Štev. 244. POLITIČEN LIST Zft SLOVENSKI NAROD. Leto XXXII. (Uredništvo je v Kopitarjevih ulicah itev. 2. (vhod iez d«*rliče nad llikarno). Z urednikom je mogoče govoriti le od 10,—13. ure dopoldne. Rokopisi se ne vraSajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega tele/ona iter. 74. V lijubljatii, v torek, 25. oktobra 1904. lahaja vsak dan, isvicmsi nedelje in praznike, ob polu 6. un popoldne. — Velja po pošti prejema«: »a celo leto 3« K, sa polovico leta 13 K, ia četrt leta 6-50 K, xa 1 mesec 2 K 20 h. Vupravniltv« prejeman: ia celo leto 20 K, xa pol leta 10 K, za četrt leta 5 K, za 1 mesec 1 K 70 h. Za pošiljanje v Ljubljani na dom je dostavnine 20 h. — Plačuje se vnaprej. UpravnlStvo je v Kopitarjevih ulicah itev. i. Viprejema naročnino, Inserate in rcklamacIJ«. la i erall ie računajo enostopna petitvrsta (dolilaa Ti milimetrov) za enkrat 13 h, za dvakrat 11 b, aa Irlkral 9 b, za več kol Irlkral B b. V reklamnih noticah slane enoalcpna garmondvrala M b. — Pri večkratnem objavljeni« primeren papul. VprarnlSkega telefona iter. 188. V ' I J Dr. Lueger. Včeraj je dr. Karol Lueger praznoval 601etnioo svojega rojstva. Ob slavju, ki ž njim obdaja lastna stranka dr. K. Lue-gerja, ne smemo pozabiti zaslug, ki jih ima tudi za nas. Strankarsko nismo bili nikoli ivezani ž njim; nasprotno uprav v državni zbornici si stojimo nasproti, ker v narodnem oziru zastopa nam sovražno stališče. In vendar smo mu dolžni hvaležnosti zlasti v narodnem oziru. To navidez protislovno trditev nam je lahko dokazati, simo nekoliko nam je pri tem treba pogledati globlje v naše politiške razmere, nego je tega vajen leni filister. Narodna ravnopravnost ima v Avstriji tri velike sovražnike. Ti so nemško-liberalni centralisti, birokracija in Mažari. Proti vsem tem je pričel dr. Lueger najodločneje boj. In v tem boju tiči njegov pomen za narodno ravnopravnost. S titansko silo je iztrgal liberalcem dunajsko mesto iz krempljev; boj proti židovski premoči, ki živi od liberalnega nemškega centralizma in od gnile birokracije, je najBijajnejfia točfaa v njegovem delovanju. Moč ljudstva je postavil nasproti moči birokracije in židov; dvignil je demokratiško misel. V srcu države ji je odprl gaz; vpliv njegovega dela sega po oeli državi. Zlaati nam, manjšim slovanskim narodom, ni mogoče misliti na rešitev brez okrepljenja demokratiške ideje, brez moči ljudstvi proti gospodarskemu kapitalistiškemu in proti politiškerau birokratiškemu nasilju. In končno Mažari ? Tam je krivica proti narodni enakopravnosti takorekoč vodivno geslo. Dokler ima mažarsko pleme to moč v državi, ki jo ima in zlorablja na VEe strani danes, toliko čaBa je zaston| misliti na rešitev narodnega vprašanja pri nas, tem manj pa na tiste upravne izpremembe, ki so na juga države v naš prilog nujno potrebne, da si zagotovimo Jugoslovani svoj obstoj, in da Avstrija dobi na Balkanu za svoje stališče kot velevlast nujno opoio. Boj proti mažarski nasilni premoči je težak. Dr. Lueger stoji v tem boju na čelu. Dobro vemo, da je dr. Lueger v narodnem oziru stopil v odvisnost od tistih, proti katerim je začel Bvoj boj. Ta poteza je črna in grdi njegovo v drugem oziru sijajno osebnost. A brez pomislekov rečemo: Cilji, ki si jih je zastavil v boju proti židovskemu liberalstvu, preti birokraciji^ in proti Mažarnm, so direktno V;/kofist narodni enakopravnosti in zlasti razvoju južno slovanske misli. Ta njegov načelni boj nam neprimerno več koristi, nego nam škoduje njegovo nedosledno hlapčevanje v vsenemški zvezi; Dr. Lueger nam je v svojem načelnem boju najlepši uzor, kako moramo mi delovati. Radi priznavamo, da v svojem boju ne miBli na ravnopravnost in na Slovanstvo, a poštenega dela uspehi segajo tudi v tem oziru daleč preko nameravanega cilja. Liberalni slovenski kričači, ki so zvezani s tihimi kapitalistii kimi nemškimi liberalci in z cholo, nam sovražno birokracijo, seveda nimajo niti sposobne sti, da bi spe znali pomen dr. Luegerjevih vodivnih idej. Naj ostanejo v svoji mlakuži. In korčno krščanski značaj enega največjih in najlepših evropskih velemest prvo stolnice naše države ? Tudi zanj zahvaljamo dr. Luegerja, ki je krepko podrl najnevarnejše predsodke proti krščanstvu in cerkvi. Njegov spe min bo živel! Dunajski župan dr. Karol Lupger je bil rojen na Dunaju 24. oktobra 1844 cd priprostih staršev, ki so ga dobro vzgojili. Nižje in srednje šole jo dovršil na Dunaju z odličnim uspehom. Že kot dijak na viso kih šolah se je udeleževal društvenega živ ljenja. Kot doktor prava je leta 1873. postal advokat in bil že J. 1875. izvoljen v občinski zaBtop. L. 1885. je bil prvič izvoljen v državni zbor, kjer je takoj odločno nastopil proti nemškim liberalcem. Imel je hude boje z nasprotniki, ki so z denarjem in drugimi sredstvi skušali politično uničiti dr. Luegerja. V niže-avstrijski deželni zbor je bil dr. Lueger prvič izvoljen I. 1890. Tedaj ie začela prodirati kršč. socialna ideja na Dunaju v vedno širše kroge; Lueger je ustvaril stranko, ki sedaj vlada v deželi in ca Dunaju. Žo I. 1895. je imel dr. Lueger v mestnem za-stopu skoraj večino, dr. Gitlbl je bil izvoljen županom le s 70 proti 66 glasovom. Ker se je Giiibl odpovedal in tudi dr. Lu-eper, je bil mestni zbor razpuščen. Dne 19. oktobra 1895 je bil dr. Lueger prvič izvoljen županom s 93 proti 44 glasovom. Toda grof Badeni je izposloval, da Lutger ni bil potrjen za župana. Dne 13. novembra je bil dr. Lueger drugič izvoljen, a vlada je razpustila mestni zastop. To je bila od vlade velika napak?, in je javna tajnost, da je ravno dr. Lueger grofu Badeciju izpodmaknil stol. Spomladi 1. 