PROLETAREC
Slovensko Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze ŠTEV.—No. 708.	CHICAGO, LLL., 8. aprila (April 8th), 1921.	LETO—VOL. XVI.
■	A	1111
Upravništvo (Office) 3639 WEST 26th ST.. CHICAGO, ILL.—Telephone Rockwell 2864.
POSLEDICE STAREGA DRUŽABNEGA REDA.
Od vseh strani se oglašajo stražniki'kapitalističnega družabnega reda, in svare ljudstvo pred strašno nevarnostjo socialne revolucije, ki bo uničila sedanji družabni ustroj, če se je pravočasno ne prepreči. Lloyd George svari pred to socialno revolucijo, ki bo, če se je izvede, najstrašnejša katastrofa za človeštvo. Ves finančni, religijozni, starokopitni in sebični svet je zaposljen v propagandi in boju proti socialni revoluciji, ki se sedaj vrši po vsem svetu, v vsakem kraju v drugačnih oblikah, v enih hitrejše, v dragih počasnejše.
V	socialnih revolucijah niso glavni faktor topovi in drugo tako orožje. Socialni preobrati prihajajo, kadar se v možganih ljudstva clogode revolucije, kadar ljudstva prenehajo biti poslušna orodja gospodarjev. Vselej, kadar se to zgodi, je narejen korak naprej v socialni evoluciji.
Umor enega prestolonaslednika leta 1914 je zanetil svetovni požar. Povzročil ga ni, kajti gorivo je nanesel skupaj sistem, katerega danes branijo na vseh koncih in krajih, in bi se prej ali slej moralo užgati. Že davno so gospodje v Parizu objavili svetu, dii. je tu, svetu zopet mir, mi pa čutimo še vedno plamene vojnega požara, ki srkajo moči že tako iz-črpanim narodom. Vojna za pravičen mir je prinesla najkrivičnejši mir, kar jih pozna zgodovina.
Leta 1921 imamo več vzrokov za nove vojne, kakor pa jih je bilo leta 1914. Starčki v Versaille-su so igrali katastrofalno igro, ki se jo njim v prid ne more več popraviti. Igrali so, priigrali so vse— in zaigrali.
V	Mali Aziji pada na bojiščih tisoče Grkov, Turkov in članov drugih plemen. Velesile so si razdelile Malo Azijo, razdelile na način, ki nobeni ne u-gaja. Zato se grizejo med seboj, ščujejo pleme proti plemenu, Grke proti Turkom in obratno. Vsa Mala Azija je velika bojna arena, po krivdi imperiali-stov, ki so vodili in dobili vojno, o kateri so trdili, da jo vrše za demokracijo, medtem pa so sklepali tajne pogodbe za delitev plena, ki ga bodo ugrabili tistim, ki so ga nagrabili v prejšnjih vojnah, ki so se seveda tudi vršile za obrambo domovin, vere in kronanih glav.
Balkan je še vedno "balkan", poln možnosti za nove vojne. Bolgari bodo izrabili prvo priliko za vojno proti Grški, da dobe nazaj, kar jim je bilo vzetega. V Rumuniji tli in vre. Jugoslavija je država strankarskih prepirov in intrig, njeno gospodarstvo pada, ljudstvo postaja še nezadovoljnejše,
v ustavotvorni skuščini pa se kregajo o grbu, zastavi in drugih podobnih rečeh kraljevine SHS. Že ime samo dokazuje nezrelost ljudi, ki imajo v rokah vodstvo države, ki' bi bila lahko ena najbogatejših v Evropi.
Nemška Avstrija umira gladu, Nemčija je vul-kanična, poljska šlahta še vedno sanja o stari slavi kraljestva sv. Stanislava, njihova država pa je zavožena do skrajnosti; sovraštva med narodi se podpihujejo, to so sadovi sistema, ki ga je treba po nazorih državnikov in finančnikov ohraniti. Vrši se boj z orožjem, z intrigami diplomacije in na vse druge mogoče načine, za posest premogovnih, oljnih in rudninskih polj ter drugih bogastev. Med Anglijo, Združenimi državami in Japonsko se vrši tekma v grajenju bojnih ladij, časopisje pa piše o možnosti vojne med temi državami, ki pride prej ali slej. To so zaveznice, ki so v zadnji vojni nastopale skupno za odpravo vojne. Do oboroženih konfliktov med Japonsko in Združenimi državami pride, ker so tu vzroki, ki vodijo v ta konflikt. M!ed Anglijo in Združenimi državami pa se gre za prvenstvo na morju in za gospodarsko nadvlado. Že sedanji odnošaji med tem dvema predstavnicama angleškega sveta niso čisto nič prijateljski. Kljub temu, ta sistem je treba ohraniti. Proti socializmu je treba napeti vse sile, da ne dobi premočnega razmaha. Vse, kar je starega, je treba podpreti in utrditi.
Grki so dobili na^aj svojega odstavljenega kralja, toda miru jim ni prinesel. Ker se s kraljem niso povrnili "stari, dobri" časi, se bodo oči grškega naroda obračale drugam po rešitvi — morda v Moskvo.
In Ogrska, ta pred nekaj leti še tako glasna država s svojo ponosno aristokracijo! Oskubena je, odtrgana od morja, odvzete so ji najboljše pokrajine. Pa. pride habsburški Kari, da bi zavladal na to deželo in ji priboril nazaj ugled, moč in dežele, ki ' so bile preje pod ogrsko krono. Vatikan je bil zapleten v te intrige, škofje so dajali Karlu zavetjo, ogrski grofje so moledovali okoli zavezniških vlad, naj se pusti Karlu zasesti ogrski prestol. Ampak tako lahko to ni šlo kakor pri njegovemu pregnanemu tovarišu grškemu Konstatinu. Čehi so tukaj, Jugoslavija in Rumunija, ki se boje obnovitve habsburške monarhije. Tudi ljudstva v obmejnih deželah Ogrske so nezadovoljna, pa bi morda' zaželela nazaj kralja, kajti takrat, ko je bil stari kralj, od-nosno cesar, "se jim je boljše godilo". Ljudstvo
misli tako, ker je nezavedno, ker ve le to, kar je bilo, ne zna pa misliti, kaj se lahko doseže brez kraljev in cesarjev. Če hočejo Čehi, da Slovaki ne bodo silili nazaj pod habsburško žezlo, Če hoče Jugoslavija, da Hrvati in Slovenci ne bodo škilili na Dunaj ali v Budapešto, je treba preprečiti povra- • tek vsakemu Habsburžanu na prestol bodisi v nemški Avstriji ali na Ogrskem.
Kralji in cesarji ter ruski veliki knezi še niso izgubili upanja, da se "stari, dobri" časi povrnejo tudi zanje. Oni vedo, da je še zelo mnogo ljudi, ki bi pozdravili njihov povratek. Kadar pa ljudstvo spozna, da je vsega gorja na svetu, vseh vojen, kriz in gladu kriv sistem, kakršnega hočejo ti gospodje ohraniti za vsako ceno, se kralji in veliki knezi ne bodo mogli več povračati. Kapitalistični sistem je povzročil krizo, ki je objela ves svet, povzročil je vojno in ustvaril nešteto vzrokov za nove vojne. Če hočemo odpraviti vojne, če hočemo prenehati z grajenjem novih bojnih ladij, trdnjav in municij-skih tovarn, če hočemo osvoboditev narodov, če hočemo, da se bodo naravna, in druga bogastva upravljala v interesu ljudstev, tedaj se mora odpraviti sistem, na katerem je zgrajena današnja družba ter ga nadomestiti s socialističnim sistemom. To je edina rešitev vseh vprašanj, to se pravi, pravilna rešitev. Vse druge rešitve, ki jih sklepajo diplomat-je, so le povečavanje kaosa in množenje vzrokov za nove konflikte med državami.
Socialna revolucija je katastrofalna za tiste, ki jo ne marajo. V tem imajo Lloyd George, papež in drugi visoki ljudje prav. Preprečiti pa je ne morejo. Vrši se in vršila se bo, ker/ jo zahteva čas, v katerem živimo. Ampak sama od sebe ne pride; delati je treba zanjo. Svet ne bi bil tak kakor je, če bi ne bilo med ljudstvom toliko ignorance, na katero se opira sedanji sistem. Ni dovolj, da je ljudstvo nezadovoljno. Ljudstvo mora vedeti, kaj hoče, ne pa samo, kaj noče. Tisti, ki ima na svoji strani jjudstvo, vlada. Zato imamo gigantično kapitalistično propagando med ljudstvom proti socializmu. Za. socializem pa moramo voditi propagando mi, ki hočemo socializem. Izobraževanje mase v socialističnem smislu je naša naloga in nihče drugi je ne bo vršil mesto nas.
S J* j*
Po meščanskih časopisih so se začeli širok oust i -ti nekateri ljudje, da so tudi oni socialisti, pa še celo boljši od organiziranih. To sorto možakarjev dobro poznamo. Ljudi, ki bi radi sedeli na dveh sto-leh in se greli pri vseh pečeh, se ni nikdar manjkalo. Ampak za socialista je prvi pogoj, da je organiziran; kajti organizacija ni le kakšna muhavost, temveč načelo socializma. Socializem se bojuje proti socialnim zlom; socializem ne verjame, da prihaja gorje od kakšnega posameznika in zato ga tudi ne more odpraviti noben posameznik brez moči, in zato je treba organizacije za ta boj. Kdor tega ne razume, je nevednež, ne pa socialist. .
Napredek in reakcija.
Napredek je geslo modernega časa. Pomenja nekaj višjega, boljšega nego je bilo dosedanje. Podiramo in rušimo stare podlage, zidamo nove ali pa dajemo starim vsaj nove oblike, ki morajo bolje odgovarjati izpremenjenim razmeram — to je pogoj napredku.
Vse je polagoma nastalo in se razvilo iz nepopolnega v popolnejše. Kalkor za naravo v širjem pomenu, besede, tako velja razvijanje in spopolnjeva-nje tudi za človeka in njegovo življenje. Kako daleč smo prišli v svojem razvoju, to nam pove omika ali kultura, Osi je torej merilo razvoja za dotično dobo. Omika nam pa ne naznanja samo vogelnega kamna ali mejnika, do katerega smo dospeli na svojem potu, marveč nam tudi kaže pot samo, kaiko smo hodili. Razvoj se ne vi® vedno v ravni črti, ampak v valoviti: dvigamo se in zopet padamo, napredujemo in spet nazadujemo. Napretdek in nazadovanje ali reakcija spremljata razvoj. Časih je eden močnejši, časih drugi, zdaj se vrši bolj hitro, zdaj zopet bolj počasi. Napredelk pospešuje, reakcija zadržuje stopinjo, da ostajamo pri starem, pri prejšnjem.
Vse, s čimer si je človek boljšal in si boljša svoje gmotno in duševno stanje, sttvarja njegov napredek; kar ,pa je človefca oviralo m ga ovira v spopol-njevanju njegovega položaja, to je reakcija. Od prvotnih živi j diskih oblik, v ikaterih se je gibal prvi človek* pa do iznajdbe poljedelstva, obrtnosti in trgovine — to je naš gmotni naipredeik; na drugi strani pa imenujemo duševni napredek vse pridobitve na umu, čutu in volji: v versitvu in etiki, v znanosti in umetnosti.
Ni. pa gladka pot po kateri je moralo hoditi in hodi človeštvo v svojem razvoju. Gmotni in duševni napredek se prekinja in ovira, da zastajamo in ostajamo na enalki stopnji ali eelo nazadujemo, da padamo nazaj, odkoder smo se bili s trudom vzdignili. Nastopa reaJkcija kot zvesta spremljevalka napredka, ki jo provzročujejo naravne sile, ali pa mečejo napredku polena pod noge človeška nezavednost, zloba in sebičnost.
Po tem sfplotšnem razpravljanju se vprašamo naravnost f Kaj je za nas danes naprfldek in naprednost, kaj reaJkcija?
Kar nam je človeški duih po svojih najboljših zastopnikih ustvaril resničnega, dobrega in lepega, s čimer nam je olajšal in oslajšal življenje, razgnal oblake zmot in predsodkov, nas zopet privede! za nekoliko korakov bliže resnici in pripomogel večjim sikuipinam do pravice, z vsem tem se ponašamo kot z dragocenimi pridobitvami moderne kulture. To je naš napredek — moderna kultura. Naprednost priznava moderno kulturo in se hoče z njo okoristiti in jo izrrabiti. Po tem znaku spoznamo naprednost in naprednega človeka. Reakcija ne priznava moderne kulture, njenih znanstvenih zahtev, njenih verskih in umetnijskih stremljenj. Ne naprej, ampak nazaj je njeno geslo. Moderna kultura poskuša z velikim uspehom zagospodovati narav-
/
nim silam, pritegniti jih v svojo službo, omejiti ali urelditi njih reaikcijo .Teže pa je biti kos reakciji, pojavljajoči se v človečki zaslepljenosti, zlobi i m sebičnosti. Tu se nam kaže napredek moderne kulture le kot delen.
Na polju gmotne kulture: v poljedelstvu, obrt-nosti in trgovini opažamo velikanski napredek, ki je čisto predrugačil gospodarstvo in način v znanosti. Pri tem pa vidimo, da služi napredek moderne kulture večinoma malim skupinam, skupnost ali celota ni deležna sadov moderne kulture ali pa ji prinašajo ti sadovi škodo, stoik in jok, prekletstvo in poniževanje. V tem slučaju tiči nekje napaka, ki jo je treba iskati ,najti in popraviti. Vzrok napake bo v načelih ali temeljih ,v principu'ltli pa v načinu, metodi.
Moderni napredek je v prvi vrsti umski. Vzporedno a njim bi se moralo razvijati in napredovati 1 človeštvo tudi po čutu in volji. To bi bil harmonični napredek. Tega ni, zato se kažejo za skupnost neugodne posledice enostranskega umskega napredovanja. Kje iskati vzrolka tej en ost rano sti ? Vzrok jp v načelu, grešilo se je in se še greši n'ačeloma.
Nekateri vidijo bistvo človeka, temelj njegove prirojeinosti v razumu in njegovo nalogo glavno v umski izobrazbi. Um i umska izobrazba v prvi vrsti osrečita človeštvo ,razum je vodilna, gibna sila našega delovanja. V tem precenjevanju razuma tiči vzrok našega enostranskega napredka. Enostransko se upošteva um> »a škodo čuta in volje. Človek ni samo umdko in pred vsem umsko (bitje; poleg uma imamo tudi čut in voljo. Izkušenost nam dokazuje, da sta ravno čut in volja vodilna, gilbna sila vsega našega dejanja in nehanja. Kaj nas na-giblje Je činom drugega, nego čut in volja? Ali niso to različni nagoni, ali ni to navada, ali posnemanje ali niso to druge nemm^ke sile, ki nas dovajajo k dejanjem? Tudi tam, kjer imamo jasen namen, smo-trenost; poslednja gibna sila, <ki vodi do odločitve, ni umska, pa najsi bo namen še talko določen in jasen, marveč to so čuti in volja. Simpatija in antipatija, razpoloženje, žalost in veselje, skrb in strah, ljubezen in sovraštvo, želje in koprnenje: to so navadno nagibi našega ravnanja. Malo 1>o tako razvitih ljudi, če sploh so ,ki bi se pri vsem svojem dejanju in nehanju dali voditi le razumu, golemu razumu. Če bi bil razum vodilna sila našega delovanja, potem ne bi bilo toliko zmot, potem bi se ne mogle pojavljati talke ovire in zapreke dokazanim znanstvenim resnicam, potem ne bi bilo toliko realkcije! In kaj vidimo? Ravno nasprotno: od najstarejših časov pa do današnjega Idne nasprotuje človek napredku iz zasletpljenosti, zlobe in sebičnosti. Ne vodi ga razum .vodijo in vladajo ga različni čuti in raznovrstne želje. In* (kaj nas pravzaprav nagiblje, <la umsko delujemo? Ali ni to želja, ali ni to koprnenje po spoznavanju — in to ikoprnenje je nagib umskemu delu. Človek bi si raid opomogel in izboljšal svoje stanje, kolikor mogoče, zato se trudi in dela, misli in ugiblje, računa in špekulira. Želja in volja rodita misel in dejanje. Nagib telesnega in
duševnega, čisto umskega dela ne tiči v razumu, ampalk v drugi sili naše prirojenosti.
Čut in volja igrata jalko važno, naravnost odločilno vlogo v našem življenju. Zato treba, da jih negujemo vzporedno z razumom. Človek je družabno bitje. V tej človeški prirojenosti imamo navodilo za svoje delo. Z gojitvijo čuta družabnosti in volje, značaja omejimo človeško reakcijo kakor z razumom stavimo meje reakciji naravnih sil. Napredek bo lažajd, hitrejši in splošnejši, ker ne bo služil enostransko samo pozameznim skupinam, ampalk celoti. Gmotni in duševni napredek postane last ne samo izvoljencev, marveč vsega človeštva, Z razvojem uma, čuta in volje omogičimo socialni napredek. Socialni napredek pomenja preporod človeštva.
AKCIJA ZA AMNESTIJO POLITIČNIH JETNIKOV.
Socialistična stranka je pred/nekaj tedni pod-vzela novo energično kampanjo za osvoboditev političnih jetnikov, med katerimi je tudi E. V. Debs. Po deželi se nabirajo podpisi na peticije, vrše se shodi in sprejmajo se resolucije, da se s tem naredi pritisk na merodajne kroge, ki imajo ključe do celic političnih jetnikov.
Med zagovorniki amnestije političnih jetnikov je tudi senator France iz Marylanda ter mnogo drugih prominentnih demokratov in republikancev.
Razne unije so poslale tisoče in tisoče podpisov na peticijah, v katerih se zahteva osvoboditev vseh takozvanih političnih jetnikov.
Dne 4. aprila se je mudila pri predsedniku de-putacija linijskih voditeljev, katerim je načelje-val Gompers, predsednik A. F. of L., ki je izrekla Hardingu željo, naj izpusti na svobodo politične jetnike.
Napram Gompersu je bilo izrečenih že mnogo kritik, češ, da ne nastopa dovolj energično za izpustitev Debsa in drugih političnih jetnikov. Mnogo bolj so aktivne v tej akciji razne lokalne federacije delavskih unij ki delajo tudi na Gompersa moralni pritisk, da tudi on podvzame semintja kake korake.
Delavstvo izvoli zastopnike v kongres in senat, voli mnoge sodnike in druge zakonodajne zbore in administrativna telesa, potem pa mora okoli njih moledovati za razne koncesije, ki niti niso koncesije. Vsega tega ne bi bilo treba, če bi delavstvo na volilne dneve glasovalo za svoje kandidate.
*	-M J* J*
Zavedno delavstvo se ne bojuje le za košček boljšega pšeničnega kruha, temveč tudi za duševno hrano, ki imi jo kapitalistična družba odreka. Ko pride čas, ko se bo delavec lahko bavil tudi z globokejšimi vprašanji duha, bo tudi njegovo telesno delo, brez katerega ne more živeti družba, spoštovano. Ali tega ne bo v kapitalistični družbi, kajti kapitalizem se boji delavske izobrazbe kakor hudič križa.
Zakaj ne obratujejo premogovniki ?
Nad sto tisoč premogarjev je v Zedinjenih državah brez dela, drugi pa delajo le po nekaj dni v tednu.
V začetku leta 1920 je bilo v skladiščih in na trgu le mala zaloga premoga. Poraba je. presegala produkcijo in razni oibrati so morali rabiti premog iz svojih rezervnih zalog, kolikor so jih pač imeli. Premogarji so delali vsak dan in produkcija premoga je bila pognana na višeik. Kljub temu je zahteva po pemoigu presegala produkcijo in cene so razstle do nevrjetne višine.
Za takratno pomanjkanje premoga se je dolžilo železnice, ki vsled desorganizacije nis'o mogle dova-žati dovolj premoga v industrialna središča. Veriž-nikom s 'premogom je bila dana prilika nagrabiti miljone in to so z občudljivo ustrajnostjo vršili.
