LIST DELAVCEV V V Z G O J N O I Z O B R A Z E V A L N 1 H ZAVODIH LJUBLJANA, 10. JANUARJA 1967 LETO XVIII ŠT. 1 O LETOŠNJEM FINANCIRANJU ŠOLSTVA Skupščinsko priporočilo - temelj za širšo akcijo financiranja strokovnih šol Začetek leta ne prinaša šolstvu glede financiranja nič novega. Zakonska ureditev financiranja izobraževanja in vzgoje v naši republiki je še vedno le pre-log, ki je v temeljitem preučevanju in dopolnjevanju — šele potlej bo doživel reprizo drugega dela javne razprave. Nič bolje ni v večini drugih republik, zato so pripravili spremembo k zveznemu splošnemu zakonu, ki omogoča podaljšanje roka za sprejem republiških zakonov do letošnjega 30. junija. Ni dvoma, da je edino prav m smotrno, da se nismo zatekli k morebitnim prenagljenim odločitvam v zvezi z zakonom o financiranju šolstva in da je — če že ni bilo mogoče drugače — še nekaj časa za preučitev nekaterih stališč in predlaganih rešitev. Ob tem je bilo vprašljivo le, kako financirati šolstvo v tem prehodnem obdobju. Bila je dilema, ali je smotrno uveljavljati za fca čas karšnekoli bistveno nove rešitve in ali ni morda bolje usmeriti vse napore za pripravo novega zakona in začasno ostati v glavnem pri nespremenjenem dosedanjem načinu financiranja. Ker je obveljalo drugo, je morala republiška skupščina — tako kot lani — sprejeti priporočilo o začasnem financiranju strokovnega šolstva, ki bi se sicer znašlo v največjih težavah. Znano je, da so odmerjale delovne organizacije doslej za financiranje osnovne dejavnosti strokovnega šolstva Precej denarja. Po oceni republiškega sekretariata za prosveto in kulturo bodo samo za zadnje leto prispevale nad 46 milijonov novih din, mimo tega pa še skoraj 2 milijona novih 'din za investicije na vzgojno-izobraževal-nem področju. Republiški zakoni o financiranju vzgoje in izobraževanja morajo Začeti veljati najkasneje do letošnjega prvega julija, v Sloveniji pa naj bi ga sprejeli predvidoma do konca aprila. Za ta čas —- do uveljavitve novega zakona — bo financiranje šolstva ureje-no torej tako kot lani. Občinski skladi za šolstvo in republišk’ •riad bodo opravljali enake funk-rije kot doslej, za financiranje drugostopenjskih šol pa bodo skrbeli medobčinski skladi ter posamezne gospodarske panoge. Te bodo predvidoma prevzele finan-oiranje tistih šol, ki izobražujejo kadre za njihove potrebe. O financiranju tovrstnih šol so spredli trije zbori republiške skupščine (republiški, gospodarski in kulturno-prosvetni) na sejah, ki so bile v zadnjih dneh starega le-m. priporočilo. Obveljalo je mne-nie- da bodo delovne organizacije laPolnile svojo dolžnost, če bodo v Prehodnem obdobju prispevale strokovne šole vsaj en odsto-mk od brutto osebnih dohodkov. Ta denar naj bi zbirali v glav-Pem tako kot doslej, in sicer pri medobčinskih skladih oziroma pri bstih skladih, ki so že doslej skrbeli za nekatere srednje strokov- šole. Tako zbran denar, ki naj m ga bilo vsaj toliko kot lani, ^pdo uporabili medobčinski skla-, 2a financiranje šol na svojem °bmočju. Na tem področju bo deloma Prišlo do določenih organizacijskih sprememb, in sicer v zvezi ? akcijo, ki jo je začela republi-®ka gospodarska zbornica. Delov- organizacije nekaterih gospo-Parskih panog so namreč na zborih svojih predstavnikov sklenile, Pa bodo neposredno prevzele financiranje šol, ki izobražujejo kader za njihove ožje potrebe. V 3-akšnem primeru bodo lahko nekoliko razbremenjeni medobčinski skladi, ki financirajo pretežko večino strokovnih šol. Zato je razumljivo, da bodo take organizacije, ki financirajo strokovna šole same ali v okviru panoge, oproščene prispevka, ki smo ga Pfo.1 omenili. Ce bodo njihovi stroški manjši od 1 % brutto osebnih dohodkov, pa bodo prispevale le razliko od tega odstotka. _ Ko je republiški sekretar za Prosveto in kulturo Tomo Mar-teianc na zadnji seji prosvetno kulturnega zbora (27. dec. 1966) utemeljeval to priporočilo, je med Prugim poudaril, da pomeni le-I? temelj za širšo družbeno noli-Pčno akcijo, ki naj bi v duhu reforme postavila osnovno načelo, P* naj bo materialna skrb za strokovno šolstvo stvar »neposredno zainteresiranih-«. To pomeni, da skušamo s priporočilom delno že uresničiti težnjo zveznega splošnega zakona, ki predvideva tesnejšo povezavo delovnih organizacij s strokovnim šolstvom. Tomo Martelanc je opozoril, da pri tem ne gre za novo obveznost gospodarstva, temveč le za bolj sistematično, zavestno organizirano obliko prostovoljnega zbiranja denarja za financiranje izobraževanja strokovnih kadrov. SEJA PREDSEDSTVA REPUBLIŠKEGA ODBORA SINDIKATA DELAVCEV DRUŽBENIH DEJAVNOSTI SRS PREKINITVE DELA V ŠOLAH niso socialistična oblika urejanja vprašanj osebnih dohodkov prosvetnih delavcev - a zahteve so upravičene! Dne 29. decembra lanskega leta so se v Domu sindikatov v Ljubljani sestali člani predsedstva republiškega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti SRS, da bi obravnavali aktualna vprašanja splošne sindikalne politike, razen tega pa še nekatere konkretne primere v zdravstvu in šolstvu. Na dnevnem redu je bil razgovor o »Prosvetnem delavcu«, glasilu tega organa, o rekreacijskih centrih na Rabu ta v Umagu, o spremembah v statutu tega sindikata, o dejavnosti republiškega odbora do prihodnjega občnega zbora, ki bo v maju, o proračunu republiškega odbora, pod pa je predsedstvo obravnavalo informacijo o prekinitvah dela v šolah, dalje informacijo o organizaciji šolstva pri Združenem železniškem transportnem podjetju ta pa into®* macijo o osebnih dohodkih v pravosodju. Po našem mnenju bo za bralce najbolj zanimiva »Info^ macija o prekinitvah dela v šolah« in pa stališče, ki ga je ob tem vprašanju zavzel republiški odbor sindikata. Ko ie o tem razpravljal pro- Informacija, ki so jo obravna- skupščine do postavljenega roka zavzelo do tega pojava svoje sta- štev, da je s 1. I. 1966 zvišala svetno kulturni zbor je menil da vali člani predsedstva, navaja, ne bodo izpolnile zahtev prosvet- lišče, navaja informacija (le-to osebne dohodke uslužbencem obje treba v prehodnem obdobju še da so v mesecu decembru trije nih delavcev po ureditvi osebnih je pripravila administracija re- činske uprave za 20 %, ne mora nadalje zajemati denar gospodar- občinski sindikatlni sveti sporoči- prejemkov. To so bile šole v publiškega odbora) kratek potek nihče oporekati pravici prosvet« nadalje zajemati denar gospodar- - - - sikih organizacij na osnovi pro- K. da bodo tamkajšnje sole pre- Gornji Radgoni, v Krškem in v dogajanj ob reševanju proble-stovoljnih sprejetih obveznosti, ker krnile svoje delo, ce občinske Laškem. Da bi predsedstvo lahko m a osebnih dohodkov v omenje— republika nima pravne možnosti, da organizacijam predpiše obvezen prispevek za financiranje strokovnega šolstva. Ob tem je zbor poudaril, da bi morala republiška gospodarska zbornica, združenja in delovne organizacije sklepati jasne dogovore z' občinskimi in medobčinskimi šolskimi skladi, ki so doslej financirali osnovno dejavnost strokovnih Igra je otrokom potrebna, zanjo jim ne smemo jemati časa! (O preobremenjenosti šolske mladine objavljamo članek na drugi strani) šol. Razmejitve obveznosti morajo biti v samem začetku postavljene dovolj točno, da bi se ognili dosedanjim pomanjkljivostim ter nepotrebnim sporom med šolami, skladi in financerji. Zbor je ob koncu priporočil, naj odgovorni dejavniki takoj začno z organiziranimi pripravami za uspešno izvedbo priporočila, njegovo uresničevanje pa bosta od časa do časa preverjala pristojna zbora republiške skupščine. M. K. nih delavcev, če zahtevajo zvišanje vsaj za 10 %. (Osebni dohodki zaposlenih v obč. upravi so s® dvignili za 23 % na račun nezasedenih delovnih mest, osebni dohodki prosvetnih delavcev v šolstvu pa so ostali isti kot leta 1965, ker se sredstva za šolstvo niso zvišala.) Podobno je bilo v Krškem! Prosvetni delavci so napovedali s 1. I. 1967 prekinitev dela (tako kot že dvakrat prej), če jim ne bodo z rebalansom proračuna zagotovili sredstev za zvišanje osebnih dohodkov v višini porasta osebnih dohodkov v komuni. Osebni dohodki v komuni so se v prvi polovici L 1966 povečali za 26,2 %, v drugem polletju pa predvidoma za 32 %. Osebni dohodki prosvetnih delavcev so se v prvem polletju zvišali za 9,9 %, v drugem polletju pa bi se celo znižali za 4 %! Protest je razumljiv, zlasti ker so osebni dohodki prosvetnih delavcev v tej občini že nekaj let pereč problem, ki se vsakokrat, reši (delno reši) le na najostrejše zahteve in grožnje. Kot so potekale stvari v omenjenih treh občinah, je mogoče reči, da so prosvetni delavci skušali doseči uresničitev svojih upravičenih zahtev po demokratični poti — z analiziranjem stanja, s primerjanjem, z dogovar- Obveznosti družbeno-politične skupnosti do vzgoje in izobraževanja ostajajo še dalje mh občinah da bi s tem poka- janjj gele ob koncu proračunske- zala na vzroke, ta so privedli do ga jC(-a 0Zjr0ma ob sprejemanju tega, da »prosvetni delavci svoje rebalansov proračunov, ko so zahteve uveljavljajo na tako ugotovili, da njihove zahteve ne ekstremen in za našo družbeno }^f>do upoštevane, so zagrozili s ureditev prav gotovo neprimeren prekinitvijo dela. Po vsem tem način«. _ . . prosvetnih delavcev v teh in dru- V omenjenih občinah, zlasti pa g;h občinah, kjer je prekinitev Obseg delavnosti kaj naj bi na ta način. Morda bi ne bilo na- s sredstvi, s katerimi bi lahko za- še v Krškem in v Gornji Radgo- deta napovedana šele po večkrat- financirale izobraževalne skup- pak, če bi tudi pri nas, v pri- dovoljevale vse prej naštete zah- ni, je problem osebnih dohodkov razgovorih in neuresničenih nosti ki ga je predvidel osnutek meru da bi se sprejem zakona teve in tudi tiste seveda, ki jih prosvetnih delavcev permanent- obljubah, ni mogoče označiti kot zakona o financiranju vzgoje in zavlekel čez pričakovanje in bi zakon neposredno določa. Vedeti nega značaja, izraza pa se zdaj v jjup;, k' hočejo vprašanje oseb- izobraževanja v SR Sloveniji, je trenutno situacijo morali reševati moramo, da so bili vzporedno z bolj, potem v manj zaostreni nto dohodkov rešiti čez noč in bil znatno širši kot ga pozneje z določenimi prehodnimi predpi- razpravo okrog zakona naprav- obliki. To so gospodarsko manj se zato postavljajo na ekskluziv- navaia predlog' zakona. Številne si, pri dokončnem oblikovanju Ijeni določeni izračuni prav na razvite občine z relativno majh- na> brezkompromisna stališča ter obveznosti postajajo v predlogu zakona razmislili tudi o tej stvari, podlagi sredstev za osnovno de- nimi proračunskimi sredstvi, ta (ja se ne vključujejo v reformna samo kot možni program, ki pa Omenil sem že, da bo nepo- [avnost. ki ne obsega tudi tistega, le s težavo pokrivajo potrebe šol- prizadevanja, za izobraževalne skupnosti ne bo sredna skrb družbeno-političnih kar ?e Posredno dobilo solstvo v stva in v osebnih dohodkih n^ Očitno je, da je povod za na-obvezen. To je ob ugotovitvi, da skupnosti morala veljati določe- drugi obliki. Brez tega sekundar- dosegajo ravni drugih občin, povedi o prekinitvi dela vsaj v bodo sredstva malenkostna, goto- nim materialnim vprašanjem, ker FJega dotoka šolstvo tudi dalje ne Očitno pa^ je, da načm urejanja omenjenih občinah treba iskati vo napredek, čeprav bi se dolo- sredstva po 27. členu predloga .. moglo m ker zakon ne pred- položaja solstva v teh občinah predvsem v odnosu občin do rečene postavke 36. člena predloga zakona gotovo vsaj v začetku ne videva, da bi za to skrbele izobra- (in morda ^se v katerih) m prime- gevanja problemov šolstva in pa gotovo še dale okrniti in tako bodo zadostovala za večja obnav- zeyalne skupnosti, bo vse to mo- ren m kaze, da skupščine nima- v nizkih proračunskih dohodkih prenesti del financiranja nepo- Ijanja šolskega prostora ter dru- F. ? ostati ^v pristojnosti tistega, jo določene politike razvoja in teh občin. Dejstvo je, da doslej sredno na same koristnike. gih večjih vlaganj. Dalje bodo .. ^ s^, e ' ^azuryj" financiranja solstva na svojem stvarne prekinitve dela ni pri- Gotovo je, da bo za takšne de- morale družbeno-politične skup- •,.1V? ?a, ^o zakon s poseb- območju. Rešitve problemov po- gi0 ge nikjer/ ker so se sredstva javnosti še vedno moral skrbeti nosti še vedno skrbeti za stano- Pimi moral zavezati druz- gosto zavlačujejo z obljubami, ki končno le-našla. Zato pa se po- nekdo, ker so za nadaljnji druž- vanje prosvetnih delavcev, delo- beno-poli ti ene skupnosti, da jirn jih potem ni mogoče izpolniti, ali javljajo govorice o prekinitvah beni razvoj nujno potrebne. Vpra- vanje delavskih univerz, kolikor ostar^ se dalje dej obveznosti oo pa ge delno ali morda v celoti ^e]a tudi med prosvetnimi delav- šanje postane, kdo naj bi bil za tega ne bi financirali neposredni vz§°3e ter izobraževanja, ker bi realizirajo šele po ostrih zahte- ^ v takih občinah, kjer osebni to najbolj odgovoren. Gotovo so koristniki, del otroškega varstva v nasprotnerh primeru kaj lah- vah in grožnjah o prekinitvi de- dohodki tako zelo ne zaostajajo, to družbene-politične skupnosti, — zlasti za šolsko mladico, itd. U:0 zSodilo, da bi občine na to ia v goiah. Takšen način reševa- Na tak način skušajo doseči si-občine in republika. nostavliaio pOZablle* nia tev občutljive problematike cer upravičene zahteve po iz- Te neposredne odgovornosti _ Je Ob vsem tem pa se bomo po- povzroča — poleg jtega, da^ je boljšanju materialnega položaja A c cvilit; v , v. ....v . KJ U V S 0111 tem p čl Sc UU1I1U JJU— v _ _ ESSSIŽ IrJS™ ~ ki se izraža v nl poti. »Vidimo torej,« tako beremo gotovi j en le del potrebnih sred- ostati v okviru obgin in renUbli- samo skozi prizmo proračunov kajšnjega občinskega sindikalne- problemov ne le v šolstvu, tem-S^ey; • a • • • ke Zakon ie v pogledu formula- družbeno-političnih skupnosti in ga sveta, češ: stanje v proračunu tudi na drugih področjih. Ob tej ugotovitvi se najprej teh pristoinostikaimalokon- bi tako ostale upravičene zahteve je res kritično in črtati so se mo-Zato velja opozoriti prosvetne. kfhMto d^žbeno' kreten in verjetno prepušča vse vzgojno-izobraževalnih zavodov rala sredstva vsem koristnikom, deiavce. občinske skupščine in Političn^staiDhosU1 morataš^da- to dokončni rešitvi izobraževal- neizpolnjene. Znatno več izgledov ve«dar „Paadružbeno-politične organizacije, fie Obdržati P Prvenstveno so to nim skupnostim, ki naj bi ta ter .verjetnosti za uspesno reše- uredita na drugačen na c n ce b naj probleme v šolstvu rešujejo določena materialna vprašanja, ki vprašanja precizirale v svojih fe bf imeliVprSstavtaki vzgojo- gače^Sos dT tegi vprašata dem\ POiaviJ°’ in 40 P° lih nreritoff vseh niti ne navaia statutih. Ta načm je formalno i01611 predstavnim vzgojno gacen oanos ao vprašanj* demokratični poti — ne pa, da kaj šele da bi jih opredelil in z\i- enakovreden, dejansko pa ni ni- izobrazevalnih zavodov doicičeno m bi o razgovorih in sklepih ob- z odlaganjem . reševanja povzro- _fi J22 kjer rečeno, kakšno moč bodo odločilno besedo, ker bodo skozi vestili prizadete kolektive m fajo, da problemi materialne na- zahteve vzgoje ter izobraževanja družbeno politične organizacije; rave prerastejo v politične pro- ob d r ž i io^v" or i sTo i nos ti ~~d ružben o- do temeljila na nekih'dovolj av- Jfhko izkoristili samoupravne stvar so zakomplicirali tako, da bleme.