1896 so kršč. sccialci pri volitvah še sijajneje zmagali in 18. aprila je bil dr. Lueger s 96 proti 42 glasovom zopet izvoljen županom. Dr. Lueger pa je bil poklican k vladarju, ki je pohvalil njegovo spretnest in zvestobo, a izrazil željo, naj se odpGve, kar je tudi storil. Županom je bil nato izvoljen Strobach. Dne 8. aprila 1897 je bil županom izvoljen b 93 proti 39 glasovom. Luegerjeva zasluga je, da je zlomil moč nemških židovskih liberalcev na Dunaju in Nižje Avstrijskem, kjer je gotovo najpopularnejša eseba ter znan tudi v inozemstvu kot pristen Dunajčan. Tudi politični nasprotniki mu morajo priznati, da je pcžrtovalen in bister politik, goreč avstrijski rodoljub in izvrsten vedja obsežne mostno uprave. Med vsemi nemškimi politiki je pač dr. Lueger prvi, ki bi s svojo odločnostjo napravil red v Avstriji, ker tudi ni tako na- sproten narodni ravnopravnosti, kakor ostali veljaki v nemškem taboru. Dunaj in 601etnica dr. Luegerjeva. Kaki politični reveži so liberalci na Dunaju, pokazalo bo je ob 601etniei dr. Lueger-jevi. Najeti so morali za demonstracijo proti njemu Boaialne demokrate, ki so slepo orodje v rokah židovskih voditeljev in stenolomi ali ovni mednarodnih židovskih kapitalistov. Dunajsko sooialno demokracijo so njeni židovski voditelji tako daleč privedli, da vpije »fej« dr. Luegerju, ki je razširil na Niie-Avstrijskem volilno pravico, dočim slepo Bluži vladnemu absolutizmu. Tako postaja na Dunaju socialna demokracija ponižna liberalno vladna dekla! Socialni demokratje so hujskali delavce, češ, da jih je dr. Lueger imenoval »Lum-penproletariat«; res pa je, da je dr. Lueger nazval s tem le tiste, ki 1. maja zapeljujejo delavce. Za nedeljo naznanjena demonstracija proti dr. Luegerju ni imela tistih dimenzij, .kakor so izveBtni krogi pričakovali. Liberalni listi pišsjo o 30.000 socialnih demokratov, ki so demonstrirali v obliiju mestne hiše, dunajski krščansko socialni listi pa porečajo, da Be je te »ljudske veselice na Rirgu« udeležilo okoli 6000 oseb, med Isaierimi je pa bilo mnego Židov in radovednežev. »Demonstranti« so bili prav veseli, ker je policija poskrbela, da so mogli biti le v daljavi od mestne hiše in da niso prišli v dotiko z veliko množico krščanskih socialcev. Tudi med demonstrujočimi socialnimi demokrati so bili močni oddelki krščanskih socialcev, kateri so opetovano odločno za vrnili demonstrante. Tramvajski promet ni bil ustavljen. Sooialni demokratje so razvili nekaj rdečih zastav. Dunajska »Reichspost« piše: Prišli so tudi socialno demokraški voditelji pokazat, kako res izgledajo »lumpje«. Ministrskega predsednika Korberja je bilo videli med njegovimi socialno demokraškimi prijatelji.* Okoli 3000 kršč. socialcam se je posrečilo prodreti skozi kordon policije ptcd mestno hišo. Tu bo priredili hrupno ovacijo dr. Luegerju. Ti slavaklici so zadušili kva-kanje oddaljenih soc. demokratov. Kadarkoli se je zsčula iz daljave soc.-dem. »himna«, odgovorili so kršč. socialci z Luegerjevo koračnico in oesarsko pesmijo. Mestna hiša je bila razsvetljena. Dr. L u e g e r je prišel na balkon in zaklical: »Naj živi krščansko dunajsko ljudstvo, naj živi Nj. veličanstvo naš cesar!« Slava-klici so ga prekinili. »Dunaj je danes pokazal, da je še vedno v rokah kršč. socialcev!" Navdušeni klici so doneli in zopet in zopet Be je razlegala Luegerjeva himna. Včeraj na vse zgodaj je dr. Lueger sprejemal številne deputacije. Ob 8. uri zjutraj je bila slovesna sv. maša v votivni cerkvi. Dr. Luegerja je občinstvo na poti do votivne cerkve navdušeno pozdravljalo. Ob pol 12 uti dopoldne je bilo slavnostno zborovanje v magistratni slavnostni dvorani. Na stotino zastav raznih društev in zadrug je krasilo dvorano. Slavnostnega zborovanja se je udeležilo več tisoč oseb. Zupana dr. Luegerja je pozdravil princ Al. Liohtenstein, povdarjajoč, da je zasluga Lusgerjeva, ako v dunajskem občinskem svetu in v nižjeavstrijskem dež. zboru gospoduje volja krščanskega ljudstva. Magistratni ravnatelj dr. \Veiskirchner je izročil dr. Luegerju od njegovih prijateljev zbrano svoto 341 000 kron za Luegerjevo ustanovo. Dr. Lueger se je zahvaljeval in izjavil, da bo porabi Ustanovo za male obrtnike in njihove delavce. Govorili so še mnogi govorniki, ki so vsi slavili dr. Luegerjevo delo. Luegerja opravičeno slave krščansko socialni listi kot nesebičnega politika. Ako bi se dr. Lueger ne pečal s politiko, bi si bi s svojimi talenti kot odvetnik lahko nabral veliko premoženje, a ljudstvo mu je bilo nad vse in, ko je postal župan, je celo sam znižal županove dohodke. NeBebično je služil vsikdar sveti stvari, premoženja si ni nabral, pač pa se lahko ozira na velike Bvoje uspehe, katere je mogoče doseči le z nesebičnim delovanjem. Novi ogrski šolski zakon. Ogrska vlada je dne 20. t. m. predložila zbornici načrt novega zakona za ljudske šole. Ta načrt je atentat narodne mažarske manjšine na nemažarske narodnosti, ki tvorijo večino v državi. Tisza in Berzeviszy hočeta radikalno iztrebiti »državi ne-prijateljske smeri«. Čemu bi si belila lase z vsako najmanjšo ljudsko šolo? Ta Šablona je predolgočasna in za državo predraga. S tem naj se bavijo šolski nadzorniki — toda vlada ne strelja s topovi na komarje, temveč hoče z enim mthljejem podreti hrast, spodržavljenjem učne usposobljenosti dobili ljudsko šolo v svoje roke kot najboljše sredstvo za maiarizacijo. Mažari hočejo a kruto silo nemažarskim narodom vcepiti svoj svetovni jezik, da razširijo svojo mažarsko državo preko Save do morja. To je namen tudi novega šolskega zakona. Načrt določa obvezni obisek ljudske šole od šestega do dvanajstega leta ter nalaga vsakemu, ki ne prestopi v srednjo šolo, še tri leta ponavljavne šole. Proti temu bi ne mogli ugovarjati, ko bi se otroci nema-žarskih narodnosti vzgajali v svojem materinskem jeziku. Ker je na Ogrskem po zakonu mažarščina državni jezik, bi se ne-mažarski državljani tudi ne protivili, ko bi Be v večrazrednih ljudskih šolah mažarščina vpeljala kot obligaten učen predmet. Toda vlada gre mnogo dalje. V vseh državnih ljudskih šolah morajo se vsi predmeti predavati izključno le v mažarskem jeziku; edino le veronauk se more poučevati v materinskem jeziku. Za šole, ki niso državne, so dovoljene nekatere izjeme. Tudi v teh, večinoma kon-ftsionalnih šolah, jo uradri jezik mažarski, a ogrska zgodovina in zemljepisje obligatni predmet. Poučni jezik pa določujejo tisti, ki šolo vzdržujejo. Ako pa je v teh (nedržavnih) šole h najmanj 