ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA GRADOVI NA LOŠKEM OZEMLJU Dr. Pavle Blaznik Loška tla so podobno kot oistala slovenska zemlja posejana z gradovi, ki so navidezno neme, v resnici pa dokaj zgovorne priče naše preteklosti. Saj je razvoj gradov v najtesnejši povezanosti z usodo slovenskega naroda, ki ga je predstavljal v dobi fevda- lizma slovenski kmet. Gradovi so bili sre- dišča zemljiških gosposk, ki so skozi dolga stoletja krojila pravico svojim podložni- kom. Na razširjenost gradov je odločilno vplivala zemljiška posest; čim bolj je bila ta razdrobljena, tem več gradov je zrastlo na njej. Odmev takega razvoja najdemo tudi na loških tleh. V zgodnjem srednjem veku so si lastili našo zemljo tuji — nemški vladarji, ki so z njo neomejeno razpolagali. Oddajali So jo dalje najrazličnejšim velikašem — tako posvetnim kot cerkvenim, ki so jih skušali na tak način navezati nase. Tako je prišlo pred pičlimi tisoč leti loško ozemlje v po- sest škofa iz Freisinga na Bavarskem. Leta 973 je daroval cesar Oton IL freisinškemu škofu Abrahamu poleg vse Selške doline tudi večji del Poljanske doline in Sorskega polja. To ozemlje je škof še bolj zaokrožil v naslednjih letih. Verjetno kmalu po 989 mu je pripadel tudi ostali — zahodni manj- ši del Poljanske doline; 1002 si je pridobil Stražišče in besniško ozemlje do Save in Lipnice, medtem ko je okoli 1215 dokupil še Pungert in Gosteče. Tako je tedaj ob- segalo freisinško loško gospostvo celotno Poljansko in Selško dolino do razvodnice, hkrati pa tudi Sorsko polje do Gosteč; od tod je šla meja na Soro, ki jo je zapustila malo nad Ladjo in dosegla pri Jeperci staro cesto Medvode—Kranj; ta cesta je veljala v glavnem kot meja od Jeperce do Kranja — onstran nje so pripadale škofu le Praše in sedem kmetij v Jami. Od Kranja dalje je tekla meja po Savi do izliva Lipnice; na levi strani Save je spadalo k Loki le Okroglo, ki ga je škof pridobil 1263. Zgo- 97 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Slika 1. Stari gradovi in gradišča na škofjeloškem ozemlju dovinski pojem loškega ozemlja je torej kaj obsežen. Usoda tega prostranega sveta je bila skozi stoletja trdno povezana s frei- sinškim škofom prav do 1803, ko je postalo loško ozemlje last državne komore. Središče loškega gospostva je bilo na lo- škem gradu, ki si ga je postavil zemljiški gospod na skrbno izbranem mestu v narav- nem središču gospostva na meji med obema dolinama in Sorskim poljem. Nad gradom se je na Kranceljnu dvigal stolp, na kate- rega še danes spominja izrazit jarek. Pod. gradom se je razvilo mesto Škofja Loka. Grad in mesto je obdajalo obzidje s stolpi in trojnimi vrati. Potres je v letu 1511 grad temeljito zdelal. Toda že v nekaj letih je postavil zemljiški gospod novo poslopje, ki se je ohranilo do današnjih dni; le stolp na dvorišču so pred več desetletji odstranili. Na gradu je stanoval z ostalimi škofovimi funkcionarji loški oskrbnik kot namestnik freisinškega zemljiškega gospoda. Vsa loška posest ni bila enako trdno po- vezana v enoto. Marsikje se je meja ne-, 98 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Slika 3. Gradišče y Poljanah, v virih iz XVI. stol. omenjeno kot Tabor varno zibala zaradi sovražnega nastopanja sosedov. Loško gospostvo je mejilo na vrsto drugih zemljiških gosposk, ki niso bile vse v najboljših odnošajih do freisinškega ško- fa. Nevarni so bili zlasti ministeriali, ki so se razvili iz vrst grajskih