« politične Ikupnostise fevpr" toritativnih zakonskih določiUh. ^ ^ ^ ^ P-c težni meri izoblikovalo stališče, P.rav,z.at5) bl zakon moral posta- .. P ckunnosti naj bi družbeno-politične skupno- viti določena načelna stališča, izo- ”°^ktrlčne skupnosti sti skrbele predvsem za večja braževalne skupnosti pa bi jih nie določil pristojnosti V razora- kier rečeno, kakšno moč bodo omočimo besedo ker dooo skozi vestili prizadete Kolektive m gaj0. da problemi materialne na- v ob vnrašanto kai nai še dalje imela določila statutov, če ne bo- fakteve vzgoje ter izobraževanja družbeno politične organizacije; L . -v, do temeljila na nekih dovoli av- lallko izkoristili samoupravne stvar so zakomplicirali tako, da politične Ikupnosti se je v pre- toritativnih zakonskih določilih, kompetence izobraževalne skup- nihče več ni vedel koliko sred- Predsedstvo republiškega od- težni meri izoblikovalo stališče Prav zato hi zakon moral posta- h m postavljali pred družbe- stev bo šolstvo v 1. 1966 sploh bora je 0b teh ugotovitvah pri-.... .. ..... • ’ nastair,., ..^i:x..... ;no-politične skupnosti zahteve dobilo. Zato ni čudno, če so se stavilo da prekinitve dela niso „„ ________ ___________ __ _____ . prosvetni delavci odločili za tak socialistična oblika urejanja te- materialna vlaganja vzgojno-izo- potem konkretno obdelale v svo- Sklepna misel tega razmišlja- korak. ga vprašanja, ker se da ob »nor- braževalnih zavodov, izobraževal- lih statutih. nja bi bila: zakon o financiranju Tudi zahteva delovnega ko- malnem obnašanju vseh odgovor- ne skupnosti pa v prvi vrsti za Verjetno bo ob tem nastala bo moral še vnaprej zavezati lektiva osnovne šole Laško je nih« in ob aktivnejšem sodelo-osnovno dejavnost in še posebej pripomba, da bo ob samem za- družbeno-politične skupnosti, da bila upravičena: 5. decembra so vanju sindikalnih organizacij za enotno stimuliranje prosvetnih konu potrebna še cela vrsta do- bodo prevzele del skrbi za vzgojo poslali sporočilo o prekinitvi de- prosvetnih delavcev doseči sodelavcev, ki naj bi temeljilo na ločil, ki bi prvenstveno zavezo- ter izobraževanje, izobraževalne la in zahtevo po izenačitvi glede glasje na demokratični osnovi; podlagi enotnih normativov. Do- vala družbeno-politične skupnosti, skupnosti pa bodo morale biti osebnih dohodkov z občinsko napačno je groziti s prekinitvami ločene države v svetu imajo po- Res bi bilo enostavneje, če bi izo- formirane tako, da bodo te zah- upravo. Utemeljitev: če je imela prej, preden so izčrpane vsa samezne pristojnosti rešene prav braževalne skupnosti razpolagale teve lahko tudi dosegale. Z. P. občinska skupščina toliko sred- možnosti za skupen dogovor. 7-urni delavnik tudi za otroke? Enakovrednost ter neenakovrednost učnovzgojnih področij Vedno bolj kaže, da bo z no- 42 ur, vendar je za to na posa- Ijene določene razlike med posa-vim načinom financiranja vzgoj- meznih področjih potrebna različ- meznimi predmeti. Ponekod^ so na učna obveznost; enaka učna klasifikacijo posameznih učno-obveznost, vendar se učiteljem vzgojnih področij utemeljevali po no-izobraževalnih zavodov postala ponovno aktualna tarifna pn> blematika v vzgojno izobraževal- posameznih predmetov pri tej zahtevnosti priprav, predvsem Starši naših- učencev radi to- Po urniku imajo učenci šeste- ki bi jih sicer morali izpolniti nih zavodih. Ta problematika bo enakosti računa določeno število umskih, vendar menim, da je to zijo, da so otroci preobremenjeni ga razreda 31 ur pouka tedensko, odrasli. O njegovem izvenšolskem gotovo morala biti navzven po- nadur; ponekod so delali razliko najmanj oprijemljiv in utemeljen s šolskim delom in imajo preveč to je več kot 5 ur dnevno. Pri delu bodo v glavnem odločali gojena z odnosi ter razmerji med v učni obveznosti že v sami de- argument. Človek z določeno domačih nalog. Pred kratkim nas so vse te ure v eni, dopol- starši. Učitelji lahko pregledamo delavci v vzgojno-izobraževalnih lovni obveznosti itd. Le redki so izobrazbo bi moral biti strokov- smo imeli roditeljski sestanek v danski izmeni; ponekod pa ima- le naše delo, zgradbo naše učne zavodih ter drugih ustanovah, bili kolektivi, ki so imeli uzako- njak na svojem področju in bi šestem razredu in tudi tokrat mo tudi primere, da morajo pri- ure in naloge, ki jih dajemo navznoter pa s predpisi, ki dolo- njeno povsem enako učno obvez- zato ne mogli o tem delati ne- smo slišali nekaj podobnih hajati učenci k posameznim učencem na dom. Ali jih je res mnenj. Starši so primerjali svoj uram še popoldan. Ne bom ra- preveč? In če je, kaj nas k temu lektivov. To zadnje vprašanje bo z čajo obveznosti znotraj samih ko- nost. Osnutek predloga zakona kakšnih razlik. Kolikor pa so 0 subjektivne lastnosti posamezni- delovni dan z vsakodnevno za- čunal, koliko časa porabi po- sili? Ali je učni načrt res tako moralo biti v podrobnosti ureje- srednjih šolah in domovih učen- *?ov' c*a rabijo za enako delo več poslitvijo otroka in ugotavljali, vprečni učenec za domače naloge, zahteven, da učne snovi ne mo- no s splošnimi akti vzgojno-izo- cev predvideva, da je učna ob- oziroma manj časa, pa tega z obda tu ni pravih razmerij. Medtem niti koliko časa potrebuje za uče- remo predelati in dovolj utrditi braževalnih zavodov, načelno pa veznost učiteljev teoretičnega jektivnimi merili ne moremo ce- ko se trudimo v delovnih organi- nje, če hoče v redu opraviti svo- pri številu ur, ki jih določa pred- bi moralo biti urejeno z; določeni- pouka za vse enaka in to 22 ur niti ter materialno vrednotiti, zacijah, da bi prešli na krajši je dolžnosti. Vendar nam kažejo metnik? Učni načrti so enotni za mi splošnimi določili. Prav o teh tedensko. Ne vem. ali je po to- Jasno je, da je cela vrsta delovni teden, je videti v osnov- že ti podatki, da je delovni dan vso republiko, enotnost naše vprašanjih — urejanja določenih itiah razpravah o teh vprašanjih opravil, ki so za posamezna učno- ni šoli prav nasprotno tendenco, dvanajstletnega otroka daljši, kot osnovne šole pa je že močno na- razmerij navznoter— nameravam prišlo do zaključka, da je čas, ki vzgojna področja različna, kar da Za otroka najdemo vedno nove trajajo dnevne službene obvezno- četa, saj so pogoji za delo v raz- povedati nekaj misli. ga porabi učitel] določenega pozneje razliko tudi v celoti. Me- zaposlitve in nove naloge. Pasmo sti zaposlenega odraslega clove- ličnih občinah tako zelo različni. po naših delovnih kolektivih učnovzgojnega področja, da opra- nim pri tem v prvi vrsti popravo pogledali, kako je s to stvarjo ka. Pri umskem delu pa se pri- Ali bomo dosti opravili, če bomo jg bilo ob kateremkoli vprašanju, vi svoje delo, res za vse predme- določenih pismenih ter praktičnih V n^em ra2rf<^L1' , čakujerno od otroka stalno kon- le od otrok več zahtevali? v zvezi z delovno obveznostjo te enak ali so pri tem določilu izdelkov učencev, pripravo le-te- Učna uspeh ob redovalni kon- centracijo, medtem ko v raznih Potrebno bi bilo, da bi se bolj posameznika, vedno načeto tudi botrovali drugi motivi. Bolj ver- §a’ pripravo nekaterih ekspen-ferenci ni bil zadovoljiv. Ko srno službah ni vedno ravno tako. poglobili tudi v delovni dan vprašanje obveznosti učitelja po- jetno se mi zdi, da predlagatelj mentov pri posameznih predme-analizirah vzroke, smo slišali, da Šolsko delo pa ni edina zapo- osnovnošolskega otroka. Ce bomo sameznih učnovzgojnih področij, osnutka namenoma ni razčlenje- tih. To so stvari, ki so lastne saje ucm načrt za obvezno so.o še slitev našega učenca. Mnogo učenca obremenjevali čez njego- ali, kot so nekateri ta vprašanja val teh vprašanj, ker se mu go- mo nekaterim učno-vzgojnim pod- veono preobširen. Ker imamo otrok obiskuje glasbene šole, ve zmogljivosti, ne bomo dosegli nazivali, o enakovrednosti posa- tovo zdijo zapletena in zato pre- rov jem in te stvari je treba upo- zanj na razpolago premalo ur, doma pa porabi še precej časa za boljših rezultatov, pač pa prej meznih predmetov. Zdi se mi, da pušča to kolektivom samim, ki števati. Prej omenjena opravila nam ne ostaja dovolj ^.asa za vaje . na instrumentu, dosti jih ogrozili njegov zdrav telesni in je ta zadnji naziv neutemeljen, naj problematiko uredijo po svo- 30 oovolj prepričljiva dejstva, da vaje, ponavljanje in utrjevanje, hodi k telovadbi v telesnovzgoj- augevni razvoj. Nikakor ne dvo- zakaj v okviru določenega pfo- je. Seveda pa bo reagiranje ko- se dajo tudi časovno opredeljevati To skusamo nadoknaditi tako, da na društva, marsikaterega vklju- mim, da so domače naloge važna grama šole so učnovzgojna pod- lektivov dvojno: nekateri se bodo 1'er materialno vrednotiti, prevalimo precej vaj na domače čimo v krožke in interesne sku- oblika učenčevega dela. Za mar- ročja gotovo enakovredna in zato v to poglobili, uredili po svoje, Razumljivo je, da pri tem, ko delo učencev. Zato dajemo otro- pine v naši pionirski organizaciji. s j koga je to najobičajnejši način ostaja samo vprašanje, ali je delo, drugim pa bo merodajno tisto, ugotavljamo, da zahteva posa-- mezno učno-vzgojno področje od kom bolj pogosto domače nalo- Zanje imamo dodatne ure za po- učenja, za vsakega pa odlična ki ga posamezno učno-vzgojno kar je nekje zapisano, ge, prav gotovo pa po obravnavi glabljanje in^ utrjevanje učne oblika utrjevanja nanovo pri- področje zahteva, enako ali ne. Menim, da določ« vsake nove učne snovi. snovi, v izvenšolskem času prire- dobljene snovi in vzgoja k samo- Kolikor je bilo doslej predpi- med posameznimi učno-vzgojnimi moremo v skrajn Pravimo, da del učencev ne jamo proslave, različne priredit- stojnemu rednemu delu. Vendar sov in 'tudi samo priporočil, so področji obstajajo, če jih nek meu posameznimi v v-'* ’ ’ ’ • ' — ■‘--1----- - ^---1 -' ----*■—- - ____j -j______________________ _____________■______ _____pp^ utemelienin razlik določene razlike učiteljev več, drugo pa manj, ne skrajnosti ter delati predmeti ne- kaze za šolsko delo dovoj potreb- ye in tekmovanja. Zgodaj zjutraj resno dvomim, da bi le z več do- vsa predvidevala razlike v obvez- osnutek predvideva ali ne. To po- utemeljenih razlik. Razlika okrog ne vneme. Zato želimo pripraviti imamo vaje pevskega zbora in jih mačimi nalogami izboljšali učni nosti učiteljev različnih učno- trjujejo določila skoraj vseh 10 v ucm obveznosti gotovo otroke k učenju tudi z admini- niti vselej ne moremo priključiti uspeh v osnovni šoli. strativnimi ukrepi. Pričakujemo, k pouku. Vsak otrok pa ima tudi da bo učenec doma mislil na naš obveznosti do svoje družine in te predmet vsaj toliko časa, kolikor mnogokrat niso majhne. , ga potrebuje za pisanje domače Res je, da se posamezni star-vaje. Število nalog se tako veča ši strinjajo s tako obremenitvijo tudi zaradi tega. učencev in nam zatrjujejo, naj Domače naloge dobivajo učen- otroke le zaposlimo, saj imajo ci malone pri vseh učnih pred- aK0 P^ed njimi mir, učenci pa metih in ne le pri jezikovnem se ne utegnejo potepati Tudi uči-pouku in matematiki,' kot je to tejl1 ,radl sklepamo, da delajo bil nekoč običaj. V prvih treh perici premalo in zato dosegajo mesecih pouka so imeli učenci uspehe. Zaradi tega morda našega šestega razreda pri mate- !udl preuravamo vzgojno m matiki 40 domačih nalog, kjer je izobraževalno vrednost domačih šlo v večini primerov za utrjeva- n3l°S- uuslim, da je nas nje nove učne snovi. Pri sloven- osnovnošolski otrok z ^ delom v skem jeziku so dobili 36 domačih SOjl ln doma le preveč obreme-nalog, od katerih jih je bilo 19 n-leIV , , ».,... namenjenih ponavljanju in utrje- Y ^toIcov«11 življenju je vaz-vanju slovnice, ki so jo obravna- na tlldi ,1§ra. in razvedrilo, sprostitev, gibanje na svežem zraku. vali