20% mažarskih otrok, morajo se tudi vsi ostali otrcci učiti mažarskega jezika. V vseh ponavljalnib šolah pa je mažarščina izključno poučni jezik. Novi šolski zakon dopušča v šole samo take knjige, katere jo odobrilo naučno ministrstvo, ki nadzoruje tudi knjižnice. Ako se pokaže, da v nedržavni šoli ne uspeva peuk v mažar-ščini, mora vzdrževatelj šole za mažarski jezik namestiti sposobnega učitelja. Disciplinarne oblasti bodo Btrogo kaznovale vse učitelje, ki bi se količkaj pregrešili proti ma-žartkemu jeziku v šoli ali izven šole. Učitelji v sumunskib, slovaških, nemških, srbskih in hrvaških šolah bodo torej morali zatajiti vsako narodno prepričanje, da ustre-žejo mogočnim mažarskim šovinistom. V državne učiteljske pripravnice se bodo sprejemali le taki kandidati, ki so vešči ma-žarskemu jeziku. Na onih nedržavnih učiteljiščih, koder mažarščina ni poučni jezik, bodo morali v mafarskem jeziku predavati mažarščino, mažarsko slovstvo, zemljepis, zgodovino in ogrsko ustavo toliko ur, kakor na državnih učiteljiščih. Vsi izpiti na učiteljiščih za usposobljenost sa bodo vršili pred državno komisijo samo v mažarskem jeziku. Torej bodo moral vsak učitelj biti vešč ma-žarščini. Pa še drug namen hoče doseči vlada z novim šolskim zakonom. Pod plaščem mažarske državno ideje pa bo skriva tudi konjsko kopito prcticcrkvene politike, ki jo goje mažarski framssoni. Vlada izkuia ljudako šolo popolnoma odvzeti cerkveni oblasti. Ako bi namreč vlada zapazila, da se na konlesional-nem učiteljišču premalo goji msžarščina ali preveč »državi neprijateljaka smer«, tedaj bi morala koniesionalna oblast hitro popraviti »napako". Ako tega ne stori, more vlada prisiliti cerkvena oblast, da učitelje odpnsti. če se to takoj ne zarodi, more vlada učiteljišče začasno ali definitivno zapreti. Za izvršitev tega turškega zakona določa vlada štiri leta. Iz vsega se vidi, da se Mažari čutijo neomejene gospodarje v deželi. Iznašli so novo industrijo, industrijo mažarizacije navzlic »narodnostnemu zakonu", navzlic lepim obljubam, ki so jih Mižari dajali nemažarskim narodom do I. 1867. — Mažari so Bi utrdili svoje staliSSe, v rokah imajo vao oblast, in zato so objtstni. To so vzroki mažarskega Šovinizma, ki ga je pred 30 leti hvalila kulturna Evropa! Rusko-japonska vojska. B tka, ki je s toliko ailo trajala celih deset dni, je prekinjena že Štiri dni, a ne konfana, kajti vsak čas je pričakovati spopada, iz katerega se razvije velikanska bitka. Vzrok, da se j e bitka prekinila, je v tem, ker sta bili obe armadi utrujeni do skrajnosti. Rusom sovražni listi trdiio, da je padlo 60 000 Rusov, Japoncev pa 5000. No, ta trditav je pač pregoroatasna, da bi ji mogli verovati. Druga bolj nepristranska po • ročiia pa pravijo, da ie padlo 40 000 Rusov in 40.009 Japoncev. To je verjetneiše, a go tovo m ne to ne ono. Treba počakati ie zanesljivejših poročil. O odločitvi ali zmagi se v dosedanjem teku bitke ne more govoriti. Toliko jo pa gotovo, da ae je ponesrečil japonski poizkus, obiti desno rusko krilo, ter da se je vzhodna ruska armada rešila iz svojega nevarnega položaja. To so delni ruski uspehi dosedanje bitke. Važnejši boji bitke cb Sahu so se vršili 16. oktobra ponoči, ko so ruski polki naskakovali »goro osamelega drevesa«, ki se sedaj imenuje »Putilov grič«. Rusi so ugrabili tu Sest poljskih, pet gorskih topov ter eno strojno puško. Kuropatkin si je sam ta grič ogledil drugi dan opoldne; bil je še poln trupel. Pri tem je general sam prišel v ogeaj. Zelja po miru je splošna, vendar so pa Rusi pripravljeni se vojskovati toliko časa, da vržejo sovražnika ob tla. — Kitijsko prebivalstvo je vedno bolj ubožno. Posebno trpi vsled izgredov japonskih maroderjev. Neki vjeti japonski podčastnik je pravil, da je Kurcki padel, toda ta vest še ni od nikoder potrjena. Na bojišču pritiska mraz, vsled katerega silno trpe Japonci. Najnovejše vesti z bojišča pripovedujejo o umikanju Japoncev. Pred novo bitko. London, 23. oktobra. I: Ljaojana je dospelo v Rim porcčilo, da se pripravljajo Rusi in Japonci na veliko odločilno bitko za poaest Mukdena. Od oblegovalne armade pred Port Arturjem je bilo odposlanih v Mandžurijo nadaljnih 72 topov, ki so bili premali za uporabo pri obleganju trdnjave. Peterburg, 24. cktobra. *Rus« poroča iz Mukdena: Rusko vzhodno krilo je 18. t. m zasedlo prelaz Tumelin in vrglo Japonce naaaj. Toda 20. t. m. so se Rusi zopet umaknili. Ta napad je imel samo na men rekognoscirati. »Vestnik Mandžurskoj« pravi, da je bilo to, da so Japonoi zapustili Sahopu in postajo Saho, le japonski strate-gični manever. London, 24. oktobra. »Standard« poroča ii Tokia: da je položaj v Mandžuriji neizpremsnjen. Kurokijevo armado opazuje 20 tiBoč mož močni ruski voj na njenem vzhodnem krilu. Vest, da je Kuroki obolel na disenteriji, ni resnična. General je popolnoma zdrav. Peterburg, 24. oktobra. Mir na bojišča traja dalje. Trajalo bo več dni, predno se prične odločilna b tka. Ruska armada stoji 20 km od Mukdena in se naslanja na močne utrdbe ob reki Hun. Tokio, 23. oktobra. Obe armadi si stojita še vedno nasproti, ne da bi napadel eden ali drugi. Neko poročilo iz japonskega glavnega taborišča v Mandžuriji trdi, da Rusi koncentrirajo velike sile proti desni japonski armadi. Dva bataljona ruske pehote stojita pri Kaovanhaju. Sovražnik obstreljava od časa do časa srednjo in levo armado iz 15 centimeterskih možnarjev. Sovražnik, ki stoji pri Sufantaju je 20. t. m. popoldne obatreljaval postajo Saho. Japonci bo uple nili v noči 20. t. m. pri Hanlianpanu 120 pušk. Boji prednjih straž — Japonci bo umikajo. Berolin, 23. oktobra. It Mukdena poroča dopisnik »Lokalanzeigerja« od 21. t. m.: V trenotku obvladujejo Rusi akoro brez boja trto ob Saho, Sahopu in Putilov grič. Vzhodna armada je zasedla prelai Vanfunlin in dolino Talin brez bo|a. Peterburg, 23, okt. Saharov po roča včeraj generalnemu štabu: Danes ni bilo pri prvi mandžurijaki armadi nikakih bojev. V teku dneva se je izstrelilo le malo strelov. Na§e baterije ao obatreljavale od Japoncev zasedeni del vasi Linšipu, poatajo Saho ter vas Ltmatun. Sovražnik pa je eb-streljaval od nas zasedeni del vasi Linšipu ter vas Sahopu. Peterburg. 