lavske kontrole (4 ure), Vloga in naloge sindikatovv delovanju delegat, in skup. sistema (4 ure), Človekove pravice in svoboščine v - našem političnem sistemu socialističnega -samoupravljanja (4 ure), Naloge sindikatov pri uresničevanju družbene, samozaščite in LO (2 uri), Vloga sindikatov pri urejanju medsebojnih odrio-: sov delavcev v ZD (3 ure), Samoupravno družbeno: planiranje -.(5. ur), Vsebina uveljavljanja samoupravnih družbenoekonomskih odnosov' na področju' ustvar j an j a dohodka in delitev po delu (5 ur); Naloge sindikatov za hitrejše u-veljavljanje usmerjenega izobraževanja in izobraževanja po de-, lu (2 uri), Družbenoekonomski položaj delovnih - organizacij v celjski občini (3 ure), Jugoslavija
V i sedanjih mednarodnih dogodkih (2 uri).
Izvedli smo tudi 13 celodnevnih seminarjev, ki so bili namenjeni1 novoizvoljenim predsednikom OOZS, predsednikom konferenc OOZS, predsednikom sindikalnih konferenc TOZD in delavcem, ki delajo' v TOZD na področju LO ih DS. Seminarjev se je udeležilo skupno 480 slušateljev/
Obravnavane so bile naslednje seminarske teme: Naloge sindikatov pri uresničevanju stabilizacijskih prizadevanj in republiškega, dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1980, Naloge OOZS za prehod na usmerjeno izobraževanje, Jugoslavija v sedanjih mednarodnih dogodkih, Organiziranost, metode in delovanje zveze sindikatov, Programiranje dela v zvezi sindikatov, Ocena varnostnih razmer v celjski regiji in potrebni ukrepi na področju DS, Vloga vojnega faktorja v mednarodnih odnosih, potrebe krepitve LO in DS ter naloge zveze sindikatov ter O-brambno-varnbstno načrtovanje v TOZD in naloge OOZS.
Eri realizaciji programa izobraževanja, v sezoni .1979/80 ni bilo posebnih težav. Delno pa so se pojavljale pri kadrovanju slušateljev, ker so OOZS želele v zadnjem trenutku pristopiti h kadrovanju udeležencev šol oziroma' seminarjev. V Nekaj težav je bilo. tudi s predavatelji zaradi njihovih : službenih . obveznosti. Organizator- in izvajalec- sta bila Občinski svet ZSS Celje in Delavska univerza Celje, kar predvidevamo tudi v izobraževalni -sezoni 1980/81.
■ Stroški .seminarja; so znašali 42 milijonov starih din.
Vse izobraževalne oblike so bile v .Domu železarjev. na'Teharjah, ki vse bolj prerašča v center za politično' usposabljanje sindikalnih delavcev.
Načrt dela za ' izobraževanje v sezoni 1980/81 bo po obliki v glavnem ostal neizpremenjen. Teme pa bomo ustrezno dopolnjevali oz. nadomeščali z aktualnimi.
(Iz Informacij obč. sveta ZSS
Celje)
Partizanski mnogoboj - kaj je to?
bušnih mišic. Ta sposobnost pride do izraza pr; mnogih življenjskih in delovnih operacijah.
4.	Gibljivost: globina predklona kaže na sposobnost' izvajanja gibov z velikimi amplitudami, to je splošna prožnost. Ta sposobnost je pomembna za pravilno funkcioniranje ' lokomotornega aparata. Zelo pomembna je za odrasle in starejše; če se je ne ohranja, z leti razmeroma hitro upada.
5.	Skok v daljino z mesta: pokaže sposobnost aktiviranja velike količine- energije v kratkih časovnih razmakih. Prihaja do ■izraza v: raznih življenjskih in delovnih situacijah.
5 Preciznost: met bombe v cilj na 45 m, preverja sposobnost točnega določanja smeri in intenzitete premikov pri metu. Ta sposobnost je posebej pomembna za SLO.
Prejšnja leta je bilo na pro-. gramu tudi plavanje na 50 m prosto in Streljanje z zračno 'puško v tarčo na 10 m, kar pa je letos odpadlo.
- Naša Skupna ugotovitev se glasi takole: Partizanski mnogoboj postaja iz leta v leto kvalitetnejši, kar samo dokazuje,, da se z načrtnim delom lahko tudi na področju telesne kulture dosegajo boljši rezultati.