služabnikov in so si sčasoma pridobili svoja manjša zem- ljiška gospostva. Vzhodno od ceste Medvo- de—Kranj se je širila preko Save v Xn. sto- letju posest mogočnih Andechsov, ki so go- spodovali nad strnjenim ozemljem od Mot- nika in Trojan na vzhodu do Kokre, Kranja in Smlednika na zahodu; svoje središče so imeli v Kamniku. V območju te meje je bil najpomembnejši grad Smlednik, kjer se je razvilo smledniško gospostvo, ki se je vzdržalo skozi dolga stoletja. Južno od tod je mejilo loško gospostvo na spanheimsko zemljo. Spanheimi, ki so imeli med drugim v Xn. in XIII. stoletju v posesti Ljubljano, so kot odvetniki loškega gosipostva zlorabljali svoj položaj in delali škodo po loškem ozemlju. Od njih so bili tedaj odvisni ministeriali na gradovih v Goričanah, Jetrbenku (Hertenberg), Polho- vem Gradcu in Sori, ki so bili kaj nadležni sosedje. Središče goričanskega ozemlja, ki je postalo v XV. stoletju last ljubljanske škofije, je bilo tedaj na gradu, od katerega so danes ohranjene le razvaline. Današnji grad, ki leži pod starim, je zrastel šele pred dobrimi tri sto leti. Največ posla je imel loški zemljiški gospod z ministeriali z Jetr- benka pri Medvodah. Njihov grad je danes le še razvalina, toda v XIV. stoletju je bila tu mogočna utrdba, ki so jo sestavljale kar tri stavbe: stari in novi Hertenberg ter stolp Nebojse. Jetrbenški so povzročali z vpadi na loško ozemlje freisinškemu škofu mnogo : , Slika 2. Loški grad — pogled s Kranclja,, preglavic. Zato dobro razumemo škofovo željo, da bi Jetrbenške izneveril njihovim gospodom; vendar je ostal poskus račun brez krčmarja. Podobne težave je imel škof s polhograjskimi gospodi, ki so stanovali v današnjem starem gradu, pod katerim je kasneje zrastla nova utrdba. Spanheimske ministeriale srečamo v XII. in XIII. stoletju tudi v Sori, ki je bila v neposredni bližini loškega gospostva. Njihov grad je mogoče istoveten z razvalino nad Gostečami. V ne- posredni bližini teh ostankov srečamo drugo gradišče pni kmetu Močeradniku na nek- danji meji med loškim in goričanskim go- spostvom na griču, ki pada strmo proti Sorskemu polju. Na mejnih tleh med Buko- vim vrhom in Lučnami naletimo na ime Frtica; ta postojanka utegne biti istovetna z gradom Bosisen, ki se omenja že 973 — torej v času, ko je loško ozemlje postalo last freisinškega škofa. Zahodni sosed je bilo tolminsko gospostvo, ki so ga ločili v srednjem veku od loškega ozemlja veliki gozdovi. Pač pa je tod vodila že v starih časih važna pot iz Poljanske doline proti Cerknemu. Pri Novi Oselici naletimo na zaporne utrdbe, ki dokazujejo, da je bil tod razvit promet že v predslo- venski dobi. Proti bohinjski in blejski strani je bil mejaš briksenški škof z obsež- nim gospostvom. Najbolj občutljiva je bila pa meja na severovzhodni strani, kjer so bili od XII. stol. dalje sosedje Ortenburžani. Ti so se preko ministerialov iz Waldenberga (Pusti grad) globoko zajedli v freisinško posest. Preko- račili so Savo in si uredili na desni strani reke močno oporišče Wartenberg (gradišče ob Šmarjetni gori). Ko se je freisinškemu škofu konec XII. stoletja posrečilo, da je odkupil grad za veliko vsoto, ga je dal po- dreti, ker se je bal, da se ga ne bi Orten- buržani ponovno polastili. Bojazen je bila upravičena. Do končne pomiritve je namreč prišlo šele 1263, ko je škof Konrad s tež- kimi žrtvami dosegel, da so se vvaldenberški KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO ministeriali končno odpovedali vsem pravi- cam do Wartenberga in Stražišča. Vendar z likvidacijo spora 1263 mejni prepiri v tem delu niso bili zaključeni, kar je končno povzročilo, da se je del loškega ozemlja freisinškemu škofu kot zemljiškemu gospo- du sploh odtujil. Glede razvoja posestnih razmer so bile razmere na loškem ozemlju zelo različne. Proti sredi XIII. stoletja se je na loških tleh mogočno dvignil rod Loških vitezov, ki so delali škofu težke preglavice. Med njimi se je najbolj uveljavil Wernher, ki je bil loški oskrbnik prav v dobi, ko se je vršilo zelo intenzivno naseljevanje loškega ozemlja. Oskrbniku je pripadla pri tem poslu vsaka deseta novo ustanovljena kme- tija. Tako je bilo priznanih tej rodbini 14 gruntov v Podblici, Zabukovju, Osovniku in Sv. Barbari. Vendar je škofu uspelo, da je s ponovno pridobitvijo gruntov v obeh do- linah kaj kmalu rešil ondotno ozemlje ne- varnih razpok. Poljanska in Selška dolina sta mu ostali v posesti tudi vnaprej skozi stoletja tako rekoč nedotaknjeni, če ne upoštevamo izgub na račun fužinarstva. Posledica takega posestnega stanja se izraža tudi v tem, da ne premore ne Poljanska ne Selška dolina nobenega fevdalnega gradu. Gradišče nad Volaščico v Poljanski dolini, kjer naj bi stal po tradiciji nekoč grad, je starejšega datuma. Številni tabori v tej do- lini so večinoma iz turške dobe; le redki med njimi (n. pr. v Poljanah) so verjetno starejši. Vendar so tako tabori kot omenje- no gradišče brez zveze z razvojem zemlji- škega gospostva. Edini dvorec, ki nastopa kot sedež samostojnega gospoda, je Šefert, po katerem se imenujejo Šefertski, ki pa so bili v Poljanski dolini omejeni le na on- dotno kmetijo. Slika 4. Kmetija Sefert v Poljanski dolini Slika 5. Puštal nad Trnjem ob vhodu v Selško dolino. Vidne ^ so umetne terase na vrhu gradišča V prav nasprotno smer je šel razvoj na besniškem ozemlju, ki se je škofu sčasoma v veliki meri odtujilo. Tod so obdržali Ortenburžani tudi po poravnavi s freisin- . škim škofom vrsto kmetij, ki so v naslednjih stoletjih večkrat menjale gospodarja. Še več kmetij so si pa pridobili loški ministe- riali, ki so se tod krepili zlasti zaradi ne- ustaljenih posestnih prilik. S temi gospodi je v tesni zvezi stolp v Zg. Besnici, katerega sledovi so še danes dobro vidni na razgledni točki v zaselku Dvor. Spomin na posestno razdrobljenost najdemo tudi v dvorcu Kucni v Rakovici, kjer je bival od 1701 dalje svo- boden kmet. Tudi Sorsko polje se je freisinškemu škofu v precejšnji meri izmaknilo. Prav na tem ozemlju srečamo več gradov, ki so zrastli v zelo različnem času. Daleč od pro- meta pod Lubnikom leži Stari grad, od koder naj bi po Valvasorju potekal rod Loških gospodov. Postanek Starega gradu sega mogoče v prazgodovinsko dobo. V za- četku XIV. stoletja ga je dal freisinški škof temeljito obnoviti; uredil je jarek in grad obzidal z zunanjim obzidjem. Skrb za grad je škof poverjal gradiščanom, ki so imeli tod svoje stražnike. V XVI. stoletju je grad odslužil. Urbar iz 1568 ga označuje kot star grad, ki je predstavljal v XVn. stoletju le še kup razvalin. Tik Škofje Loke je zrastel puštalski grad. Večkrat čitamo, da so bili tod grajski hlevi freisinškega škofa. Do takega tolma- čenja je prišlo zaradi nerazumevanja stare oblike krajevnega imena (1291 Burchstal), ki pomeni gradišče. Tod je torej stalo v davnih časih gradišče, kakršnih smo že do- slej več srečali na loških tleh. Puštalsko