23. oktobra. »Rus« poroča iz Mukdena: Rusi bo dne 19 oktobra obstreljavati postajo Saho, kjer so se pojavili japonski izvestitelji. Nato je topništvo pričelo streljati na vas Lamatun. Japonci so le slabo odgovarjali. Največja zapreka, da ne morejo Rusi prodirati, so slaba pota. Razun tega je bila dne 20 oktobra velika megla. Pozneje se je vreme zjasnilo. Peterburg, 23. okt. Dne 21. okt. so obstreljevali Rusi postajo Saho ter raz dejali vodni stolp, s katerega so opazovali Japonoi učinke svojega streljanja. Ruske prednje straže dobivajo provijant vsled stre ljanja le ponoči. Peterburg, 23. oktobra. Privatne brzojavke trdijo, da so ruske prednje četa prekoračile Saho, polagoma prodirale ter zavzele postojanke, ki bo jih Japonci nod pritiskom ruskih čet morali zapustiti. Razpoloženje čet je vsled uspehov in prodiranja vkljub hudemu mrazu izborno. Japonoi delajo v vsej hitrosti utrdbe ter zasedajo pozicije zadnjih čet. Peterburg, 24. okt. Kuropatkin poroča, da je noč na 23. t. m. prešla mirno. Ruski prostovoljni lovci so vznemirjali sovražnika, ta pa je poizkušal večkrat napadati prednje ruske čete; a bil je vedno odbit. Peterburg, 24. okt. Gen. poročnik Saharov poroča: V noči na 23. t. m. je prišlo pred našo pozicijo na Putilovem hribu do boja. Sovražnik je v velikih oddelkih vznemirjal naše vojake, ki so delali utrdbe. Poizvedovanje prostovoljnih lovcev v isti noči v smeri proti Sahopu, je alarmiralo sovražnika. V Kutiodzi so ugrabili naši lovci množino japonskih pušk, orodja delavcev, ki so delali utrdbe ter zaloge streliva. Naše izgube so male. Moštvo drugega lovskega oddelka je prisililo sovražnika, da je prekinil dela na utrdbah. Japonska artiljerija je ob-streljavala danes naše prednje straže. Peterburg, 24. oktobra. Dopisnik »Ruskega brzojavnega urada" poroča včeraj: Japonci se hočejo umakniti preko reke Šaho; zapustili so kolodvor Šaho ter le malo odgovarjajo na naše streljanje. Naši obležni topovi so pričeli delovati. Naskok na Putilov hrib. Kolin, 24. okt. G!asom neke petro-grajake brzojavke, ki jo je prejela »Kola. Zeitung«, se zatrjuje v došlih podrobnostih o boju na Putilovem hribu, da je 10. polk med strašnim ognjem prekoračil reko ter vzel pet vrst nasipov. Napad z bajoneti je bil tako silen, da so Japonoi v velikem strahu bežali. L? z veliko težavo je bilo možno ustaviti ruske vojake, ko je došel ukaz, naj se formirajo v kolone. Japonci so metali med ruske čete male cilindre z raz streljivimi snovmi. Japonske izgube so mnogo veče, nego se jo do zdaj mislilo. Popolnoma zgorele vasi za hribi so bile pokrite z mrliči. Peterburg, 24. okt. Saharov poroča danes: O novih dogodkih na pozicijah nisem dobil obvestil. Pokopavanje v boju na Putilovem hribu padlih Japoncev je končano. Ssupaj je bilo pokopanih 1500 trupel. Veliko japonskih mrtvecev pa ie leži na polju pred našimi postojankami. Boj ia Port Artur. London, 23. okt. Dne 18, 19., 20. in 21. so glasom poročil iz Tokia Japonoi obstreljavali Port Artur. Ruske križarke ao izpremenjene v bolnišnice ter se več ne udeležujejo boja. Vohuni iz Port Arturja zatrjujejo, da so ruske zaloge iivil v Port Arturju vsled obstreljevanja uničene. — Pod utrdbo Ljaotešan so napravljene velike mine, da se v potrebi razstreli utrdbo. Berolin, 23 okt. Iz Peterburga poročajo : Moštvo neke včeraj iz Port Arturja v Čifu dospele džunke poroča, da je bilo v zadnjih šestih dneh obstreljevanje trdnjave silneje ter da traja nepretrgoma tudi po noči. — V mestu je razrušenih mnogo poslopij; glavna sila oblegovalna armade je koncentrirana pri L;kjatunu severno od trdnjave. V Čifu živi 2000 Japoncev, ki se tam tako vedajo, kakor da bi bila luka že japonska. Ladje v Čifu in Vejhejvej so neprestano v zvezi z japonsko blokadno eskadro pred Port Arturjem. London, 24. okt. Reuterjev urad poroča iz C fua: Japonci bo napadli zunanje utrdbe ob Erlunčanu ter po 4 urnem boju zavzeli nekaj ruskih utrdb na manjših gričih. Tu mislijo, da se kmalu prične splošni napad. Do kedaj se bo držal Port Artur? Peterburg, 22. ckt. Zadnja poročila iz Port Arturja zagotavljajo, da se more trdnjava držati do prihoda baltiškega brodovja, katero se pričakuje čez tri mtssoa in pol. Ic Vladivstoka. Peterburg, 23. okt Vojno sodišče v Vladivostoku je v zadevi angleškega parnika »Allanton« razsodilo, da se ladja vrne lastnikom. Ta koncesija je tu neprijetno iz-nenadila. Rusi v severni Koreji.—Vladivostok. London, 22. oktobra. »Dai!y Tele graph« je izvedel iz SOula od svojega poročevalca, ki je prepotoval usurski okraj, da niso bregovi rek6 Tumen utrjeni. Na dveh mestih so zgradili Rusi mostove. Via-divostoška garnizija ni baje zelo ojačena, toda ista se zelo bi vi z utrjevanjem mesta, pri čemur se kot delavci največ porabljajo Korejci; težko je ceniti rusko moč v severo-vztočni Koreji, ker so čete v vednem gi binju. Pri Posjetskem zalivu bo strelci, pi-jonirji, pehotni in konjeniški oddelki, ki dobivajo ojačenja. Med Puktenom in mejo je baje napravljena brzojavna zveza. Dala pri železnici med Soulom in Fuzanom napredujejo. Ruska mobilizacija. Peterburg, 22. oktobra. Glede mobilizacije in sastivljenja nekih četnih oddelkov v varšavskem, vilnskem in moskovskem vojaškem okraju in v svrho spopol* nitve reservnih bataljonov sibirskega voja škega okraja odreduje Barski ukaz sklicanje resorvistov v 120 okrožnih gubernijah, pri* padajočih k vojaškim okrajem Varšava, Vilna, Kijev, Moskva in Odesa. Ruske isigube. Tokio, 24 okt. Maršal O j a m a po roča: Skupno število vseh mrtvih Rusov, ki smo jih našli po bojih ob rehi Hunho, znaša 13.333. (!) Japonci v Posjetskem salivu. Berolin, 24. okt. »Beri. Tageblatt" poroča iz Peterburga : V zaliv Posjet je došlo več japonskih torpedovk. Več japonskih ogle-duhov je ujetih. Rusi se boje, da se ne bi Japonci izkrcali. Zima v Sibiriji. Z» Bajkalskim jezerom je že zima. Dne 19. oktobra je znčel padati snet? in je na jeteru padel toplomer na —14° R. Parniki so šli že v zim s'ta pristanišča, in promet se vrši le ša po železnici. Japonska proklamacija v Koreji. London, 22 okt. Da bi potolažil ogorčenost Korejcev proti Japoncem, je dal mikado plakatirati v Souiu proklamacijo, v kateri se bere sledeči odstavek: »Koreja ostane neodvisna država in bo imela ista vladarska prava, kakor Japonska, daBi je zdaj pod jpponsko nadoblastjo. Da se dokaže odkritosrčna želja po prijateljskem razmerju obeh držav, pozivata se obe strani, da si v težkem vojnem stanju ne delata med seboj nobenih težav. Naši vojaki in uradniki naj varujejo korejske običaje in postave. Z obojestransko strpnostjo se naj ohrani prijateljska ves obeh narodov do de finitivnega konca vojske, ki naj Korejcem prinese mirnejšo in srečnejšo bodočnost.