Zupanc Franc
V Dolnji Lendavi je izšla 5. oktobra 1934 prva številka ljudske pravice, množičnega glasila KP Jugoslavije za Slovenijo. Ko je' list začel izhajati pod uredništvom pisatelja Miška Kranjca, je najprej našel pot med delovne ljudi v Pomurju, vendar se je hitro razširil tudi po drugih pokrajinah Slovenije. Zaradi velike priljubljenosti in vpliva so tedanji oblastniki Ljudsko pravico že naslednjega leta prepovedali. Zatem je nekaj časa izhajala v Ljubljani, po letu 1939 pa je začela izhajati ilegalno. Do fašističnega napada na Jugoslavijo so izšle tri številke Ljudske pravice, ki je že tedaj postala glasnik narodnoosvobodilnega boja. Januarja 1943 je začela Ljudska pravica izhajati kot glasilo KP Slovenije. Svoje poslanstvo je nadaljevala tudi po vojni vse do leta 1959, ko se je s Slovenskim poročevalcem združila v nov list, glasilo SZDL Slovenije —• DELO.
Beseda, ki jo zadržiš v sebi, je tvoj suženj; beseda, ki ti uide, je tvoj gospodar!
Iskrice
»Vse- bom kupilo,« je reklo zlato. »Vse bom vzel,«' je rekel meč. Aleksander Sergej evič Puškin
Svet je komedija za tiste, ki razmišljajo — in tragedija za tiste, ki čutijo.	Walpole
Edini čar preteklosti je, da je preteklost.	Oscar Wilde
Ljudje.'lažejo, ko govorijo,5 da jih je groza krvi:
Bunin
ja, na kateri se prikaže vsa širina in raznovrstnost športno-re-kreativnili aktivnosti ih kjer Še. zberejo enoletni rezultati dela na področju športne rekreacije.
Tu je pomembna skupinska akcija vseh republiških in pokrajinskih zvez PARTIZANA, ki pri-pomore k hitrejšemu in učinkovitejšemu izmenjavanju izkušenj na področju športne rekreacije. Ta manifestacija ima izreden pomen pri razvijanju in ohranjanju tradicije NOB in socialistične revolucij e, omogoča zbliževanje mladih in starih iz vseh kra-jev države ter predstavlja pomemben doprinos k nadaljnji izgradnji sistema SLO.
Prireditev se izvede vsako leto v drugi republiki oziroma pokrajini. -Vsako tretje in • osmo leto v desetletju (ko se slavi 35-letni-40-letnica itd. bitke na Sli tj e-ski) se jugoslovanska prireditev v Partizanskem mnogoboju izvede na Tjentištu. Prva prireditev je bila 1974. leta v SR Hrvatski potem v SR črni gori, SAP Kosovu, SR Makedoniji, SR BiH SR Sloveniji, SAP Vojvodini in leta 1980 v SR Srbiji. Vsako leto se kot naj višje priznanje podelijo prehodne zastave Josipa Broza	(za-	vsako republiko ',in
SAP posebej) za najširšo, najraz-novi stnejšo in najbolj Vsestransko aktivnost organizaci Partizana: Za rezultate, dosežene na Partižanskem mnogoboju, se ekipam, ki svojijo eno od prvih treh mest, podelijo posebne plakete, posameznikom pa priznanja in značke (bronasta, srebrna, zlata),'
štorovčani smo bili prvič zastopani na Partižanskem mnogoboju leta 1978 na Tjentištu, kjer je naša delegacija TVD Partizana Štore v sestavi Ocvirk Sonja, Veber Tine- in Kelenc Anton dobila najvišje priznanje za razvoj športne rekreacije, prehodno zastavo Josipa broza Tita.
To visoko priznanje smo leta 1979 v Mariboru predali našim sosedom TVD Partizan Gaberie — Celje.
. Na tem mnogoboju smo sodelovali: Kelenc Anton, Lišanin Mihajlo, Petrušič Zoran in Zupanc Franc in vsi osvojili za svojo telesno pripravljenost bronaste značke in priznanja. Tudi Ter tos smo se člani TVD Partizan Štore udeležili te masovne manifestacije v Novem Sadu. Vsi člani Kelenc Anton, Zupanc Rajko, Mackovšek Bojari in Zupanc Franc) smo na koncu vseh preizkušenj osvojili srebrne značke in priznanja, in sicer za:
1.	Tek 2;400 m moški in 1.600 m ženske: v veliki meri pokaže aerobno vzdržljivost; " oziroma sposobnost sistema srca, krvnega obtoka in pljuč, da zadostno oskrbijo . organizem s kisikom med intenzivnejšo in daljšo obremenitvijo.
2.	Tek 50 m hitrost -tega teka pokaže sposobnost teka z maksimalno hitrostjo, ki ima izreden pomen v vsakdanjem življenju in neposredno uporabnost v nepredvidenih situacijah. ;
. 3. Dvigovanje trupa: pokaže sposobnosti večkratnega poiiav-1 1 jan j a gibov, ki se izvede ob določenem uporu. Posebno pride do izraza repetativna- moč tre-
Telesna sposobnost človeka izhaja iz realne ' potrebe vsakega posameznika po aktivnem in ustvarjalnem življenju in je sestavni del razvite, osebnosti. Pod pojmom telesa zmogljivosti razumemo sposobnost človeka, da optimalno reagira ■ na raznovrstne vplive okolja, v katerem živi in dela. Izraža se na vseh področjih človekove življenjske in delovne aktivnosti.