Sedaj prihajajo razni elkonomi s svarilom, da je kriza s premogom blizu, namreč kriza, kakor je bila takrat, ko je bila zahteva po premogu večja, kakor pa produkcija. Zaloge premoga v tovarnah so večinoma izčrpane. Železnice niso nič v boljšem stanju ustreči velikim zahtevam za prevažanje premoga, kaikor so bile pred dolbrim letom rini. Ako se industrijski obrart, v bližnji bodočnosti obnovi, bo tu zopet kriza — pomanjkanje premoga.
Samuel Dunn, urednik lista Railway Age, piše v eini zadnjih izdaj: "Če prizadeti kmalo ne spremene svojih sedanjih teden« v produkciji in prevažanju. premoga, se bo ameriško ljudstvo v nekaj mesecih našlo v težki situaciji občutnega pomanka-nja premoga, kaJkoršnega še ni bilo."
Enaka mmenja imajo tudi dragi strokovnjaki. Ali zakaj premogovniki ne obratujejo? Zakaj je potem treba sito tisoč premogarjem čakati, da pride zopet pomankanje premoga, predlno bodo dobili delo? če se vsi prizadeti krogi zavedajo nevarnosti, ki preti vsled pomankanja premoga talkrat, kadar se kolesje industrije požene v hitrejši tek, je čisito lahko napolniti skladišča s premogom sedaj in ravno tako tovarniške zaloge. Pa ni tako lahko. Kadar je industrijalna depresija, se tovarnarjem, niti rudniškim in premogarsfcim baronom prav nič ne mudi. Kriza je, ki jim sicer semintja morda za nekaj sto-tisočakov ali morda tudi za nekaj miljonov škodi, toda pomankanja ne trpe radi tega. Pomankanrje in glad je za delavce. Kadar je trg zopet ugoden, tedaj pričiio delati "s polno paro". Ako primankuje ene ali druge vrste surovin, premoga, kemikalij itd., je to blagoslov za tiste, ki prodajajo tako blago, katerega primanjkuje na trgu. To je za kapitalistični svet razumljivo. Pri določanju cen nimajo nobenih obzirov. Ako poseže vmes država in določi maksimalne cene, se zgražajo in kriče proti vmešavanju oblasti v privatna podjetja. Ljudstvo, to dobro ljudstvo, za katerega so tako v skrbeh uredniki ameriškega neščanskega časopisja, pa mora plačevati račune vseh kriz in trpeti vsa pomankanja. Vse za sveti profit in ničesar za ljudstvo, to je geslo indu-
strijalcev, tudi če ga nimajo zapisanega na svojo: praporu.
Ako ibi se premogovniki obratovali za potrebe dežele ini ne za profit posameznikov, ne bi bilo sedaj treba svaril, da grozi v bližnji bodočnosti kriza vsled pomankanja premoga. Naravna bogastva se morajo socializirati, postati morajo last ljudstva, ne pa peščice finančnih baronov, ki kontrolirajo to, v današnjem svetu nenadomestljivo sredstvo.
Socialna produkcija.
Brez delavcev ne bi bila moč kapitalistov vredna piškavega oreha; brez delavcev bi bili vsi stroji za nje mrtvi; brez delavcev jim kapital ne bi dajal olbresti; (brez delavcev ne bi bilo profita, brez profi-ta pa ne bi imeli nobene moči. Od delavcev je odvisno, ali stroji sploh delajo in kakor delajo. Če oni ne bi delali, ne bi bilo ne hrame, ne obleke, ne stanovanj, ne vsega tistega luksusa, ki ga samo bogatini uživajo,
Jasno je torej, da so pravzaprav delavci bolj gospodarji, kakor pa kapitalisti. Ali delavci večinoma tega ne spoznavajo, zato pa služijo kapitalistom na svojo lastno škodo. Če bi delavci to razumeli, bi tudi vedeli, da je v edinstvu njih moč, s katero lahko vse dosežejo.
To sicer ni_nič novega; en del delavcev, ki je imel več priložnosti misliti ,je to že spoznal. Posledice tega spoznavanja so stavke. Delavci se pogo-stoma poslužujejo tega orožja, ali priznati moramo, da ne konča vsaka stavka z zmago delavcev in slučaji niso reidlki, da se položaj delavcev po takem poskusu čelsto pohujša. Ako iščemo vzroke takih izgub, moramo priti do prepričanja, da škoduje delavcem največ premajhna gospodarska moč in pa pomanjkanje sloge. Tisti trenotek ,ko delavci sklepajo štrajk, so navadno vsi navdušeni za boj, in če se more tak boj v kratkem oldločiti, je dobro. Ako pa trajajo stavke dalje časa, je slaba, kajti če zmanjkajo sredstva za podpore, izgine pri mnogih prvi pogum. Skrb za življenje za družimo, postane močnejša od prvotnega namena, zapuste svoje tovariše, gredo na delo, potegnejo še nekoliko delavcev za seboj, in kakor hitro je čvrsta veriga delavcev pretrgana, je pogositoma štrajk že tudi izgubljen. Nesloga pahne delavce v slabši položaj. Ali tudi če bi bili delavci enega podjetja složni in dosti pogumni, da vztrajajo do konca, še nimajo gotovosti ,da zmagajo ,ker se lahko zgodi, da pridejo delavci od drugod in prevzamejo delo. Sloga mora torej obsegati širše kroge; ne samo delavci enega podjetja, enega kraja, ene strolke, temveč delavci iz vseh dežel morajo biti združeni složni, zedinjeoi, če hočejo kaj velikega doseči.
Štrajk je zadnje Sreldstva delavcev za dosego boljših življenskih pogojev. Ali kakor za vsak boj, je treba tudi za štrajk temeljite priprave, tembolj, ker se nahaja gospodarska moč večinoma v rokah nasprotnikov. A kdo naj izvede te pravice?
Posameznik ne more izvesti nobenega boja, zato tudi ne more izvršiti vseh priprav. Ker pa se gre v boju delavcev za korist vsega delavnega ljudstva, je jasno, da so za hoj in za priprave poklicani vsi delavci. Treba je torej organizacije, dobre organizacije. Pa še zanjo je treba dela, mnogo dela, zavednega dela, in kar je posebno važno: vztrajnega dela. Namen organizaciji pa mora hiti delavski boj.
Kapital je znak naše dobe. Kapital so proizvajalna sredstva v zasebni posesti in kar je s tem v zvezi n .pr. nadvrednost. To historično kategorijo hoče socializem premagati in sicer na ta način, da podražaibi sredstva in s tem onemogoči izkorišanje ljudstva po posameznih kapitalistih. To izkoriščanje je vsled razvite blagovne produkcije veliko in povzroča za delavni sloj družabno bedo. Nikakor ni s tem rečeno, da hoče socializem odpraviti bogastvo. Nasprotno je res, da se v socialističnem sistemu bogastvo zelo pomnoži, in sicer v korist vsemu ljudstvu. Bogastvo torej nikakor ne izgine, tudi bogastvo v zasebni lasti ne. Socialist, ki stremi po tem, da odvzame posamezniku sleherno možnost svobodnega razpolaganja z njegovim posestvom itd., je utopističen socialist. Molderni socializem hoče le kapital kot proizvajalno sredstvo iztrgati iz moči zasebne zlorabe.
Garancija proti individualni izlorabi kapitala — kakor omogočuje to današnja kapitalistična družba — pa je kolektivna, t. j. skupna last produkcijskih sredstev.
Ta administrativni program socializma zahteva pa Sicer ne absolutne, pač pa veliko večjo individualno svobodo, nego jo imamo Idanes. Ta večja individualna svoboda se zrcali v njeni bodoči posploše-nosti.
Gibalno pero, gonilna sila posameznika ali kakšne celote je brez dvoma potreba. Potreba je središče iiD izhod vsega narodno-gospodamskega gibanja.
Po veliki večini je danes kapital zasebna last. Ta pa je v velekapitalistični dobi že davno nehala biti središče in cilj potrebnega proizvajanja, ker se osebna last ne omejuje na osebno rabo.
Izdelovanje produktov se ne vrši v velekapitalistični dobi več radi potrebe posameznika in družbe, temveč radi dobička v svrho množitve kapitala v rokah posameznika.
Socialno načelo torej je: Kolektivna produkcija .Temeljno načelo proizvajanja bodi potreba uporabe za liudi. S tem bi bile odstranjena ena najhujših ne&reč kapitalističnega obrata, krize, ki pahne vsakokrat, ko nastopi, na tisoče družin v bedo in nesrečo.
Zahteva torej socializem kolektivno produkcijo, d očim kolektivni konsum kot nepotreben in postranski zavrača.
Kadar prečitate Proletarca, pa ga ne shranite, ga dajte vašemu prijatelju, da ga še on prečita. Opozorite ga na tiste članke, kateri so se vam posebno dopadli. Na ta način ga morda v par tednih pridobite, da postane naročnik Proletarca.
Ruska situacija.
Mnogo se piše o raznih trgovskih pogodbah, ki jih je sklenila sovjetska Rusija z Anglijo in nekaterimi drugimi državami. Od vseh strani so prihajala ugibanja, kako stališče bo zavzela napram trgovanju z Rusijo Hardingova administracija, toda zadnja Hughesova nota v tem oziru je dokazala, da se napram Rusiji nadaljuje s politiko, kakršno je začrtal Wilson.
V Rusiji ni vse v redu, kajti dežela je šla skozi dolgoletno vojno, revolucije in civilno vojno. Kljub vsem krizam zadnjih par let se je sovjetski sistem vzdržal na krmilu. Dasiravno je bila industrija in transportna sredstva deSorganizirana, se tudi v tem oziru kažejo izboljšanja. V prvi vrsti potrebuje Rusija miru in odpravo blokade za svojo rekonstrukcijo . Tega pa ji kapitalistični krogi še ne dajo; na vseh koncih in krajih se sovjetski Rusiji delajo vsako j ake ovire in taiko je tudi trgovina z inozemstvom bolj fakt na papirju kakor pa v resnici.
Hughes svetuje Rusiji marsikaj, daje ji pogoje, ki jih mora izvesti ,predno bo ta republika trgovala z Rusijo. Amerika trguje z drugimi državami, ki tudi niso v vseh pzirih uizorne niti za Zedinjene države. Toda ameriška vlada ne prihaja z zahtevami : to in orno mora biti drugače, predno vam bomo prodajali svoje blago. Zedinjene države se vmešavajo v notranje zadeve. Rusije, Mehike in pa nekaterih držav v Južni Ameriki, v kaiterih je finančni Wall Street močnejši, kakor pa domače vlade.
Ker je v tzapadmih evropskih držav ostal kapitalistični režim, se mora Rusija sprijazniti s tem dejstvom, pa delati koncesije kapitalistom, če hoče, da ji bodo pomagali pri rekonstrukciji in ji prodajali izdelke, katerih ne proizvaja ruska industrija. Tudi, če se to zgodi, kapitalisti še vseeno ne bode mirovali in bodo storili vse, da poderejo vse načrte ru^ke vlade za socializacijo in jo privedejo na pot kapitalistične države. To pa je seveda drugo vprašanje. Eno je gotovo : Rusija še ne bo imela miru, dokler se obdrži na površju sedanji režim, ali dokler ne prodre tudi v drugih državah socializem na površje.
Polagoma se rušijo kitajski zidovi ob mejah evropskih držav. Ako hočejo živeti, so ne smejo zapirati druga pred drugo. V vseh glavnih mesitih se vrše razne konference in sestanki različnih komisij za določitev mej, medsebojnih regulacij za potovanja, tarife in vrše se dogovori za sklepanje trgovskih pogodb. Kakortkoli so razmere napete in četudi zijajo sovražnosti države proti državi še na vseh koncih in krajih .zidovi, ki jih ločijo, se morajo vseeno odmikati.
V maju se bo vršila konferenca zastopnikov baltiških državic, Poljske in Finske, da sklenejo med seboj trgovsko pogodbo. Ti pregovori se vrše že dve leti, toda dosedaj Se vedno brez praktičnega uspeha.
Agitator.
Jurgis — človek, ki je pJestal mnogo in poznal pekel čikaških klavnic in vse gorje, ki more zadeti koga v življenju, se je bil ustavil v dvorani, v kateri so imeli delavci shod, in je poslušal. Kdo je ta mož, in o čem govori, si je mislil.
Enako viharju, ki pribuči preko polja, enako ladji, ki jo po podi razburkano morje, je prevzela Jurgisa hipoma nerazumljiva razburjenost, neke vrste zbesnelost. Govornik na odru je bil dolg, in koščen, suh kakor trska. Tanka, črna brada je ob-kroževala nlemenit obraz. Črne, iskreče oči so ležale globoko v svojih jamicah. Govoril je naglo, razvne-to in spremljal svoj govor z živahnimi kretnjami, kot bi hotel poslušalce pritegniti nase. Glas mu je bil globok in zvenel je čisto in jasno kot orgije. Preteklo je nekaj časa, predno je mogel Jurgis odvrniti svoj pogled od govornikove zunanjosti in o-brniti pozornost na vsebino govora. Naenkrat se je Jurgisu zazdelo, kakor da je pokazal govornik naenkrat na njega, kakor da bi prav njega vzel za predmet svojemu govoru, in tako je slišal Jurgis sedaj razločno ta glas, in tresel se je v razburjenosti, vsled notranje tuge, vsled hrepenenja in radi prevelike teže svoje bede. Govor tega nenavadnega moža ga je nenadoma ujel, prevzel in prešinil do dna duše.
"Vi slišite morda te stvari," je nadaljeval govornik, "in morda porečete: Da, res je, a vedno ni bilo tako, Ali pa: Morda pride čas, ko bo drugače, čas, ko nas ne bo več, in kaj je s tem pomagano nam? — In tako se vračate zopet k svojemu vsakdanjemu trpljenjuj vračate se, da vas zdrobi svetovna sila kapitala; da se mučite za koristi drugih: da živite bedno življenje v nizkih zamazanih bajtah; da delate v nevarnih in nezdravih tvornicah, da se borite s pošastjo gladu in pomanjkanja, vedno izpostavljeni nezgodam, boleznim in smrti. In z vsakim dnem je boj silnejši, z vsakim dnem delate bolj trdo, čutite železno roko vseh teh razmer težjo in težjo. Minevajo meseci, minevajo leta, —[in vi prihajate zopet in zopet sem, da se z vami pričkam in da izvem, če vas revščina in pomanjkanje še ni omehčalo, če vam krivice in izkoriščanje še niso odprle oči. Čakal bom še najprej — ne morem drugače! Ni je puščave, kamor bi se skril, in ni jih nebes, v katera bi mogel ubežati. Kamorkoli pridem, iz enega konca sveta v drugega, povsod trčim na isti prokleti sistem. Vsi čisti in plemeniti nagibi svetovnih mislecev so vklenjeni v verigah in zadušeni v službi organizirane roparske grabežljivosti in zločinske lakomnosti. In radi tega ne morem mirovati, ne morem molčati, in radi tega se odpovem vsem udobnostim, vsi sreči, zdravju in dobremu glasu ter hodim po svetu, da glasno oznanjujem, kaj mi teži dušo. Radi tega mi ne more zamašiti ust ne uboštvo, ne grožnje in ne zasmehovanje, ne ječa in ne preganjanje — nobena moč na svetu ne zmore tega! če danes večer nimam uspeha, poskusim jutri vnovič, v vzvišeni zavesti svojega poslanstva, v trdni veri, da nekoč, ko se bo hrepenenje moje duše začelo u-resničevati in ga bodo vsi razumeli, padejo vsi se-
danji predsodki in dvomi, ki ovirajo človeštvo v napredku. Vem, da bo potem prisiljen tudi najlenejši, da se bo tresel največji sebičnež v strahu, da bo glas zasmehovanja in sramoten j a utihnil, da se bo moralo sleparstvo in hinavstvo poskriti v svoje temne brloge, in da bo le resnica edina, ki bo še ostala. Kajti jaz govorim za miljone, ki nimajo besede, — za zatirance, ki nimajo nikogar, da bi jih tolažil — za tiste, ki ne najdejo ne usmiljenja ne rešitve, katerim svet ni drugega kot ječa, trpljenje in počasna smrt. Govorim za revne otroke; ki se na plantažah južnih držav dan na dan trudijo in vladajo, o-potekajoči se vsled utrujenosti, topi od žalosti, živeči v edini nadi na bližnji grob; govorim za matere, ki si v svoji borni podstrešni sobici krvave prste s šivanjem, da obvarujejo otroke pred stradanjem; za revnega moža, ki leži na kupu cunj, boreč se s smrtjo in ki, vidi svoje drage posvečene poginu; govorim za ubogo dekle, ki hodi nekje ravno v tem trenutku po ulici, in ki ji, trpinčeni od gladu, ne kaže drugo, kakor prodajati svojo dostojnost ali skočiti v vodo; govorim za vse tiste, kjerkoli se že nahajajo in ječi j o v verigah, katere jim je skovala pohlepnost sveta; govorih za vse človeštvo, ki kliče po rešitvi; za obupano dušo moža, ki se hoče dvigniti iz blata in za tistega, ki uteče iz svoje kletke in hiti svojo pot proti svetlobi."
Grobna tišina zavlada po dvorani, slišati ni niti najmanjšega šuma. Potem pa hkrati zadoni kakor iz enega grla klic tisočerih. Jurgis je sedel popolnoma tiho in se ni ganil, svoje oko neprestano nprto v govornika. Tresel se je po vsem životu.
Kar dvigne mož na odru roko. '' Pretehtal in sodil bom vas, bodite že kdorkoli, samo da pošteno iščete resnico. Toda najstrožje obsojam vas delavce, katerim bi krivice, ki jih slikam, ne smele biti prazne besede brez pomena in brez čuta, kot igrača, ki se pozneje odloži in pozabi. Vam delavcem so te krivice živa resnica vsakdanjega življenja, verige na vaših udih, železo okrog vaših duš. Obračam se do vas, delavci, na vas, nadložni siromaki, ki ste ustvarili to deželo bogato, a vendar nimate pri vladi nobene besede. Na vas, katerih usoda je, da "sejete, drugi pa žanjejo, —»da delate in slušate, za plačilo pa prejmete le toliko kot tovorna žival, ne drugega kakor hrano in streho, da vas vzdrže ravno pri življenju? K vam prihajam s svojim evangelijem. Vi ste tisti, na katere se sklicujem. Vem, kaj morem od vas zahtevati; kajti bil sem med vami, živel z vami vred vaše življenje, in nikogar ni tu, ki bi me mogel poučiti boljše. Skusil sem, kaj se pravi biti mrto blago brez gospodarja — biti snažilec čevljev, — živeti od skorjic kruha, — spati na stopnicah, v predvežah, na vozovih. Vem, kaj se pravi stiskati zobe in živeti ob idealih, ki izginjajo kakor gradovi, v oblakih. Vem, kaj se pravi, videti v divjem boju za obstanek poteptane v blato vse svoje duševne cvetke, vse svoje plemenite misli in stremljenja. Vem, koliko stanejo delavca njegove življenske izkušnje, — jaz sem jih plačal z gladovanjem in bedenjem, s telesnim in duševnim obupom, s svojim zdravjem in skoro s svojim življe-' njem. In če prihajam k vam poln novih nad po svo-
bodi, s trdno vero, da zasinejo nekoč lepši dnevi, da ustvarim novo duševno kraljestvo, novo ureditev dela, — nisem iznenaden, ako vas najdem malomarne, lene in neverne. Da nad vami ne obupam, leži vzrok v tem, ker poznam sile, ki vas gonijo, — ker poznam grozni bič pomanjkanja, trn zaničevanja, ošabnost prezirljivega ravnanja od strani vaših zatiralcev; — ker sem si r svesti, da je med množico, ki je danes tukaj prisotna, — ne glede na tiste, ki so napram mojim izvajanjem brezbrižni in topi; ne glede na tiste, ki so prišli past le radovednost ali pa se norčevat iz mene, — vendarle nekaj tekih, ki so zakopani čez glavo v revščini in obupu, in katere sili k pozornosti in zanimanju slika odrešenja iz vseh grozot in vseh krivic, katere odkrivam njim strmečim očem. Tem bodo moje besede enake lesketanju, ki kaže v temni noči samotnemu potniku nevarnosti in zapreke na cesti, — besede moje, ki razrešujejo človeštvo osrečujoči problem in zmagujejo nad vsemi težavami. Mrena jim bo padla iz očij, okovi se bodo razklenili na njih nogah, skočili bodo pokonci s krikom hvaležnosti, ki so' si jo sami ustvarili. Ne bodo se dali več ujeti, nobeno hlinjenje jih ne bo več omamilo, nobena grožnja več prestražila.