ozemlje je bilo škofu že zelo zgodaj od- tujeno. V rokah ga je imel rod puštalskih 100 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA gospodov, ki so bili deloma tudi v službi freisinškega škofa. V XVII. stoletju je rod Puštalcev izginil. V naslednjih desetletjih so se lastniki zelo menjavali, dokler ni ku- pil tega posestva 1696 poljanski kmetski sin Marx Oblak. Rodbina Oblakov si je sča- soma pridobila številne kmetije in desetine po loškem in izvenloškem ozemlju. Sredi XVIII. stoletja je puštalskemu gospostvu pripadal Puštal z 38 podložniki. Izven Pu- štala je obsegalo gospostvo še 1 grunt v Hosti, 1 v Zabnici, 2 na Godešču, 1 v Gore- nji vasi, eno tretjino in dve tretjini grunta pri Sv. Ožboltu, 4 v Vincarjih in 3 v Zmin- cu. Razen tega so imeli Oblaki fužino ob Selški Sori, ki so jo dajali v najem. Še večja je bila puštalska posest izven loškega go- spostva; tako so imeli v lasti Oblaki v Podreči poleg 1 grunta in 2 polgruntov še 3 kajže, v Zbiljah 4 grunte in 4 kajže, v Pre- bačevem 16 gruntov, dva tretjinska grunta in 5 kajž, na Šenkovem turnu 3 grunte, šest polovic gruntov in 2 kajži, v Volčjem po- toku 1 grunt in dva polovična grunta, v okolici Jetrbenka (Sv. Marjeta, Sv. Florijan, Sv. Katarina) pa 4 grunte, pet polovic grun- tov, dva četrt grunta in i kajžo. — Razen puštalskega gospostva so imeli Oblaki v XVIII. stoletju še druge graščine, med kate- rimi so dalj časa gospodovali na gradu Po- noviče. — Zanimivo je,, da dobimo ime Puštal tudi kot oznako za hrib nad Trnjem pri Stari Loki. Ta Puštal ima od treh strani odsekano lego in dominira na meji med Sor- skim poljem in vhodom v Selško dolino. Na njem so dobro vidne umetno planirane oblike, kjer naletimo na značilno ime Dvo- rišče (dvor). Malo niže je jama — imeno- vana Kevdrc. Starološki grad se je verjetno razvil iz dvorca freisinškega zemljiškega gospoda. Ko je namreč škof dobil loško gospostvo v svojo last, je del tega ozemlja obdeloval v lastni upravi preko svojih oskrbnikov s pomočjo podložnikov-tlačanov iz sosednjih vasi. Središče te zemlje so tvorili dvorci. Sredi XII. stoletja naletimo na loškem ozem- lju na štiri take dvorce (bitenjski, žabniški, godeški in loški). Loški dvorec srečamo v listinah že 1074. Prvotno je ležal ta dvorec v Starem dvoru, na kar spominja še danes ime. Kasneje je škof prestavil dvorec v Staro Loko. Usoda starološkega gradu je tesno povezana z raznimi rodbinami, katerih člani so bili v službi freisinškega zemlji- škega gospoda. Tako naj omenim v tej zvezi Lamberge, ki so tod gospodarili v prvi polovici XVI. stoletja in ki so si utrdili položaj na loških tleh zaradi službenega razmerja do freisinškega škofa; posamezni njeni člani so bili v drugi polovici XV. sto- letja dolga leta loški oskrbniki. Kasneje je bil grad skozi desetletja v posesti rod- bine Rasp; tudi Raspi so potekali iz loške ©skrbniške rodbine. V XVII. stoletju je grad prehajal iz rok v roke. Med lastniki se tedaj omenjajo tudi nekatere loške me- ščanske rodbine, kot Paplerji ali Lukančiči. V začetku XIX. stoletja je prešla posest na rodbino Strahl, ki je obdržala graščino v rokah preko sto let. H gradu je spadalo i sredi XVIII. stoletja 5 gruntov in 29 kajž j v Stari Loki ter 1 grunt v Žabnici. Izven I loškega ozemlja je bil podložen graščini le | 1 grunt v Brezju pri Kamniku ter 1 grunt i in 1 kajža v Hrašah pri Smledniku. Ajmanov grad je dobil svoje ime po \ dr. Jožefu Haymannu, ki je bil proti