« Baltiško brodovje. London, 24. okt. Londonsko časopisje je ogorčeno zaradi groznega dogodka z angleškimi ribiškimi parniki. Rusko baltiško brodovje jo nanje streljalo pol ure. — Admiral Fremantle pravi v »Daily Ohromele", da je to izreden slučaj, pri katerem bo morala angleška vlada nastopiti nad vse strogo. Po njegovem mnenju mora Angeška takoj na p o ved a t i Rus i j i vojsko, ako to zadevo takoj ne pojasni. Ce se ne bo Rusija takoj opravičila, naj vlada cdpokiiče angleškega poslanika v Peterburgu. »Daily New3« poroča, da je Suzorov opozoril Ruse, da nameravajo Japonci napasti rusko baltiško brodovje s torpedi v Sever nem morju Rusi so bili mnenja, da so bile ribiške ladje japonske torpedovke. London, 24 okt. Baltiško brodovje se je peljalo mimo otoka Wight. V nedeljo so Rusi preiskali neko trgovsko ladjo. Zasedanje deželnih zborov. V koroškem deželnem zboruje poročni poslanec dr. A Lemisch o deželni zavarovalnici proti požarom. Predlagal je, n»j deželni zbor iz deželnega zaklada pokrije v letu 1908 narasli primanjkljaj 25.133 K; za leto 1905. se dovoli 25 000 K deželne podpore in deželni odbor se poobla-Bti, da stavi za zavarovalnico tudi v proračunih za nadaljns tri leta svoto 25.000 kron. Predlog je bil sprejet. Na predlog poslanca dr. Steinwondorja je deželni zbor odklonil prošnjo „Korožke učiteljske zveze« za zvišanje petletn c, a obenem naročil deželnemu odboru vršiti poizvedba o zvišanju učiteljskih plač. Poslanec G r a f e n -auer je utomeljeval predlog o preložitvi cesto iz Mižiov Ljub uče in iz Tružnje v S t. Mar jet o. Predlog o preložitvi ce- ste is M i ž i c v Ljibuče so odkazali stavbenemu odseku, a odklonili predlog o preložitvi ceste i z T r u ž n j e v St Marjeto. V včerajšnji seji gališkega deželnega zbora je deželni maršal grot Badeni govoril o zaslugah umrlega načelnik« poljskega kluba, viteza Jaworskega. Rskelje o pokojniku, da je bil voditelj, katerega so častili pristaši, a spoštovali nasprotniki. V znak žalosti so zaključili sejo. V soboto bo zaključili zasedanje š 1 e -z i j b k e g a deželnega zbora. — Nemška večina je odklonila predlog Poljakov, naj deželni odbor proučuje vprašanje o dopisovanju b slovanskimi občinami. Deželnemu odboru so naročili predložiti v prihodnjem zasedanju predloge o volivni iz-nremembi. Ob tej priliki je izjavil poslanec H a m p e I, da bi Šluzija izgubila nemški zničaj, ako bi ae uvedlo splošno volivno pravo. Jaworski t Kakor smo že omenili, je včeraj dopoldne nenadoma vsled srčne kapi umrl znani poljski politik Aoolinar vitez Jiworski. Rojen je bil 1. 1825. ter 1. 1846. kot pravnik stopil v državno službo. V gališkem del. zboru je bil od I. 1870 kot zastopnik vele-posestva; v državni zbor je bil prvič izve-ljen 1. 1873 Več let je bil grofa Grochol-skega namestnik v poljskem klubu, od 10. dec. 1888. pa predsednik. Posebno pozornost je vzbudil s svojim govorom 14. maja 1890 v drž zboru proti birokraciji v Galiciji. L, 1891. je v Zloegovu na shodu izjavil, da bi šli Poljaki z liberalnimi Nemoi, a teh volivni program kaže, d« se niso ni-česa naučili, Dae 1. avg. 1891. je postal tajni svetnik. V oktobru 1893 je J*w)rski pritegnil svoj klub v koalicijo proti Taaf-taju. Dne 12. nov. 1893. je bil imenovan v koalicijskem kabinetu ministrom za Galicijo. J»worski je bil veteran avstrijskega parlamenta; marsikateri važ^i dogodki so v zvezi ž njegovim imenom. Galicija sa ima njemu za mnogo zahvaliti. Celil in obstrukcija. Poročali smo po »Reformi", da bodo Čehi v državnem zboru izločili iz obstiuk* cije proračun in predlogo o podporah. Nasproti temu pišejo »Narodni ListyK, da imajo mladočeSki poslanci, kar ne tiče taktike, proate roke. O tem, da bi Cshi opustili ob-strukcijo, ni govora. Predloge o podporah Čehi niso nikdar cb Umirali. Ni misliti, da bi Čehi ne obstruirali proračuna, Sploh je pa vsako ugibanje o taktiki Čehov v državnem zboru odveč. Italijansko vseučlliško vprašanje. Predsednik italiianskega kluba v državnem zboru baron Malfatti in posl. Tambosi sta brzojavila nauSnemu ministru, da prote-stujeti, ker so na vseučilišču v Iaomoatu ustavili italijanska predavanja. »Seculo« objavlja pogovor njenega du iajskega sotrud-nika z ministrskim predsednikom o italijanski fakulteti v Inomostu. Minister se je britko pritoževal, da Italijani nasprotujejo vladi, dasi jim gre tako na roke. Rakel je, naj bodo ital. dijaki mirni, potrpežljivi in bolj udani državi, kakor doslej. Minister je izrazil upanje, da se vlaomostu ne ponove nemiri. Drufitvo »Patria« je imelo v nedeljo v Trstu shod, na katerem so bili tudi poslanci Hoitis, Basevi in Mazzoraua. Izjavili so, da je vlada brezozirna, ker morajo italijanski dijaki pohajati vseučilišče v Inomostu. Kršenje ustavnih zakonskih določil je, ker se neu3tanovi italijanskega vseučilišča v Trstu. Shod je pozval italijanske poslance in dijake, italijansko časopisje, društva, občine in volivce, vztrajati v boju za italijansko vseučilišče. Baprava o trgovinski pogodbi z Nemčijo. Avstro ogrski poslanik v Barolinu, grof Szogeny, je prišel v Budimpešto. V Barolinu ao se vršila med njim in nemškim dr* žavnim kanclerjem grofom Biilowom večkrat posvetovanja o prihodaji trgovinski pogodbi med Nemčijo in našo državo. Na