v tem obdobju, 17 pa jih je smev, gioanje na svežem zrazu. bilo posvečenih vajam za boljše Vs® t° vnaša vanj srečo m zado-pismeno izražanje (obnovam, spi- roljstvo, krepi telesne in tako som ipd.). Pri slovenščini so mo- tudi umske sposobnosti. Zato ne rali poleg tega še precej ohsež- kratimo otroku pravice do pro-no obravnavati dve knjigi iz ob-, stega časa m ga z delom obre-veznega čtiva. Za pouk zgodovi- menjujmo le toliko, kolikor ne so učenci napisali 30 domačih zmore. Ce pretiravamo, si skusa nalog. V vseh primerih so pisme- ucenec breme olajšati na svoj na-no odgovarjali na vprašanja iz cin’ ki ni vedno najboljši, učbenika in ob tem ponavljali Večkrat ugotavljamo da so do-učno snov. Pri zemljepisu so do- mače naloge precej površno napi-bili ll domačih nalog, prerisovali saue in da ta površnost prehaja so skice, zemljevide in odgovar- tudi na pismene izdelke, ki jih jali na vprašanja. Pri glasbenem delamo v šoli. Ali ne navajamo pouku so imeli 9 domačih grafič- učenčev na površnost tudi takrat, nih nalog, pri srbohrvatskem je- ko jim dajemo preveč domačega ziku 7, pri biologiji 4, za tehnični pismenega dela. Morda bi bile pouk so pisali po vsaki šolski uri naloge bolje napisane, ce bi jih vaje za tehniško pisavo, za likov- bilo manj, morda bi bili licenci ni pouk so doma skončali risbe. Pri pouku bblj zbrani, če bi imeli popoldan več časa tudi ža igro in razvedrilo. Kaj lahko storimo, da bi malo razbremenili učence? Njihove obveznosti do družine bodo ostale. V mnogih primerih, kjer sta oba Prihodnja številka »Prosvetnega rcditelja zaposlena, bo otrok še delavca« bo izšla 31. januarja 1967 naprej opravljal tudi dolžnosti, Sporočilo naročnikom vzgojnih področij. Šolski kolektivi pravilnikov o delovnih razmer- prvič opravičuje, na drugi strani so ta vprašanja uredili na najraz- jih ter pravilnikov o delitvi Pa zadovoljuje različnost posa-Velimir Batič ličnejše načine: delovna obveznost osebnega dohodka, kjer so postav- meznih učno-vzgojnih področij. Ko osnutek predloga zakona o ______ ' drugostopenjskih šolah ter do- ■\ movih učencev govori o učni obveznosti učiteljev, bi vsaj formalno, alternativno moral nakazati tudi te razlike, katere naj bi pozneje konkretizirali delovni kolektivi sami. Z. P. Sklepi Organizacijsko-političnega zbora ob razpravi o predlogih za rešitev nekaterih vprašanj vedenjsko in osebnostno motenih otrok in mladine Organizacijsko politični zbor ustreznega nadzora nad zakoni- letih 1966—1970 večinoma še Skupščine SR Slovenije je na tostjo dela teh zavodov. Občin- niso razpravljale in zato ni mošeji, dne 13. 12. 1966, razprav- ske skupščine so le formalne goče skladno razvijati sistema tjal o predlogih za rešitev neka- ustanoviteljice zavodov, pravic ukrepov za preprečevanje druž-terih vprašanj vedenjsko in in dolžnosti ustanoviteljic pa ne beno-negativnih pojavov na-osebnostno motenih otrok in izvršujejo. Upravljanje v zavo- sploh in še posebej sistema mladine, ki jih je zboru posre- dih ni dosledno izpeljano. Raz- vzgojnih ukrepov na območju doval s svojim poročilom odbor mejitev pristojnosti med posa- SR Slovenije, za proučevanje zakonskih in meznimi organi samoupravlja- Z namenom, da se uredijo drugih predlogov Organizacij- nja je nejasna. Opažajo se tudi navedena vprašanja in da se ti-sko-političnega zbora. nejasnosti glede; boljša stanje v vzgojnih zavo- Zbor je na podlagi poročila — razvoja zavodov, omrežja dih, sprejema Organizacijsko-iz razprave zavodov v SR Sloveniji, njihove politični zbor Skupščine SR ugotovil; pravilne lokacije, potrebne di- Slovenije naslednje Vzgojni zavodi izvršujejo ferenciacije itd.; sklepe: dejavnost posebnega družbene- — imenovanja direktorjev 1, Predlog materialnih in ga pomena, zaradi česar morajo zavodov, dajanja soglasja ali kadrovskih potreb ter ukrepov biti deležni posebne skrbi druž- potrditve pomembnejših sploš- glede kriminalitete v SR Slo-be. Ob vsem spoštovanju samo- nih aktov; veniji v letih 1966—1970 je tre- upravnih pravic delovnih ljudi — strokovnih in drugih po- ba upoštevati ob pripravi in v zavodih je treba zagotoviti sebnih pogojev, ki jih mora iz- sprejemu družbenega plana raz-tudi možnosti za potrebne in polnjevati delavec pri vzgojno- voja v letih 1966—19-70. upravičene posege družbene izobraževalnem delu v zavodu; 2. Občinske skupščine nai skupnosti in njenih pooblašče- — vprašanja minimalnih po- obravnavajo predlog materialnih organov, kadar samouprav- gojev, ki jih mora izpolnjevati nih in kadrovskih potreb tet ni organi ne izvršujejo ali slabo vzgojni zavod in s tem v zvezi ukrepov glede kriminalitete v izvršujejo svoje obveznosti, vprašanje prisilne uprave, kjer SR Sloveniji v letih 1968—1970 Dosedanje vzgojno delo ne doSe- organi samoupravljanja ne ki naj dobi ustrezno mesto tudi ga niti po vsebini niti po or- opravljajo svojih nalog zadovo- v srednjeročnih planih razvoja ganizaciji splošno priznanih Ijivo. občin. vzgojnih dosežkov. Vzgojni in Zasedba s kadri v zavodih je 3. Izvršni svet Skupščine SR učni programi v pretežni meri v pretežni meri nezadovoljiva, Slovenije naj za ureditev ugo-niso strokovno ocenjeni niti po- tako po številu, kot po strokovni tovljenih odprtih vprašanj pred-trjeni, v nekaterih zavodih pa izobrazbi. loži do konca marca 1967 pred- jih sploh ni. Strokovni nadzor Občinske skupščine doslej o log zakona o vzgojnih zavodih nad izvrševanjem učnih in predlogu materialnih in kadrov- ali pa predlog za spremembo in vzgojnih programov je pomanj- skih potreb ter ukrepov glede dopolnitev obstoječe zakono-kljiv, prav tako pa tudi ni kriminalitete v SR Sloveniji v daje. Ormož: Srečanje upokojenih prosvetnih delavcev Sindikat prosvetnih delavcev v Ormožu je povabil 26. decembra 1966 upokojene prosvetne delavce ormoške občine na prijetno srečanje. Sestanka se je udeležilo sedem upokojencev, trije pa so Izostali zaradi bolezni. Srečanje je bilo za nas, upokojence, zelo prijetno in razveseljivo, saj smo se prepričali, da naši nasledniki na šolah niso pozabili svojih starih prednikov ter da iih ne omalovažujejo. Predsedniku Omanu in tajnici Radoševi izrekam najlepšo zahvalo, saj sta z vso pozornostjo skrbela za naše dobro razpoloženje. Prijeten popoldan smo preživeli v Ormožu. Pripovedovali sm4f si razne doživljaje iz šolskega življenja, pesmi in napitnice za vsakega ydeleženca posebej so se veselo razlegale po slavnostni sobi, za spomin pa je vsak dobil rdeč nagelj. Naistarejši upokojenec se je zahvalil sindikatu prosvetnih delavcev za lepo pogostitev ter zaželel vsem srečno novo leto ter nailepše uspehe pri šolskem in izvenšolskem delu. 80-letnik Nekateri problemi šolanja učnega in vzgojnega ki dela v posebnih šolah Po osvoboditvi se je mreža vseh šolskih institucij zelo široko razpredla, obenem pa je nastala občutna potreba po novih učnih močeh, posebno na osnovnih šolah. Poleg učiteljiščnikov, ki so opravili redno šolani e, je bilo s kratkimi tečaji in s poznejšimi izpiti usposobljenih nekaj sto učiteljev, ki so v znatni meri nadoknadili manjkajoči kader. Z uvedbo šolske reforme in učvrstitvijo osemletk v prvostopenjske splošne in enotne izhodiščne šole smo občutili veliko pomanjkanje učnih moči za predmetni pouk. Tudi ta pomanjkljivost je bila do neke mere ublažena, ker so poleg šolanih kadrov dopolnjevali predmetni pouk tudi učitelji praktiki, ki so si večinoma iskali znanja na višjih pedagoških šolah. V celoti pa te vrzeli še do danes nismo zapolnili. Se občutnejše potrebe po ustrezno šolanem kadru pa so se pojavile pri razvoju institucij posebnega šolstva. V stari Jugoslaviji je bila ta veja šolstva minimalno razvita, kadri pa so imeli precej pomanjkljivo izobrazbo. Po osvoboditvi je bila spričo zelo hitrega razvoja tovrstnega šolstva kadrovska zadrega še večja. Zavodi so manjkajoči de- fektološki- kader nadomestovali z učitelji in praktiki, jih priuče-vali ali pa z dopolnilnim študijem usposabljali za delo na posameznih področjih posebnega šolstva. Vzporedno z rastjo potreb po defektologih so rasle tudi defektološke šole v Beogradu, Zagrebu in zadnje čase tudi v Ljubljani, kjer redno in izredno šolajo kader za delo v posebnih šolah. Za sedaj pa šolani defektološki kader še ne pokriva potreb posebnega šolstva. V Sloveniji imamo trenutno 56 inštitucij posebnega šolstva, ki se ukvarjajo s habilitacijo otrok z okvarami, evidenca in kategorizacija otrok, motenih v telesnem in duševnem razvoju pa kaže, da bo potrebno razširiti in ustanoviti še vrsto takih ustanov. Najbolj je za sedaj pereče vprašanje šolanja kadrov za delo z duševno nerazvitimi oziroma retardiranimi otroki ter za delo z otroki, ki imajo osebnostne in vedenjske motnje. Nimam sicer konkretnih podatkov o številu defektologov v omenjenih zavodih, iz razgovorov s predstavniki zavodov pa vem, da je stanje vse prej kot zadovoljivo. V zadnjem času se je zelo povečalo število defektologov, z ustanovitvijo oddelka za defekto- in kadrovanja osebja, in zavodih logijo v Ljubljani pa bodo vsako leto odhajali šolani kadri v prakso, pedagogi-praktiki pa si bodo z izrednim študijem pridobili manjkajoče defektološko znanje. Bolj kot šolanje kadrov pa zaskrbljuje vprašanje, ali bodo ti defektologi s pridobljenim šolskim znanjem usposobljeni za praktično delo v posebnih šolah. Do sedaj je veljalo pravilo, da naj bi bil diplomant, ki je prej končal učiteljišče, usposobljen za razredni pouk, diplomant, ki je prej končal samo gimnazijo, pa ne. Diplomant z gimnazije je bil skorajda brez znanja metodike za posamezne predmete, ki se poučujejo v nižjih razredih osemletk. Poglejmo za primerjavo učni program pedagoške akademije ze leto 1965/66 za razredno smer in za defektološko smer študija. Poleg sedmih predmetov, ki so v programu vseh oddelkov pedagoške akademije (obča pedagogika z zgodovino pedagogike, didaktika, obča in mladinska psihologija, pedagoška psihologija, družbena ureditev SFRJ, tehnično usposabljanje ln predvojaška vzgoja), imajo študenti, ki se odločijo za razredno smer usposobitve, še naslednje predmete: 1) kultura ustnega in pismenega izražanja, 2) mladinska literatura, tisk in druga komunikativna sredstva za mladino, 3) metodika slovenskega pouka, 4) metodika matematike, 5) metodika spoznavanja narave, 6) metodika spoznavanja družbe, 7) metodika likovne vzgoje, 8) metodika glasbene vzgoje, 9) metodika tehnične vzgoje, 10) metodika telesne vzgoje, 11) tehnično usposabljanje za avdio-vizualna sredstva. Študij defektologije pa obsega poleg splošnih predmetov še: 1) osnove iz anatomije, fiziologije in patologije, 2) mentalno higieno, 3) specialno psihologijo in osnove iz psihodiagnostike, 4) specialno pedagogiko razvojno prizadetih, 5) zaposlitveno in delovno terapijo, 6) osnove socialnega, zdravstvenega in pravnega varstva razvojno prizadetih oseb. Navedeni predmeti so obvezni za vse smeri študija defektologije, poleg teh pa so še specialni predmeti, značilni za posamezno defektološko stroko. Za tiflo smer študija so npr. še naslednji predmeti: 7) anatomija, fiziologija in patologija očesa in higiena vida, 8) tiflopedagogika, 9) tiflodidaktika in metodika, 10) korektivna gimnastika, 11) uporabna fonetika in dra-matizacija, 12) praktikumi iz: orientacije, ritmike, logopedije, športnih iger in motorike rok. Ako napravimo kratko primerjavo, vidimo, da sta to dva v bistvu različna študijska programa, ki vsak zase tvorita celoto. Z ukinitvijo učiteljišč bodo študenti defektologije izgubili tisto solidno osnovo za nadaljnji študij, oziroma bodo študij dokončali brez potrebne metodike za posamezne predmete. Tisti študenti, ki bodo prišli na študij defektologije z gimnazij, torej v prihodnje ne bodo imeli primernega znanja za delo v posebnih šolah. Se težje je s pedagogi za predmetni pouk. Že sedaj je bila težava, kako zagotoviti znanje defektologije in hkrati tudi znanje iz predmeta, ki ga učitelj posebne šole proučuje. V vsakem primeru je bilo potrebno naknadno šolanje, ker dosedaj nobena šola ne daje kadrov, ki bi zadovoljili oboje. Ljubljanska pedagoška akademija išče v zadnjem času izhod v začasnem kombiniranem pouku obeh smeri. Tak študij pa bi zmogli le nadarjeni študenti, sicer bi to vplivalo na kvaliteto znanja ali pa na podaljšanje študijskega staža. V Zagrebu so pred nekaj leti ustanovili visoko defektološko šolo, ki na fakultetni ravni izobražuje študente defektologije. Po ustmenih informacijah je prva stopnja te šole v glavnem enaka višjim defektološkim šolam, na drugi stopnji pa se študenti specializirajo za posamez-n esmeri defektologije (tiflologija, surdologija, -ortologija itd.). Do sedaj so na tej šoli v glavnem študirali defektologi-praktiki, v prihodnje pa naj bi prihajal študirat mladi rod. Če sedaj analog- no primerjamo študij na višjih defektoloških šolah, bomo ob defektoloških fakultetah našli še več pripomb, saj gre v tem primeru še za daljši študij. Praktičnih učiteljev za razredni in predmetni pouk tudi ta visftka šola ne daje. Zagrebška šola posreduje solidno defektološko znanje, ki je potrebno vodstvenim pedagoškim kadrom, izobražuje kader za mentorstvo in svetovalstvo, za predavatelje defektologije, za strokovno raziskovalno delo, ne vzgaja pa kadrov za direktno šolsko delo. Slednji očitek je mišljen na naslov tistih mladih študentov, ki bodo prišli na študij naravnost iz gimnazijskih šolskih klopi. Posebne šole pa potrebujejo predvsem učitelje praktike za razredni jn predmetni pouk. Prav zagrebška visoka šola bi morala o vsem tem temeljito razmisliti. Popolnoma drugače bi se tak kader uveljavil, če bi imelo posebno šolstvo opravka tudi s šolami druge stopnje, kar pa glede na majhno populacijo otrok z okvarami in specifičnostjo okvar ne pride v poštev. Zavedati bi se morali, da so defektološki kadri potrebni za sedaj le za prvostopenjske šole, ki ne zahtevajo znanja, kj bi preseglo fakultetno izobrazbo. Za vse kadre, ki delajo v posebnih šolah, se postavlja vprašanje dvojne višje izobrazbe, Id bi zadostila potrebam tako ene kakor druge strani. Če pa je že osnovana visoka defektološka šola, pa bi bilo potrebno razmisliti, kako bi zapolnila obe vrzeli-Dvakratni višji študij pa za študente ni zanimiv že zaradi na- KAKO ŽIVIJO NEKDANJI GOJENCI ZAVODA ZA SLEPO MLADINO Paberki Brez privilegijev in pomilovalnih fraz j « p. »»<««««« 58.000, fizioterapevti od 42 do 63.000 in uslužbenci od 43 do 80.000 din. 14 slepih invalidov čaka na zaposlitev Komisija za poklicno orientacijo — vodi jo predsednik France Rožanec — v okviru zavoda za slepo mladino, razbira lestvico poklicev. Nekdanjih in današnjih. Med tistimi, tradicionalnimi, od včeraj, so bili npr. pletarstvo, šče-tarstvo, metlarstvo itn. Ti izdelki so se nekdaj dobro predajali, 1. 