Nekatera dosedanja raziskovanja telesne-zmogljivosti različnih, kategorij prebivalstva so u-gdtovila hitro upadanje nivoja telesne zmogljivosti, ki cesto ni v skladu s kronološko .starostjo, temveč v prenekaterih primerih posledica nezadostne telesne aktivnosti pri vsakdanjem življenju in delu.
Z ozirom na dejstvo, da je telesna sposobnost v veliki men
Ekipa z zastavo »Najboljim za razvoj sportske rekreacije«
Ekipa: od levé Lišanin, Kolenc, Zupanc, Petrušič
Telesna zmogljivost je značilen pokazatelj funkcionalnega stanja, ki odseva slabe in dobre prilagoditvene sposobnosti motorične, vegetativne in psihične sfere človeka. Kot vidimo, je -telesna zmogljivost pomemben faktor za naše splošno zdravje.
Zaradi sodobnega načina življenja in dela, hitre industrializacije in urbanizacije, zaradi nezadostne telesne aktivnosti so telesne sposobnosti državljanov na izredno nizki stopnji; Vendar večina nima jasne predstave o dejanskem stanju svojih telesnih sposobnosti, niti ne dobijo potrebnih informacij in navodil o tem, zato izostane tudi sistemska skrb za svoje telo.
osnova in odsev zdravstvenega Statusa, delovnih iri obrambnih sposobnosti, je uvajanje učinkovitega, racionalnega in vseobsegajočega sistema preverjanja telesne zmogljivosti za vse kategorije prebivalstva izredno, pomembna;: :
Prav to pa' nam nudi partizanski mnogoboj, katerega o-snovni cilj je, da se vanj aktivno vključi kar največji krog državljanov vseh starosti in vseh sredin in ’da .se tako dobijo realni pokazatelji o nivoju njihovih telesnih in funkcionalnih sposobnosti;
Jugoslovanska prireditev v partizanskem mnogoboju ■' mora biti predvsem masovna manifestaci-
Upokojeni
KOPINŠEK Jože, rojen 27. 2. 1915, stanujoč Šedina 12, p. Dramlje. Leta 1952 je bil zaposlen v podjetju Beton Celje vse do leta 1955. V Železarni Štore se je zaposlil 3. 8. 1955 kot transportni delavec I. skupine na ekspeditu. V istem obratu je opravljal dela na različnih delovnih mestih. Nazadnje je bil po-služevalec žerjava.
Redno je bil upokojen 5. 8. 1980.
BRAČUN Vinko, rojen 11. 7r 1929, stanujoč Botrišnica 11, Šentjur. V železarni se je zaposlil leta 1949. Po odsluženju kadrovskega roka si je 7. 7. 1953 ponovno pridobil lastnosti deleča v naši delovni organizaciji kot transportni delavec na ekspeditu. Leta 1954 je bil premeščen na elektroplavž kot paznik plina, 1974 je delal v jeklovleku kot posluževalec stroja I. Ta dela je opravljal do upokojitve.
Invalidsko je bil upokojen 13.
8.	1980.
PETROVIČ Stanislav, rojen 3.
11.	1934, stanujoč Studenice 33, Poljčane. Dne 4. 1. 1971 si je pridobil lastnosti delavca v Železarni Štore kot elektromehanik III V elektroobratu. Dela in naloge
elektromehanika je opravljal do upokojitve.
Invalidsko je bil upokojen 11.
8.	1980.
GOLEŽ Hinko, rojen 25. 1. 1928, stanujoč Pepelno 1, p. Šmartno v Rožni dolini. Dne 11.
1.	1951 do 31. 12. 1956 je bil zaposlen pri PTT Maribor. Leta 1957 se je zaposlil v Železarni Štore kot zabijač v valjarni. V istem obratu je opravljal dela na različnih delovnih mestih, nazadnje kot adjuster I.
Invalidsko je bil upokojen 11.
8.	1980.
KRAJNC Jože, rojen 16. 3. 1927, stanujoč Zadrže 6b, Šmarje pri Jelšah. Od 13. 5. 1952 do 18. 6. 1955 je bil zaposlen v Betonu Celje. V železarni se je zaposlil 1955. kot transportni delavec na ekspeditu. Leta 1958 je bil prerazporejen na dela in naloge . posluževalca žerjava, leta 1964 kot skupinovodja. Ta dela je opravljal do upokojitve.
Invalidsko je bil upokojen 7. 8. 1980.