Dunaju se je posvetoval z ministrom za vna-nje stfari grofom Goluchovvikim in z ministrskim predsednikom Ko-herjem. V Budimpešti se je posvetoval b Tisto in z grofom Khuan Ibdervaryjem. V Barolinu upajo, da bo mogoče glede trgovinske pogodbe z našo državo pospešiti pogajanja. Poslanec dr. Paeak o položaja. Dr. Paeak je v nedeljo v Čislavu poročal o položaju v češkem deželnem in državnem zboru. Rekel je, da so bili Cehi pripravljeni kar mogoče storiti, da bi se bila v deželnem zboru omogočila razprava o podporah, a svojega oolitičnega prepričanja niso mogli prodati. Kar bo tiče obstrukcije v državnem zboru, bo ta odvisna od oklepa VBeh čeSkih poslancdv. Končno je izjavil, da niso resnične vesti dunajskih, graških in poljskih listov o izpremenjenem položaju. Čehi stoje na istom stajisču kukor končam zadnjega drživnoaborakega zasedanja. Zadeva dalmatinskega ces. namestnika. Grof C a p o g a , edini poslanec, ki je nastopil proti dalmatinskemu ces. namest niku baronu Ihndlu, je dobil od svojih volivcev poziv, naj se odpove poslanstvu, kakor tudi predsedništvu trgovske zbornice v Dubrovniku. Kakor se porota is Zadra, so dobili dalmatinski poslanoi obvestilo, da bo vlada odpoklicala Dalmstineem nepriljubljenega namestnika. Pravijo, da bo za namestnika najbrie imenovan kak general. Trdijo, da bo po odpoklieanju Hindla za dalmatinskega namestnika najbrže imenovan general C y -b u 1 k a v Pragi. Češke šole na Dunaju. Državno sodišče je včeraj razglasilo razsodbo o ustanovitvi čeških ljudskih Šol na Dunaju, oziroma na Nile Avstriiskem. Razsodba pravi, da občine na NižeAvstrij skem niso dolžne ustanavljati čeških ljudskih Sol. Nemški nacionalni dijaki odobra vajo, nekdo zakliče : To ie pravica v Avstriji. Predse inik dr. Steinbach je zahteval, naj se občinstvo vede mirno. Driavno sodišč« je utemeljevalo svojo razsodbo s tem, da Čshi na Niže Avstrijskem ne tvorijo samostojne druge narodnosti, vsled česar če-ščina ni drugi deželni jezik. Zopet napad v Rusiji. V Bjastoku na Ruskem je 19 t. m. prišel v policijsko pisarno 20 let star moi, oblečen v delavsko obleko in je vrgel v sobo bombo. Storilec je obležal mrtev, trije uradniki in dve civilni osebi sta bili težko in en uradnik labko ranjen. Pisarna in sosedne hiše so poškodovane. Položaj na Kitajskem je nad vse resen. „Daily Telegraphu" poročajo iz Pekina, da na Kitajskem sedaj bolj vre, kakor 1. 1900. Sovraštvo proti tujcem netijo organizovana tajna društva. Sliod liberalcev v Srbiji. V nedeljo so imeli v Belgradu liberalci shod, na katerem je bilo kakih 3000 oseb. Ma predlog poslanca Ribarca so sklenili ustanoviti narodno stranko. Po shodu so zborovalci priredili kralju na čast ova-cijo. Kralj sa je množici sahvalil z mo-stovžs. Kreta in Grki. Kreftanski nadkomisar princ Juri je govoril v Kodanju z nekim časnikarjem, O rešitvi krečanskega vprašanja je izjavil: Jas kakor tudi prebivalci Krete smo trdno prepričani, da so bo morala Kreta združiti z Grško. Mjgočs je, da velevlasti ne bodo dovolile združitve, a vprašanje je, če bo s tem zadovoljno prebivalstvo na Kreti. Po mojem mnenju je edino pravično in najboljše sredstvo za vzdržanje miru in reda na Kreti, da se združi z Grško. Francija in Vatikan. Parižki »Gaulois« javlja, da je papež imenoval posebno komisijo, obstoječo iz kardinalov R a m p o 1 a , Ferrata, Segni in Di Pietro, ki ima nalog proučevati francoiko cerkveno vprašanje ter predlagati primerna sredstva, da se sedanje težave odstranijo. Štajerske novice. š Slov. katol. akademično društvo ^Zarja" v Gradcu si je izvolilo na I rednem občnem zboru v »imskem tečaju 1904/1905 sledeči odbor: Predsednik cand. iur. L o v r o Pogačnik, podpredsednik stud. phil. Valentin Rožič, tajnik stud. phil. Fran Kotnik, blagajnik stud. phil. Karol Dermastia, gospodar cand. phil. Jože Koletič. S Poboj. V četrtek zvečer Bta sa v Calju v gostilni pri »Jelenu« sprla potujoči krojaški pomočnik Viljem Korber in pa pisar okr. glavarstva L i p u š. Korber ]e v veži, kjer je Lipuša pričakal, zadal temu več udarcev z nekim trdim predmetom in je pretil z nožem. Da se ga ubrani, je tudi Lipuš potegnil nož in jo večkrat proti K6r-berju krepko zamahnil. Zadel ga je na roko in v prsi, toda tako nevarno, da so morali Korberja odpeljati v bolnišnico. Lipuša so pa takoj zaprli in izročili okrožnemu sodišču v preiskavo. Tukaj se je kmalu dognalo, da je Lipuš ravnal v silobranu in da ja k več jemu silobran prekoračil, zato so ga v soboto iznuatili iz zapora. š Nesreča Matevž Fajs, ki je pri g. Petru Majdiču v Spodnji Hudinji kot voznik uslužben, je minulo sredo naložil na kolodvoru v Celji okoli 26 meterskih stotov na voz. Ko je bil z nalaganjem gotov, je sedel vrh vreč na voz ter pognal konje. V tem pa pride uradnik iz skladišča ter mu hoče izročiti vožni list, kojega ie bil Fajs pozabil seboj vset1. Kor ni hotel Fajs stopiti z voza, ee je z vrha vreč nagnil, da bi dosegel urad nikovo roko z vožnim listom. Pri tem se je prenagnil in padel ravno pod ?oz, ki se ni da! več ustaviti, nego mu je šel ravno preko prsij. Smrtno nevarno »njenega so Fajsa prenesli v eolsko bolnišnico. fi Gomila pri Središču. Bratva se je letos pri nas začela neko iko dni hitreje, kakor navadno. To je povzročila deževno vreme. Gospodarji, ki so vsled drugih opravkov morali delo po goricah odlož t , ne žalujejo, ker trsu prijetni »olnflni dnevi so kap Itici povečali dobroBt. Moštna tehtnica kaže 18 stopinj sladkorja. š Stročjaves pri Ljutomeru. Če si pred četrtstoletjem hotel priti na R a z -k r i ž j e in dalje v S t r i g o v o , moral si iti po poti med košatim hrastjem. Dan danes o lepi Sumi ni duha ne sluha. DotiČno torišče je sedaj ravno polje, rodovitne njive. Bivši leg in sedanje polja je laBt graščaka. Isti je z« obdelovanje posestva poklical svoje rojake Furlane. In če vidiš vczo\e tukajšnjih »kolonov«, lahko misliš, da si med Furlane1, vsaj poročevalec sa ob pogledu na nj hova, pri nas nenavadna „kolau v duhu pretili na grob sv. M horja in Fortunata v Ogleju, koder je na nepregledni