1953 pa so ugotovili ne le prenizko storilnost slepih v teh poklicih (v pletarstvu komaj 50 “/o storilnosti videčega), temveč tudi to, da so nezdravi. V zavodu za slepe so zato preusmerili poklicno izobraževanje. Po podatkih komisije za poklicno orientacijo je v letih 1945-661 odšlo iz zavoda za slepo mladino 249 gojencev. Kje so danes ti ljudje? Podatki pravijo, da se jih 34 poklicno usposablja ali nadaljuje redno šolanje na univerzi, gimnaziji, šoli za fizioterapevtske tehnike, centru za rehabilitacijo in varstvo slepih v Škofji Loki, 4 pa nadaljujejo obvezno šolanje v osnovni šoli. 142 jih je zaposlenih. Postali so telefonisti (86), fizioterapevti (12), bolničarji (1), prosvetni delavci (6), juristi (2). Zaposleni so v pisarnah (dve daktilograf-ki), 33 pa je delavcev v industriji, obrti, doma in na kmetiji. Brezposelnih slepih invalidov je 14. Predsednik komisije France Rožanec pravi, da tako velikega števila nezaposlenih že dolgo ni bilo. Temu je kajpak vzrok tudi gospodarska reforma, še bolj pa pomanjkanje humanizma oziroma nehumani odnosi do teh intelektualno in fizično sicer sposobnih ljudi, ki pa potrebujejo za svoje delo posebne pogoje. Nezanesljiva je tudi pot zaposlovanja slepih L "' " — Samo čut pravičnosti hočemo, ne pa sočutja in milosti. — Besede slepega francoskega psihologa Pierra Willeya, zapisane med podatki, ki jih je dala lanskega julija anketa 62 nekdanjih gojencev, ki so zapustili ljubljanski Zavod za slepo mladino po osvoboditvi. Kako jim prisluhne okolje, v katero jih privedejo pota zaposlitve? Ali najdejo zahtevani čut pravičnosti ali pa zgolj tisto brezbarvno sočutje, kakršnega nočejo? Tudi to je želela zvedeti med drugim anketa, razdrobljena na vrsto neposrednih, življenjskih Vprašanj. Tistega julijskega dne je izpolnilo vprašalnik 42 moških in 20 žensk. Starost: več kot polovica od 20 do 30 let in 12 od 30 do 40. Poročeni so (27); Vsi razen šestih zakoncev so starši enemu (12), dvem (7) in štirim otrokom (1). Stanovanje imajo, so zapisali. V komfortnem stanovanju jih živi 7; od teh jih ima 5 celo svoje hiše. Stanovanje »zasilne kategorije« ima 29 nekdanjih gojencev, medtem ko jih živi 5 v zelo slabem stanovanju. Vprašali so jih, kam jih je vodila njihova pot neposredno iz zavoda. Zaposlitev ali nadaljnje šolanje? Od 62 nekdanjih gojencev jih je zapisalo v anketno polo 48, da so končali osemletno šolanje (od teh 20 v zavodu, 20 pa so jih prešolali v normalno šolo), 16 gojencev pa ni dokončalo šole zato, ker so odšli v nadaljnje usposabljanje v Center za rehabilitacijo v Škofji Loki, ali pa so se Vrnili domov. Med osemletnim šolanjem so opravili v zavodu za slepo mladino razne šole in tečaje: 5 gojenk gospodinjski tečaj, 3 šolo za učence v gospodarstvu, 5 gojencev pa se je izučilo pletarstva. Za slepo mladino je posebno značilna želja po nadaljnjem usposabljanju. Precej učencev je opravilo že v zavodu kar več tečajev hkrati, prenekateri nadarjeni gojenci so postali dijaki na gimnaziji (13), učiteljiščniki (3), 2 od anketiranih sta v zagrebški bi-rotehnični šoli in po eden na beograjski daktilografski šoli, na filozofski fakulteti (germanistika) in eden na pravni fakulteti. Med nekdanjimi gojenci, ki so sodelovali v anketi, jih je največ zaposlenih v telefonskih centralah (32), postali pa so še: fizioterapevti (5), uslužbenci (3), pedagogi (3), fizični delavci (9). Pet je študentov, 4 so nezaposleni, 1 pa Upokojen. ' Značilno je, da so to povečini Zelo prizadevni, marljivi ljudje, saj so njihovi predpostavljeni z njimi navadno zelo zadovoljni. Na svojih delovnih mestih se sprva sicer teže privadijo, nato pa delajo zanesljivo in ostanejo dolgo časa. To so povedali tudi v anke- Mnoge katedre za ruščino so vsod enaki. Medtem ko lahko medtem ko so drugega povsem ti: od 52 zaposlenih jih je kar 43 bile ustanovljene (posebej ali pa priznamo nekaterim šolam pre- zapostavili. S tem pa seveda no-ostalo na istih delovnih mestih, le v okviru katedre za tuje jezike) cejšnja prizadevanja in rezultate, čem reči, da ponekod ni bilo za 9 jih je menjalo službe. Le-ti so že takoj v začetku delovanja do- ki so jih dosegle pri izobraževa- to objektivnih vzrokov. Kako napravili to zaradi boljših pre- ločene višje šole za izobraževanje nju učiteljev ruščine, pa spet pri naj na primer uvedejo pouk ru-jemkov ali zato, ker so jim nudili bodočih učiteljev. Na nekaterih drugih ugotavljamo, da ne more- ščine na neki šoli, ki za to nima stanovanje, dva pa zato, ker so od teh šol so ustanovili katedro mo biti zadovoljni niti z njihovo strokovno usposobljenih učite-ju v službi podcenjevali. za ruščino šele sedaj, po večlet- organizacijo dela niti s strokov- Ijev? V nekaterih šolah (posebno Slepi za pisalnim strojem daktilografov, preveč pa je tudi že telefonistov. Vzrok težavam so po eni strani vse bolj zamotane telefonske naprave, po drugi strani pa je opaziti naveličanost pri tistih, ki opravljajo ta poklic. Pravne vrzeli, ki jih bodo morali izpopolniti zakoni V podjetjih veljajo za slepe ista merila kot za zdrave delavce: doseči je treba normo. Večina slepih sicer normo presega, težave pa nastajajo ob nenehnem spreminjanju norm — zaradi izdelave novih artiklov. Ustreznejši delovni pogoji, boljše stanovanjske razmere in mnogo drobnih pozornosti kolegov v službah bi lahko pripomoglo, da bi se slepi na svojih delovnih mestih bolje počutili. Invalidi ponekod sicer občutijo tisto, čemur je mogoče reči humanost, vendar pa so to danes bolj kot ne izjemni primeri. Nezaščite-nost pri izbiri poklicev in pri delu samem — ves ta sklop neurejenosti bi morali rešiti Izpopolnjeni zakoni, ali pa bi jih morala zapisati podjetja med svoje pravne norme. Vrnimo se k 62 anketirancem, njihovi vsakdanjosti in tihim željam. ki so jim dali prosto pot v vprašalniku. Izmed anketiranih jih 50 sodeluje v raznih organizacijah, odborih, komisijah, društvih, sekcijah itn.; ukvarjajo se z glasbo, kjer še posebej s svojo sposobnostjo dosegajo uspehe. Polni so želja, ki so pravzaprav tako naše in vsakdanje, zanje pa vendar neprimerno teže dosegljive. Zapisali so npr., da si žele lepo urejenega stanovanja, družinske sreče, lepo vzgajati sina... Nekdo bi želel postati glasbeni -učitelj, drugi bi rad dobil mesto učitelja na više organizirani šoli z možnostjo kulturnega udejstvovanja, želel bi pisati v časopisju. In še tiste osnovne zahteve, ki pogojujejo človekov »vsak dan«; izboljšati materialno stanje, zvišanje socialne podpore, izboljšati odnos do slepega človeka. Anketa je opravljena in podatki zbrani; vendar je vprašanje, kdaj bomo dosegli, da vse te premalo glasno zahtevane želje po osnovnih človeških pravicah ne bodo več govorjene v prazno. — Edina slepota je neznanje — beremo Shakespearov citat ob vhodu novega zavoda za slepo mladino. To so gojenci zavoda premagali in jo — ob pomoči pedagogov še vedno premagujejo Dolžnost vseh drugih pa je, da jim pomagajo ugladiti njihovo nadaljnjo pot. . M. K. IB 19 a H i B a H B B 13 m B H B fl B S Med mladimi v kočevski občini ni pravega zanimanja za kulturo Po zgledu starejših mladi hlepe le za višjim materialnim standardom. Politične in delovne organizacije se za mladino sploh premalo zanimajo. Nikjer ni čutiti načrtnosti za kulturno vzgojo mladine. Te ugotovitve je pokazala nedavna anketa sveta za kulturo pri občinski skupščini, ki pa se je je udeležilo od 40 povabljenih le 16 delovnih in drugih organizacij, od tega 10 šol. , Mladino bi bilo treba nujno vključiti v kulturno življenje, predvsem tisto, ki po šoli ostaja brez zaposlitve. Vendar pa niti občinski odbor SZDL niti občinski sindikalni svet niti občinski komite ZK nimajo programov za delo z mladino, hkrati pa vodstvo Zveze mladine razpada. Tudi v delovnih organizacijah se nihče ne ukvarja z mladino in njeno kulturno vzgojo... Zato mlad človek, ki gotovo čuti potrebo po vsaj eni obliki kulturnega življenja, najpogosteje nasede vplivu kiča in šunda, s katerima se vedno srečuje. Cut za lepo si oblikuje s prebiranjem različnih revij, gledanjem filmov in televizije, pogosto pa tudi z duševno hrano, ki jo nudi vsaka trafika za IN-dinar... »DOLENJSKI LIST«, 29. DEC. 196fl Vsaj pol kolone lepi knjigi! Vsak, kdor prebira tuje časnike, ve, da imajo vsi veliki časniki enkrat, dvakrat, nekateri celo vsak dan objavljen prispevek s knjižnega trga. Da ne omenjam pri tem raznih tednikov in štirinajstdnevnikov, ki posvečajo dogodkom s knjižnega trga tudi po cele strani. Pa poglejmo naše, ljubljanske tednike. Nedeljski dnevnik na primer, ki se postavlja z visoko naklado, posveča na 24 ali še več straneh prostor vsem mogočim stvarem. Brez škode za prostor bi lahko posvetil vsaj pol kolone kaki knjigi. Recimo eni sami knjigi. Če vzamemo, da vsak izvod prebero trije ali štirje ljudje, bi to pomenilo, da bi pri nakladi 145.000 izvodov prebralo tako poročilo o knjigi kake pol milijona ljudi. Seveda je vprašanje, kako naj bi bil ta prispevek napisan, da bi pritegnil tako veliko število najrazličnejših bralcev. Toda to je druga stvar. Manjka pa osnovna misel, da bi tako razširjen časnik pisal redno tudi o slovenski knjigi. Če je njegov konkurent včasih že posvečal nekaj prostora tudi knjigam, pa je tega zadnji čas bolj malo. Toda treba bi bilo ■ knjigo prodreti tudi v ta naš tako imenovani zabavni tisk.,j SLAVKO RUPEL, BESEDA USTVARJALCEV, »KNJIGA«, 10—lij 1966 Edini poklic, ki se mu je v zadnjih sto letih podaljšal delovni čas Vsaka temeljita sprememba v šolstvu je bistveno spremenila položaj učiteljev, ker je predvsem od njih odvisna kvaliteta šolskega dela. Prva industrijska revolucija je na elementarni šolski stopnji ločila učiteljevanje od cerkovni-štva, na srednji šoli pa profesuro od teologije. Druga industrijska revolucija uveljavlja načelo, naj imajo vsi, ki se poklicno ukvarjajo z vzgojo in izobraževanjem, visokošolsko izobrazbo ne glede na starost svojih učencev, in jim v skladu s tem izboljšuje tudi materialni položaj. Ker je individualizacija pouka poglaviten pogoj njegove učinkovitosti, že prehaja v prakso spoznanje, naj poučuje učitelj hkrati manj učencev (do 25) in naj ima več časa za pripravo na delo. Učiteljski (profesorski) poklic je edini, ki se mu v zadnjih sto letih ni skrajšal delovni čas, pač pa se mu jo podaljšal, in ta preobremenjenost učiteljev je resna ovira za izboljševanje učnega dela. Povečana družbena vloga učiteljev stopnjuje usmerjenost družbenih ved k raziskavam o sociologiji tega poklica. Pri nas še bolj govorimo o idealnem »liku vzgojitelja«, manj pa imamo socioloških analiz obstoječega stanja, ki bi zlasti na šolah brez tradicije opozorile na potrebne izboljšave... VLADO SCHMIDT, SOLSKA REFORMA BREZ METODO- . LOGIJE, »TEORIJA IN PRAKSA«, ST. 12, 1966 liBBI Pomen kateder za ruščino na višjih šolah so vpi-so vpi- Kakšen je materialni položaj nem delovanju, medtem ko na zaposlenih slepih invalidov? Do- drugih šolah niso predavali ru-volj o tem pove anketa: slepi fi- ščine niti kot pomožni predmet, žični delavci zaslužijo od 21 do Res je, da pogoji za ustanovi-45.000 din, telefonist od 30 do tev katedre za ruščino niso po- jali število študentov, M šali ruščino, z onimi, ki šali angleščino, bi ugotovili, da je na nekaterih šolah mnogo več zanimanja za angleščino. Tudi za to so nekateri objektivni vzroki. Vprašanje je, koliko so v določenem mestu in njegovi okolici (predvidevam, da se vpiše iz teh krajev največ študentov, ki žele biti učitelji, v mesto na višjo šolo) v osnovnih in srednjih šolah poučevali ruščiho in koliko nostjo posameznih učiteljev na vaških) pa sem lahko spoznal teh šolah. drugo skrajnost: ruščino preda- Poudariti želim predvsem de- vajo nestrokovnjaki (učitelji — janske potrebe ustanavljanja študenti nekaterih višjih peda- kateder za ruščino na višjih šo- goških šol in na žalost celo uči- lah, izpopolnjevanja učnega oseb- telji, ki so diplomirali iz ruščine angleščino ali kaj drugega. ja na teh katedrah in čim boljše na VPŠ ali njej ustrezni šoli, pa Vprašanje je, kakšna je bila stro- organizacije dela. Vse to namreč ne znajo ruščine dovolj, ali pa jo kovna raven učnega osebja? Kosova, še bolj pa je nerešeno (verbotonalne metode pri gluho- izvira. jz. dejanskih potreb naše znajo dokaj slabo). Reveži so ti- liko se je s pomočjo raznih sred- vPrašanje materialnega vredno- nemih), vedno akutnejši proble- socialistične skupnosti. sti otroci, ki pridejo v roke uči- štev za informacije in stike raz- enja takega poklica, čeprav slo- mi okrog vedenjsko motenih Rusčmese ne učimo le žara- telju, ki se sam ne zna jezika, ki vijala tudi ljubezen do ruskega ni na dveh višjih izobrazbah. otrok ipd., bi morali biti stalni di določenih komercialnih intere- ga poučuje in jih torej uci napak jezika knjizevnosb in narodov Prav s-dai ie nrecei govora o signali ki bi narekovali spre- sov. temveč zato, ker je to edini Napak učiti pa je huje, kot sploh SSSR? Ah smo lahko zadovoljni spremembi zakona o Jposebnem mfmbo’ učnih programov in svetovni slovanski jezik, zaradi ne učiti, kajti kasneje je težje po- s kvaliteto in številom takih ak- šolstvu, ki naj bi tudi v kvalifi- nova prizadevanja na področju njegove lepote in blagoglasja in pravljati napake, kot pa se na kacijskem pogledu določil mini- izobraževanja telesno in duševno Pa zaradi bogate književnosti. novo učiti. v . ■IPalne zahteve. Poudarek je na motenih otrok. .