koncu XVIII. stoletja nekaj let posestnik te gra- ščine. To gospostvo je med vsemi loškimi graščinskimi posestvi najmlaj šega postanka. Grad je postavil proti koncu XVII. stoletja loški oskrbnik Fr. Matija pl. Lampfritzhaim' na kraju, kjer so bili prej trije grunti; omenjeni podložniki so se morali brez na- slika 6. Portal starološkega gradu 101 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Slika 7. Ajmanov grad (iz Valvasorja XI, 128) daljnjega umakniti. Slika v Valvasorjevi zgodovini Kranjske, ki je izšla prav v ti- stem času, kaže, da je bil grad kaj čedno urejen. Zraven grajskega poslopja je bila obsežna pristava z velikim vrtom in lepo drevesnico. V teku desetletij so si lastniki, ki so se precej menjavali, pridobili pod svojo oblast predvsem razne kajžarje po Sorskem polju. Tako je spadalo sredi XVIII. stoletja pod to graščino 15 kajžarjev v Stari Loki, 1 v Formah, 1 pri Sv. Duhu, 2 v Šutni, 1 v Starem dvoru, 1 v Hosti. Posest je se- gala tudi na besniška tla, kjer se je omeje- vala v Sp. Besnici na 3 grunte in 1 kajžo, a v Zg. Besnici na 1 grunt. Graščinska zem- lja se je pa širila tudi preko meja loškega gospostva; tako so spadali k njej 3 grunti in 2 kajži v Zbiljah, pol grunta in 3 kajže v Mošah, 3 grunti in 2 kajži v Čirčičah, 1 grunt na Visokem pri Kranju in 2 kajži v Šenčurju. Šentpetrska graščina (Schrottenthurn) pod Šinarjetno goro spada v vrsto tistih gradov, katerih korenine segajo daleč v preteklost. Ondotno ozemlje je bilo odtujeno freisin- škemu zemljiškemu gospodu že v XIII. stol. Grad sam je pa kot stavba mlajšega po- stanka. Postavnih so ga v XVI. stoletju go- spodje pl. Schrott, po katerih je dobil grad svoje ime. Več desetletij je bil v posesti rodbine Sigesdorf, katere člani so bili skozi vse XVI. stoletje v službi loškega zemlji- škega gospoda kot oskrbniki oziroma žitni- čarji. Nekaj let so imeli celo v zakupu loško gospostvo. Kasneje so se tudi tod lastniki prav močno menjavali. Sredi XVIII. sto- letja je imela graščina le del svoje posesti v mejah loškega gospostva. Poleg graščin- ske pristave ji je tedaj pripadal še 1 grunt v Stražišču in 4 kajže pod Šniarjetno goro; bolj se je posest zajedala v besniško ob- močje, kjer je spadalo h gradu 11 kajž po- leg 2 gruntov v Zabukovju in 3 gruntov v Zg. Besnici. Sicer se je pa graščinska zemlja širila v drobcih med Kranjem in Begunja- mi; z njo je bila združena v Orehovljah 1 kajža, v Britofu 1 grunt, na Bregu 1 grunt in 3 kajže; dalje v Zigani vasi, ki spominja s svojim starim imenom Sigisdorf na stare lastnike, 2 grunta in 2 kajži, na Otoku 1 grunt in 1 kajžo, v Zapužah 1 kajžo in v Zgošah 1 grunt. Danes spadajo gradovi po funkciji, za- radi katere so bili postavljeni, le še v zgo- dovino. Deloma jih že zdavnaj prerašča ruša, deloma pa služijo namenom, ki jih narekuje novi čas. Med temi naj omenim puštalski grad, kjer ima svoje prostore loški muzej, ki s svojimi dragocenimi zbir- kami vsestransko ponazoruje tako zanimivo preteklost obsežnega loškega ozemlja. LITERATURA Kos M., Starejša in mlajša naselja okoli Ljubljane, Geo- grafski vestnik, XXIII, 1951, str. 157—177. — Blaznik Pavle, Kolonizacija Selške doline, 1928. — Blaznik Pavle, Koloniza- cija Poljanske doline. Glasnik Muz. društva za Slovenijo, XIX, 1938, str. 1—61. — Blaznik Pavle, Kolonizacija in kmet- sko podložuištvo na Sorskem polju (rokopis). — Blaznik Pavle, Zemljiška gospostva na besniškem ozemlju (rokopis). 102