Od danes pocenši, korakali bodo naprej, ne nazaj. Opasali si bodo meč znanja in stopili v vrste svojih tovarišev in bratov, oznanjali bodo'moj evangelij vsemu svetu, kakor sem ga jim jaz oznanil, — ve-lekrasni dar svpbode in svetlobe, ki ni njihov niti moj, marveč neomajana dedščina vesoljnega človeštva! Delavci! Delavci! Odprite oči in oglejte se okrog sebe! Živeli ste tako dolgo v bedi in trpljenju, da so postali vaši čuti topi, vaše duše mrtve. Sj>o-znajte enkrat v življenju ta svet, v katerem živite, — raztrgajte vezi starih predsodkov in oglejte si svet, kakršen je v resnici, v vsi njegovi odurni nagoti. Spoznajte ga! Spoznajte ga! . . ..
Stotisoe mater je, ki žive v bedi in nesnagi, obupno boreč se, da borno prežive svoje male. Na tisoče starčkov je odrinjenih vstran, brez vsake pomoči in brez sredstev, čakajoč na smrt, kot edinega odrešeni-ka iz teh muk. Na milijone ljudi je, možkih, ženskih in otrok, ki ječijo pod jarmom mezdnega suženjstva, ki se neprenehoma, dan na dan, mesec za mesecem in leto za letom trudijo in vbadajo, da zaslužijo le toliko, kar jim je za življenje neobhodno potrebno, — otroci "usmiljenega" boga, ki so prokleti do konca svojih dni v enoličnosti življenja, polnega križev in težav, lakote in bede, vročine in mraza, nesnage in bolezni, nevednosti, pijančevanja in pregreh! — In obrnimo sedaj to strašno sliko, ki se ji pravi življenje in katero mogočniki in njih privrženci hvalijo "kot pametno in pravično družabno uredbo" — in oglejmo si jo z druge strani! Tu jih je nekaj tisoč, ki so gospodarji teh sužnjev, ki spravljajo plačilo za trud drugih. To, s čimer žive, ne zaslužijo sami. Niti ne vprašajo, od kod prihaja. Pripade jim samo od sebe. Edina skrb jim je, da zapravljajo denar. Žive v palačah, valjajo se v nasladnostih in razkošju, kakršnega jezik ne more opisati. Stotake zapravljajo za par čevljev, za žepne robce, podveze; miljone potrošijo za konje in ssa avtomobile, za ladje, za palače in slav-
nosti, za male dragocene kamne, s katerimi kinčajo svojo nečimernost. Življenje jim je le nepretrgano tekmovanje, kdo bo bolj brutalen in brezobziren v uničevanju koristnih in potrebnih reči, v potrati časa in življenja svojih bližnjih, srag in solza in krvi človeštva. Vse je njih lastnina, vse se steka k njim; —-natančno tako, kakor se stekajo vsi potoki v reke in vse reke v morje, tako se neprestano steka kar samo od sebe vse bogastvo sveta v njih žepe. Kmetovalec obdeluje zemljo, tkalec sedi za svojo statvo, genij izumlja, modri vodi, učenjak študira in se poglablja,
—	in vsi sadovi tega telesnega in duševnega dela se zlivajo v nepretrgane reke, stekajoče se v morje nenasitnosti teh maloštevilnih ljudij. Vsa usoda človeške družbe leži v njih rokah. Vse delo sveta je odvisno od njih, in enako požrešnim volkovom pogoltnejo vse. Delavna sila vsega človeštva služi nepreklicno in večno njim v prid. Sukajte in obračajte, kakor hočete — človeštvo živi in umira zanje! Nimajo v lasti le dela človeške družbe, kupili so si tudi vlado, in povsod uporabljajo oropano in prisleparjeno moč, da napravljajo struge še bolj široke in prekope še bolj globoke ,po katerih se steka reka dobička njim v naročje. — In vi, delavci! Vi naj bi bili rojeni le v ta namen, da jim služite, kot tovorna živina, da vedno mislite le na trpljenje prihodnjega dne? Je li kdo tu med vami, ki bi verjel, da sme to vedno trajati ? Je li danes na tem shodu kdo, ki bi bil tako trdovraten in zakrknjen, da bi vstal in rekel: Da, jaz verujem, da je bilo vedno tako in da tako tudi ostane do konca dni; sadove dela smejo vedno in povsod uživati le lenuhi in zajedači, ki so poklicani, da zapravljajo delavske žulje v svoji prešernosti in veseljače-nju ter jih razmetavajo v nepotrebne namene? Da bi delo človeštva ne pripadalo tudi človeštvu in se ne uporabljalo v občekoristne namene? Da bi se ne urejalo in ne vodilo po volji večine, po volji splošnosti?
—	če pa ne sme ostati vedno tako kakor je sedaj, katera sila pa je, ki bo te nove zahteve uveljavila? Mislite li, da bodo ti kedaj napisali in podpisali oprostilni list za vašo svobodo? Mar bodo vaši tlačitelji brusili meč za vašo osvoboditev, vodili vojsko za vas, podili čete v boj za vas? Bodo li dali svoje bogastvo, da zidajo šole in izobraževalne naprave za vas? Bodo li v časopisju naznanjali v svet o vašem napredovanju in vodili politične stranke? Ali ne morete spregledati, da je ta naloga vaša najvažnejša in najsvetejša naloga, ki vam je kedaj pripadala? Ali ne morete razumeti, da, kadar pride enkrat do preobrata, se bo to zgodilo le pod najhujšim odporom od strani bogatih in vladajočih, med psovanjem, sovraštvom in preganjanjem, pod šibami in v ječi? Nastaviti boste morali svoja gola prsa udarcem besnosti vaših zatiralcev, — prisiljeni k temu po strogem in bridkem nauku slepe, neizprosne potrebe, po mukopolnem stremljenju neizobraženih duhov, po slabotnem bob-ljanju neukega glasu. Zmaga se bo izvojevala z denarjem, ki so ga pristradali reveži, — z izkušnjami, ki so ukradene spanju in počitku, — z idejami, ki so
-se porodile v senci vislic in ječe.. .'To bo gibanje, ki se je porajalo v nižavah, boječe in prezirno, — rodilo se preganjano v maščevalnosti in sovraštvu. To-
da klicalo vas bo — delavce, vas mezdne sužnje, z napovedujočim glasom, kateremu ne morete ubežati, kjerkoli se že nahajajte,—z glasom vseh krive, ki so se vam storile, — z glasom vseh vaših želja, — z gla-«om vaše dolžnosti in vaših upov, z glasom ubogih zahtevajočih, da bodi konec bede, — z glasom zatiranih bo oznanjalo konec slehernega izkoriščanja, — z glasom moči, okovane z obupnimi naklepi, z radostjo in pogumom, rojene v brezdanjem grobu strahu in razdvojnosti! Glas dela bo zadonel, preziran, pso-van, in vendar mogočen, strašen vsem lupežnikom, pa zaslepljen in uklenjen in svoje moči se zavedajoč! Sen j upora požene delavca kviško, upi se bore v njem z bojaznijo — in nenadoma plane pokonci, in iz prs se mu izvije krik, slišen v najoddaljenejši kot sveta! In po bliskovo se uresničijo sanje! Začne se gibati,*plane kvišku — in verige leže na tleh zdrobljene, okovi odpadejo — vspne se pokonci, visoko, kakor gora in skoči kakor orjak in razkriči svojo osvoboditev v svet z nepopisno radostjo . . .
(Iz knjige "Džungl".)
BALKANSKA FEDERACIJA.
Listi poročajo, da se je v Belgradu mudila delegacija Albancev, ki je skušala pridobiti belgraj-Sko vlado za nekako zvezo z Albanijo. V Belgradu Be je vršil tudi shod, na katerem so razni govorniki poudarjali, da je sedanji čas ugoden za zvezo med Bolgarijo in Jugoslavijo, kateri naj se bi pridružila tudi Albanija. V Sofiji so naklonjeni tej ideji, toda srbski državniki ji niso posebno prijazni in izgleda, da bodo še v nadalje zastopali antipa-tično stališče napram Bolgariji, katero še vedno gledajo kot državo, ki je bila v vojni proti Srbiji. Čimprej se skuša ublažiti sovražna čutstva med Bolgari in Srbi in čim prej pride do zedinjenja Bolgarije s Srbijo, timboljše bo to za ljudstvo na Balkanu, ki potrebuje prijateljskih odnošajev med seboj, ne pa rožljanja s sabljami in naklepov za maščevanja ita nove vojne.
Dovolj je izrabljala evropska diplomacija balkanske državice za svoje intrige. To bi morali vedeti tudi ministri v Belgradu, pa spoznati, da je sreča narodov v zbliževanju in kooperaciji.
^t ^
V juniju se bo vršil kongres Jugoslovanske socialistične zveze. Ako v vaši naselbini še ni soc. kluba, ga ustanovite, da boste tudi vi reprezentira-ni na tem zboru. Udeležba na tem kongresu bo zrcalo zavednosti in izobrazbe našega delavstva v tej deželi. Videli bomo, koliko je frazarjev in koliko je resničnih delavcev za socializem.
Dne 29. marca je angleška, neodvisna delavska stranka na svoji konferenci odklonila vstop v moskovsko Internacionalo, ker se ne strinja s pogoji, navedenimi v famoznih 21. točkah. Proti pridruže-nju je bilo oddanih 521 glasov, za pridruženje pa 97.
Kako so nastali kontinenti.
Veda hoče vedeti. Da to doseže, preiskuje. Pri tem igrajo tudi hipoteze veliko vlogo. Toda med hipotezo in dejstvom dela znanost veliko razliko; absolutno veljavo ima zanjo le to, kar je dognano in z dokazi utrjeno. Hipoteza je pravzaprav le pripomoček za olajšanje nadaljnih raziskav.
Če je znanost kaj do konca dognala in dokazala, tedaj pravi: To vem. Če ima hipotezo, tedaj pravi : Mislim, da bi moglo tako biti.
V tem je pravzaprav glavna razlika med znanostjo in vero. Vsak dan se lahko prepričamo, da vera "vse ve." Znano ji je, kar je bilo, kar je in kar bo. Ona pozna ta in oni svet. Uganka življenja ji ni nobena uganka; sploh ni zanjo ugank. Njeni zastopniki, ki so bili navzoči pri ustvarjenju sveta, so videli razkošnost nebes in opazovali strahote pekla. česar ni mogel videti in spoznati noben človek, to jim je enostavno "Bog razodel". Nič na svetu ne more biti tako prevzetno kakor vera s svojo domišljeno vsegavednostjo.
Znanost je skromna. Ona popolnoma mirno priznava, da so meje, katerih še ni prekoračila in da so tudi meje, katerih ne more prekoračiti. Znanost se neprenehoma uči. Tako raste. In če danes dožene, da se je včeraj motila, se nič ne mota semintja, ampak enostavno pove, da je prišla danes do boljšega spoznanja.
Če so uspehi znanosti omejeni, je pa polje njenega dela neomejeno. Kar je že dognala, ji služi za izhodišče, odkoder vodijo pota dalje do novega dela, do novih raziskav, do novih rezultatov. Kakor se množe izhodišča, tako je vedno več in več potov, tako se neprenehoma širi polje znanstvenega dela. Tako se pa tudi množi človeško znanje.
Med naloge vede sj»ada tudi spoznavanje našega doma — planeta zemlje. Nekdanji nauk, da je ta prašek v vsemirju središče vsega sveta in da je luna in solnce in vse zvezdovje ustvarjeno le zaradi nje, je seveda že davno ovrženo. V brezštevilnosti zvezd, v kateri je miljon le majhen pojm, je'naša zemlja le ena sama zvezdica, in sicer nikakor ne taka, da bi bil opravičen bahavi priimek "najboljši vseh svetov".
Ali četudi je na miljone zvezd, žarečih z lastno lučjo, katere zemlja nima, na miljone večjih, na miljone bolj razvitih zvezd, četudi imajo druge po celo gardo trabantov, dočim spremlja nas le precej klavrna luna, četudi nimamo Saturnovih obročev, je vendar študij te naše nepravilne oble zanimiv in za nas pravzaprav najbližji.
Morda so na kakšnem drugem planetu mnogo inteligentnejša bitja od nas; toda mi jih ne poznamo. Morda zori na drugi zvezdi mnogo žlahtnejše sadje od našega; toda ne dosežemo ga. Na svetovih, ki niso napram svojemu solneu tako nerodno nagnjena kakor naš, so gotovo ugodnejši klimatični pogoji. Toda mi nismo tam.
S to zemljo moramo biti zadovoljni, kakršna je. Niti na to še ne moremo misliti — vsaj za nekaj časa še ne — da bi naravnali njeno os, kakor pripoveduje
J. J. Astor v neki zelo fantastični fantaziji. Tako moramo vzeti to našo domovino, kakor jo je napravila Priroda po svojih zakonih: Ali vsaj poznati jo moramo; in znanost nam hoče tudi to omogočiti. Ne opisuje nam le sedanje slike in oblike njene, ampak študira tudi njeno preteklost, njeno zgodovino od rojstva, pa do sedanjega dne.
Med drugimi je zelo zanimivo tudi vprašanje o kontinentih . Na vsakem zemljevidu ali globusu lahko vidimo, da imamo njih pet: Evropo, Azijo, Afriko, Ameriko in Avstralijo, poleg tega pa še številne otoke.
Pravzaprav — če hočemo govoriti resnico, — ne vidimo tega na nobenem zemljevidu. Tako nas uči le stara zemljepisna tradicija; sicer pa ni res, da sta Azija in Evropa dva kontinenta; pravilno je, če se pravi, da je Evrazija en kontinent, kaj tilnik j er ne loči morje Evrope od Azije. In dokler ni bil izkopan sueški kanal, je celo Afrika po pravici pripadala temu kontinentu.
Kako so pa nastali kontinenti? Sveto pismo je s tem vprašanjem hitro gotovo. Tisti človek, ki je bil še pred prvim človekom na svetu in je opazoval prvo delo Jehove je videl, kako je Bog ločil suho zemljo od vode, in nam ni treba nič druzega kakor verjeti. Ampak verjeti se ne pravi vedeti. Znanost se ne more zadovoljiti s takimi bajkami.
Najenostavnejša rešitev vprašanja bi se zdela na ta način, da so se kontinenti vsaj v približno enaki kakor sedanji obliki razvili vsak zase. Kakor je dandanes splošno znano, je naša zemlja večkrat iz-premenila svojo obliko,. Če se govori natančno, je treba reči, da jo neprenehoma izpreminja. Najrazno-vrstnejše sile vplivajo na to, na primer vulkani. Kadar bruha tak še neutišan ognjenik, zlasti če spada med velikane svojega rodu, zna uničiti cela mesta, kakor je storil Vezuv z glasovitima mestima Herculanum in Pompei; cel otok lahko razdene, kar je dokazal zloglasni Krakatau.
Tudi potresi so zelo delavni. Ta zemeljska gibanja ne uničujejo le tega, kar napravi človek, ampak tudi zemeljska skorja pretrpi marsikatero iz-premembo od njih.
Najvztrajnejša pri tem delu je pa voda. Ona nikdar ne miruje. Če ima nižino pod sabo, teče dol; iz notranjosti zemlje se da včasi z različnimi procesi pognati na dan; kadar pritisne mraz, opusti svojo tekočo obliko, pa se spremeni v led; če jo ogreje solnce, se spari in se brez peroti in motorja dvigne v zrak; tam se ohladi pa se zopet vrne na zemljo kot dež, sneg ali toča. Tukaj prodira v prst, če ne naleti na premočne zapreke, sicer pa začne zopet svoje potovanje po potokih, hudournikih, rekah. In kjer teče, tam gloda. S hribov nosi prst, pesek, kamenje in rude v dolino, v jezera, v morje. V oceanu valuje, pa liže obrežja otokov in kontinentov ;če ji še veter pomaga, buta s silo ob bregove in trga včasi cele kose od njih.
Ali še davno preden so mogli potoki in plazovi enižavati hribe in izravnati globeli, je zemlja izpre-minjala svoje oblike. To menjavanje je njeno živ-
ljenje. V davnih, davnih časih, kakor pravimo mi, ki se nam zdi stoletje že dolga doba, dočim ne pomeni v večnosti več kakor sekunda, je bila ta naša zemlja taka, da niti ne bi bila mogla biti naša. To se pravi: Noben človek ne bi bil mogel živeti na njej. Kdo izmed nas naj bi bil na primer vztrajal na njej, ko je bila sama žareča tekočina? In kdo naj bi bil eksistiral potem, ko ni bilo tal pod nogami, ker je bila vsa površina pokrita z morjem?
Naše prvo življenje se je sicer pričelo v morju; ampak prvi naši pradedje niso bili ljudje. Nekoliko precejšnjih miljonov let je potrebovala priroda, preden je iz prvega enoceličnega bitja razvila više organizirane živali in naposled, človeka.
Iz vesoljnega morja so se dvignili kontinenti. Naj so že imeli drugačne obrise kakor sedaj, ko so se na eni strani otresli vode, dočim jih je ta na drugi strani oglodala; v splošnem bi se zdelo človeku vendar najbolj enostavno, da so bili že pri svojem postanku kontinenti tisti, ki obstojajo še dandanes.
Ej, da! Če ne bi bilo tu neke sitnosti! Učenjaki nam dokazujejo — ne "pravijo", ampak dokazujejo — da se razvijajo vse oblike življenja po pogojih, ki jih najdejo v svojih okoliščinah. Na raznih kontinentih so pa okoliščine različne. Torej bi moralo biti na raznih kontinentih rastlinstvo in živalstvo različno.
Deloma je res tako. V Avstraliji najdemo živali, na primer komičnega vodnega kljunača (Ornithor-hynchus paradoxus), sesavca s kljunom, ki leže jajca; nikjer drugod na zemlji ni najti tega čudnega humorista. Sploh ima mnogo živali in rastlin svojo omejeno domovino. Toda poleg tega pa najdemo mnogo enakih ali pa zelo sorodnih bitij na raznih kontinentih. In tu nastane vprašanje: Kako so prišla z enega na drugega? Nobena opica, noben medved ne more preplavati oceana; noben ptič ga ne preleti.
O nekaterih tujcih pač vemo, kako so se preselili. Človek jih je premestil. Iz Amerike je na primer importiral krompir in solnčnico v Evropo, v Ameriko je pa prepeljal vrabce iz Evrope; prvo je bilo vsekakor bolj pametno od drugega.
Ali kaj je z onimi rastlinami in živalmi, katerih ni prevažal noben človek? Kaj je recimo s fosilno favno in floro ,ki se izkopava iz starih plasti tega in onega kontinenta in kaže vse znake sorodstva? Kako se je to moglo širiti po zemlji, če so bile vodne zapreke take kakor sedaj?
Na to vprašanje je doslej odgovarjala hipoteza, da so bili med kontinenti takorekoč prirodni mostovi, ki so se tekom časa pogreznili, tako da so izginile zveze. Tak most, se je mislilo, je bil med Alasko in Sibirijo ;otoki v onem delu morja so še njegovi ostanki. Mnogo preglavic je delala povest o "Atlantidi", o ogromni deželi, o kateri govori Plato po pripovedovanju nekega staroegiptovskega duhovnika. Po mnenju nekaterih je bil to velik otok v Atlantič-nem oceanu ;drugi so mislili, da je ta Atlantis, raztezajoča se od severne Francije proti zapadni Afriki, potem pa nekako do Brazilije spajala "stari" in "novi" svet.