^'/ezm Jzvršm svet je pred ne- Vse to kaze, kako vazno je, da dvojni višji oziroma visoki izo- Na koncu bi posebej opozoril kaj /eti priporočil našim šolam, je v naših pedagoških akademi-P^azbi. Ako bi na primer nekdo na odprt problem šolanja vzgo- naJ lzmed jezikov uvedejo pred- jap osriroma višjih pedagoških končal visoko defektološko šolo jiteljskega kadra za delo v po- vsem pouk angleščine in ruščine, šolah organiziran pouk ruščine ? Zagrebu bi potemtakem moral sebhih ustanovah. Vzgojitelji se vendar so to v raznih krajih na strokovni in pedagoški ravni, svetovnega slovesa končati še višjo , pedagoško Solo sedaj šolajo samo za predšolske sprejeli različno. Tako so npr. da pravilno poučujejo in vzgaja- ge večji užitek Predmetne ali pa razredne smeri, ustanove, nimamo pa vzgojiteljev, nali ponekod prednost samo jo kadre — učitelje ruščine, rako široka izobrazba pa je za ki bi zadostili vzgoji osnovno- enemu od omenjenih jezikov, Ce bi samo formalno primer-Pčenje v posebnih šolah in za- šolskih otrok. Težko je dolo- Vodih preširoka in tudi predraga, čiti izobrazbo takim vzgojite- j^raksa čedalje bolj zahteva, da ijem. Po eni strani naj bi pomadi se šole, ki izobražujejo kader gali utrjevati obstoječe učno zna-2a delo v posebnem šolstvu, or- nje, voditi učne ure in ostalo, kar ganizirale tako, da bi ustregle je v zvezi s šolo, po drugi strani enim kakor tudi drugim zahte- pa bi morali otroku v internatu Varr>. nadomestiti dom. Zavedati se Potrebna bi bila tudi dobra moramo, da prežive otroci v in-Povezanost in koordinacija med ternatu tudi devet let svojega defektološkimi šolami v Jugosla- življenja in da je v veliki meri Zdi se mi nepotrebno šolati odvisno od zavoda, kakšno vzgo-B-lološke kadre kar na treh šo- jo bodo otroci dobili. Zlasti važ-iah, ker bi to lahko za vso Ju- na je zdrava rast v dobi adole-goslavfjo opravila ena sama šola. scence. Vzgojitelji bi morali biti trenutno ljubljanska pedagoška ljudje s širokim znanjem stroke dkademija ne daje možnosti za in posameznih veščin (likovni' rddni študij tiflologije, zato mo- pouk, gospodinjstvo, politehnika, faki študenti najprej osvo- fizkultura, glasba itd.), da bi kar Pti študij ortopedagogike in nato najbolj zadostili zahtevam šole s® diferencialne izpite iž svoje in vzgoje. Obenem bi morali biti stroke. Ves študij bi bilo potreb- dobri poznavalci vseh traum, ki Po Prilagoditi dejanskim potre- sekundarno spremljajo otroke, am in ga v okviru države po-Postaviti. V vseh defektoloških plah pa bi bilo smotrno razmisli-! P eventualnih korekturah ob~ oječih učnih programov. ^ Strukturalne spremembe v motene' v duševnem in telesnem razvoju. S tem prispevkom sem morda le površinsko opozoril na kadrovske probleme, ki se kažejo v posebnih šolah in zavodih pri izo- Pekaterih posebnih ustanovah braževalnem procesu in edukaci-tsiabovidni), nove metode dela ji otrok z okvarami. Tone Kebe BARVNA REVIJA ZA ŠOLARJE PIONIR je odlično dopolnilo šolskemu pouku Pestra vsebina, poučna in zabavna, bogate barvne in črno-bele ilustracije so v veselje vsakemu učencu. Izžrebani nagrajenci iz 2. številke PIONIRJA so: • ZA SLIKOVNI KVIZ: Zinka Stopar, Zg. Selnica 21, p. Selnica ob Dravi; Danica Rozman, Teharje pri Celju; Ego Cokan, Žiri, Stara vas 51 • ZA SLIKOVNO NALOGO: Marjan Žohar, Latkova vas 28; Lado Bajt, osn. š. Lenart, p. Selce nad Škofjo Loko; Kovačič Marjana, Okoslavci 62; Marja Žigon, osn. š. Dol. Logatec; Slavko Rede, Pijterleje-va 6, Ljubljana; Alojz Fras, osn. š. Sladki vrh; Tonica Novak, Žerovinci 9. ZALOŽBA MLADINSKA KNJIGA LJUBLJANA, TITOVA 3 cij (javna predavanja za učence, starše in prebivalstvo, prireditve, tisk itn.) in če so le-te sploh bile? Poseben užitek je brati dela znamenitih ruskih književnikov v originalu, pa je poslušati pravi ruski jezik in ne tistega, ki ga nestrokovnjaki izmaličijo po svoje. In najlepše: prosto govoriti rusko, svobodno se izražati. Ce bo študent neke višje šole za učitelje vse to upošteval, potem bo postal ne le ugleden učitelj, temveč tudi osrednja osebnost, ki bo seznanjala svojo okolico s kulturo ruskih narodov. Sodobna lingvistika v SZ je zelo bogata znanost, ker so njena osnovna načela jezikovne analize (npr. za strojno prevajanje in pouk) uporabna tudi za druge jezike. Prevajalska literatura v SSSR je gotovo ena najbogatejših v svetu. Naša dežela je relativno majhna in niti ne more dati toliko denarja za prevajanje potrebnih del iz vseh dežel sveta. Kdor pa zna rusko, bo lahko prebiral angleško kibernetiko in francosko lingvistiko, japonsko fiziko, indijsko književnost, rusko-urdski slovar itn. Znanje ruščine (ki je po svoji strukturi sorodna slovenščini, srbohrvaščini in makedonščini) — čeprav samo pasivno — torej ne bo odveč nobenemu izobražencu. Dr. Vladimir Rehak, prof., Zagreb Vedenjsko težaven otrok v šoli Inštitut za kriminologijo pri pravni fakulteti v Ljubljani je priredil 23. decembra 1966 na osnovni šoli Riharda Jakopiča v Ljubljani za ravnatelje, pomočnike ravnateljev, razrednike vseh razredov, psihologe in socialne delavce osnovnih šol občine Ljubljana-Šiška diskusijski sestanek, s katerim je opozoril, da je obravnavanje otrok v osnovni šoli pomembno za njihov nadaljnji osebnostni razvoj. Uvodne besede so imeli dr. B. Skaberne, višji znanstveni sodelavec inštituta za kriminologijo v Ljubljani, prof. L. Bregant, psiholog mentalno higienske posvetovalnice v Ljubljani, M. Lužnik, direktor zavoda za šolstvo SR Slovenije, in H. Puhar, pedagog vzgojne svetovalnice v Ljubljani. Diskusijski večer je, kljub manjši zasedb; od pričakovane, opozoril na številne učno-vzgoj-ne probleme, s katerimi se šola, tj. tisti najbolj množičen dnevno srečuje naša osnovna šola, tj. tisti najbolj množičen učni zavod, skozi katerega se preliva celokupna življenjska sila našega naroda, naša bodočnost. Prirediteljem je pestra izmenjava mnenj posredovala dragocene sugestije za nadaljnje tovrstne sestanke, ki jih bodo organizirali tudi na ostalih osnovnošolskih učnih zavodih na območju mesta Ljubljane. Spričo koristi, ki nam jih nudijo tako organizirani diskusijski večeri, želimo, da bi jih bilo v bodoče čim več in ob čim številnejši udeležbi vseh pedagogov praktikov, ki poučujejo na osnovni šoli. VIATOR Svet osnovne šole Davorin Jenko Cerklje na Gorenjskem razpisuje prosto delovno mesto — učitelja razrednega pouka za določen čas (4 mesece). Nastop službe takoj ali v drugem polletju. Pohvala in graja »Spoštovani kolegi, dovolite dobro opravili pismeno nalogo mi, da povem ob začetku današ- da so bili vsi oproščeni ustnega nje konference nekaj misli o po- izpita. Vedno sem skrbel za red-nvali in graji. Prepogosto uporab- ne spisovne vaje in trud ni bil za-tjamo kot vzgojno sredstvo grajo man.« OBOGATIMO POUK MATERINŠČINE Z »MOJO KNJIŽNICO« _ . ___ „ _____ Vse ljubitelje dobrih knjig je »Prosvetni delavec« je učite- obvezno prebrati — v 3. razredu sač (glej Šesto berilo str. 226)i in zdaleka ne izkoriščamo vseh »Pomisli, kakšna sreča, da so razveselila nova knjižna zbirka Ije vztrajno opozarjal na novo dve knjigi, v 4. razredu tri, v 5. Obstoji vrsta možnosti, kako premožnosti, ki jiam jih daje pohva- dobro pisali.« ’ Moja knjižnica. Namenjena je zbirko. 2e ob koncu lanskega ko- štiri, v 6. pet, v 7. in 8. po šest. ko šolskega dela napotimo otroke ucencem osnovnih šol od 3. do 8. ledarskega leta je objavil knjižni C e primerjamo zahtevo po ra*.- k branju knjig. •la. Za kaznovanje učenca imamo izdelan cel sistem: ustni in pismeni opomin, ukor po razredniku in zzssrsjrjzssrz SFilrSTiS.? ‘celotnega učiteljskega zbora itd. redovalni konferenci so slabi. Za pohvale' nimamo ničesar. Iščimo vzroke in pričnimo pri n^ zna«^ ifidT^ka tajigl- n^natSlSov^/lfurednTkom ^ Premik^oziromf svob^noTz- Nekdaj ^bo^tTo^prebr^Tot Vst pa vemo, da ljudje radi sliši- sebi. Tovariši, ah je bilo naše se je lotila tega izrednega založ- zbirke V prilogi »Prosvetnega de- hirajo iz zbirke druge naslove za ■ j- -- — — I— obvezna, druga pa se mu bodo ponujala sama; posebno če jih bo Priporočanje knjig v učnem imel doma, ga bodo zamikala in ™ »s&-sssr«&2 sedo pohvale«. bo torej prebral vseh osem za svoj razred, bomo dosegli tisto. težnji da bi otrokom prišla v priporoeil vsem ^0^;^ šoldm. feva- Sestavljalci seznama so se roke dobra knjiga po dostopni prjčakovati je bilo da bodo uči- tega ?-avedaU. zato so tudl zaP1- »Tovariš uvraviteli bomo kat ^ je s^ad zf naPredek ,zaiož' telji pri sestavljanju delovnih na- da "a domače branje pripo- kar* želimo/ da bere iz želje, iz zalili ko so bdi vsi naši abZhmn * pnsp%vsl sr.edstva' k^;g3 Črtov za novo šolsko leto upošte- z,astl navedena dela na lastnega nagiba. Seveda bo treba »Tovariši, vsi učenci, ki sem ti sprejeti v šote drlne strov ^ tUd‘ Presenetl-11V0 vali Mojo knjižnico in predvidel'.. ™ncu P.a Poudarjajo se to: »Uči- marsikdaj prebiti led pri starših, sprejeti v sole druge strgp visoka naklada. katera dela naj bi prebrali vsi telji naj v izbor del za domače ki pogosto ne Stedijo pri nakupu Knjige so sedaj na razpolago njihovi učenci in. kako bi tudi branje vključujejo tudi e a- > učnih pripomočkov, ličnih šolskih zadostnem številu in povsod, druge knjige iz kompleta korist- Priha.laJ° na knjižni trg. ako s torb in podobno, a nimajo prave- ____ SpTBjctl jih lani učila matematiko, so nje?« uspešno opravili sprejemni izpit »Pst, nikar tako glasno, da se za šole druge stopnje. Tako sem ne bi učitelji prevzeli!« vesela, da so se lei>o izkazali«. »I, no, kaj ne bi. V tem razre- * • * du je bil vseskozi dober material. Veš, kakšno leto je pa material čisto zanič.« ilPSIllS iporabili v učnem procesu ^znam sproti dopolnjuje in raz- ga ocjnosa do otrokovega domače- 1 . -, v -i .. IIJ v* r~, t r 4- v\ 4- /-»V s rs 11 1 _ • * , i , _ _ _ Na, zdaj pa res ne vem, pri lepote in spoznajo človeške vred- ko akcijo. * * » čem sem. Onikrat smo tako lepo note. Kadar gre za uresničevan ie Ob nakupu učbenikov so knji- duipi° stanje na knjižnem trgu sjk sestankih, priporočiti nakup, P.Ln5„ji cijl nai se‘ odločilo, da bodo svol hvale, zdaj pa kar ne najdemo tiskanje in izdajanje knjig in tudi komplet Moje knjižnice za posa- ■ “ ^j iv«., /to hvkj t n J i^viczjciiijc iviijig ni llh.1. r\ OTlljoic u Iva v/J c zviij iz i' aCel?-t^ve//Y?_! i./b./5.-' ga. ki jo lahko večkrat vzame V »Tovarišica Lojzka, moram za učence, za učitelje pa menda je še več — učence pravilno vo- razumljivo z dl o različen, kar je , _ , roke in ga spremlja skozi življe- vam povedati, da nisem zadovo- ono drugo'- grajaj slabega, da se diti h knjigam. To pa je ens bilo odvisno od njihove izobrazb^. ' .^ . J.,. ' , . tjcn z znanjem zgodovine pri va- bo poboljšal, in dobrega, da se ne osnovnih nalog učiteljev v osnov- lastne uvidevnosti za otrokovo ,_________________________________________.'..'If/L.. ših učencih. Zdi se mi, da niste dovolj prizadevni, premalo se poglabljate v metodiko, vaše priprave na pouk so prekratke in niso dovolj razčlenjene, nisem opazil, da bi navajali učni in vzgojni smoter, videti je, da se vam preveč mudi. Torej, malo več resnosti prosim.« * • • »Tovariš inšpektor, ali ni lepo, da so učenci naše šole dosegli vri reševanju nalog objektivnega fipa prvo mesto v občini?« »Da da, ampak ravno z baše šole so bili tisti, ki niso znali rešiti naloge številka 6. Postaviti je bilo treba samostalnik gosli v orodnih množine.« * • • »5. a razred je bil na športnem dnevu najbolj discipliniran.« »Saj ni čudno, to so učenci iz boljših družin.« * * * »Tovariš Janez, tvoji učenci so se včeraj lovili po hodniku in povzročali nered in nemir. Mislim, da se jim boš moral kot razrednik malo bolj posvetiti.