tamošoji ravnici gledal priprege Bkolonov", ki delajo za bogatine. To pa spominja na soBednio Italijo, kjer je kmet prišel ob s;ojo samosUlncst, propadel, postal delavec bogatemu gospodu. Tik krčevine ima omenjena vas precaj velik del zemljišča, ki velja za občinski pašnik. Tu stoje še posamično nekateri hrasti, ki spominjajo na stare čase. A tudi tem »za sebnikom« sekira jemlje življenje. S daj, ko poročevalec te vrstice piše, leži na pazniku nekoliko plohov, ki čakajo na novo službo pri gosoodarsnu. š Napad na hotelirja v Gradcu V nedeljo je neki 35lžko ječe, ker so v Polhovem Gradou orožniškega postajevodio, ki jo aretiral Franceta Heibemlka. napadli in mu vzeli puSko. Fi*an«e Ilribernik je prinesel orožni« kovo puiko v Ljubljano, kjer je bil prijet. — Nesreče V Pri irsko vem pri Kranju je konj posestnika Mihaela Brezarja tako su nil, da mu je zlomil nogo. — Pri Kavčičevi stavbi pri Devici Mariji v Polju je sidar Jakob Saro padel s prvega nadstropja in si zlomil roko. — Za volivno pravloo so priredili zagrebški socialisti v nedeljo demonstracijo. — Dopolnilne volitve v hrvaški Mbor bodo v kratkem v ivaneškem okraju in v biikupeSkem okraju. Čista stranka prava bo v prvem okraju kandidirala gosp. Ivana Z a 11 u k a , v drugem pa č. g. župnika Jurija Tome a. — Vinska letina v Dalmaciji se je letos, kakor javljam dalmatinski listi, sploh dobro obnesla. Tcdi cene so prilično dobre. Prodaja se hektoliter vina po 30, 32, U in 35 kron. — Obesila se je pri Sv. Duhu pri Skofji Loki 50 let stara posestnica Marija Haitman. — Stavka csmoiolcev. Osmcšolci goriške gimnazije bo včeraj proti učitelju zgodovine dr. DurBtu demonstrirali in za postili šolo. — Nevarno je obolel, kakor poroča graška »Tagespost« 82 let stari knez Hugo "VVinditchgraetz na svojem gradu pri Planini. — Umrl je v Čadežu pri Krškem g. Ferdinand F r o i d 1 , žel. uradnik v pok,, star 74 let. — K deiravdaciji v Trstu. Pred dvema mesecema sta v Trstu peneverila neki hišni upravitelj Galligarich in sodni kancelijiki asistent Marincglia 247.000 K ter ušla na Kcifu. Sedaj se je pa Maimo-glia vrnil ter prijavil sedniji. — Postajališče Vojski Dol med Brotnicami in Mihaniči na progi Glavska-Zelenika južnodalmatinskih državnih železnic je bilo otvorjeno dne 16. t. m. — Snežni čevlji se morejo vsled odtoka želez, ministrstva oddajati kot prtljaga na vseh pregah drž. železnic v lokalnem promelu. Od paia snežnih čevljev (ski) se plača 20 vinarjev. V osebne vozove se taki čevlji ne pmejo sprejemati. — Nadziranje orožniških postaj. Bodoči mesec pride nadzirat orožniske postaje po Primorski generalni inšpektor orož-ništva, generalmajor D u 11 e r p 1. Wolf-ramsberrg. Ljubljanske novice. Javno predavanje. Danes ob pol 8. uri v prostorih »Krščansko socialne zveze«. Go- ampe o gibanju „ L o s \z brzojavk. Dunaj, 24. okt. Cisar je imenoval nadvojvodo Otona za gen. inšpektorja kava lerije. li tega sklepajo, da je nadvojvoda že ozdravel. Lvov, 24. okt. Pogreb viteza pl. Ja vvorskega bo najbrže v četrtek v Oitrcw-czyku. Lvov, 24 okt. V dei. zboru je bilo danes slikati, da naj ce mandat Javvorskega ponudi bivšemu minist. predsedniku Kazimiru Badeniju, ki naj bi potem prevzel tudi vodstvo poljskega k uba. Budimpešta, 24. okt. Zbornica nadaljuje razpravo o italijanskem trgovinskem prouzoriju Bazne stvari. Najnovejše od raznih strani. Bivši srbski minist r. pred h e d n i k v ječi. Kasacijsko sodišče v Belemgradu je potrdilo obsodbo s katero je bil bivši ministrski predsednik kralja Aleksandra dr. PetronjerV radi poneverjenja obsojen v 18meeečno ječo. — Prenehal je iihajati liet »Deuttches Tagblatt«, ki je bil prej »Ostdeutst he Rundschau«. — Državni pravdnik na begu. Iz Budimpešte poročajo, da je drž. sodišče po trdilo razBodbo, b katero je bil drž pravdnik dr. Kolcman Soos obsojen na tri leta ječe, ker se je pustil podkupovati. Soos ni bil zaprt in je pred to razsodbo porabil priliko, da je pobegnil * Ameriko. — Pri d e -fravdantu Tausigu so našli 'le 13.000 frankov in 7000 K. von dr. v o n Rom Zaprta pot. Južna železnica je danes ustavila obfiinthu promet ta pešpoti ob .Bleivveisovem rirgu* z Dunajske ceste do ceste na Rudolfovo železnico. Naporno delovanje rešilne postaje. Rešilna postaja »Ognjegasnega društva" je vče raj poslovala v osmih sluiajih, Mednarodna panorama kaže ta teden umetnine iz cerkve sv. Petra v Rimu. Krasni kipi, dragoceni nagrobni spomeniki te veličastne zgradbe pač zasluzijo, da Bi jih vsakdo ogleda. Nova zaloga piva. Pivovarna Goaeu namerava v Sp. Šiški napraviti večje skladišče za pivo. Kupila je že v ta namen del travnika na križišču Franc Jožefove in Kolodvorske ceste cd gospe Favaj. Napad na mitniškega nadzornika. Mit-niiki nadzornik Jos. Loirič je včeraj popoldne v službenih zadevah izpraSeval paznika Rudolfa Miklavčiča, ki je stal na straži ob Bleiweisovem parku. Miklavcič je pričel nadzornika zmerjati ter ga je slednjič oklfulal in z dežnikom udaril, nakar mu je vrgel sužkeno čepico v obraz in zapustil svoje -nesto. Divji vol. Posestnika Franceta Pozaršeka vol je v hlevu sinoči dve leti starega junca tako 6unil s Bvojimi rogovi, da je žival padla in poginila. Junec je bil vreden 300 kron. Nesreča. Kavčičev trgovski vajenec je piiSel v Kolizejskih ulicah pod voz. Vajencu ,e vii zdrobil nogo. Tridnevnica v čast Brezmadežni se bo obhajala pri oo. jezuitih (v kapeli sv. Joži fe) počenši od prihodnjega četrtka večer. Vsak dan bo zvečer pridiga in sicer v četrtek, petek in soboto ob pol 6. uri, v n e -d e I j o pa cb 5. uii. Zjutraj bodo bv. maše jd 5. do 7., slovesna v nedeljo ob 8. uri. Lahko se prejmejo sv. zakrimenti pri tej priložnosti tudi za Bveto leto. V nedeljo je oopoln odpustek zavoljo praznika sv. Alfonza iiodrig. Koncert »Društvene gode« vrši se jutri zreče r v restavracijskih prostorih hotela • Ilirija«, Kolodvorske ulice. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 30 v. Zabavni večer. Slov. plan. druSlvo priredi dne 26. t. m. v restavraciji »Narodnega dema" v Ljubljani zabavni večer, na ka-firem bo predaval goep. ravnatelj Ivan Subic o Vesuvu. Zanimivi predmet predavanja bode gotovo privabil mnogo ob« instva na ta zabavni večer. Vstop imajo Slavi »Slov. plan. diuštva« in vpeljani gosti. I Začetek cb 8. uri._' Telefonska ln brzojavna poročila. London 25. okt. Neka vest pripove (luje, da je od baltiškega brodovja oslala pri Hullu na licu nesreče z ribiškimi ladjami ena ladja, ki je spravila na svoj krov vse ranjene ribiče ter jih spravila na Neftško. Ostalo brodovje je odplulo dalje. London, 25. okt. Ribiška ladja »SadifU javlja, da so se našle razun ene vse ribiške ladje, za katere bo mislili, da so izgubljene. London, 25. oktobra. Včeraj se je vrnil ruski poslanik iz dopust*. Na kolodvoru ga je sprejela velika množica ljudi z žviiganjom. Nekdo je hotel s palico vdreti do kočije. Lrndon, 25. oktobra. Angleška vlada bo vse priče strogo zaslišala. Ribiči trdijo, da so bili tako blizu ruskemu brodovju, da bi jih bili Rusi lahko spoznali in da je imel ribiški parnik »Vren«, ki se je z vsem moštvom potopil, svetilke kakor so pred pisane. V bolnici je nad 30 ribičev. London, 25. okt. V zadevi ruskega na pada na angleške ribiške ladje je ruaki po danik v Londonu izjavil, da je to le slučaj, ki se je pomotoma zgodil in nič druzega in da je Rusija pripravljena dati zadoščenja-Angleška je poslala v Peterburg ostro noto. Rusija se je takoj brzojavnim potom oprostila, vendar listi izjavljajo, da to ne zadošča in da ee mora zahtevati kaznovanje častnikov baltiškega brodovja. (Juje se, da se bo neki ruski veliki knez podal v London in da bo poveljnik ruskega baltiškega brodovja po zvan, naj odloži poveljstvo. Kiel, 25. oktobra. Piloti, ki so vodili baltiško brodovje, pravijo, da obstoji iz 34 ladij, ki imajo silno število moštva. Nekaj jih pa še pride. Madrid, 25. oktobra. V španskih pristaniščih Vigo in Villagarcia čakajo baltiškega brodovja za Bredo tega tedna. En angleški parnik in osem nemških so že pripeljali tja 25.0C0 ton premega, ki ga bodo od dali na odprtem morju. London, 25. oktobra. Reuterjev urad javlja iz Ntw Yorka, da ameriški listi po ročajo, da vozi parobred „Belgravin" seboj iz Nevv Yorka v Evropo podmorske čolne, ki so namenjene za Vladivostok. Čolne bodo prepeljali v Vladivostok po železnici. Trat, 25. oktobra. Mehanik Vincenc Basiliaco je poizkusil uemititi svojo ženo in ustrelil samega sebe. Budimpeita, 25. oktobra. Stanje poslanca Ugrona, ki ga je s sekiro udaril njegov delavec, je mnogo nevarnejše, kot so jo mislilo na prvi hip. V roki so, .-razen udarca s sekiro, rajdene bile le dvekroglji. Ugrona so prenesli v bolnišnico. 9feteoroloffi£no poročilo. Vifiina nad morjem 3C6-2 m,srednji zračni tlak 736.9 mm Cm op»-Mn^Jt bvo-■utn. Taap*. ratuiu m vttoul. Neb« 2-1 j H zveC. | 739-1 | 11 6 | al zali obl. „. I 7. ijutr. I 739 1 ,2. popol.j 73t>-9 1101 sl. vzsvz.l „ 14'4 I sl. svzh. | poi. obl Srednja včerajšnja taiupiratar. 12 4*. norm 8 9' poprave šivalnih strojev vaeh sistemov se najcenejše spre jemajo in dobro izvrfe Dele šivalnih strojev, igle in stroino olie je dob ti pri 993 14—10 Singer Go. akc. dr. za šivalne stroje Ljubljana. Sv. Petra cesta 4 Hotel LIoyd V četrtek, dne 27. oktobra KONCERT vojaške godbe c. kr. pešpolka št. 27, kralj Belgijcev. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 25 kr. K mnogobrojni udeležbi vabita velespoštovanjem . 1784 2-1 Josipina in Karol Počivavnik. ar po ugodni ceni sukneno blago pri R. Miklauc Ljubljana Špitalske ulice štev. 5. 0 ca 1 c-i 1o Tržna poročila. 21. oktobra. Budimpešta. Pšenica za oktober 10.02 do 10.03; za april 10.33 do 10.35. Rž za oktober 7.50 do 7.5fi ; za april 7.85 do 7.8«. Oves za okt. K 6.90 do 6.91; za april 7.20 do 7.21. Koruza za oktober —.— do —.—, za mai 7.45 do 7 46. Pfenica : ponudbe srednje: povpraševanje slabotno, mitvo. Prodata več tisoč met. stolov., za 10 do 12 stotink znižanja, Kž za TJa, a koruza za 5 do 10 stot znižanja. Vreme: oblačno. Zahvala. Dne 10 t. m. se je neSteto ljudstvo udeležilo pogreba po zamrlem gospodu Josipu Primšarju župniku v Podmelcu na Primorskem in s tem izkazalo imenovanemu rajnkemu zadnjo čast. Kot sorodnika veže me dolžnost, da se tem potom vsem p. n. udeležencem sprevoda najtoplejše zahvalim, osobito prefastitim duhovnim gospodom, ki so ob tej priliki pokazali kako mil jim je bil zamrli. Dalje prisrčna moja zahvala gg. idrijskim pevcem, ki so tako daljavo prišli, da z gin-Ijivim nagrobnim petjem ukažejo pokojnemu zadnjo čast in naposled za isto tudi domačim gg. pevcem. V L j u b 1 j a n i, dne 22. okt. 1904. P. Primšar. Potrti globoke žalosti javljamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem pre-tužno vest o bridki izgubi našega iskreno ljubljenega nepozabnega soproga, oziroma očeta in brata, gospoda Janeza Cvajner=ja posestnika, trgovca in gostilničarja, ki je dne 24. t. m. ob 2. uri popoldne po dolgi, mučni bolezni, pre»iden s svetimi zakramenti za umirajoče, udano v 13ogu zaspal v 49. letu svoje dobe. Pogreb predragega pokojnika bo v sredo, dne 26. t. m. ob 8. uri dopoldne na župnijsko pokopališče Nepozabnega pokojnika priporočamo v pobožno molitev in prijazen spomin. Preska, 25. okt. 1904. 1788 1—1 Žalujoča rodbina. Razpisuje sc služba organista in cerkvenika na Jančem pri Litiji. Nastop takoj. Več se izve pri župnem uradu ondi. 1790 3—1 Razglas. V petek, dne 28. t m., bosta Matija Hočevar in Jos. Klun prodajala potom prostovoljne dražbe nekdanjo Puhovo, sedaj Pečjakovo hišo v Višnji gori, katera je na najlepšem prostoru in v kateri je nastanjena najbolj cvetoča trgovina že čez petdeset let. Tudi se bodo prodajale razne k tej hiši spadajoče nepremičnine. Vse to z jako ugodnimi plačilnimi obroki. — Dražba se prične ob 9. uri zjutraj. 1786 3—i Kdor Kaj lepega in dobrega po najnižj'ih tovarniških cenah hoče kupiti iz konfekcije za gospode, dame in otroke za jesensko in zimsko dobo naj ne zamudi si ogledati poprej 3-2 velikanske zaloge blaga v 1678 skladišču eblcl^ ___ mestni trg št. 5. Številnega obiska prosi velespoštovanjem Or. Bernatovič.