Sedaj poroča popularno znanstveni časopis "Si-rius", da je Alfred Wegener izrekel novo hipotezo. Po njegovem mnenju so bili v davni dobi vsi kontinenti enotna celina, in v terciarni dobi so se ločili tako ,da so odpadli, se pogreznili, ali bili odgnani posamezni kosi kopnin. Južna Amerika bi se bilo ob začetku, severna pa ob koncu terciarne dobe ločila od Evrope in Afrike. Na ta način bi bil Atlantični ocean le ogromno povečana ločilna razpoka.
Ta na prvi pogled predrzna hipoteza ima oporo v dejstvu, da se še danes vrše izpremembe v razdalji od vzhodnega do zapadnega kontinenta, ki so dogna-ne z določbo zemljepisne dolžine. Izkazalo se je, da je razdalja med Cambridgem in Greenwichem v 23 letih narastla za 0.23 sekund, tako da znaša letno povečanje razdalje približno eno stotinko sekunde, t. j. okrog štiri metre.
Ker znaša razdalja med Evropo in severno Ameriko okrog 3500 kilometrov, bi prišli do rezultata, da sta se oba kontinenta ločila pred miljonom let, če namreč predpostavljamo ,da je bilo povečanje razdalje vsako leto enako. Tako bi prišla ločitev res v terciarno dobo.
To je torej nova hipoteza. Veda je ne prodaja za sveto resnico in nihče ne zahteva ,da se mora verjeti in da stori smrten greh, kdor ne verjame. Ampak hipoteza je, ki se opira na gotova dejstva in daje s tem znanosti priliko, da jo študira. Znanost bo to priliko porabila.
Za leto 1914. je bila namenjena natančna določba dolžine med Evropo in Ameriko. Vojna je to delo preprečila — za enkrat. Po vojni pride delo
miru in znanosti zopet do veljave.
j*
Pred par dnevi je bilo med novicami na prvi strani v ameriškem časopisu poročamo, kako mladi španski prestolonaslednik obdeluje vrt, na katerem neguje razno sočivje, ki ga daje revnim družinam v Madridu. V tem blagem delu vzgaja prestolonaslednika kraljica Viktorija, Lepo je, da fant obdeluje vrt, če ga sploh obdeluje. Najbrže vrši to delo kak izučen vrtnar, medtem, ko služijo take po-vestice o princih v prvi vrsti reklami za popularnost. Bili smo navajeni stoterih takih anekdot o dobrotah, s katerimi so napolnjena srca, nadvojvod, princev in princenzinj.
Bolj umestno bi bilo za Špance vprašanje, zakaj so v Madridu revne družine, ki so odvisne od miloščine iz kraljevega vrta in drugih vrtov. Zakaj je sploh treba revnih družin, če je na svetu več živil, kakor se jih more porabiti, pa se jih zato uničuje. Kadar si bo ljudstvo znalo staviti taka vprašanja, pa nanje tudi pravilno odgovarjati, ne bo treba sadežev iz kraljevskih vrtov za revne družine, ker ne bo revnih družin. Prestolonasledniki pa bodo lahko resnični vrtnarji in kmetovalci, če bodo znali te posle. Ako ne, bodo opravljali kaka druga koristna dčla.
Ljubiti svoj narod se ne pravi lizati ga kakor mačka mlade.
Ivan Cankar:
V TEMI.
Mračilo se je. Bilo je še zgodaj, ali na eahodn so se vzdigali obla/ki, gosta, siva megla brea oblik, in tako je izginilo solnce. Vroče je bilo še wnirom in soparno; okna so bila odprta in prašilo je v sobo.
Soba pa je bila majhna in skoro brez pohištva; durim nasproti je bilo dvoje oken z razbitimi šipami; tudi ogledalo, ki je viselo med okni v nekdaj pozlačenem okviru, je bilo na sredi ubito, ob eni steni zofa, pred njo miza in dvoje stolov; na drugi strani postelja in nad njo podoba Matere božje z Jezusom v naročju.
Troje otrok je bilo v sobi. Ana, dvanajstletno dekle, je sedela na nizkem stolcu in je krpala. Ozrla se je časih na sestro Tončko in na brata, (ki sta sedela za mizo in igrala domino. Ana je imela resen, akoro starikav obraz; dolg je bil in 'koščen, ne-lep, samo oči so bile lepe in, velike, čudno mirne, kakor jih imajo ljudje, ki so doživeli mnogo. Njeno telo je bilo dolgo in neokretno, hodila je z moškimi koraki. Bolj vesel in otročji je bil obraz njene mlajše sestre ;živo so se svetile oči in ustnice so bile rdeče in polne. Brat, najmlajši izmed njih, je bil podoben. Ani; tudi njegov obraz je bil resen, bolj širok, toda iste sive, nezdrave barve.
Oblaki so se vzdigali višje, v sobo je legel mrak. Ana je vstala in se je naslonila ob okno; gledala je po cesti navzdol ,kakor da bi koga pričakovala. čas bi bil, da bi prišla mati; šest jo že morda.
Prisedla je k mizi, da bi igrala s sestro in bratom. Toda premislila se je; ležalo ji je na srcu nekaj neprijetnega in sama ni razumela, kaj je bilo. Žalostni so tisti večeri jko leži v izbi prezgodnji mrak in se vzdigajo zunaj oblaki.
In tedaj se tudi Tinetu ni hotelo več. Naslonil se je s komolci na mizo in v tistem hipu je bil njegov obraz izelo star. Tončka se je vzdignila, da bi šla v kuhinjo in iskala po omari.
Zabobnelo je nekje v daljni daljavi; že so plezali oblaki proti mestu, bili so že skoro nad strehami. Zapihal je veter preko ceste in vzdignil se je prah.
Tine je prašal: "Čigav je bil tisti vož, Ana, ki se je peljal zjutraj mimo?"
Prašal je in ni pričakoval odgovora. Lep je bil voz, pozlačen, in voznik je imel zlate porte. Švignil je mimo in nikjer ga ni bilo; kakor cesarjev voz. In Tinetu je bilo, kakor da je bil tisti voz vse, o čemer je sanjal — vse. Velika noč, cesarski Dunaj, pomaranče in kolači . . . "Hf-i!" in nikjer ga ni bilo več.
Tončka, je zajokala v kuhinji.
"Kaj ni nič kruha, Ana?"
"Počakaj, da pridejo mati!"
"Zakaj ne pridejo mati?"
Tončkin obraz ni bil nič več vesel, tudi t njenih očeh se je prikazala skrb.
"Kaj pač prinesejo mati?" je sanjal Tine in ni pričakoval odgovora.
Vsi trije so se zamislili. Govorili bi bili živahno in veselo o lepih stvareh, ki jih pač prinesejo mati, ali ležalo jim je na srcih nekaj neprijetnega. Zakaj žalostni so yečeri, ko leži v izbi prezgodnji mrak in ee radigajo zunaj oblaiki.
Ana se je vrnila (k oknu in ko se je sklonila, so ji vihrali lasje v vetru. Gledala je po ulici navzgor, navzdol — zdaj se morda prikaže mati z belim zavojem pod pazduho, prinese dela, prinese kruha. Ali ni se prikazala. Pogledala je Ana proti nebu, in glej, vsega so bili že pokrili Oblaki, sivi in težki, do vrha polni vode.
"Napravi luč, Ana; tema je!"
Ana je šla v kuhinjo ipo svetilko; ali svetilka je bila slkoro prazna, komaj za pol ure je bilo še olja. A do tedaj pride pač mati, pride morda še prej. Napravila je luč.
Luč pa je bila čudna tisti večer, ni mogla pre gnati teme. Sence, ki so bile ztmaj in so segale v izbo, niso hotele izginiti. Velik rumen kolobar je bil na mizi, ali v izbi je bilo vse temno in vse temno je bilo zunaj.
"Earn so šli , mati?" je vprašala Tončka.
Ana ni vedela odgovora. Napotila se je bila mati (kakor mnogokdaj — morda brez cilja, nihče ni vedel kam. Samo to so vedeli, da se vrne z belim zavojem pod pazduho.
Pomislila je Ana in v prsih jo je zabolelo; spreletelo jo je kakor bojazen.
Tudi Tineta je bilo spreletelo ob istem času, "Igrajmo" je dejal in posedli so okoli svetilke. Igrali so na dolg, ker niso imeli fie krajcarjev, ne orehov. Ali ko so Poigrali prvo pot, so nehali. Težko jim je bilo, kakor da se snuje nekje nekaj ne-lepega, neprijetnega, in zato so bile težke tudi roke, kakor lesene; ležale so mirno v naročju, naslanjale so se na mizo.
Ali je ugašala luč, ali pa so rasle sence ter pile svetlobo. Bilo je zmirom temnejše; na obrazih, ki so ee sklanjali k svetilki, je bila rumena luč. Take obraze imajo mrliči, kadar se tresejo ob odru plameni sveč.
Ozrla se je Ana na cesto; še se je svetilo medlo, morda samo od svetilke, ki je gorela ob oglu; debele kaplje so padale v prah.
"Poglej, Ana na cesto, še je svetilo medlo, morda samo od svetilke, (ki je gorela ob oglu; debele kaplje so padale v prah.
"Poglej, Ana, še ti, če ni več ikruha v omari!'
"Nič več ga ni."
"Tudi jabolka nobenega?"
"Počakaj, da pridejo mati?"
Zdaj se je domislila Ana, kako se je bila mati napotila. In spomnila se je tudi na reči, ki bi jih drugače ne opazila. Zdaj jih je opazila in sama se je prestrašila nerazumljive bojazni, ki se je plazila polagoma v srce in je rasla zmirom bolj.
Mati je hodila vse popoldne po izbi, zmirom od duri do okna, glavo sklonjeno, roke prekrižane na prsih. Vsi so bili spodaj. Tine in Tončka, in tudi Ana je pogledala v iizbo samo časih in se je vrnila pred hišo na prag. In ikadar je pogledala v izbo,
je hodila mati molče, s težkimi ikoraki, in se ni o-zrla nanjo. Ko se je že skoro mračilo, je ogrnila mati ruto in je šla. Nikogar ni pogledala in nič ni naročila; Tine je šel za njo, ali ko se ni ozrla nanj. je postal ob oglu in se je vrnil.
Ana je čutila bojazen, toda ni je razunfcela. Tako je odhajala mati zmirom in tudi zmirom je tako hodila po izibi, od duri do okna, glavo sklonjeno, roke prekrižane na prsih, srapo slkrb na, o-brazu. . . Samo zdaj bi ne smelo biti talko, zakaj žalostni so talki večeri.
"Luč umira!" je vzkliknil Tine, in ves prestrašen je bil, kaikor da bi se bližalo nekaj ne veselega.
Ana je stopila k svetilki in jo je privila; za svetilo se je, toda spet je temnel rumeni kolobar na mizi, nižal se je plamen. Vsi so strmeli v ta plamen, ki je pojemal tako hitro že so se prikazovale rdeče iskre, prasketalo je, umiralo, čedno je rdela in trepetala poslednja svetloba, trepetala je tudi na plašnih obrazih, Iki so se sklanjali globoko. Ana je privila odvila, in v tistem hipu je Jy-' la tema vsenaokoli; oči so strmele in niso videle ničesar.
Tončka je zajokala.
. "Mati!"
Zajokala je, ali prestrašila se je in umolknila. Tudi jok je bil prevesel in preglasen za to čudno temo, ki je bila napolnila vso izbo in tam zunaj vso cesto in ves svet.
Deževalo je in časih je udarila kaplja ob okno, kakor da bi potrkala nevidna roka.
"Pozno je že!" je izpregovoril Tine; glas mu je bil tih m boječ; strah ga je bilo tišine in ni se je upal žaliti.
Komaj je Tine izpregovoril, se je dvignila v odgovor ura v sosednjem stanovanju; zid je bil te-nak in slišali so čisto natanko hreščeeč, ubite udarce, ki so rezali v tišino kakor s skrhanim nožem. Ura je bila pokvarjena; bilo je in bilo neprestano, našteli so trinajst udarcev; nato je zahreščalo, kakor da bi se vrtilo s čudovito naglostjo veliko štev-vilo drobnih kolesc; in vse je bilo tiho.
Bojazen je utripala v srcih in iz bojazni so se porajale čudne misli, kakoršnih ni ob belem dnevu in ki čakajo tam v sencah. Vesele so morda časih, ali tisto veselje je bolestno; ne frfota prijetno, kakor metulj v solncu, in tudi ni glasno, kakor pesem; molči in leži pod težko mislijo, živ človek v rakvi.
Pride morda mati, vsa obložena, z veselim nasmehom v obrazu. "Glejte, otroci, kaj sem vam prinesla. Ali ste že težko čakali? Skoči, Tine, po olja! Očedi svetilko, Ana!" In stopi k mizi, odvija številne zavoje. . . Morda stopa že po 6topnji-cah. . . Up an'je je utihnilo, da bi ne motilo prijetnih korakov. Ali so bili koraki! Glasilo se je in je utihnilo, oddaljilo se je; samo v mislih so bili koraki? Gasilo se je in je utihnilo, oddaljilo se je; samo v mislih so bili koraki, in ko so se misli razžalo-stile, so koraki utihnili.
(Konec prihodnjič.)
Collinwood, O. — V nedeljo 24. aprila priredi klub št. 49, JSZ., shod v Kunčičevi dvorani na Waterloo Rd. Med drugim bo na tem shodu govoril sodrug J. G. Wiliert .tajnik socialistične organizacije države Ohio.
Sodrugi agitirajte, da bo ta shod dobro obiskan, da bodo ljudje izvedeli, zakaj imamo brezposelnost, preganjanja in druge take dobrote in zakaj je socializem poklican, da spremeni sedanji družabni red in s tem odpravi brezposelnost in pomankanje ter garanje za interese profitarjev. Vse kritiziranje vam nič ne pomaga, če ne poznate vzrokov, ki prinašajo slabe čase in če niste potem, ko pridete do spoznanja, tudi član organizacije, ki ise bori za pravičnejši red. Dokler delavstvo ne bo dalo nekoliko več zanimanja in aktivnosti za socialistično organizacijo, toliko časa bo lahko stokalo in stokalo ter se pritoževalo, pa ne bo vse nič pomagalo. Stokanje in jamranje ne ozdravi bolezni ;drugih, boljših sredstev je treba.
Nekateri rojaki se zelo radi poslužujejo fraze "čemu bi pristopil v klub, saj nam tudi socialisti ne morejo pomagati". Seveda ne morejo pomagati kakor kaka "Salvation Army" ali kaka druga podobna dobrodelna organizacija. Socializem ni dobrodelna organizacija, ker je za odpravo vzrokov, ki nudijo hinavskemu' svetu priliko ljudi izkoriščati potem pa jim vreči nekaj drobtin, da se s tem slave, kako so dobrodelni. Socializem ne more dati ničesar, dokler obstoja kapitalistični družabni red. Kapitalizem bo padel, in takrat bo dobilo človeštvo socializem. Delo za profit izgine, izkoriščanje preneha, delalo se bo za potrebo, ljudstvu bodo dani vsi pogoji za izobrazbo in dostojno življenje. To je nagrada, ki jo prinese socializem. Kdor misli, da pove kaj pametnega, če se "izgovarja, "da tudi socializem dosed a j še ni nobenemu pomagal", se moti, kajti s takimi frazami le dokazuje duševno revščino, ki je toliko kriva, da je na svetu še tako mnogo nazadnjaštva.
Socialistična stranka ne more doseči ničesar brez članstva in časopisja. Nobena država se ne more vo-jevati, ako nima vojakov. Nobena stranka, nobena organizacija ne more doseči ničesar brez članstva, čimveč ga ima, močnejša je. To velja tudi za našo stranko. Kadar se bo manj ljudi izgovarjalo, da jim ne more pomagati, pa jih več delalo za socializem, bomo šli hitrejše cilju nasproti.
Dolžnost delavca je, da postane član socialistične stranke. Ako je še toliko nezaveden ,da ne pozna te dolžnosti, ga je treba podučiti. Učiti pa se moramo vsi, iz časopisja, literature, shodov, predavanj itd. Socializem je znanstven in ljudje, ki ga propagirajo, hočejo naprej in ne nazaj. Socialisti se moramo torej učiti in usposobljati da bomo res zmožni voditi družbo. —
Opozarjam vas ponovno, da ne zamudite shoda dne 24. aprila v Kunčičevi dvorani. Agitirajte za udeležbo med znanci, kjerkoli se vam ponudi prilika.
Mike Podboj, organizator.
Aliquippa. Pa. — Ker se dne 17. aprila vrši za za-padno Pennsylvanijo na Presto konferenca J. R. Z., je bila seja našega kluba št. 211, JSZ„ preložena na dne 24. aprila. Toliko v ravnanje sodrugom, da pridejo na klubovo sejo 24. namesto 17. aprila.
Priporočam, naj ise sodrugi udeleže tudi prej imenovane konference, ki se bo vršila dne 17. aprila v Presto.
Na somišljenike apeliram, naj postanejo člani socialističnega kluba in se pridružijo s tem delu v organizaciji. Čim več nas bo, lažje bomo vršili naše delo socialistične propagande in vzgoje.
Jacob Kotar, tajnik kluba št. 211.
Luzerne, Pa. — Seje slov. soc. kluba št. 218, JSZ., se vrše vsako drugo nedeljo ob 3. popoldne na 376 Miller St. in ne več v starih prostorih. Prosim, vpo-števajte v bodoče novi naslov za prihajanje k sejam. — Na prihodnji seji bodo na dnevnem redu važne stvari, zato apeliram na članstvo, naj se polnoštevilno udeleži. -
Aktivno delo v socialistični organizaciji je edini način, potom katerega bo dosežena osvoboditev pro-fletarijata. Vzgajaj mo iz delavcev razredno zaveti rye sodruge.	Tajnik kluba št. 218.
ZA INDIANAPOLIS, IND.
Članom socialističnega kluba št. 25 J. S. Z. se naznanja, da se vrše redne seje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9. dopoldne v "Narodni dvorani." Apeliram na vse člane kluba, naj se vdeležujejo sej v polnem številu. Na delo sodrugi, sedaj je čas, da ustvarimo jako socialistično organizacijo v Indianapolisu.
Tajnik kluba št. 25 JSZ.
IZVLEČEK ZAPISNIKA SEJE EKSEKUTIVE J. S. Z.
DNE 25. MARCA 1921.
Navzoči so Fr. Tauchar, Gottlicher, Udovich, Zaitz, Godina, Luchich, Pojich in Petrich. Seji prisostvujeta tudi J. Oven in G. Pogorelec.
Predseduje Gottlicher. Zapisnik zadnje seje se prečita in sprejme. Po zapisniku poroča tajnik, da je procedura priključenja naših klubov v državne organizacije izvršena in da so danes dovolili gl. odbori državnih organizacij 50% (popusta v neorganiziranih okrajih držav Illinois, Ohio in Iowa. Iz držav Penna, Kansas, Arkansas, Michigan, Minnesota in Indiane še ni dobil pojasnil, ker niso imeli odbori še svojih sej. Poleg tega je sprejel od gl. tajnika Rranstetterja poročilo, da je eksekutiva skupne stranke dovolila J. S. Z. povrnitev svote za vplačane čl. znamke, kot prispevek v organizacijski fond J. S. Z., in sicer do svoje konvencije v Detroit, Mich. Poleg tega poroča, da je preselil urad J. S. Z. v prostore socialistične stranke; se vzame na znanje.
Dalje poroča tajnik, da ima državna organizacija v Ohio poseben "initiation fee stamp," katerega mora imeti vsak član v svoji knjižici, ko pristopi v socialistično organizacijo v državi Ohio. Ta znamka stane 50c. Ker je to visoka svota, je apeliral na gl. odbor državne organizacije, naj bi znižal za naše člane v državi Ohio ceno teh znamk na 50%. Državni tajnik je odgovoril, da se je gl. odbor s tem vprašanjem pečal, ni pa mogel priti do zaključka, ker je to naredbo v državi Ohio izvršilo članstvo potom referenduma. V tem smislu je moral poročati našim klubom v državi Ohio, in jim pojasnil, naj pošljejo državnemu tajniku tozadevne "initiation" prispevke po 50c od člana.