SELIČ Ivan, rojen 16. 6. 1928, stanujoč Štore 102. Od 19. 6. 1946 do 27. 4. 1949 je bil zaposlen v železarni. Po odsluženju kadrov-
skega roka se je leta 1950 ponovno zaposlil pri nas kot strojni ključavničar v mehanični delavnici. Leta 1955 je bil premeščen v jeklarno kot dežurni ključavničar, leta 1959 v energetski obrat kot inštalater varilec, potem 1966 ponovno v mehanično kot skupinovodja in leta 1966 zopet v energetski obrat kot delovodja, Ta dela je opravljal do upokojitve.
Invalidsko je bil upokojen 11. 8. 1980.
ČEHOVIN Jurij, rojen 9. 1. 1920, stanujoč Štore. 145. V tem podjetju se je zaposlil leta 1945 kot livar kalupar v'livarni. Ponovno se je zaposlil leta 1955 kot delovodja v livarni. Leta 1962 je opravljal dela in naloge referenta za strojno litino v pripravi dela. Leta 1964 je bil inštruktor praktičnega pouka v livarni sive litine, 1968 delovodja v livarni valjev, 1975 inštruktor praktičnega pouka v oddelku za izobraževanje. Ta dela in naloge je opravljal do upokojitve.
Redno je bil upokojen 7. 8. 1980.
Mamica! Zakaj pa umivaš okna?
Veš, Tomažek, okna morajo biti čista.
To je kultura ljudi in več svetlobe prihaja, pa še elektriko prihranimo.
Mamica! Zakaj pa imajo v železarni tako zaprašena in umazana okna? Kaj to ni grdo? In še cele dneve jim gorijo luči! Veš, Tomažek, morda pa nimajo denarja, da bi okna umili?
Ne, ne mamica! Tudi mi smo se učili varčevati z energijo. Ena žarnica krat moč, krat število ur gorenja pa še število žarnic. Vidiš mamica. Če imajo denar za to bi ga imeli tudi za čiščenje oken. Pa še to. Si slišala za lepše okolje?
STORSKI ZELEZAR — Glasilo OZD Slovenske železarne ŽELEZARNA STORE — Izhaja dvakrat mesečno — Uredniški odbor: Gradišnik Frido, Tomažin Anica, Knez Peter, dipl. ing., Kavka Franc, Renčelj Vlado, Uršič Rudi, Zelič Franc, ing., Zmahar Ivan — odgovorni in glavni urednik: Kavka Franc, pomočnik urednika: Uršič Rudi. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 20. 2. 1974) — Tisk: AERO Celje — TOZD grafika — Rokopisov ne vračamo.
rp	»v»
Tovariši, še na mnoga leta!
Da, tako smo si zaželeli drug drugemu delovni tovariši aglomeracije in elektro plavža na mojem poslovilnem dnevu v domu upokojencev dne 3. 8, t. 1. ob žlahtni rdeči kapljici in bili smo veselo razpoloženi. Vendar sem •v sebi občutil nekakšno potrtost tedaj, ko sem segel v roke starim plavžarjem od prvega dneva obratovanja plavža in tudi tistim, ki so prišli pozneje k nam. Kajti ni mi bilo lahko posloviti se od svojih dolgoletnih delovnih tovarišev in prijateljev, s katerimi sem neštetokrat delil dobro in slabo na delovnem mestu, kar je posebej poudaril tovariš Jože Zapušek/ vodja T. H. peči in namestnik šefa tozda EPA.
Tovariš Zapušek je obširno o-budil že skoraj pozabljene spomine na prebrodene težavo na elektro plavžu in tudi na uspehe,* ki smo jih š skupnimi močmi in znanjem ničkolikokrat poželi z boljšo proizvodnjo in kvaliteto grodlja, kot na osvajanje novih asortimentov, ter se mi pri tem zahvalil za sodelovanje. To me je zelo ganilo,- saj nisem pričakoval takšne pozornosti s strani vodstvo elektro plavža, kot šo mi jo izkazali na ta moj nepozabni dan.
Še bolj me je ganilo potem, ■ ko sta mi predsednik osnovne organizacije sindikata elektro-plavža tovariš Vrečko Karl in vodja aglomeracije tovariš Bojan Sedlar izročila lepa bogata darila kolektiva in družbenih organizacija EPA, za kar se vsem skupaj prav iskreno zahvaljujem.
. Še naprej želim celotnemu kolektivu aglomeracije in elektro-plavža, kot tudi vsem zaposlenim v delovni organizaciji, vso srečo v zasebnem življenju in na delovnih mestih veliko uspehov, ob dobrem počutju in tovarištvu med seboj.
Janez Tajnikar
— Poglej ga! Ta je iz DS investicije in razvoj. Kaj misliš, zakaj ne uporablja zaščitnih sredstev?