« * * * »Pri sprejemnem izpitu za gimnazijo so naši učenci tako bi poslabšal. Velimir Batič nr^“hli^aTVp^;eio Se. od zaupanja do knK- ^ Pri «51. nje. Zgodilo se bo celo, da bodo starši segli po knjigi, ker bo pač materinščino •'arin in seveda tudi od niihove dinski književnosti, bogatijo na jih še lična oprema in ilustracije, V zvezi z' zbirko, v katero so ki v mladinskih delih opravljajo smotrno vključena vredna dela za pomembno funkcijo. Tudi uredi- branje, se odpira nešteto možno-tev vsake knjige z razlago manj. sti> tudi razni učni prijemi Ven-znanih besed in s spremno bese- dar n', mogoče o njih govoriti V do prispeva, da je knjiga ustrezna tem okviru. Ze zaradi razlogov, šolskemu delu. ki so bili doslej navedeni, bi m- Marsikatera knjiga, ki je učni diferentnost učiteljev do Moje načrt ne imenuje, a je v zbirki, knjižnice pomenila veliko kultur-bo našla primerno mesto v šol- no škodo. Prav nič še ni zamuje-skem delu — v 5. razredu bo no, treba je le takoj izrabiti, kar Bevkov Mali upornik dopolnilo k se nam dobrega ponuja na knjiž-odlomku. ki je v Petem berilu. nern trgu. V uspešnem delu e V 0. razredu bosta učencem ko- knjigami bomo našli tudi lastno ristno branje Murnikov Lepi Ja- zadovoljstvo, ničar in Čopičev Nikoletina Bur- Darja Kramberger Še o kontrolnih nalogah O preverjanju znanja s kon- prvi pogled nosi krivdo slavist trolnimi nalogami je bilo že veli- sam — učencev še ni prežel z za-ko napisanega. Kakor se učitelji vestjo, da morajo upoštevati pra-ogrevajo zanje, ker jih pri oce- vopisna pravila, kadarkoli se pis-njevanju rešujejo iz časovne sti- meno izražajo. Zakaj tega ni sto-ske, tako jim nekateri pedagoški ril? Ker ni hotel? Ker se mu ni svetovalci nasprotujejo. Rado se ljubilo? Ker je sam le na pol včasih zgodi, da ostane ocena pismen? Morda vendarle le zato, kontrolne naloge tudi zaključna ocena v spričevalu. Tako brez pomena kontrolne naloge vsekakor niso, da bi jih morali vnaprej obsojati. Ce se zavedamo, da ocena pismenega ker mu natrpani učni načrt ne daje časa, da bi snov dovolj utrdil. Cim predavatelji sami ne posvečajo jeziku potrebne skrbi, čim jih le teoretično moti, da je v Sklonjene nad knjigo preverjanja ne sme biti edina, nalogi polno pravopisnih napak, in če nam je prav, naj bo kon- praktično pa dobi učenec zanje Davidova kramljanja OBISK STARE GOSPE je ^cSSl1' alfSrJčt vSjrSel^elfdel^potem naprej P^tal prepričan, da mora J® Odločala misel, ali bo uc.- hm kontrole celo nrav na lezlk paziti le pn pouku slo- telj zbirko tudi res zahteval. Sla- ]e,taka oC,iika kontrole celo prav venščinei pri drugih predmetih be izkušnje z učbeniki, ki jih primerna. pa ta nadloga odpade. -Tako se starši kupijo, a med šolskim le- Kadar popravljajo kolegi kon- dostikrat zgodi, da tisto, kar sla-tom pogosto neizrabljeni obležijo trolne naloge, je v zbornici vedno vist z muko napravi, pet drugih doma v predalih, ustvarjajo pri zabavno. Nekateri glasno pripo- predavateljev nevede in nehote starših nezaupanje do knjig. vedujejo o neznanju učencev, podira prav s tem, ker jim ni V mariborskih knjigarnah so drugi se razburjajo nad malen- mar, kako se učenci izražajo. Vsi smo jo pričakovali, skoraj torej sem! Prosto, a sodobno po Njej pa se je pridružila še tuje- razmeroma zadovoljni s pro- kostmi, tretji se bogve zakaj po- Pri predmetih, kakršni so ma-vsi smo se pred njo tresli, tu in nekem Descartesu) z vsemi svo- jezična članica, ki je merodajnemu dai0 Moje knjižnice pred pričet- tajč, četrti trde, kako slabo ob- tematika, slovenski in tuji jezik, tam pa se je našel tudi kak ju- jimi udi, previdno je pokljukala udu pokazala z otroško roko na- ko7a..pj(?uka; \Pri izvzamemo vladajo učenci pravopis. so kontrolne naloge ne le potreb- nak, ki je dejal: »Kaj mi pa mo- na pisarniška in zbornična vrata risan in prebarvan pogled na Utmitelje knjig, ki so kupoval? Ta očitek je bridko resničen, ne, ampak tudi nujne. Kaj pa pri re!« Od nekod je namreč udarilo in vstopila. »Oh, lepo da ste pri- London. Z eno besedo: stari gospe kar vs®" Ne le, da v kontrolnih nalogah zgodovini, zemljepisu, prirodopi- oSkafa/ete^vsfsoidme^ru- pfsf je^mdi "znala metvaS Se^Sti in^vse^ve^l? ^ dLkota^go izU^ZT s^e mrgoli pravopisnih napak, tudi su. književnosti, giasbeni vzgoji žine, malo pojamrala, malo pobr- zato je objela ugledno članico na- D^žinskl očl s^zrabik te knjižnice). Njihovo zadovoljstvo *z™e je nerodno zapleteno, in drugih Dredme,pHna ^ 80 ^ navaTa d^ge nfslove nalogi je tako: če ie naslov tak, ra storiti, da jo bodo, če ie po- po njenem odhodu veliko govo- ^mžintolema’ ^ N^Jno « je treba ustaviti pri da ^nec razume in mu je trebno, obvlada« boije. Nespa- rili. Obračali in potvarjali so nje- pa pojdimo.« Stara gospa je svo- in nekritično primerjali s podob- člane naše družine, pa tudi na no predvojno gospo in ugotavlja- družinskega očeta nd pozabila li, da bistvenih razlik ni, ker ja- r'1 -| ———** —— ' _______________________„_______„ _ __________ ____________________ Stara gospa in njeni udi so problemu usklajenosti učnega na- čustvono bllzu’ v razredu skoraj metno ie s kontrolnimi naloga- ne besede in dejanja, jo kritično je ude enakomerno razdelila med vstajali in kot čarovniki ocenje- črta in knjižne zbirke. Založba ne bo nezadostne ocene. Kadar je mi pretiravati in smešno se jih vali člane družine in njihovo de- MK je v Delu 4. oktobra 1966 naslov njegovemu svetu doživlja- ie izogibati zato. ker jih učni na- lo. Člani so povešali ali ponosno pojasnila, kolikšna so odstopanja nja odmaknjen, tudi najboljši črt ne priporoča. Predvsem pa Sledil je enourni molk na hod- dvigali glave, ena pa je celo za- od učnega načrta in zakaj je do učenec ne piše kaj orida. In ali ni nai njihove ocene veljajo obema: bolko ne pade daleč od drevesa, nikih našega prebivališča, potem jokala. Nekdo od članov je po njih prišlo — tiskati je bilo tre- tudi z nami tako — beseda nam učencu in učitelju Cesto so izraz nihče pa ni prezrl njenega spre- pa je naš dom spet zaživel. Naj- temeljiti žehti nesramno predla- ba dela, ki so pošla, vključiti dela teče le tedaj kadar vemo o čem učenčeve nedelavnosti včasih pa menjenega imena. Ko je stara go- bolj pa naša dnevna soba, kabi- gal gospe, udom in članom dru- s tematiko NOB in podobno. V govorjmo Zatika se kada/ nima tudi nomanikliive učiteliev« raz- svojemu^stalnemu dmnmmnju^pa ^{^Tv^dSK^ S°S TSIn‘vendarle mol »a*e. Eno je res: kontrolne našo se obiskanci globoko oddahnili vodstvo, je razpostavila po mizi dela ih kako se ne dela. Stara stalo, ker so nekatera dela iz aarrl0 govoriti. Prepričana sem, loge prisilijo učitelja k razmišlja- in v spokojnem miru nadaljevali nepogrešljivo kavico in sendviče, gospa pa je vljudno ponudbo bla- učnega načrta sicer v zbirki, a da se tisti učenec, ki snov ob- nju. To pot že ne vem, ali naj se Izčrpani smo segli po obojem in gohotno odklonila. Člani družine ne v kompletu za tisti razred, kot vIada> tudi izraža dovolj pravilno, jezim nad sabo ali učencem, Če »it • smo njeno zavrnitev z razumeva- je predvideno po načrtu. Ponekod Kaj pa pravopis? Pri slavistu mi v 8. razredu zapiše, da so . _ . njem sprejeli. Ker nas je po vsem bi raje pritegnili Moji knjižnici, se bodo učenci vedno potrudili, brižinski spomeniki iz i. 1000 pred niče in jih znosili na svojo men- glasbo, je navil gramofon in za- tem kljub sendvičem začelo že saj je smotrneje, da je na primer da bi bilo napak čim manj pri našim štetjem da je Trubar raz- trge (glej SP stran 429 spodaj), vrtel odlično tujo ploščo, članica, pošteno zavijati po prebavilih, Jurčičev Domen v kompletu za 7 kakem drugem predmetu bo takoi svetlienec in stavek- Čeprav je Brskali so po teh visokih uradnih ki se ukvarja v času uradovanja smo se odločili za težko slovo, razred, njegov Sosedov sin pa v vse narob„. ' . ,, f . ... j knjigah, popravljali, izpisovali, 8 tujim jezikom, je pognala ma- Polni iskrenih prijateljskih besed 8. razrdu, ker imajo učenci odlo Inainf^i - ^ brisali omejene pripombe članov gnetofon, ker je hotela ustrezne- smo se poslovili. Nato smo z ve- mek iz njega v berilu. Domače / . ° ’ 0 °. od bb sP*ob strebo kljubovalni odvisnik. svoje delo. Oče naše družine so v zbornici prešli k neznanemu pogovoru, pograbili vse dnevnike in redovai- Član družine, ki se ukvarja z družine na robu dnevnikov, zapi- mu udu pokazati, da pozna tudi liko nestrpnostjo pričakovali pis- branje bo v tem primeru do- >mno sodobne metode dela, tisti pa, ki mo z uradno zahvalo in kar še polnilo k berilu, kar je pravilno, dela. se v družini ukvarja s slovenšči- sodi poleg. Ce bodo knjige v šolskih in dru- Na sam božični dan, ko so naš g>h knjižnicah, s premiki ne bo družinski oče v popolnem soglas- težav; otrok, ki bo kupoval zbir- ne govorimo. Kdo je kriv? Na Berta Golob sovali in imeli sploh ogromno sodobne metode dela, tisti pa, ki koristnega, prekoristnega Ko so to postorili, so pregledali no, je pokazal svojemu udu odlič-še matične liste, statut družine, no slovensko berilo za 7. in 8. pravilnik, zapisnike in še mnogo razred v srbohrvaščini. Likovnik, ju s člani družine določili svoj ko iz razreda v razred, pa bo družinski posebnež, je pokril mi- prosti dan. je pismo prišlo. Dru- končno prebral vsa ta dela in pri zo s tovrstnimi izdelki, a ga je žinski oče so ga vložili med pri- tem ni toliko pomembno, ali le- drugega. Potem smo prišli na vrsto običajni člani družine. Izpolnjevali smo njihove ukaze, pod- polomil, ker se je izkazalo, da spelo pošto, članica, ki se ukvar- to prej ali kasneje, pisovali, opravičevali, dodajali, z njemu dotičnim udom nimata ja z družinskim knjigovodstvom, Poglejmo še, koliko del je po brisali in imeli sploh veliko take- enakih pogledov na tovrstno de- je nanj napisala številko 3526,19, posameznih razredih, ki se sklada - ga in drugačnega dela. Po vsem javnost. Drug drugemu sta po oče pa so pozvali naslednji dan jo z učnim načrtom. V kompletu tem smo olajšani dejali: »No, izmenjavi pisanih pogledov napi- člane k mirnemu in resnemu de- za 3. razred'so štiri dela, ki jih zdaj pa lahko pride tista stara sala zoološko oceno, v popolni lu. Dobro so vedeli, da to niti ni predvideva tudi učni načrt, v 4. gospa.« tišini seveda, in se za zmeraj raz- potrebno, ker so bili člani lepo razredu pet del, v 5. razredu eno' In res je prišla. Pravzaprav šla. Situacijo je rešila biologinja, vzgojeni in so radi delali, kljub v 6. razredu tri, v 7. razredu se- se je pripeljala v nekoliko zarja- ko je mednju obesila staro avstro- temu da jih niso mogli nagra- dem v 8. razredu tri. Po posa- velem avtomobilu- (Imam avto, ogrsko sliko krapinskega človeka, jevati tako, kot so zaslužili. meznih razredih morajo otroci ■■■»■■■■■aanBanaaijBHaKnBaaiiHHaaMHaBnnaH Ste že poravnali naročnino za Prosvetnega delavca? i 1 m i ________ . i laaaaaBBaaBaaaaaBBBaaaaBBaaaaaaaaBaaBBBaaa* Tone Fajfar: ODLOČITEV Spomini in partizanski dnevnik. Izdala Cankarjeva založba, 1966. Opremil Tone Lapajne. 576 strani MINIATURNI KALEJDOSKOP IZ SODOBNEGA ŽIVLJENJA »Vohljači in prepovedane skrivnosti« Čeprav skuša avtor že s podnaslovom nakazati različnost posameznih delov v »Odločitvi«, se zdi, da je treba to delo obravnavati kot zaokroženo celoto, tako glede na vsebino kakor tudi glede na obdobje dogajanj. Tehničnih razdelkov je še več, kot jih omenja podnaslov, celo — pet: »Spomini«, »Partizanski dnevnik«, »Konec decembra« (1944), »Zadnji meseci« (1945) in »Dodatek«. »Dodatek« obsega doslej še neobjavljeno brošuro iz leta 1944 »Komunistična nevarnost« in pet »Pisem domobrancem«. Dosedanja slovenska memoarska literatura je dokaj skromna, Po besedah Cirila Zlobca uvr- onega razloga premalo ukvarjajo ščamo Branko Jurco med naše z lastnimi otroki, zaradi česar je za vsekakor častno izjemo, »Od- “»Ibolj izrazite mladinske pisate- lahko potem marsikaj narobe. ločitev«, pa velja poudariti, da je doslej naj večje tovrstno delo o NOV na Slovenskem.' Tone Fajfar je zbral zajetno dokumentarno gradivo — poudarjamo — kot osebna priča iz prve vrste vodstva OF in skozi vso NOV, od »odločilnih« aprilskih dni spomladi 1941 do zmagovitih majskih dni 1945 do zma-izjemami, ko je »skočil« — po nalogu OF — na hrvaško osvobojeno ozemlje oziroma pozneje v kolčno osvobojeni Beograd. Za določen del tega obdobja, od 18. aprila 1943 do 9. decembra 1944, razgrinja avtor pred bralca »Odločitve« celo formalni takratni zapis osebnih vtisov, ki ga je naslovil »Partizanski dnevnik«, oziroma, ki ga je za objavo izpopolnil z nekaterimi dodatnimi in temeljito preverjenimi pripombami. Iz teh lapidamih Fajfarjevih Ije. Značilno zanjo je, da se je opredelila za sodobno tematiko. V »Uhaču in njegovi druščini« je na zelo doživet in veder način opisala skupino otrok, učencev 6. razreda, ki si na nedovoljen način prisvajaja avtomobilske zhačke, v svoji novi knjigi pa je naredila kvalitativen napredek. »Vohljači in prepovedane skrivnosti« niso več samo neke vrste detektivski roman napisan za otroke stare od 12 do 15 let, marveč v literarno obliko prelito opozorilo posredno namenjeno vsem staršem, ki se iz tega ali V primerjavi z »Uhačem in njegovo druščino« so »Vohljači in prepovedane skrivnosti« kronološko prestavljeni za letcfdni naprej. Nismo več v 6. razredu Skoda je tudi, da pisma, ki sf jih med seboj pisarijo otroci, niso napisana z originalno otroško pisavo. To bi tiskano besedilo močno poživilo in mu dalo čar nepotvorjene pristnosti. Knjigo je ilustriral Božo Kos, vendar niegove ilustracije kljub osnovne šole, marveč v 7., kjer vloženemu trudu komaj^ še sledijo psihofizični razvoj otroke že ne- vsebini knjige, ki se že odmika usmiljeno selekcionira: nekateri razigranemu otroškemu svetu, seže stopijo v kritično razdobje pu- gaj0g v življenje doraščajoče bertete, drugi se znajdejo nepo- ^^ine ter v njeno zapleteno in Človek, KI JE VZLJUBIL PTICE Film, ki nas je v zadnjem času najbolj pretresel, je ameriški film z naslovom »Jetnik iz Alcatraza«. Sce- cnr-minov irsip vpra v nraVičnO narl:1 zani 15 naPisal Trosper na spominov veje vera v pravično podiagl resnične življenjske zgodbe stvar in izjemna