S tem v zvezi je sprejet predlog, "da priredi tajništvo J. S. Z. samostojno ali pa v zvezi z ostalimi tajniki federacij pritisk na strankino konvencijo v Detroit, da se tozadevni "initiation" prispevki v državi Ohio odpravijo, in da se upelje po vseh državah enake cene za članske prispevke.
Tajnik poroča, da je bil šest tednov bolan, da pa je opravljal svoje delo s pomočjo soproge, ki je hodila v urad po pošto. Delo je opravil po svofih najboljših močeh, in pritožb glede kakšnega nereda ni bilo.
Dalje priporoča, naj bi se redne seje eksekutive radi uspešnejšega dela vršile vsak mesec, namesto vsake tri mesece, kakor je bilo to doslej. Na ta način bi dobili klubi pogosteje vpogled v delo eksekutive in bi o njenih zaključkih razpravljali na svojih sejah. V ta namen naj bi dobili klubi zapisnik sej eksekutive vsak mesec, bodisi da je zapisnik objavljen v Proletar-cu, ali pa če jim ga dostavi gl. tajnik pot6m pošte. To se vzame na znanje in odobri. Sklenjeno, da se vrše seje eksekutive J. S. Z. v bodoče vsak zadnji petek večer v mesecu.
0 članstvu poroča tajnik, da porašča; ne sicer tako, kakor bi bilo želeti, toda porast je vidna in je upati, da v bližnji bodočnosti izdatno pospeši. Novi klubi so se prijavili v teku meseca februarja in marca t Cuddy, Pa., Pullman, 111., Avella, Pa.; nanovo se je priglasil stari klub št. 13 v Sygan, Pa. Posamezen član je pristopil Frank Lipar v Trommald, Minn. Dobro-stoječih članov 24. marca je 750. Prenehal je s poslovanjem srbski klub št. 212 v Detroit, Mich., ker se je večina članov izselila za delom. Klub se zopet reorganizira, čim se izboljšajo delovne razmere. — Vsled izdatkov na državne organizacije je sedaj vsak mesec $100.00 več izdatkov, vsled česar se je zvezna blagajna tako izčrpala, da bo moral apelirati na slovensko sekcijo za $100.00. To se vzame na znanje.
Preide se na priprave zbora. Predno se preide na eitanje provizoričnega dnevnega reda (dnevni red je bil že objavljen v zadnji številki Proletarca), se določi mesto zborovanja. Po kratki razpravi se iz finančnih ozirov in drugih praktičnih razlogov določi, da se vrši IV. redni zbor J. S. Z. v Chicagi, BI.
S tem v zvezi se nalaga tajništvu, naj da klubom navodila glede pošiljanja delegatov in njihovih potnih stroškov — to je, da jih plačajo vsled pomanjkanja finančnih sredstev pri Zvezi, klubi sami, v kar naj si preskrbe na en ali drug način za to potrebni fond.
Glede majniške proslave, ki pade letos na nedeljo, se zaključi, da se klube pozove, naj prirede majniške slavnosti v znamenju pridobivanja novih članov Zveri in novih naročnikov Proletarcu. Klubi, ki bodo priredili majniško slavnost, naj se obrnejo za govornika na tajništvo J. S. Z., za kar nosijo potne in druge stroške klubi.
Tajnik poroča, da mu odpade z mesecem marcem delna plača, ki jo je dobival kot sourednik Proletarca, to je $7.50 na teden. Proletarec je dobil sedaj u-pravniško moč in plača, ki se je preje delila na razne dele, odpade sedaj na dve moči. Ker plača, ki jo dobi kot tajnik pri tej draginji ne zadostuje, je primoran apelirati za $5.00 povišanja plače. Se odobri.
Končno se zaključi, da se ustanovi pri J. S. Z. organizatorični fond ter izda apel na vse organizacije, ki bi utegnile prispevati v fond. To je potrebno, če hočemo, da bo turneja ,ki je zamišljena za prihodnjo poletje uspešna.
Zaključek seje.	Tajništvo J. S. Z.
ŽRTEV VOJNE.
SPREMEMBA NASLOVA PRI TAJNIŠTVU J. S. Z.
Tajniški urad Jugosl. socialistično zveze se nahaja od sedaj naprej na glavnem stanu Socialistične stranke 220 South Ashland Boulevard, Chicago, 111., in ne več na 3639 W. 26th Street.
Tajniki klubov J. S. Z. in tisti, ki imajo s tajništvom opravka, naj naslavljajo vsa pisma takole: Jugoslav Socialist Federation, 220 So. Ashland Blvd., Chicago, III.
Tajništvo J. S. Z.
GLASOM SKLEPA EKSEKUTIVE J. S. Z.
na seji dne 25. marca t. 1. se vrše redne seje ekseku-tive v bodoče vsak mesec namesto vsake tri mesece, kakor je bilo do zdaj. Seje se vrše vsak zadnji petek v mesecu. Ta sklep je bil storjen z namenom, da se privede člane J. S. Z. v ožji stik z eksekutivo in da pozna članstvo bolj podrobno delo J. S. Z. in Socialistične stranke, kar naj bi imelo za posledico, da nastane med članstvom J. S. Z. več aktivnosti in več življenja sploh.
Sklepi eksekutive bodo objavljeni vsak mesec v Proletarcu ali pa dostavljeni klubom potom pošte.
Klubi, ki imajo kakšne posebne predloge ali sugestije v kakršnemkoli oziru, naj jih pošljejo tajništvu J. S. ., da bo kooperacija med eksekutivo in članstvom J. S. Z. čim večja.
Tajništvo J. S. Z.
POROČILO O RAZPEČANIH ZNAMKAH
J* S* z«
ZA MESEC MARCH 1921
SE NEKAJ O STRANKINIH ZNAMKAH ZA KONVENCIJO.
Pred časom, ko je tajništvo Zveze razposlalo na klube konvenčne znamke, ni bilo objavljeno ali po-ročano ničesar o dualnih konvenčnih znamkah. Tisti člani torej, ki dobivajo dualne znamke, so deležni do dualnih konvenčnih znamk, ki stanejo dve v eni 50c. Klubi, ki žele te vrste znamke, naj naznanijo tajništvu Zveze, koliko jih žele.	Tajništvo J. S. Z.
I
Q
Mesto
Ena največjih žrtev vojne je brezdvomno socialistično časopisje. Mnogim dnevnikom in tednikom je bila zabranjena pošiljatev in celo prejemanje pisem, mnogo socialističnih listiv je bilo zatrtih ali pa so bili njihovi naročniki tako oblegani od strani oblasti, da so jih morali opustiti in je bil s tem list primoran prenehati izhajati.
Zadnjega julija je začel izhajati angleški tednik "NEW DAY." Pozneje se je moral list vsled tehničnih in gmotnih vzrokov preseliti v Milwaukee. Njegovo upravo je prevzel J. M. Barnes, uredništvo pa Fride-rick Heath.
S prvo izdajo v marcu je izšel "New Day" v povečani obliki. Med pisatelji in prispevatelji so najboljši bodisi na tej strani ali pa z one strani oceana.
Sodi se, da vsled konfiskacij raznih adresarjev izza prejšnjih let bivši naročniki socialističnih listov niti ne vedo, da New Day sploh izhaja.
Uprava povečanega lista "New Day" se nahaja na 528 Chestnut Street, Milwaukee, Wis., in stane en dolar za vse leto, pol dolarja za pol leta.
Ark. 111.
Ind.
Iowa
Kan. tf
Minn Ohio
Pa.
Ft. Smith . . . Springfield . . Nokomis .... Waukegan
Pullman .....
Auburn .....
Indianapolis. .
Madrid .....
Gross .......
Skidmore ..... 8
Chisholm ....
Girard ......
Cleveland . . . Glencoe .... Collinwood . . Luzerne .... Hermine .... Meadowlands Canonsburg .. Aliquippa . . . W. Newton . . G'reensburg .
Redne znamke	Dualne znamke	Prejemki	Gl. stanu Soc. stranke	# Državnim in okružnim organizacijam
10	2	$3.70	$1.20	$1.50
10	7	5.45	1.70	
5	8	4.30	1.30	
15	—	4.50	1.50	
5	3	2.25	.80	
26	—	7.80	2.60	9.87
33	—	9.90	3.30	4.12
10	—	3.00	1.00	1.25
5	1	1.85	.60	
. 8	—	2.40	.80	1.75
13	—	3.90	1.30	1.62
36	—	17.80	3.60	
40	20	19.00	6.00	
15	2	5.20	1.70	
20	—	6.00	2.00	16.62
9	—	2.70	.90	
35	7	12.95	4.20	
16	—	4.80	1.60	
14	—	4.20	1.40	
20	10	9.50	3.00	
21	—	6.30	2.10	
I 9	—	2.70	.90	
1 18		9.90	1.80	i9.87
.393	60 |140.20		45.30	56.60
Totals.....
Rednih znamk razpečanih ........
Dualnih znamk razpečanih 60 parov
. .393 . .120
Skupaj ..........................513
Konvenčnih znamk razpečanih....... 23
Slov. delavska
UstaBovljsu M. ftvfuata MO*.
podporna zveza
bkotporinm 22. aprt-k 1900 ▼ 4riavi P«u>.
Sedež: Johnstown, Pa.
GLAVNI URADNIKI: Predsednik: TVAN PROSTOR, 6120 St. Clair At«., Cleveland, Ohio.
Podpredsednik: JOSIP ZOBKO, R. F. D. 2, Box 113, West
Newton, Pa.	\
Glavni tajnik: BLAS NOVAE, 634 Main St., Johnstown, Pa. L Pom. tajnik: FRANK PAVLOVCM, 634 Main St, Johnstown, Pa
2. Pom. taj. ANDREJ VIDRIOH, R. F. D. box 4, Johnstown. Pa.
Blagajnik: JOSIP ŽELE, 6502 St Olalr At«., Cleveland, O.
Pom. Blagajnik: ANTON HOČEVAB, B. F. D. 2, Box 27, Bridgeport, O.
NADZORNI ODBOB: Predsednik nadzor, odbora: IGNATZ PODVASNIK, S31S Butler St., Pittsburgh, Pa.
1.	nadzornik: SOPHIA BIRK, 6006 St. Clair At«., Cleve-
land, Ohio.
2.	nadzornik: IVAN GROŠELJ, 885 137th St, Cleveland, O
POROTNI ODBOB; Predsednik porot, odbora: MARTIN OBER2AN, Box 135. West Mineral, Kans.
1.	porotnik: FRANC TEROPČIČ, R. 1, Bonanza, Ark.
2.	porotnik: JOSIP GOLOB, 1916 S. 14th St., Springfield, 111.
VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOSIP V. GRAHEK 843 E. Ohio St., Pittsburgh, Pa. Glavni urad: 634 Main St., Johnstown, Pa.
URADNO GLASILO: PROLETAREC. 3639 W. 26th St., Chicago, HI.
Cenjena društva, oziroma njih uradniki, so uljudno prošeni pošiljati vse dopise naravnost na glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar naj se pošlje edino potom Poštnih, Expresnin, ali Bančnih denarnih nakaznic, nikakor pa ne potom privatnih čekov. Nakaznice naj se naslovljajo: Bias Novak, Union National Bank in tako naslovljene pošiljajo z mesečnim poročilom na naslov gl. tajnika.	•
V slučaju, da opazijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nemudom« naznanijo uradu glavnega tajnika, da se v prihodnj« popravi.
SEZNAM DO DNE 2. APRILA 1921. POROČANIH DELEGATOV IN ZASTOPNIKOV ZA PETO REDNO KONVENCIJO.
(katera se prične dne 2. maja 1921 v Turner Hall, Johnstown, Pa.)
Sedež	Ime in priimek	Naslov
Štev. društva	delegata.	delegata.
1	Conemaugh, Pa., Aug. Samec, Bx. 7, Park Hill, Pa.
2	Moxharh (Johnstown, Pa., John Zupan, R. F. D. 7, Johnstown, Pa.
3	Franklin, Pa., Louis Krašina, Box 218, Conemaugh, Pa.
6	Garrett, Pa., Andrej Vidrich, (2. glav. pomožni tajnik) zastopnik.
7	Claridge, Pa., Matija Regina, Clarigde, Pa.
9 Johnstown, Pa., Stefan Debelak, R F D 7, Box 55; Johnstowm, Pa.
13	Hostetter, Pa., Anton Zobkar, Box 104, Hostet-ter. Pa.
14	Orient, Pa., Frank Pavlovčič, 1. gl. pom. tajnik, eastopnik).
15 Sopris, Colo., Bias Novak, (gl. tajnik, zastopnik).
20 Mineral Kansas, Martin Oberžan, (preds. gl. por. odbora, zastopnik).
22	LaSalle, 111., Lenard Alpner, 306—8th Ave., U-Salle, 111.
23	Coketon, W. Va., Frank Kocjan, Box 272; Coke-ton W. Va.
24	Iselin, Pa., Bias Novak, (glavni tajnik, zastopnik).
25	Rock Springs, Wyo., John čadež, Rock Springs. Wyo.
27 Diamondville, Wyo., Bias Novak, (gl. tajnik, zastopnik).
29	Meadow Lands, Pa., Andrej Vidrich, (2. glav. pomožni tajnik, pooblaščenec).
30	Breezy Hill, Kans., John Homec, R. R. 2, Box 16». Mulberry, Kansas.
32	Palisades, Colo., Martin Oberžan, (glav. preds. porotnega odbora, zastopnik).
33	Jenny Link, Ark., Mihael Pajk, Jenny Link, Ark.
34	Yukon, Pa., Anton Lavrič, Box 8, Yukon, Pa.
35	Lorain, Ohio, Mihael Virant, 1729 E. 30th St., Lorain, Ohio.
38 Bridgeport, Ohio, Martin Kosis, R. F. D. 2, Box F., Bridgeport, Ohio.
40	West Newton, Pa., Joseph Zorko, (gl. podpredsednik, zastopnik).
41	Cleveland, Ohio, William Siitter, 5805 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
47 Avella, Pa., John Prostor, (gl. predsednik, zastopnik).
50	Franklin, Kansas, Anton Seljak, Franklin ,Kans.
51	Cleveland, Ohio, Frank Budič, 1008 E. 66th St, Cleveland, Ohio.
52	DeKalb, 11., Bias Novak, (gl. tajnik, zastopnik).
55	Crabtree, Pa., Bias Novak, (gl. tajnik, zastopnik).
56	Pittsburgh, Pa.. Anton Hrvat, 843 Smithton Ave., N. S. Pittsburgh, Pa.
57	Wooster, O., Bias Novak, (gl. tajnik, zastopnik).
60 Moon Run, Pa., Mihael Jerala, Box 217, Moon
Run, Pa.
62 Cleveland, O., Fannie Trbežnik, 6615 Bonna Ave.
65 Staunton, 111., Joe Vidmar, (delegat dr. št. 86, zastopnik).
68	Clinton, Ind., Frank Bregar, Box 737, Clinton, Ind.
69	Madrid, Iowa, Bias Novak, (gl. tajnik, zastopnik).
70	New Derry, Pa., Joseph Zorko, (gl. podpreds., zastopnik).
79 Bon Air, Pa., Fronč Tursich, Box 153, Conemaugh, Pa.
82 Ringo, Kansas, John Lekša, R. R. 4, Box 230, fii-rard, Kansas.
92 Mineral, Kans., Martin Oberžan, (pred. gl. por. odbora, zastopnik).
100 Forest City,. Pa., Matiia Kamin, Box 491, Forest City, Pa.
103 East Helena, Mont., Bias Novak, (glav. tajnik, pooblaščenec).
106	Bear Creek, Mont., Frank Pavlovčič, (1. glav. pomožni tajnik, zastopnik).
107	Homer City, Pa., Martin Kovač, Box 275, Homer City, Pa.
108	Chisholm, Minn., Frank Vidmar, 323 N. Poplar St., Chisholm, Minn.
116	Willock, Pa., Anton Sotler, P. O. Box 212, Wil-lock, Pa.
117	Broughton, Pa., Michael Mali, Box 155, B rough-ton, Pa.
120 Gilbert, Minn., Bias Novak, (glavni tajnik, zastopnik).
123 Springfield, 111., Joe F. Kren, 1900 E. Stuart SI., Springfield, 111.
128 Indianapolis, Ind., Louis Sasek, 913 Kotsham St., Indianapolis, Ind.
130 Eveleth, Minn.. Anton Rahne, Box 173, Eveleth. Minn.

131 Calumet, Mich., Joseph Srebernjak, 511—-5th St.,
Calumet, Mich. 142 Winter quarters, Utah, Bias Novak, (gl. tajnik, zastopnik).
145	Joliet, 111., Frank Hočevar. 1120 Broadway St., Joliet, 111.
146	Penns Station, Pa., John Trbovc, Manor, Pa., 151 Dalaqua, Colo., Bias Novak, (gl. taj., zastopnik). 154 Sugarite, New Mex., Martin Oberžan, (glav. predsednik porotnega odbora, zastopnik).
Bias Novak, tajnik.
Razprave h konvenciji S.D.P.Z.
Milwaukee, Wis.—čas konvencije SDPZ., ki prične zborovati 2. maja v Johnstownu, Pa., je blizu. — Nekaj članov zveze se je že oglasilo z nasveti v našem glasilu in upam, da se jih bo še več. Treba je diskun-rati o vprašanjih, kot so združenje jednot in zvez ter o raznih drugih zadevah, ki se tičejo naše organizacije.	. .
V štev. 63. Glasa Naroda z dne 17. marca, ki je glasilo JSKJ., sem čital članek "Nekaj o združenju, katerega avtor je urednik omenjenega lista. Kakor je že navada, da pred konvencijami prileti kako poleno iz uredništva G. N., bodisi na organizacijo ali gl. odbor, tako je bila tudi sedaj izpuščena pšica izza newvorškega plota, merjena v Johnstown. Med drugim "piše v tem članku: "Če se združi slabo s slabim, je posledica slaba reč. To je pred nedavnim pokazala združitev dveh podpornih organizacij vshodno od Čikage . . ."
Ta pšica je malo predaleč zašla. Člankar bi bil moral zapisati: "Severnovzhodno od Pittshurgha je odšla "ongava" Barba, ki je stanovala v "Gozdnem mestu," s slovensko delavsko Zvezo v "Janezovo mesto." Kmalo po združenju sta pustili naš list kot glasilo njihove organizacije, zato je bilo to za Glas Naroda slaba reč."
Obe organizaciji sta bili ob času združitve 100% solventni. Kako stoji združena organizacija sedaj, pokaže finančni pregled ob zaključku računov meseca marca. V slučaju, da sedaj ni solventna, se more to doseči t zvišanjem asesmenta ravno tako kot je dosegla JSKJ. v par mesecih po zaključku njene konvencije.
Clan, poprej ene izmed obeh sedkaj združenih organizacij pod imenom SDPZ., sem že 16 let. Tudi sem bil že parkrat dalj časa bolan, toda ne morem reči, da sem bil kedaj prikrajšan za en dolar bolniške podpore. Bil sem uradnik nekega velikega društva v Penn-sylvaniji 12 let in nihče se ni v tem času pritoževal, da se mu je dogodila kaka krivica, 'če se je ravnal po pravilih, ne od strani društva niti od strani gl. urada. Sedaj sem radi poškodbe že sedmi mesec na bolniški listi, pa sem prejel do danes vso bolniško podporo, kar mi jo pripada, kakor sem jo prejel od največje slovenske podporne organizacije, SNPJ. Do kar sem opravičen pri organizaciji v slučajih bolezni jaz, do tega je opravičen vsaki član te organizacije, torej ni tako "slaba reč."
Ker ni slaba, s tem ni rečeno, da se da ničesar več izboljšati. Razpravljajte o V. redni konvtenciji SDPZ. na društvenih sejah in pošiljajte izčrpke razprav in nasvete v priohčitev glasilu. Dajte vsa potrebna navodila delegatom, kar je le v interesu organizacije.
V eni zadnjih izdaj Proletarca sem čital razpravo delegata iz Conemaugh, Pa., iz katere sem razvidni, da država Pennsylvania še ni sprejela zakona, ki bi omogočil združenje s SNPJ. Zato je tudi moje mnenje, da se pravila in vse druge stvari urede tako, kakor zahtevajo okolščine in interesi SDPZ. Zadnjič sem svetoval, da naj bi ostala v veljavi stara pravila, seveda le ako bi bila prosta pot k takojšnjemu združenju. V nasprotnem slučaju pa naj bi se pravila precej prerešetala.
Čital sem tudi razpravo I. Zakrajška iz Skidmore, Kans. Njegovo mnenje je dobro, ker hoče Zvezo ob-
varovati pred velikimi stroški, ali da bi se konvencija zopet odložila do oktobra ali še dalj se pa ne strinjam. Če bi gl. odbor vedel, da je skorajšnja združitev blizu, ne bi bil sklical konvencije za mesec maj, kajti v takem slučaju bi se izplačalo počakati še par mesecev, s tem pa prihraniti tisočake blagajni SDPZ. Ker pa se uvideva, da še niso odstranjene vse zapreke glede združitve, ker jo ovirajo zakoni Pennsylva-nije in ker je bila konvencija že dvakrat odložena, ni več umestno jo še v nadalje odlagati. Nekatera društva zahtevajo konvencijo in ker so tu opravičljivi vzroki, da se jo skliče, je sklicana. Vsem pa se ne more nikdar ustreči. Dobro pa je, da vsakdo pove svoje mnenje, tudi tisti, ki smatrajo, da bi se konvencija lahko še za nekaj mesecev odložila. Več kot se piše, več materijala bo imela delegacija za razpravljanje, in čimbolj se članstvo zainteresira v organizacijo, tim-bolj ji bo to v korist. Kdor ima kake nasvete v korist SDPZ., naj pride z njimi na dan, kajti 2. maj je blizu.
Anton Demšar, delegat dr. Bratoljub, št. 54, SDPZ.
Imena in naslovi uradnikov društev S. D. P. Z.
za leto 1921.
Boritelj, štev. 1, Conemaugh, Pa.
Predsednik: Fr. Dremelj, 453 Chestnut St.; tajniki BI. Brezov-šek, box 302: blagajnik: Martin Jager, box 302. Vsi v Conemaugh, Pa. Seja vsako prvo nedeljo v mesecu v dvorani sv. Alojzija.
"Pomočnik", it. 2, Johnstown, Pa.
Predsednik: John Zupan, 417 Woodland Ave.; tajnik: George Raspotnik, 411 Linden Ave.; blagajnik: Lawrence Znideriič, R. D. 7, box 14A. Vsi v Johnstown, Pa. Seja vsako prvo nedeljo v Slov. Delavskega Doma.
"Zaveznik", št. 3, Franklin Conemaush, Pa.
Predsednik: Jacob Gabrenja; tajnik in blagajnik: Louis KraSna, box 218, Conemaugh, Pa. Seja vsako prvo nedeljo v Slov. Izobraževalnem Domu.
"Zavedni Slovenec", it. 4, Lloydell, Pa.
Predsednik: Frank Cebron; tajnik: George Jakopin, box 76: blagajnik. Frank Svelc, box 191. Vsi v Lloydell, Pa. Seda vsako 1. nedeljo.
Nova Doba, it. S, Ralphton, Pa.
Predsednik. Frank Kumerdaj; tajnik. Martin Korošec, b«x 356: blagajnik: Frank Bizjak, box 122. Vsi v Ralphton. P«. — Seja vsako prvo nedeljo.
"Zvesti Bratje", it. 6, Garrett, Pa.
Predsednik: Joe Grahonja; tajnik in blagajnika <Mv» Kralj, box 227. Vsi v Garrett, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo.
"Jedinost", it. 7, Claridge, Pa.
Predsednik: Frank Zorman; tajnik Mihael Baloh, P. O. box 212; blagajnik: Martin Bratkovič, box 178. Vvi v Clarklge. Pa.— Seja vsako drugo nedeljo ob 2. pop. v Slov. Narodnem Domu.
"Zavedni Štajerc", št. 9, Johnstown, Pa.
Predsednik: Fred Horvat; tajnik: Adolf Debeljab, box 66; blagajnik: Karol Cerjak. box 55. Vsi R. F. D. 7, Johnstown, Pa.— Seja vsako tretjo nedeljo v Cellso, Pa.
"Jasna Poljana", it. 10, Brownfleld, Pa.
Predsednik Jos. Mlakar; tajnik: Anton Steržaj, box 464. Union-town, Pa.; blagajnik: John Stritar, box 72, Brownfleld, Pa. — Seja vsako drugo ned. v mes. ob 2. pop. v Hrvatski dvorani.
"Zarja Svobode", it. 11, Dunlo, Pa.
Predsed.: Andrej Milavec, box 1; tajnik: Frank Kavcic, b. 293: blagajnik: Frank Iheršič, box 73. Vsi v Dulno, Pa. •— Seja vsako prvo nedeljo v dvorani Slov. Izabr. Doma.
"Danica", št. 12, Heilwood, Pa.
Predsednik: Frank Korelc, box 74; tajnik: Joseph Tomažin, box 35; blagajnik: Joseph Zuraj, box 283. Vsi v Heilwood, Pa. —- Seja vsako 2. ned. v mes. v prost. Jos. Tomažina.
"Večernica", it. 13, Baggaley, Pa.
Predsednik Frank Segula; tajnik: Jacob Povše. box 141, Hos-tetter, Pa.; blagajnik: Joseph Zabkar, R. F. D. 1, b. 82-a, Latrobe, Pa. Seja vsako drugo nedeljo ob 2. popol. v Slov. Hrv. N. Domu, Hostetter. Pa.
"Složni Bratje", it. 14, Orient, Pa.
Predsednik: Frank Granc, Box 206, Republic, Pa.; tajnik Joe Kovač, Box 292, Republic, Pa.; blagajnik: Anton Kovačič, box 154, Orient, Pa. — Seja vsako drugo nedeljo v Hrvatskem domu. Republic, Pa.
"Slovan", št. IS, Sopris, Colo.
Predsednik J Anton M»rilwčiS; tajnik: Silvester Ber&ntin: blag.: Joseph Valenčič. Vsi box 192, Sopris, Colo. — Seja vsako prvo nedeljo ob 9. uri zjutraj v prostorih sobrata Ivan Konoilja v Piedmont, Colo.
"Bratstvo", it. 16, Buxton, Iowa.
Predsednik: Frank Krištof, box 24; tajnik: Ferdinand Kočevar; blagajnik: Felix Raspotnik. Vsi R. 1, Eddyville, Iowa. — Seja vsako drugo nedeljo v prostoru sobrata Felix Raspotnika.
"Zora", št 17, Akron, Mich.
Predsednik: Gasper Volk; tajnik in blagajnik: Anton Maurich,
box 95. Vsi v Akron, Mich. — Seja vsako prvo nedeljo.	>,
"Združeni Bratje", it. 18, Braddock, Pa.
Predsednik: Eugen Mosetič; tajnik: John Rednak, 1109 Woodw. Way; blagajnik: Frank Saje, 609 N. Main St. — Vsi v Brad-dock, Pa. ■— Seja vsako prvo nedeljo v lit venski dvorni, 818 Washington Avenue.
"Nada", it. 20, Huntington, Arkansas.
Predsednik: John Morse; tajnik: Frank Herman, box 237; blagajnik: Matija Ogrady, box 89. Vsi v Huntington, Arkansas.— Seja vsako tretjo nedeljo v eolski dvorani.
"Sokol", št. 21, West Mineral, Kansas.
Predsednik: Martin Oberzan; tajnik in blagajnik: Vincent Zalo-kar, box 61. Vsi West Mineral, Kans. Seja vsako tretjo nedeljo v meseSu v Pete Russellnovi dvorani v E. Mineral, Kans.
"Od boja do zmage", it. 22, La Salle, 111.
Predsednik: Ignac Jordan; tajnik: Frank Gergovič, 885 Crosat St., La Salle, 111.; blagajnik: Joe Brezovar, 2128 — 8th St., Peru. HI. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu ob 1. uri pop. v Slov. Nar. Domu.
"Slovenski Bratje", it. 23, Coketon, W. Va.
Predsednik: Anton Pajntar; tajnik Fr. Kocian, box 272; blagajnik: Ignac Ponikvar, box 32. Vsi v Thomas, W. Va. — Seja vsako 1. ned. v mes. v Comp. dvorani.
"Ilirija", it. 24, Iselin, Pa.
Predsednik: Ivan Šuštar, box 52; tajnik: Math. Zadravec, box 211; blagajnik: Michael Lončar, box 267. Vsi v Iselin, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo v prostorih sobr. L Rogelj.
"Delavec", it. 2S, Rock Springs, Wyo.
Predsednik: Val. Jugovic; tajnik Mat. Leskovec, box 547; blagajnik: Mathew Ferlič, 211 Sherman St. Vsi v Rock Springs. Wyo. — Seja vsako drugo nedeljo v Slovenskem Domu.
"Smarnica", itev. 26, Export, Pa.
Predsednik: Frank Merlak; tajnik: Math. Torkar, b. 417; blagajnik: Anton Martinšek, b. 126. Vsi v Export, Pa. — Seja vsako tretjo nedeljo v delavskem domu.
"Miroljub", itev. 27, Diamondville, Wyo.
Predsednik: John Kočevar, b. 71; tajnik: Vincenc Lumpert, b. 52; blagajnik: Jacob Petek, box 61. Vsi v Diamondville, Wyo. — Seja vsako prvo nedeljo v Slovenskem domu v Diamondville, Wyo.
"Jutranja Zarja", itev. 29, Meadow Lands, Pa.
Predsednik: Anton Premro; tajnik Andrej Posega, box 575; blagajnik: Frank Baje, box 576. Vsi v Meadow Land's, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo v Bar Hali.
"Trpin", i tov. 30, Breezy Hill, Kans.
Predsednik: J. Homec, box 160; tajnik: Stephen Arh, box 8: blagajnik Josip Žibert, bo 116. Vsi R. F. D. 2, Mulberry, Kansas.— Seja vsako tretjo nedeljo ob 2. uri pop. pri bratu A. Adamich.
"Dani se", itev. 31, Roslyn, Wash.
Predsednik: Luka Notar; tajnik in blagajnik: Anton Adamich, b. 16. Vsi v Roslyn, Wash. — Seja vsako prvo nedeljo ob 2. uri pop. pri bratu A. Adamich.
"Zeleni vrt", štev. 32, Palisades, Colo.
Predsednik: Jacob Trojar; tajnik: Anton Kladošek, box 618; blagajnik: Jernej Benedik, box 674. Vs v Palisades, Colo. — Seja vsako drugo nedeljo v mesecu v prostorih Jakob Trojar.
"Slovenska Zastava", itev. 33, Jenny Lin d, Arkansas.
Predsednik: Louis Grilc, box 86; tajnik: Joe Sadar, box 61; blagajnik: Frank Kline, box 117. Vsi v Jenny Lind, Ark. — Seja prvo nedeljo ob 10. uri dop. v društ. dvorani.
"Edinost", itev. 34, Yukon, Pa.
Predsednik: Frank Omejc; tajnik: John Maren, b. 193; blagajnik: Frank Medved, b. 40. Vsi v Yukon, Pa. — Seja vsako prve nedFeljo v Slov. Delavskem Domu.
"Planinski Raj", itev. 35, Lorain, Ohio.
Pred.: Michael Virant; taj.: Jacob Hepčar, 1649 E. 81. St.; blagajnik: Ivan Pfimožič, 1712 E. 81st St. Vsi v Lorain, Ohio.— Seja vsako drugo nedeljo v prostorih g. Viranta, 1700 Globe Ave.
"Združitelj", itev. 36, South Fork, Pa.
Predsednik: Jakob Govekar, box 666; tajnik: Jacob Rupert, 112 Maple St.; blagajnik: Mirko Grgurich, b. 495. Vsi ▼ So. Fork, Pa. — Seja vsako tretjo nedelje v dvorani Slov. Izobr. Doma.
"Ljubljana", itev. 37, Barbertoo, O.
Predsednik: Joe Lah; tajnik: Andrew Repar, 1109 N. 4th Street; blagajnik: Frank Skraba, 620 Van St. — Vsi v Bar-berton. Ohio. Seja vsake druge nedeljo eb 2. uri popol. na 1109 N. 4th St.
"Debri Bratje", itev. 38, Bridgeport, Ohio.
Predsednik: Frank Androjna; tajnik: Martin Kos, R F D. 2, box F; blagajnik: Franc Vočko, box 462. Vsi v Bridgeport, Ohio. Seja vsako prve nedeljo ob 8. uri dopoldne v društveni dvorani, Baydsville, Ohio.
"Prva Zvezda", itev. 39, Darragh, Pa.
Predsednik. Js. Jelovič, Darragh, Pa.; tajnik in blagajnik> Frank Golobič, R D 2, b. 57, Greensburg, Pa. — Seja vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 2. uri popold.
"Orel", itev. 40. West Newton, Pa.
Predsednik: Andrej Povirk, box 27; tajnik: Frank Merella, R. F. D. 2, box 68; blagajnik: Jožef Zorko, RFD. 2, box 114. Vsi v West Newton, Pa. — Seja VBako četrto nedeljo dopoldne za prihodnji mesec v Slov. Domu v Collinsburg.
"Slovenski Bratje", itev. 41, Cleveland, O.
Predsednik: Joseph Blatnik; tajnik: Martin Martinšek, R. 2, b. 84, Bebford, O.; blagajnik: Frank Kokotec, 7728 Osage Avenue, Cleveland, O. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu v Slov. Nar. Domu.
"Mladi Slovenec", itev. 42, Oglesby, IU.
Predsednik: Frank Nadvešnik; tajnik: Hubert Dular, box 297; blagajnik: Joe Legan, b. 11. Vsi v Oglesby, 111. — Seja vsako prvo nedeljo v dvorani Mihael Preskar.
"Sava", itev. 43, Portage, Pa.
Predsednik: Karol Mejak: taj. in blag. Fr. Zeman, RD 1, b. 83; Vsi v portage. Pa. •— Seja vsako 2. ned. v mes. v prostorih sobr. Fr. Zaman.
"Prešeren", štev. 44, Cliff Mine, P«.
Predsednik: Alojzij Vidmar, box 67; tajnik: Frank Pivk, b« 16; blagajnik: Ferdinand Pregel, box 17; Vsi v Cliff Min«. Pa. — Seja vsake druge nedelje ▼ mesecu »b 1*. uri doji. v Narodni dvorani.
"Mirni Dom", itev. 45, Johnstown, Pa.
Predsednik: Frank Slabe; tajnik: Joseph Intihar, 409 Eight ave.; blag.: Gregor Hreščak, 407 — Eight Ave. Vsi v Johnstown, P«. Seja vsako prvo nedeljo v dvorani Sv. Cirila in Metoda.
"Zveza", štev. 46, Aiix, Arkansas.
Predsednik: Mat. Starman; tajnik: Mat. Znidaraic, RFD., bra 79; blagajnik: Jurij Kokal, RFD., box 77. Vsi v Altus, Ark. — Sej« vsako drugo neateljo.
"Slovenski Bratje", štev. 47, Avella, Pa.
Predsednik: Tom Svetlik; tajnik: John Vidmar, b. 76; blag.: Frank Shime, b. 167. Vsi v Avella, Pa. — Seja vsako drugo nedelja pri Martin Obedu.
"Slovenski Mladeniči", štev. 48, Aurora, III.
Predsednik: John Aister; tajnik: Gasper Ahačič, R. F. D. 1, box 228; blagajnik: J. B. Verbič, 635 Aurora Ave. Vsi v Aurora, IU. — Seja vsako drugo sredo v mes. v Fox River Social Klub.
"Proletarec", štev. 50, Franklin, Kans.
Predsednik: John Pance, b. 145; tajnik in blagajnik: Gasper Leskovitz, box 289. Vi i v Franklin, Kans. Seja vsako prvo nedeljo v John Krenker dvorani.
"Delavec", štev. 51, Cleveland, O.
Predsednik: Edward Brauisel: tajnik: Ivan Zaletel, 6402 Orton St.; blagajnik: John Ferjančič, 1098 Norwood Rd. Vsi v Cleveland, Ohio. Seja vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9. uri dopoldne ▼ Slov. Nar. Domu St. Clair ave.
"Ljubljanski Grad", štev. 52, DeKalb. IU.
Predsednik: Frank Prebil; tajnik. Franc Keržič. IS 17 Market St.; blagajnik: Franc Keržič, 1317 Market St. Vsi v DeKalb, El. Seja vsako drugo nedeljo pri Bobratu Fr. Keržič.
"Slovenski bratje", štev. 53, Fairpoint, Ohio.
Predsednik: Frank Rezek; tajnik: Florjan Odlazek. b. 502: blagajnik: Franc Koss, box 492. Vsi v Fairpoint, Ohio. Seja vsako drugo nedeljo v mesecu pri sobratu J. Lekšan.
"Vrh Planin", štev. 55, Crab tree. Pa.
Predsednik: Martin Jereb, box 92; tajnik in blagajnik: Andrej Jereb, box 92. Vsi v C rab tree Pa. — Seja vsako drago nedeljo v prostorih eobrata Andr. Jereb. ,
"Združeni Slovani", št. 56, Pittsburgh, Pa.
Predsednik: Anton Hrovat; tajnik: Joseph Dekleva, 560$ Wickliff St.; blagajnik: Vincent Arh, 1 Rickenbach St.. N. S. Vsi v Pittsburgh, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu ob 9. ari dopoldne v K. S. D. v Pittsburgh, Pa.
"Caven", štev. 57, Woo*ter, Ohio.
Predsednik: Martin Cermel; tajnik Ciril Stibil; blagajnik: Frank Čermelj. Vsi box 289, Wooster, Ohio. — Seja vsako prvo nedeljo v prostorih sobrata Martina Čermelja.
"Rudar", štev. 58,Canmore, Alta, Canada.
Predsednik: Mihel Brijš; tajnik in blagajnik: Anton Polutnik, box 186, Canmore, Alta, Canada. — Seja vsako drugo nedeljo t prostorih sobrata Anton Polutnik ob 2. uri popldne.
"Slovenski Fantje", štev. 59, Maynard, Ohio.
Predsednik: Jos. Bajda, b. 56; tajnik: Max Jerchin, box 254; blagajnik: Joseph Bajda, b. 66. Vsi v Maynard, O. — Seja vsako drugo nedeljo v dvorani g. J. Hrabaka.
"Slovenski Tabor", štev. 60, Moon Run, Pa.
Predsed: Frank Dolinar, box, 342; taj.: Frank Mochnik, box 133; bias.: Frank Avbelj, b. 135. Vsi v Moon Run, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu ob 1 uri popoL v društveni dvorani.
"Napredni Slovenci", štev. 61, Gary, Ind. . .
Predsednik: Frank Piškur; tajnik: Joseph Vuksinich, 2148 Jefferson St.; blagajnik: Sam Bunjevac, 1105 Jefferson St. Vsi v Gary, Ind. — Seja vsako 2. nedeljo v prostorih sobrata Max Useiii, 1126 Washington St.
Žensko društvo "Sokol", štev. 62, Cleveland, Ohio.
Predsednica: Alojzija Milavec; taj.: Frančiška Trbežnik, 6615 Bonna Ave.; biagajnica: Frnčiška Lauše, 6121 St. Clair Ave. Vm v Cleveland, O. — Seja vsaki prvi pondeljek v mesecu v Slov. Narodnem Domu.
"Adamič in Lunder", štev. 63, Hackett, Pa.
Predsednik: Anton Zrinšek; tajnik Anton Zrinšek, box ti: blagajnik: Frank Mejak, RFD 1, b. 104. Vsi v Finleyville, Pa Seja vsako prvo nedeljo.
"Bratoljub", štev. 64, Milwaukee, Wis.