sposobnost hitre ■- - - . . . presoje položaja s hkratno intuitivno oceno človeka s polnim zadetkom. Svoj prikaz zgodovinsko-pre-lomnih dogodkov je Tone Fajfar prepletel s plejado oseb — udeležencev NOV na Slovenskem, delno tudi na Hrvaškfem ter pozneje celo v Italiji (Bari), Srbiji (Beograd) in na koncu celo v Angliji (London). To je čudovit spekter človeških enačajev, od katerih so nekateri povsem nova odkritja. Tone Fajfar je v »Odločitvi« Cas in nezmanjšan pritisk zakona sta kemično opravila svoje. Nekdaj tako impulziven mladenič je postal nemočen starec, ki sta ga resignacija izmed številnih ilustracij partizanskem mitingu avtorja knjige »Odločitev«; v Hašanih (Podgrtneč) objavil poleg številnih pokrajin- glasni zapor Alcatraz, kjer je lahko skih motivov s poti še vrsto _svo- san2° ** Pisal-jih lastnih, prav umetniško izdelanih portretov in skupinskih risb z raznih partizanskih mitingov pa tudi iz življenja med NOV, s čimer jih je otel verjetni pozabi. Z »Odločitvijo« je avtor poravnal svoj častni dolg kot priča in sooblikovalec najprelomnejših odločitev slovenskega naroda ter hkrati ustvaril velik temeljni tekst o slovenski NOV. Jaka Slokan sredno pred njenim pragom, tretji pa so še vedno v sorazmerno enostavni in neproblematični predpuberteti. Nekaj pa je vsem skupno: nahajajo se v tistem življenjskem obdobju, ko ]im postaja doma in v šoli pretesno, za-• radi česar podzavestno in zavestno iščejo pot do ventila, ki naj bi jim kar najhitreje odprl pot v svet odraslih, (navidezno) poln neomejene' svobode in najrazličnejših privilegijev. Vznemirjeni zaradi številnih nejasnih hotenj in neizoblikovanih predstav o hitro bližajoči se bodočnosti, zajeti v burna hormonalna dogajanja v lastnem dozorevajočem telesu, so zaradi splošne krhkosti še Stju^irSaU iep?our posebno potrebni skrbnega vode-•— - ■ ■ nja, tople opore in prijateljske besede. Zato lahko postane tembolj usodno, če se zaradi boja za obstanek, ponekod pa tudi zaradi težnje po čim višjem standardu, družinska skupnost zreducira na zgolj formalno združbo ljudi, ki ima mimo mesečnega gospodinjskega proračuna skupno samo še hišno številko, isto streho in bežna občasna srečanja, vsekakor preveč površna, da bi starši lahko zadovoljivo spremljali nagel telesni in duševni razvoj svojih doraščajočih otrok. ki v eni osebi zdru- kaznjenca Roberta Strouda, dvakrat-neg ubijalca, ki je zaradi svojih, zločinov presedel v zaporu 53 let, od tega 4 desetletja samo v samici. Osamljen in po naklučju vanjem ptic. Čeprav je imel samo osnovnošolsko izobrazbo, mu je z vztrajnim študijem uspelo pridobiti si toliko znanja, da je postal odličen ornitolog, čigar članke so objavljale najbolj ugledne strokovne revije. Kljub dolgoletnemu vzornemu vedenju in očitni afirmaciji v znanstvenem svetu pomilcstitvne nikoli ni dočakal. Nasprotno: ko je že bil na pragu novih znanstvenih odkritij, so mu prepovedali, da bi se v svoji celici še nadalje ukvarjal z nego in proučevanjem ptic. Sredi neumornega znanstvenega dela so ga premestili v zlo- A v tori ca, In monotonija jetniškega življenja do - mntprp dv°h otrok kraja zlomili. Čeprav je postal sve- žuJe lunKCIJO matere uv^n oifok., tovno znan ptičeslovec, je zadnji dve žene, učiteljice, javne delavke in leti svojega življenja samo še bedno pisateljice, je svojo zgodbo za- snovala in izvedla na življenjsko »Sodobna pedagogika« 9-10 Na uvodnem mestu 9. in 10. Štefke revije Sodobna pedagogika je r»zpi'ava dr. Vlada Schmidta, ki je ^binsko pomemben prispevek k 'tpravi o Predlogu reforme Sol II. f-dpmje. V. njem olbravnava avtor P^lej neobdelano vprašanje — me-'ddologljo šolske reforme in poudar-;*• da Je med njenimi osnovnimi na-JpSami »odgovarjanje na vprašanje, *»ko posegajo na to področje družina znanost, ideologija, prosvetna »nlltlka in neposredna udeležba sa-•dcupravljalcev«. Na to vprašanje pa ?° — tako pravi dr. Vlado Schmidt to v svoji razpravi tudi dokazuje sestavljale! predloga napačno od-»ovarjali. Zgrešeno je namreč nazi-*hJe, da za obvladovanje šolske re-j?Ijne zadošča ideološka zgrajenost. Jkdalistična politična usmerjenost In j?a znanstveno raziskovanje pri tem ' Potrebno. Šolska reforma je res Sjtzorlšče ideologije in politike, ven-?r.r tudi znanosti. Ce posegamo v t?tsko problematiko z reformo, po-1C‘n Je nujno znanstveno raziskova-Zah. Problematike. Šolska reforma -mteva kompleksno raziskovanj e „ij[oJnl ustanov, ki bt ga moralo j ati koordinacijsko telo, kate-lo&u hi sestavljali zastopniki psiho-®kih, socioloških in ekonomskih jJ^lskovalnih inštitutcij, V ta na-daJ1 th bilo treba okrepiti sedanji pe-ustanovi s sposobnimi raz-t^ovalct, ustanoviti pedagoški inšti-v Zagrebu, razviti Jugoslovanski Sva, 18 proučevanje šolskih in pro-vprašanj v močan oedagoški Ijjrjtttit ter vsem pedagoškim raz-k. °valnim ustanovam omogočiti, da v organizirale raziskovalno mrežo “■um lah- V šolah bi morali razviti ^Previjamo faze«,' da bi lahko že t(w0l v začetku ugotavljali učlnkovi-leu devetega in desetega šolskega toiz« Prl nastajanju in Izvajanju rego ♦ Da bl odigrale pomembno vlo-thtli univerze in pedagoška dru-a ter deloma pedagoški tisk. koncu ponovno poudarja dr. auo Schmidt osnovno misel svoje ftilrjuve razprave, namreč — da Je refr.0dolc*ko dobro Izvedena šolska krclh so-vorf^dr. °Janez Sagadin ščo je navaljal s tiskarsko barvo; delno s krpo, delno z roko ter s kovinskega materiala, s katerim n ost v risbi sami in v precej zah- ,J*«’ametrcvVa natančne-ie ocenjevanje ta je temno obarvala površino, tem očistil površino, medtem ko je podoba nastala, in se v tem tevnem tehničnem postopku pa £0r« (V prtipevkutaŽnnSiovom vlu- Prvotno risane in P0*®111 izjedene je barva v globinah ostala. Pa- bistveno razlikuje od navadne pe- dokazujeta nagnjenje in sposob- *»zisk™? ,uiencev pri pedagoškem ?rte Pa s0 ostale bele. Jedkanico pir za tiskanje je v tem primeru rorisbe. Jedkanica pa ima seveda nost za grafično izražanje. n3u)- le potem odtisnil na papir s po- prej namočil v vodi, da se je še to prednost, ki jo imajo skoraj T. Stegovec poglobljeno matiko. osebnostno proble-VIATOR Njegova jedkanica ima značaj realistične študije. Pri tej mu je bil enako važen obraz kot lasje, očala in tekstura pletenega puloverja; zato so vsi ti deli na podobi enakovredno zaživeli. Por- Nove knjige KAŽIPOT OB RAZPOTJU Deset let je že tega, kar je klinični psiholog prof. Zdravka Neuman ndpisal prvo svojo knjižico namenjeno mladini, ki stoji pred življenjsko važno odločitvijo — pred izbiro poklica. Čeprav je bilo delo natiskano v 7000 izvodih, je že zdavnaj pošlo. Zato se je avtor odločil za revizijo teksta in za njegovo ponovno izdajo. Da bi dobil z mladim bralcem kar najtesnejši kontakt, je avtor knjižico z naslovom »Od želje do odločitve pri izbiri poklica« napisal v drugi osebi. Prebirajoč toplo napisane vrstice, dobita mlad fant in mlado dekle — ki ju pisec kot starejši tovariš tika — zadostno orientacijo o- resnosti in pomembnosti pravilne poklicne izbire. Osnovno avtorjevo vodilo je Sokratov izrek »gnothi seauton« (tj. spoznaj samega sebe), saj brez iskrene poglobitve vase res ni mogoče preceniti lastnih močnih in šibkih strani, ki živo posegajo v našo usodo pa tudi olajšujejo ali pa otežkočajo uresničitev naših poklicnih in drugih želja. Posebno dragoceni sta zadnji poglavji »Poglavje namenjeno dekletom« in »Ce imaš duševno ali telesno hibo«, kjer se seznanimo z modernimi in humanimi avtorjevimi koncepti: To potrjujejo tudi zaključne besede: »... nikar ne obupaj, tudi če imaš tako ali drugačno telesno in duševno pomanjkljivost. Saj nisi sam. Pomagali ti bodo... V življenju boš lahko prav tako zadovoljen in srečen kot večina drugih ljudi. Sreča ima namreč več imen. Da, človek se lahko tudi hujši telesni ali duševni pomanjkljivosti upre, jo premaguje in nazadnje zmaga...« Želimo, da bi vsebinsko bogata in primemo ilustrirana knjiga s tako aktualno tematiko prišla v roke vsej naši do-raščajoči mladini in ji olajšala uspešno izbiro življenjskega poklica toliko pomembnega za njeno osebno srečo in v korist vse naše družbe. Knjižico bo založila Cankarjeva založba v Ljubljani. ARHITEKTURA XVI. STOLETJA NA SLOVENSKEM Nace Sumi — »Arni^emur« XVI. stoieija na sioven^Kcin«. V ou-ga-tem založnišnem prugiamu o puo-maci iiKOvni umetnosti je Sioven-SKa matica tista zajo^msKa msa, Ki je nedvomno že po tradiciji načrtno tuerbeta za tisicanje in popularizacijo liKovne, oziroma upodabljajoče umetnosti, iviea zadnjimi novostmi pa prinaša »ArliiteK-turo XVi. stoietja na SlovensKem« izpod peresa Naceta Šumija. Čeravno periodizacija po sioietju ni prikladna, se je je avtor kar moral posluziti, saj ga raznorodni pojavi v slovenskem stavbarstvu silijo k temu; ob vrednotenju takega gradiva se namreč znova pojavlja vprašanje, kako je sploh mogoče obravnavati stavbarstvo XVI. stoletja pri nas kot organično celoto. Ze omenjanje novejših odkritij o vplivu renesanse na Slovenskem, ob prejšnji pozni gotiki, pa o likovni dejavnosti reformacijskega gibanja nakazujejo raznorodne ustvarjalne elemente arhitekture. Spričo tega, da še marsikaj v domači umetnostni zgodovini starejše dobe ni dovolj raziskano, se je Nace Sumi znašel pred težavno nalogo, da ob vseh raznorodnih sestavkih arhitekture razčleni te pojave sintetično in jih obogati z novimi spo-z -nji in vrednotenjem. Najtežje je bilo nadrobneje razmejiti notranjo perlodizacljo stavbarstva KVI.stoletja, pri čemer avtorju ni šlo zgolj za stilske opredelitve m svojskosti, marveč tudi za gostoto spomenikov, upoštevajoč prevladujoče naloge in regionalne težnje. Zato je Nace Sumi porazdelil stavbarstvo na Slovenskem v tri obdobja; Prvo obdobje zajema čas nekako od 1480—1530, ko sprejema stavbarstvo nove naloge in se spričo vpliva renesančnega sloga spremenijo tradicionalne stavbarske prvine. V drugem obdobju — od 1530— 1580 — se ob tujih pobudah lastne inačice vežejo z novimi izrazili s tradicionalnimi prvinami. V tretjem obdobju — od 1580 do začetka XVI. stoletja — se da opaziti začetek vpliva manierizma ter težnje, da bi stavbarstvo krenilo v novo smer, hkrati pa tudi vplivno deluje severna renesansa. Četudi Sumijeva »Arhitektura XVI. stoletja na Slovenskem« nima namena, da bi zgodovinsko zajela celotno stavbarstvo, pa je avtor določno pokazal ob odbranih primerih na temeljne smeri arhitekture te dobe v Sloveniji. Tu pa je nedvomno obogatil vedo z novimi spoznanji in aspekti. St. 1 Slabo stanje šolstva v Loški dolini Na zadnji konferenci krajevnega odbora SZDL Loška dolina so člani razpravljali tudi o šolstvu. Osnovna šola v Starem trgu vključuje v pouk s področja Loške doline in Babnega polja 409 otrok. Uspehi na področju vzgoje in izobrazbe so povprečni — vendar zadovoljivi, glede na težke pogoje, v katerih ustanova deluje. Vsako leto konča osemletko z uspehom povprečno 34 učencev. Široke možnosti zaposlovanja mladine še pred nedavnim, ne glede na izobrazbo, so povzročile, da so učenci zapuščali šolanje že v nižjem razredu, takoj, ko je osemletna obveznost potekla. Taka praksa je občutno posegla v sistem in objektivne kriterije in škodljivo vplivala na kvaliteto jn dejanski uspeh. V letošnjem letu pa bo končalo šolanje v šestih in sedmih razredih 28 učencev, kateri pa bodo vsi na- daljevali šolanje z željo, da z uspehom končajo osmi razred. Brez dvoma, da se pri tem kaže ena pozitivnih posledic gospodarske reforme. Osnovni problem, ki postaja vsako leto bolj pereč, je pomanjkanje šolskih prostorov. Pouk se vrši v 15 oddelkih, v 12 učilnicah — 10 učilnic je na centralni šoli v Starem trgu, 2 učilnici pa na podružnici v Igavasi. Poleg 2 kabinetov za shranjevanje učil je na šoli samo še pisarna in učiteljska zbornica. S septembrom mesecem je pričela Kovinoplastika Lož urejati v šoli šolsko delavnico za tehnični pouk, ki je v stari mehanični delavnici. Pouk telesne vzgoje je v telovadnici doma TVD »Partizan«. Nekdanja občinska zgradba v Starem trgu, kjer je pouk višjih razredov, je tako dotrajana, da s svojimi škripajočimi podi, razma- Nova četverka Ko 3e Cankarjeva založba v Ljubljani napovedala začetek izdaje svoje Male knjižnice za starše, nas je to obvestilo prijetno iznenadilo. Danes pa smo več kot presenečeni. Zbirka namreč tako naglo narašča, da ji pazljiv bralec in uporabnik komaj sledi. Samo pomislimo: začela je izhajati komaj pred letom dni, sedaj pa imamo pred seboj že 11. knjižico! Kako spodbudno je to za mnoge starše, ki so ob svojih kodrastih malčkih že danes zaskrbljeni, kako jih bodo vzgajali, ko bo začela šola, ko bodo nastopila »nerodna leta«, ko se bosta sin ali hči pričela osamosvajati, ko ... In če pomislimo na vse to, nam postane Mala knjižnica za starše še bolj ljuba, še bolj dragocena, še pomembnejša! Prav te dni so izšle v tej zbirki 8., 9., 10. in 11. knjižica s temile . naslovi: — Dr. Franc Pediček: MLA- DOSTNIKOVE ZADREGE. Avtor, ki dobro teoretično in praktično pozna pubertetno in adolescentno mladino, nam je v tem svojem delu s posrečenimi in v črno zadevajočimi prispodobami tako plastično orisal muke polno pot mladih ljudi obeh spolov v svet odraslih, da človek nehote obudi spomin na svoja rosna leta prav tako polna čmobelih protislovij, čustvene kaotičnosti in ne-dosanjanih sanj. Odlika knjižice je v tem. ker nam jasno pove, da doba mladosti kljub navidezni brezskrbnosti in razigranosti dejansko ni noben praznik, marveč trdo dvojno delo: iskanje samega sebe in soočenje s samim seboj ter vraščanje