Predsednik: Frank Kordič, 444 So. Pierce St.; taj. in blag. John Mhorko, 403 S. Pierce St. — Vsi v Milwaukee, Wis.—Sej« vsako drugo nedeljo v dvorani Martin Bevšek, 477 National Ave.
"Bodočnost", štev. 65, Staunton, III.
Preds.: Anton Buchar; tajnik: Anton Cop, box 216; blagajnik: Frank Paulich, b. 313. Vsi v Staunton, 111. Seja vsako 2. nedeljo v mes.
"Franz Shuhmeier", štev. 66, Yale, Kan*.
Predsednik: Anton Radi; tajnik: John Roycht; blagajnik Martin Kožuh, Vsi R R 8., v Pittsburg, Kans. — Seja vsako 2. nedeljo v mesecu ob 2. popol. v John Dollar-jevi dvorani.
"Narodna Sloga", štev 67, Seminole, Pa.
Predsednik: Nikolaj Zvonarig, box 63, Distant, P«.; tajnik: Emil Ganotzi, b. 66, Seminole, Pa.; blagajnik: Mike Buretich, box 55, Seminole, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo pri Emil Ganotzi.
"Združeni Balkan", itev. 68, Clinton, Ind.
Predsednik: Jos. Vidmar, L. b. 441; tajnik: Ignac Musar, box 441; blagajnik: Andrej Cizej, b. 404. — Vsi v Clinton, Indian*. Seja vsako 2. ned. v mes. pri Mr. Charles Moskovich, N. 7th St. ob 9 dopoldne.
"Orel", štev. 69, Madrid, I a.
Predsednik: Frank Omerzu, R. 2. b. 82A; tajnik ln blagajnik: Frank Omerso, R. 2, b. 32 A. Vsi v Madrid, Ia.—Seja vsako prvo nedeljo v mesecu v dvorani Schneider.
"Zvesti bratje", itev. 70, New Derry, Pa.
Predsednik: George Stanovič; tajnik Jakob Pinoza, box 75; blagajnik: Jos. Penič, b. 22. Vsi v New Derry, Pa. — Sej« vsako prvo nedeljo ob 2. uri popoldne v prostorih sobrata Jos. Penič. v New Derry.
"Delavec naprej", iter. 71, Bessemer, Psi.
Predsednik: Joseph Jereb; tajnik in blag;.: Frank Leitl, box 259. Vsi v Bessemer, Pa. — Seja vsako prve nedeljo v prostorih •obrata Martin Mozi v Bessemer, Pa.
"Kosciusko", itev. 72, Bankheart, Alta, Canada.
Predsednik: Joseph Spievak; tajnik: Frank Dzirva, box 537; blsgajnik: Peter Kubany, box 40. Vsi v Bankhead, Alta, Canada. Seja vsako tretjo nedeljo v meseca.
"Pod Triglavom", itev. 73, Smlthfleld, Pa.
Predsednik: John Nečemer; tajnik: Frank Klemene, H. D. 2. b. 129; blagajnik: John Eržen. R. R. 2, b. 128. — Vsi v Smithfleld, Pa. — Seja vsako drugo nedeljo v prostorih Fr. Klemene h. St. 86.
"Kranjski prijatelj", itev. 74, Falls Creek, Pa.
Predsednik: Louis Slak. box 201; tajnik: 'jouis Slak, box 201; blagajnik: Sophia Urbani, box 663. — Vsi v Falls Creek, Pa. — Seja tsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. popol. v prostorih sobrata Alojzij Urbahd, 36 Tenery Road.
"Naprej do Zmage", itev. 73, Wyano, Pa.
Predsednik: John Golobic, tajnik: John Renko, b. 432: blag. Fr. Ravnikar, b. 233. Vsi v Wyano. Pa. — tfe'l "iako prvo nedeljo ob 9. uri zjutraj v družbeni hiši Ste v. 96.
"Slovenska Cvetlica", itev. 76, Adamsburg, Pa.
Predsednik: John Menart; tajnik: Frank Menart, box 136; bla-rajnik: John Grum, box 21. Vsi v Adamsburg, Pa. Seja vsako 2. nedeljo v mesecu.
"Slovenija", itev. 78, Miller Run, Pa.
Predsednik: Ignatz Pajk; tajnik: Frank Sadar; blagajnik: Frank Ssdar. Vsi box 1. Miller Run, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu pri sobratu Anton Beršan.
"Bonairski Slovenci", itev. 79, Bon Air, Pa.
Predsednik: John Medle; tajnik Peter Bukovec, b. 734, Cone-maugh. Pa.; blagajnik Frank Turšič, b. 163, Conemaugh, Pa. — Seja vsako drugo nedeljo ob 2. uri popi. v lastnem domu v Bon Air, Pa.
"Sloga", itev. 80, PhUadelphia, Pa.
Predsednik: John Petan; tajnik in blagajnik: Joseph Kozo-le, 2556 Salmon St., Philadelphia, Pa. — Seja vsako drugo nedeljo v mesecu.	__
"Prvi Maj", itev. 81, Bishop, Pa.
Predsednik: Jožef Rožanc; tajnik: Andrew Renko, box 148, Cecil, Pa.; blagajnik: Ivan Murgel, b. 188, Cecil, Pa. — Seja vsako tretjo nedeljo ob 2. uri pop. v S. N. D. v Bishop, Pa.
"Jezero", itev. 82 Ringo, Kans.
Predsednik: Mihael Pencel, b. 192; tajnik: Math. Šetlna, b. 116; blag. Peter Benedict, b. 172. Vsi Ringo, Kansas. — Seja vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9. uri dopoldne v dvorani Konzumnega društva.
"Terbanska Dolina", itev. 83, Cleveland, O.
Predsednik: Frank Vrabec; tajnik: Ant. Smith, 6028 St. Clair Ave.; blagajnik: Anton Kaši«, 1002 E. 61st St. Vsi v Cleveland, O. Seja vsako tretjo nedeljo v mesecu v Grdinovi dvorani št. 2. ob 9. dopoldne.
"Radnici naprej", itev. 84, Farmington, W. Va.
Predsednik: Geo. Kasunič; tajnik: Mata Lauš; blagajnik: Vid Kasunich. Vsi bcx 11, Broomfield, W. Va. — Seja vsako tretjo nedeljo v mesecu v hiši Štev. 46.
"Napredek", itev. 85, Skidmore, Kans.
Pedsednrik: Simon RepovSe. R. R. 1, Weir, Kans.; tajnik in blagajnik: Ant. T. Jamnik, R R. 3, box 63, Columbus, Kans. — Seja vsako drugo nedeljo v mesecu pri J. Zakrajšeku.
"Naprej", Livingston, 111., št. 86.
Predsednik: Mike Cirar, b. 106; tajnik: Rudolf Pavliha, box 226; blagajnik: Mihael Straž«, box 677. Vsi v Livingston, 111. — Seja vsako drugo nedeljo v mesecu ob 10. uri dop. v prostorih Ferd. GoreckL	......
"Rudeči prapor", itev. 87, Bentleyville, Pa.
Predsednik: Andrej Lovšin, b. 683; tajnik in blagajnik: Alojzij Humar, bor 108. Vsi v Benthleyville, Pa. — Seja vsako drugo nedeljo v mesecu pri sobratu Louis Humar.
"Naprej", itev. 88, Nokomis, 111.
Predsednik: George Plahutnik, box 681; tajnik in blagajnik: Ivan Kranjc, box 672, Nokomis, 111. — Seja vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 2. pri popold. pri sobr. John Krainz.
"Slovenec", itev. 89, Eckhart Mine, M d.
Predsednik: Anton Stočin; tajnik: Frank Posenel, RFD. 1, Eckhart Mine, Md.; blagajnik: Anton Komac, b. 66, Eckhart Mine, Md. — Seja vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri popold. pri sobr. Frank Poženel.
"Vstanite Bratje", itev. 90, Gross, Kana.
Predsednik: Ivan Erjavec, b. 62; tajnik in blag.: Frank Homa*, box 95; VBi v Gross, Kans. Seja vsako drugo nedeljo v mesecu.
"Gorjanski hrib", it. 91, Greensburg, Pa. Predsednik: Louis Lindoč; tajnik: Jos. Sume, R 1, b. 6; blagajnik: Franc Pire R 7, box 140. Vsi v Greensburg, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu ob 10. uri dop. v Mrs. Miherc dvorani v Haydenville.
"Združeni Slovani", itev. 92, Girard, Kans.
Predsednik: Anton Potisek, R 4, b. 138; tajnik in blag.: Frank Kravanja, R. 4, box 304. Vsi v Girard, Kans. — Seja vBako 8. ned. v mes. v dvorani North Edison.
"Zmaga", it. 93, Bryant, Okla.
Predsednik: Frank Pirman, box 170, Bryant, Okla.; tajnik in blag.: Anton Potokar, box 110, Bryant, Okla. -»- Seja vsako prvo nedeljo v mesecu v Union Hall, Victoria Camp.
"Sv. Barbara", št. 95, StandardvUle, Utah.
Predsednik: Marko Petrič, b. 1621; tajnik: Leo Pirnat, box 1654; blagajnik: Marko Petri«, box 1621. Vsi v StandardvUle, Utah. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu v prost. sobr. A. Cesar.
"Svobodni bratje", itev. M, Duluth, Minn.
, Predsednik: Ivan Pikuš, 9717 McCuen St.; tajnik: Frank Piiknr, 308—97th Ave. W.; blagajnik: Michael Spehar. 408—97th Av. W. Vsi v New Duluth. Minn.—Seja vsako 8. nedeljo v mesecu w pre-itorib sobr. J. Pikusha.
"Temelj Naroda", štev. 97, Rhone, Pa.
Predsednik: Alojz Grošel. 322 Front St.; tajnik: Frank Pipan. 142 Eepy St.; blagajnik: Mihael Jarh, 142 Espy St. Vsi v Rhone, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu v Anton Wachules dvorani 320 Front Street.
"Slovenska Združitev", št. 98, Standard, IU.
Predsednik: Ivan Stare, box 232; tajnik in blag.; Ivan Urben-čič, box 302. Vsi v Standard, IU. — Seja vsako prvo nedeljo po 16. v dvorani Viljem Konstantine.
''Tiha Dolina", itev. 99, Hermbiie, Pa.
Predsednik: Frank Hribar; tajnik: Frank Stermlan, box 287; blagajnik: Frank Vozel, b. 847. Vsi v Herminie, Pa. — Seja vsako 8. nedeljo v mes.
"Zvezda", itev. 100, Forest City, Pa.
Predsednik: Lorenc Kotar, box 246; tajnik Matija Kamin, bo« 491; blagajnik: Martin Muchitz. box 637. Vsi v Forest City, Pa. —Seja vsako prvo nedeljo v mesecu v mestni dvorani.
"Združi se Slovenec", itev. 101, Midway, Pa.
Predsednik: John Leskovec, box 78; tajnik: Martin Strupek, box 76; blagajnik: Jakob Rupnik, b. 462. Vsi v Midway, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu v dvorani SNPJ.
"Vodnik", itev. 102 Fanrell, Pa.
Predsednik: Matevž Steblaj, b. 841; tajnik: Jernej Okorn, 1108 Beechwood Ave.; blagajnik: Jožef Germ, box 194. Vsi v FarreU, Pa. — Seja vsako 1. nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v S. D. Domu, 1112 Beechwood Ave
"S. Ana", it. 103, East Helena, Mont.
Predsednica: Kata Stipčič; tajnica: Ivana Andolsek, box 162; blagajnica: Marija Rigler, box 118. Vse v East Helena, Mont. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani.
"Sv. Barbara", itev. 104, Luzerne, Pa.
Predsednik: Frank Podmenik; tajnik: Ant. Osolnik. 868 Ben-net Street; blagajnik: Joseph Sperlik, 864 Bennett Street. Vsi v Luzerne, Pa. — Seja vsako prvo nedelje v mesecu v dvorani "Firemen's Bldg."
"Rdeči Orel," it. 105, White Valley, Pa.
Predsednik: Jurij Previč; tajnik: Anton Rozima, S. R. No. 1, box 142; blagajnik: Andrej Bogataj, box 468.—Vsi v Export, Pa.— Seja vsako prvo nedeljo v mesecu v Kr. Slov. Domu, White Valley.
"Livada", št. 106, Bear Creek, Mont.
Predsednik: M. Rihar, b. 67; tajnik: Frank Golob, box 220; blagajnik: Jožef Tomšič, box 68. Vsi v Bear Creek, Mant. Seja vsako prvo nedeljo v mesecu v Slov. Del. Domu.
"Slovenski Dom" it. 107, Homer City, Pa.
Predsednik: Filip Krašek, box 266; tajnik: Anton Glavan, box 276; blagajnik: Anton Kalister, b. 489. Vsi v Homer City, Pa. —Seja vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2. pop. v Slov. N. D.
"Triglav", itev. 108, Chisholm, Minn.
Predsednik: Jos. Ostruh; tajnik: Anton Pustoslenšek, 218 W. Chestnut St.; blagajnik: Frank Vidmar, 823 W. Popler St. Vsi v Chisholm, Minn. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu v dvorani Jan Grahek.
"Nova Domovina", itev. 109, Cherokee, Kans.
Predsednik: Leopold Preložnik, box 278; tajnik: Ivan Telben, b. 169; blagajnik: Frank Premk, box 21. Vsi v Cherokee, Kans. Seja vsako 2. ned. v mes. v Leo Preložnikovi dvorani.
"Slovenska Navada", itev. 110, Hartford, Ark.
Predsednik: Frank Dolinšek, box 89; tajnik: Ivan Zimerman, RFD 1. b. 2, West; blagajnik: Jos. Hribar, box 1. Vsi v Hartford, Ark. Seja vsako 1. nedeljo v mesecu pri sobr. J. Hribar.
Štev. Ill, Duryea, Pa.
Predsednik: Andrew Strukel, 276 Columbia St.; tajnik: Fr. Ca-heven, 410 Faster St.; blag. Jakob Brecelnik, 198 Cherry St. Vsi v Duryea, Pa. Seja vsako prvo soboto v mesecu v John Wasta Hall.
"Triglav", itev. 112, Detroit, Mich.
Predsednik: Anton Janežič, 619 Kern Ave.; tajnik: Jos. Boli«, 161 Victor Ave. H. P.; blagajnik: Charles Perušek, 161 Victor Av.,
H.	P. Vsi v Detroit, Mich. Seja vsako 1. nedeljo v mesecu v Victoria Hall, 424 Ferry ave. E.
"Sloga", itev. 114, Blockton, Ala.
Predsednik: Joseph Kren, P. O. B. 28 W; tajnik in blagajnik: J. Kulovitz, box 263, West. Vsi v Blockton, Ala. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu pri Bobr. J. Kulovitz.
"Svoboda", it. 116, Willock, Pa.
Predsednik: Ivan Jane, box 86; tajnik: Anton Sotler, box 212; blagajnik: Anton Pire, b. 116. Vsi v Willock, Pa. Seja vsako
I.	nedeljo v mesecu v dvorani Willock Social Ass'n.
"Za združenje", itev. 117, Broughton, Pa.
Predsednik: Mihael Mali, box 166; tajnik: John Dolinar, b. 38; blagajnik: Ivan Gitnik, box 186. Vsi v Broughton, Pa. Seja vsako prvo nedeljo v mesecu v lastni dvorani.
"Sv. Barbara", it. 118, Fleming, Kans.
Predsednik: Joseph Gerant; tajnik: Anton Skubic, RR 2, box 64, Pittsburg, Kans; blagajnik: Fr. Line, RR 2, Cherokee, Kans. — Seja vsako 1. nedeljo v mesecu v Fr. Špeharjevl dvorani.
"Svoboda", it. 119, Jack's Ville, Kans.
Predsednik: Jakob Baloh, RR 8, box 88; tajnik ln blagajnik: Silvester Sraj, R. R. 2, b. 199, Mulberry, Kans.
"Slovenski Bratje", it. 120, Gilbert, Mbffi.
Predsednik: Frank Podržaj, box 94, Gilbert, Minn.; tajnik: Frank Press, box 627 Gilbert, Minn.; blagajnik: Jerney Maček, box 188, McKinley, Minn. Seja vsako 1. nedeljo v mesecu.
"Združeni Slovenci", it. 121, Little Falls, N. Y.
Predsednik: Frank Borštnar; tajnik: Frank Malevasič, box 327; blagajnik: Anton Mlinar, 3 Cord St. Vsi v Little Falls. N. Y. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu v društvenem domu 18 SeUey Island.
"Jugoslavia", it. 122, Imperial, Pa.
Predsednik: Joseph Ule, box 91; tajnik John Mafidel, box 13; blagajnik: Jakob Dolinar, box 226. 1— Vsi v Imperial, Pa. — Seja vsako 2. ned. ob 10 uri dop. v Slov. Domu.
"Lincoln", št. 123, Springfield, IU.
Predsednik: John Goršek, 414 W. Hay St.; tajnik: Jesef F. Kren, 1900 E. Stuart St.; blagajnik: Anton Kužnlk, 1201 So. l(th St. Vsi v Springfield, IU. Seja vsako prvo nedeljo v mesecu v Slov. Nar. Domu.
"Zlata Zarja", it. 124, Primero, Colo.
Predsednik: Ivan TomSič, box 461; tajnik in blagajnik; Luka Bcrrant. box 411. Vsi v Primero, Colo. Seja vsako 2. ned. v mea.
"Rožna Dolina", štev. 125, Burdine, Pa.
Predsednik: John Markovits, b. 243, Burdine, Pa. : tajnik: Vineenc Vidmar, box 41-M, Presto, Pa; blagajnik: Ignac Krek, box 67, Presto, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu v Slov. dvorani, v Presto, Pa,
"Sv. Barbara", St. 126, Cleveland, Ohio.
Predsednik: Anton Bokal. 727 E. 157 St.; tajnik: Vincent Bla-ško, 643 E. 160th St.; blagajnik: Frank Sašo, 679 E. 159th St. Vsi t Cleveland, Ohio. Seja vsako 2. ned. v mes. v Slov. Domu. 168H Holmes Ave.	_ . _
"Slovenski Bratje", it. 127, Irwin, Pa.
Predsednik: Jos. Benigar; tajnik in blag.: Matevž Breznik. RFD. 2, b. 132. Vsi v Irwin, Pa. Seja vsako 3. nedeljo v mesecu.
"Slovenski Bratje", it. 128, Indianapolis, Ind.
Predsednik: Louis Banič; tajnik: Frank Luzar, 760 Haugh St.; blagajnik: Jacob Lekše, 929 Ketschan St. Vsi v Indianapolis, Ind. Seja vsako 3. nedeljo v mesecu v S. N. Domu.
"Sv. Barbara", it. 130, Eveleth, Minn.
Predsednik: Anton Rahne, b 178; tajnik: Ant. Fritz. 110 Grand Ave; blagajnik: John Rahne, 426 Fill ave. Vsi v Eveleth, Minn. Seja vsako 2 ned. v mes. v Moose dvorani.
"Sv. Barbara", it. 131, Calumet, Mich.
Predsednik: Jos. Dragman; tajnik: Joseph Weiss, 4054 Accora St. (Yellow Jacket); blagajnik: Joseph Srebernjak, 611 6th St. Vsi r Calumet, Mich. — Seja vsako prvo ned. v mes.
"Zarja Svobode", it. 133, Leadville, Colo.
Jredsednik: Joe Klun; tajnik: Mark Popovič; blagajnik: John Fajdigfu Vsi v Leadville, Colo., box 389. — Seja vsakega 12tega v meseca.	... _
"Slovenec", itev. 134, Vandling, Pa.
Predsenik: Jos. čebular; tajnik: John Skrbeč, box 217: blagajnik: Joseph Jerin, box 88. — Vsi v Vandling, Pa — Seja vsake prvo' nedelje v mesecu.
"Slavček", it. 136, Oak View, Colo.
Predsednik: John Strumbel; tajnik in blagajnik: Alojzij Zupan, box 84 Vsi v Oak View, Colo. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu.
"OJsterca", it. 136, Dietx, Wyo.
Predsednik: Tomaž Pire; tajnik: Ivan Pečovnik; blagajnik: Fr. Voler. Vsi box 62, Dietx, Wyo.—Seja vsako drugo ned. v mesecu, v Somerset dvorani.
"Sava", it. 138, Somerset, Cole.
Predsednik: Josip Krai, box 42; tajnik: Alojzij Zumek, box 167; blagajnik: Mihael Kamelji box 134. Vsi v Somerset, Colo.— leja vsake 1. ned. v mes v Somerset Hall.
"Združeni Sobratje", it. 139, Universal, Pa.
Predsednik: Ivan DemSar, box 204; tajnik: Pavel Kokal, box 172; blagajnik: Tom. Previč, b. 12. Vsi v Universal, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu v Slov. N. D.
"Slovenski Bratje", it. 140, PinevUle, Minn.
Predsednik: August Fiiipčič; tajnik: Frank Bezek, box 426, Bivabik, Minn.; blagajnik: Val Bezek, b. 231, Bivabik, Minn.— Seja vsako prvo nedeljo v mesecu pri Val. Bezek.
Prijatelj delavcev", itev. 141, Sublet, Wyo.
Predsednik: John Janiiek. b. 126; tajnik: Jos. Rakun, box 86: blagajnik: Frank Kumpre, box 145. Vsi f Sublet, Wyo. — S«ja vsako 2. nedeljo v mesecu ob 2. uri popoL v Fr. Cirey dvorani.
"Zapadni Vrt", it. 142, Winter Quarter«, Utah.
Predsednik: Vincenc Raunikar, box 191; tajnik in blagajnik: Leo Koss, box 116. Vsi Winter Quarters, Utah. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu pri Anton Pistotniku.
"Zvon", it. 143, Dodsen, Md.
Predsednik: John Milavec; tajnik: Max Selak, box 45; blagajnik: Jurij Rihtariič. box 86. — Vsi v Dodson, Md. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu v hiši itev. 88.
"SIovensko-Hrvatski Bratje", it. 144, Grayslandin*, Pa.
Preds.: Jos. šaroc; tajnik: Jacob Zupančič, b. 59, Mason town, Pa.: blagajnik: Martin Ziglar. b. 652, Masontown, Pa. Seja vsako
1.	nedeljo v mesecu v M. Ziglar dvorani.
"Sv. Barbara", it. 146, Joliet, 111.
Predsednik: Frank Hočevar, 1120 N. Broadway; tajnik: Alojzij Martini«, 1410 Center St.; blagajnik: Ignac Kostelc, 743 Sumeth Street. Vsi v Joliet. IU. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu v stari šoli.
"Sobratje naprej", it. 146, Petin«. Sta, Pa.
Predsednik: Simon Groiel, box 128; tajnik: Tomai Salamon, b. 128: blagajnik: Frank Pittner, box 104. Vsi t Penn Sta., P«. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu.
"Slovenski bratje", it. 147, Frontenac, Kan«.
Predsednik: Ivan Tratar, box 97; tajnik: Louis Slapiak, b. 87; blagajnik: Karol Slaplek, box 11. Vsi v Frontenac, Kans. — Seja vsako 3. nedeljo v mesecu v dvorani zadružne prodajalne.
"Narodna Zmaga" it. 148, Cuddy, Pa.
Predsednik: John Jenko; tajnik: Matija Galičič, box 207; blagajnik: Lovrenc Basel, box 131. Vsi v Cuddy, Pa. Seja vsako
2.	nedeljo v mesecu ob 2 uri opold. pri sobratu L. Bašel.
"Sloga", it. 149, East Palestina, Ohio.
Predsednik: Anton Jurjavčič; tajnik in blagajnik: John Božič, P. O. box 162. Vsi v East Palestine, Ohio. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu ob 9. uri dop. pri br. John Božič.
"Slovan", it. 1BO, Slovan, Pa.
Predsednik: Mih Klenoviek, box 169, Atlaiburg, Pa.: taknik ta blagajnik: John Pirh, box 77, Slovan, Pa. — Seja vsako tretjo nedeljo v mesecu.
"Postojinaka Jama", it. 161, Dalasua, Odo.
Predsednik: Anton Udovič; tajnik: Andrej Milavec, box 68; blagajnik: Anton Bergoč, b. 185. Vsi v Delagua, Colo. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu v Union Hali.
"Napredni Radnici", itev. 162, Johnstown, Pa.
Predsdnink: Joseph Bačani; tajnik: Viktor Horvat, 726 Maple Ave.; blagajnik: Vincent Jagič, 122nd and Maple Ave. Vsi v Johns-to n, Pa. Seja vsako drugo nedeljo v mesecu, 726 Maple Ave.
"Rudeči Prapor", itev. 153, South view, Pa.
Predsednik Anton Struna; tajnik in blag.: Ferd. ieleznik, b. 8. Vsi v Southview, Pa. Seja vsako 8. nedeljo v meseca ob 10. ari dop. v Slov. Nar. Domu.
"Jugoslavia", it. 154, Sugarite, N. Max.
Preds.: Ivan Kash. b. 116: tajnik: Fr. Lukančič. b. 68: blagajnik: Anton Podboj, box 8. Vsi v Sugarite, N. Mex. Seje vsako 2. sredo v mes. ob 7. uri pop.
"Jugoslavija", itev. 155, Klein, Mont.
Predsednik: Max Polšak, L. b. 12: tajnik in blag.: Mike Krive, box 135. Vsi v Klein, Mont. — Seja vsako drugo ned. v mes. ob 2. uri pop. v Republic Hall.
"Šopek Vijole", itev. 156, Cleveland, O.
Presednik: Aug. Botko; tajnik: Andrej Likar, 3601 Independence road; blagajnik: Jos. Zorn, 3826 Bading Ave. Vsi v Cleveland, Ohio. Seje vsako 3. ned. v mes.
Opomba: Tajnike društev, ki najdejo kakšno pomoto, istotako tistih, katerih društveno poročilo je pomanjkljivo, prosim, da mi nemudoma sporoče, da se nedostatki v imeniku ki izid« prihodnjič, popravijo.
S sobratskim pozdravom
Blaž. Novak, tajnik S. D P. Z.
■JtjtJ
Majska izdaja Proletarca
bo letos izšla, ako naši sodrugi in somišljeniki store svojo dolžnost, v najmanj 25,000 izvodih.
Na društva in klube smo poslali pisma, v katerih apeliramo, naj se naroče na primerno število iztisov prvomajske izdaje Proletarca, ki izide v slavnostni obliki.
Izšla bo pravočasno, tako da jo vsi naročniki dobe še pred prvim majem. Razdelite jo na zabavah, shodih, na društvenih sejah itd.
Delujte za širjenje socialističnega tiska! Proslavimo prvi maj s tem, da zaide prvomajska številka Proletarca v stanovanje vsakega delavca, ki govori slovenski ali kak drug jugoslovanski jezik.
Naročila pošljite pravočasno, vsaj do 20. aprila.
Cene majski izdaji so sledeče:
, Posamezen iztis...........................$ .15
10 iztisov................................ 1.25
25 iztisov................................ 3.30
50 iztisov............................... 6.00
100	iztisov............................................................11.00
250	iztisov............................28.00
500 iztisov............................................................45.00
1000	iztisov...............................80.00
Čim več bo naročil, večji bo obseg lista. Majska izdaja bo bogato ilustrirana.
Izrežite ta kupon, priložite potrebno svot® in nam pošljite naročilo.
Sodrugi: Pošiljam $....c.... za .... tatisor MAJSKE IZDAJE PROLETARCA.
IME.........................................M
NASLOV ......................................M
MESTO IN DRŽAVA............................ \
J» J* J*
DETROITSKTM SODRUGOM.
Prihodnja seja slov. socialističnega kluba št. 114, J9Z. se vrši dne 9. aprila (drugo soboto v mesecu) v klubovih prostorih na 1432 Perry Ave. K. — Na dnevnem redu bo vež važnih stvari, ki se morajo rešiti. Udeležite se seje polnoštevilno in pripeljite seboj svoje prijatelje. — UJvr ' ščujmo našo postojanko s tem, da ji pridobivamo novih
članov.	Organizator.
^
MILWAUKEE, WIS.
Seje slovenskega socialističnega kluba se vrše vsak drugi in četrti petek v mesecu v dvorani ILIRIA, 310 First Ave. — Ker se na klubovih sejah obravnavajo razne stvari, je dolžnost članstva, da se udeležuje sej. Pripeljite s seboj tovariše, ki se zanimajo za razredni boj in fie niso v organizaciji. John Kre**e, 396 4th At*.
ZASTOPNIKI PROLETARCA
ARKANSAS. Jenny Lind: Frank Grilc, Box 106.
ILLINOIS.
Chicago: Frank Aleš, 2124 So. Crawford Ave., Frank Zajc, 3639 W. 26th St., Fr. Udovich, 1844 So. Racine Avenue.
Cicero: Anton Putz, 5028 W. 26th Place. Lincoln: Joseph Tičer, 628 Wichita Ave. Moline: Frank Smerdu, 2341 — 36th St. Nokomi«: Ernest Krusic. Peoria: F. Franko, 206 Reynolds St. Springfield: Fr. Besjak, 1974 So. 17th St. virden: Frank Stempihar, R. F. D. 41, Box W. Waukegan in No. Chicago: Frank Mivšek, 1108 Prescott St., N. Chicago.
INDIANA.
Clinton: J. Musar, Lock Box 441.
Indianapolis: John Vivoda, 756 Haugh St.; J. Repovi, 960 N. Holmes Ave.
KANSAS. Gross: John Kunstelj, Box 32.
MICHIGAN. Detroit: Louis Urbancich, 648 Frederick Ave. Limestone: Jos. Knaus, Box 13.
MINNESOTA. Biwabik: Alois Zakrajšek, Box 423. Buhl: Max Martz. Chisholm: Frank Klun, Box 399. Ely: John Teran, Box 432. Gilbert: Jos. Antoncich, Box 455.
OHIO.
Akron: Frank Košir, 1176 Marcy St. Barberton: Martin železnikar, box 276. Blaine: Frank Germ, Box 31.
Cleveland: L. Gorjup, 1414 E. 53rd St., A. Komar, 6710 Bliss Ave., Louis Malich, 6408 St. Clair Ave., Jacob Kocjan, 1273 E. 58th St. Collinwood: Jos. Durn, 727 E. 157th St., Mike Podboy,
1312 E. 167th St. Girard: Frank Kramar, 1022 State St. Glencoe: Nace Žlemberger, L. box 12, in Anton Grden. Lisbon: Jacob Bergant, R. 2, Box 19. Maynard: Andy Zlatoper, box 22.
Niles—Girard: John Kokošin, 14 Baldwin ave., Niles, O. Youngstown: John Petrič, 815 Bond St.
OKLAHOMA. Hughes: Joe Kogoy, box 52.
PENNSYLVANIA. Aliquippa: Jack Kotar, Box 289. Avella: Frank Bregar, box 363.
Conemaugh: Louis Krasna, Box 218, Dr. Boritelj, št. 1,
S. D. P. Z. Dunlo: Frank Kaučič, Box 293. Export: John Frank, S. R. Box 315. Forest City: Frank Rataic, Box 685. Herminie: Anton Zornik.
Irwin: J. R. Shprohar, R. 2, Box 135. Mike Pavšek,
R. F. D. 3, Box 74. Johnstown: John Miklich, 404 Ohio St. Lloydell: Anton Grbec, Box 35. Luzerne: John Matičič, 13 Hughes St. Martin: A. Zupančič, Box 11. Morgan: J. Kvartič, Box 453. Oakmont: John Ban, Box 355. South Fork: August Orel, Box 363. Vandling: Jos. Čebular, Box 156. W. Newton: Jos. Zorko, R. F. D. 2, box 113.
W. VIRGINIA.
Pierce: Anton Vidmar, box 373.
Thomas: Frank Kocjan, Box 272. Louis Bartol, box 481.
WASHINGTON. Black Diamond: Frank Steblay, Box 22.
WISCONSIN. Kenosha: Frank žeravec, Box 19, N. Newell St. Milwaukee: Frank Maroh, 542 So. Pierce St. West Allis: Jacob Black, 432 — 54th Ave. A. Hovšek, 420 — 52nd Ave.
Ako želi kdo prevzeti zastopstvo za nabiranje naročnikov Proletarcu, prodajati Am. družinski koledar, brošure in knjige, naj piše upravništvu, ki bo poslalo potrebne listine in informacije. Na tu priobčene zastopnike apeliramo, naj skušajo ob vsaki ugodni priliki pridobivati naročnike temu listu. Pravzaprav je dolžnost vsakega slovenskega zavednega delavca agitirati za njegovo glasilo Proletarec.
Ako je ime kakega zastopnika izpuščano, naj se oglasi, pa bomo popravili imenik.
ji J®
SODRUGOM V CLEVELANDU.
Seje socialističnega kluba št. 27, JSZ., se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9:30 dopoldne in vsako četrto nedeljo v mesecu ob 2. popoldne v klu-bovih prostorih v Slov. nar. domu. Dolžnost vsakega sodruga je, da redno prihaja k sejam.—Tiste, ki sim-patizirajo s socialističnim gibanjem, pa še niso pri soc. stranki, vabimo, naj pristopijo v naš klub in tako pomagajo pri delu za osvoboditev proletarijata. Prva naloga delavca je, da postane razredno zaveden. Pri tem pa vpoštevajmo geslo: "V organizaciji je moč.' — Tajnik kluba št. 27. JSZ.
Jtjtj*
UTRDITE SVOJ SISTEM!
Zdravstvene olblasiti so bas izdale prvi svarilen iklic. Morda se bo zopet kmalu pojavila zopetna ali nova "flu". Vi ne smete leno čakati toliko časa, da ne bo že prepozno. Vaša dolžnost je, da ukrepite moč in odjporo svojega telesnega sistema, kar vas bo obvarovalo bolezni. Ako vsak dan izčistile svoje črevesje, Vam bo to ojačilo odiporne sile v boju za odstranitev nezaželjemega gosta. Trinerjevo greniko vino je najbolj zanesljivo zdravilo za tak slučaj. Že same snovi iz katerih je narejeno pričajo o izborili kakovosti: cascara sagrada in dru4a grenka zelišča, ki so v Trinerjevem grenkem vinu, da je to vino najboljši čistilec črevesja. In glavna stvar pri tem je, koje ne smete pozalbiti ,da Trinerjevo grenko vino pomaiga, ne da bi pritem človeka kaj ost belo; baš nasprotno: to Vino še utrjuje ves sistem. Vprašajte vašega lekarnarja ali prodajalca zdravil tudi za Trinerjev Antiputrin. Raztopljen v mlačni vodi ( ldel Antiptrina in 4 dele vode) je to najboljše scredstvo za grganje in za izpiranje u t ter mosa. Joseph Triner Company, 1333-45 So. A<-'Mid Ave., Chicago, 111.	(Adv.) •
¥? A 13 IV Jt 17 V PINET0WN, NORTH CAROLINA T
i t	/ m D-tST 1/1	ZA POJASNILA PIŠITE.-	S
| 1 M1\1Y1U a. H. SKUBIC & CO., 5,NS T
STATEMENT OF THE OWNERSHIP, CIRCULATION, ETC., REQUIRED BY THE ACT OF CONGRESS OF AUGUST 24, 1912.
of Proletarec, published weekly at 3639 W. 26th Street, Chicago, III., April 1st, 1921.
State of Illinois, County of Cook, ss.
Before me, a notary public, in and for the state and county aforesaid, personally appeared Chas. Pogorelec, who, having been duly sworn according to law, deposes and says that he is the business manager of the Proletarec and that the following is, to the best of his knowledge and belief, a true statement of the ownership, management, of the aforesaid publication for the date shown in the above caption, required by the Act of August 24, 1912, embodied in section 443, Postal Laws and Regulations, printed on the reverse of this form, to-wit:
1.	That the names and addresses of the publisher, editor, managing editor and business managers are: Publisher, Jugo-Slav Workmen's Publishing Company, 3639 W. 26th St., Chicago, 111.; editor, Frank Zaitz, 2124 So. Crawford Ave.; managing editor, Prank Zaitz, 2124 So. Crawford Ave.; business manager, Chas. Pogorelec, 3153 So. Harding Ave. .
2.	That the owners are: (give names and addresses of individual owners, or, if a corporation, give its name and the names and addresses of stockholders owning or holding 1 per cent or more of the total amount of stock.) Slovenian Section of the Jugoslav Socialist Federation.
Trustees: Frank Alesh, 2124 So. Crawford Ave.; Frank Udo-vich, 1844 So. Racine ave; Philip GocKna, 3211 So. Crawford Ave.; F. S. Tauchar, 2827 So. Ridgew,*%y Ave.; Frank Gottlicher, 2657 So. Lawndle Ave.; all in Chicago, 111.
3.	That the known bondholders, mortgagees, and other security holders owning or holding 1 per cent or more of total amount of bonds, mortgages, or other securities are:
state.) None.
4.	That the two paragraphs next above, giving the names of the owners, stockholders, and security holders, if any, contain not only the list of stockholders and security holders as they appear upon the books of the company but also, in cases where the stockholder or security holder appears upon the books of the company as trustee or in any other fiduciary relation, the name of the person or corporation for whom such^ trustee is acting, is given; also that the said two paragraphs contain statements embracing affiant's full knowledge and belief as to the circumstances and conditions under which stockholders and security holders who do not appear upon the books of the company as trustees, hold stock and securities in a capacity other than that of a bona fide owner; and this affiant has no reason to believe that any other person, association, or corporation has any interest, direct or indirect, in the said stock, bonds, or other securities than as so stated by him.
CHARLES POGORELEC, Business Manager.
Sworn to and subscribed before me this 30th day of March,
1921
ANTON O. LANDES, Notary Public.
(My commission eocpires April 26th, 1922.)
Jugoslovanski pogrebnik in balzamovač
Naša tvrdka je opremljena z vsemi potrebščinami, ki pridejo v posteč pri balza-miranju in ureditvi pogrebov.
Za tiste, ki nimajo doma prostora za postavljanje mrtvaških odrov, imamo urejeno posebno kapelo.
Na razpolago kočije in avtomobili ob vsakem času.
JOSIP PA VLAK, lastnik,
1814 So. Throp St. Chicago, III.
Telefon Canal 5903.
■ ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■i
SLOVENCI
pristopajte k SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI.
Naročite si dnevnik "Prosve-ta". List stane za celo leto $5, pol leta pa $2.50. Vstanavljajte nova društva. Deset članov (ic) je treba za novo društvo. Naslov za list in za tajništvo je: 2657 So. Lawn-dale Ave., Chicago, IHL
Slovencem priporočamo v posečanje KAVARNO MERKUR 3551 W. — 26th St. (v bližini urada SNPJ., S.
R. Z. in Proletarca.) Dobra kuhinja :::::: :::::: Dobra postrežba. KARL GLASER, imeitelj.
S

Kadar...
Kadar mislite na potovanj« v stari kraj;
kadar želite poslati svojim «ta-rokrajskim sorodnikom, prijateljem ali znancem denar,
ali kadar imate kak drug posel s starim krajem,
obrnite se na tvrdko
ZAKRAJSEK & CESAREK
70=9th AVE.
NEW YORK, N. Y.
Naročite knjige "Za staro pravdo" in "Don Correa". Obe pošljemo za 90c.
Za delavca je tako potrebno, da žita delavski list, kakor da m a-miva, kopa, da ima oprano perilo in osnaženo stanovanj«.
Kupujte vaše potrebščine v
W. F. Wise General Store, Glencoe, Ohio.
Prodajamo vsakojako blago.
Če se v kratkem namera-vate povrniti v domovino, podaljšajte naročnino na "Proletarca" in premolite vaš naslov, kadar odpotuje-te. S tem, da se ločite od va šili tukajšnjih prijateljev, še ni rečeno, da se morate ločiti tudi od Proletarca. Celoletna naročnina za Jugoslavijo in druge inozemske kraje je $3.50, za pol leta $2.00.
Slovenski delavci, naročajte "Proletarca" svojcem v starem kraju.