v družbo odraslih, kjer vladajo močno zapleteni medosebni ' odnosi in trdi zakoni vsakdanjega življenja. Pri tem nelahkem opravilu pa je mladini potrebna naša pomoč, ne-zlagana, dobrohotna človeška pomoč. — Leopold in Milona Bregant: OTROK V STISKI. Knjižica je delo dveh kliničnih psihologov, ki se v okviru svojega poklicnega dela srečujeta / raznimi vrstami otrokovih stisk in pomagata pri njihovem ublaževanju oziroma odpravljanju. Uvodne besede sta posvetila osvetlitvi pojma »stiska« in razložila, da doživlja otrok stisko v obliki čustva bojazni (anksioznostd). Ta odseva navzven na različne načine: a> kot osebnostna motnja (zmanjšana umska zmogljivost, okrnjena učna in delovna zmogljivost, slabša koncentracija in težave pri računstvu ob siceršnji zadostni umski zmogljivosti); b) kot motnja navad (sesanje palca, grizenje nohtov, navijanje in puljenje las, odklanjanje govora in samozadovoljevanje); c) kot psihcnevrotični simptom (otožna razbranost — depresivnost, bojazen pred nečim določenim — fobije ter pretirano siljenje k umivanju, redu in pedantnosti); d) telesna motnja brez ustreznega organskega izvora (dnevno in nočno močenje, puščanje blata, jecljanje, mežikanje, krč pri pisanju itd.). Nemalokrat se zgodi, da odrasli tako motenega otroka zaradi njegovih motenj še dodatno kaznujejo, kar otrokovo stisko še povečuje in utrjuje. Večino teh težav nastaja navadno zaradi slabih otrokovih izkušenj oziroma nezadovoljitve posameznih ali več zanj življenjsko važnih potreb. Izhajajoč iz neoanalitične oziroma analitičncpsihoterapevtske šole Nemca H. Schultz-Henckeja oziroma njegove učenke Dtihrssenove, sta avtorja nanizala tele otrokove potrebe: — potrebo po prejemanju, — potrebo po stiku s svetom in ljudmi, — potreba po zadrževanju, — potrebo po samopotrditvi in uveljavljanju, — potrebo po ljubezni in ljubkovanju. Razložila sta tudi oblike obrambnih mehanizmov, ki pomagajo otroku (pa tudi odraslemu) do začasnega notranjega ravnotežja, čeprav ne vodijo k rešitvi osnovnega problema. Dragocenost knjižice je objavljena kazuistika, kjer sta pisca s 15 tipičnimi primeri iz bogate klinične prakse dopolnila svoja teoretična izvajanja. Zaradi svojstvenega načina obravnavanja vzgojne problematike zasluži ta knjižica še posebno pozornost in priznanje. — Dr. Zlatica Hribar: MOJ OTROK JECLJA. Jecljanje je zelo neprijetna in trdovratna govorna motnja, ki zajema približno 1 do 2 odstotka celotne populacije.. Pojavlja se že v otroštvu med 4. in 8. letom starosti. Med jecljavci je več dečkov kot deklic, mnogi jecljavci pa so levičarji, kar je v zvezi z dominantnostjo desne možganske hemisfere. Znani logoped Zdravko Omerza sodi, da je samo v Sloveniji okoli 2000 šoloobveznih otrok, ki jecljajo. Pri otrocih (in pri odraslih) s to govorno motnjo, ki je zanje še bolj mučna kot za njihovo okolico, so vedno prizadeti impulzi, ki so v zvezi s socialnim kontaktom. Zato so jecljavci pogostokrat notranje nesigur-ni, počutijo se manjvredne in so mnogokrat potrti. Zdravljenje te trdovratne govorne motnje zahteva sodelovanje logopeda, zdravnika, učitelja in staršev in seveda tudi samega pacienta. Logoped dr. Gutsman ugotavlja, da je možno 80 odstotkov primerov jecljanja uspešno odpraviti, 20 odstotkov pa več ali manj omiliti. Zdravljenje odraslih jecljavcev pa je težko. Knjige, ki bi doslej na poljuden način obravnavala samo problem jecljanja, doslej pri nas še nismo imeli. Zato je prispevek zdravnice dr. Zlatice Hribarjeve še posebej dragocen in koristen. V njem bodo' prizadeti starši našli okvirno strokovno informacijo o tej govorni motnji in napotilo za pravilno ravnanje in ukrepanje. Knjižico., ki ima tudi preventiven pomen, - odlikujejo načrtna razporeditev gradiva, razum-Ijivosf in toplina. Na koncu knjižice sta dodana še seznam in pojasnilo manj znanih strokovnih izrazov, kar olajšuje boljše razumevanje v smotrnem zaporedju nanizane vsebine. — Zoran Jelenc: MOTNJE IN TEŽAVE NAŠEGA SOLARJA. Namen te knjižice je (pb besedah avtorja) približati bralcu področje psihičnih motenj v razvoju otrok in mu dati osnovne smeri za njihovo razlikovanje«. Na podlagi piščevih izvajanj zaključujemo, da se najrazličnejše motnje in težave pri našem šolarju lahko pojavijo zaradi različnih rite-ugodnih bioloških, psiholoških in socialnih činiteljev oziroma zaradi po» sledice njihovega medsebojnega delovanja in vplivanja. To se poleg obsežnega diapazona pestre simptomatike redno kaže tudi v večji ali manjši šolski neuspešnosti otroka; mnogokrat je žal šele to tisti signal, ki starše opozori, da je z njihovim otrokom nekaj narobe, dasi je šolska neuspešnost samo ena izmed deficitarnih komponent v motenem otrokovem razvoju. Pri tem je treba poudariti, da marsikje pri nas še vedno gledamo na probleme otrok predvsem z aspekta učnih uspehov, zanemarjamo pa — kar je seveda nedopustno — njegov celotni osebnostni razvoj. S pametnim ravnanjem lahko starši in učitelji preprečijo nastanek marsikatere motnje in pomagajo šolarju prebroditi občasne težave. Ce so pa težave takšne, da presegajo zmogljivosti njihovega vzgojnega in učnega delovanja in vplivanja, ne bo prav nobena sramota »za hišo«, če bodo zaprosili za pomoč ustrezno inštitucijo (npr. najbližjo vzgojno posvetovalnico), ki razpolaga s strokovnjaki, usposobljenimi za reševanje tovrstne specialne problematike. VIATOR janimi vrati in trhlimi 6kni ne kaže videza vzgojne ustanove. V razredih s površino 38 kv. metrov je natrpano do 40 učencev, kjer ni možen demonstrativen pouk s sodobnimi učnimi pripomočki. Drug problem je prevoz otrok iz Babnega polja v šolo Igavas in Stari trg. Učenci prvega razreda iz Babnega polja izgubijo letno do 170 ur pouka, ker prevoz ni urejen: ni denarja. Zato je opravičeno razburjanje občanov v Babnem polju, ki zahtevajo, da se ukinjen pouk na šoli v tem kraju ponovno prične ali pa da se otroci vozijo ijamesto v Igavas v Stari trg. Tretji problem je strokovni kader. Za prosvetne delavce ni stanovanj, nekateri izredno študirajo, vendar bo ta študij trajal dalj časa. Vsled pomanjkanja stanovanj ne morejo dobiti kvalificiranih strokovnih moči. Te dni je kolektiv osemletke Stari trg prejel načrte za gradnjo nove osnovne šole v Starem trgu. Načrt predvideva 8 razredov, sedaj pa je pouk že v 10 razredih; v bodoče je treba računati, da bo vedno več učencev zaradi razvoja industrije. Sam tip gradnje ne ustreza našim klimatskim razmeram, kapacitete pa so absolutno premajhne in brez telovadnice, kuhinje in ostalih dodatnih prostorov. Vsled tega je konferenca SZDL podprla kolektiv šole, da se vse pripombe in problematika posreduje občinski skupščini Cerknica z zahtevo, da se stanje šolstva na področju Loške doline čimprej uredi in prične z gradnjo nove šole, ki bo ustrezala razmeram na področju Loške doline. SLAVKO BRGLEZ Iz glasbenih šol Dovolite, da vas opozorimo na redni glasbeno-mladinski radijski oddaji: v torek 17. I. 1967 ob 9.40 nastopi Glasbena šola Domžale pod naslovom Gaš-perčkovo gledališče. Nastop posveča osnovnima šolama v Domžalah. V torek 24. I. 1967 ob istem času pa se bo predstavila Glasbena šola is Novega mesta z oddajo Povestica za novomeške osemletke. Vabimo vas k poslušanju! Belec Jonko - GO-Ietnik Sestdesetletnik — vendar še poln delovnega elana in mladostne vneme opravlj a težko delo pedagoškega svetovalca. Rodil se je 25. decembra 1906. leta v Noršincih pri Ljutomeru. Osnovno In meščansko šolo je obiskoval v Ljutomeru. Učiteljišče je končal 1927. leta v Mariboru. Kot mlad učitelj je služboval na raznih krajih v Prlekiji: v Vidmu ob Ščavnici, v Križevcih pri Ljutomeru, na šoli Safarsko in Stri-govi. Ker je že takrat deloval v organizacijah, ki takratnemu režimu niso bile pogodu, je bil po službeni potrebi premeščen na šolo Dapci v takratni banovini Hrvatski, kjer je ostal 6 let. Med okupacijo ni smel ostati v' Prlekiji. Bil je Izgnan v Avstrijo. Kot zaveden Slovenec pa ni hotel sprejeti učiteljske službe. Zaposlil se je v neki mehanični delavnici v Gradcu, kjer je ostal skoro do osvoboditve, od Tovariš Belec pa ni poznan samo kot pedagoški delavec, tudi kot izreden ljubitelj narave je poznan daleč naokrog, kot vnet čebelar in član »Zelene bratovščine«. Ob njegovi 60-letnici mu kličejo vsi prijatelji, posebno pa njegovi sodelavci: Se na mnoga leta! In da bi še dolgo delal in imel polno uspehov v korist našega šolstva in mlade generacije. -el- vabi šolska vodstva, da izkoristijo popuste pri vseh izletih z avtobusi v času šolskih počitnic in tudi za šolske ekskurzije v ostalih mesecih. V naših turističnih birojih so na voljo podrobnejši programi s cenami. • ORGANIZIRAMO PREVOZE na smučarske tečaje in nudimo posebne popuste na žičnicah Velika planina, Španov vrh nad Jesenicami ter Rakitna, ki ves čas redno obratujejo. • Za zaključene izlete pripravljamo že por sebne programe za ENODNEVNE in VEC- ^ DNEVNE IZLETE. 9 OGLED DUNAJSKE DRSALNE REVIJE lahko združite z ogledom najpomembnejših spomenikov slovenstva na Koroškem. Za 10. in 13. februar veljajo posebne, znižane cene. Vse informacije dobite v turističnih birojih: Ljubljana, Trdinova 3, tel. 310-933, 314-687, Vrhnika 70-084, Domžale 72-201, Kamnik 83-369, Šentvid 51-976, na Jesenicah 82-264, v Slovenj Gradcu 91, Ravnah 29, Orni na Koroškem 15, Dravogradu 85-114 in Kranjski gori. Smiljan Rozman: Čudežni pisalni strojček Prispevek k spolni vzgoji :njiga z naslovom »Mladosi-in spolnost«, ki jo je v okvi-Knjižnice za mlade napisal vnik dr. B. Tekavčič, je po drugo delo v tej zbirki. (Iz-jo Cankarjeva založba v iljani.) .vtor na naraven način ob-ava vsa važnejša vprašanja dročja seksualnosti, aktualna lozorevajočega mladega člo-u' injižico odlikuje jasen in Klen jezik ter nazorni pri-i iz življenja, s katerimi se ; kot strokovnjak vsak dan uje v posvetovalnici za spol-higleno. Posebno koristni ^ pa 3 za mladega bralca številni rtični nasveti, podani brez 'šnihkoli očitkov in lažnega aliziranja. Kot tako sodi to . v vse ljudske knjižnice in šole oziroma zavode, kjer uči-n vzgajajo doraščajočo mla-> obeh spolov. Pri programiranju in izvajanju spolne vzgoje se učitelji in vzgojitelji lahko poslužujejo še naslednjih slovenskih knjig: 1. Puhar, H.; O spolni vzgoji. Ljubljana, Zveza prijateljev mladine Slovenije, 1956. (Knjižnica Zveze Drijateljev mladine Slovenije, 7.) 2. Žlebnik, L.: Ljubezenska čustva in odnosi. (Ljudje med seboj — Tretji del.) Ljubljana. Zveza prijateljev mladine Slovenije, 1957. (Knjižnica Zveze prijateljev mladine Slovenije, 8.) 3. —Priročnik za spolno vzgojo in pouk v osnovni šoli. Ljubljana, Svet za šolstvo & Zveza prijateljev mladine Slovenije, 1960. 4. Lewandowski, H.: Ljubezen tod iri drugod. Ljubljana, Cankarjeva založba, 1965. 5. Žlebnik, L.: Vajino ljubezensko zorenje. Ljubljana, Cankarjeva založba, 1966. (Knjižnica za mlade, 1.) leta 1943 je bil zaupnik OF za področje Gleicheinberg. Po osvoboditvi se je z vso vnemo vključil v izgradnjo nove Jugoslavije. Udejstvoval se je na raznih področjih, najbolj vneto pa je deloval V sindikatu prosvetnih delavcev. Njegovo Ime srečujemo dolga leta v občinskih, okrajnih in republiških forumih sindikata prosvetnih delavcev, kjer dela še danes. Za svoje neumorno delo je bil 1959. leta odlikovan z Redom dela UL stopnje. Ze kot poznan pedagoški delavec je bil 1960. ista imenovan za prosvetnega svetovalca, kjer je njegovo delo neumorno v prizadevanju za napredek šolstva in učiteljstva v Pomurju, posebno Pa v občini Ljutomer. Šolska delavnica za šolo Stari trg Podjetje KOVINOPLASTIKA LOŽ je skupno z osemletko Stan trg pri Ložu dokončno uredilo šolsko delavnico. Bivše prostore mehanične delavnice v Starem mehanične delavnice v Starem okna, vrata, pod ter na novo uredili električno napeljavo. Nabavili so drobni inventar, delovne mize, kakor tudi električni vrtalni in brusilni stroj. Za začetek nudi podjetje tudi inštruktorsko pomoč pri tehničnem pouku. V šolski delavnici je prostora za 25 delovnih mest. Šolsko delavnico vodi poseben odbor, sestavljen iz predstavnikov šole in gospodarskih organizacij. Namen ustanovitve šolske delavnice je, da bi dijaki že v delavnici pokazali zanimanje ža bodoči poklic. Poleg podjetja Kovinoplastika Lož so nudili pomoč pri ustanovitvi šolske delavnice tudi LIK Brest Cerknica — obrat Marof tStari trg in Gaber Stari trg. in Gaber Stari trg. Berglez Slavko Redke kal ero književno delo lahko spoznamo kar v treh literarnih oblikah; ena izmed takih knjig je . Rozmanov Čudežni pisalni strojček, ki smo ga najprej poslušali kot radijsko igro, potem so ga uprizorili kot mladinsko Igro, sedaj pa je pred nami »otroška povest«, kot pravi sam avtor v podnaslovu. Pri tem lahko hudobno pomislimo, da je avtor poklicni pisatelj in da je tem metamorfozam botroval trojni zaslužek (če je bil res trojni, seveda ne vem). Druga, veliko bolj simpatična pa je misel, da sta avtorja snov in problematika tiščali, da ni bil zadovoljen s prejšnjima realizacijama, pa je napisal še otroško povest. Drugi možnosti moremo verjeti, pa tudi želimo ji verjeti, seveda. Ce bi imeli v rokah vse tri verzije, torej tri tekste, bi lahko primerjali, v čem se razlikujejo, v čem je posamezen boljši, kje so prednosti recimo radijskega medija pred gledališko varianto in zakaj je književna oblika boljša itd. Taka primerjava bi bila nedvomno zanimiva, celo iz več razlogov; videli bi recimo tudi.. kako se neka snov avtorju širi, spreminja, izmika, kako bolje »zapoje« in drugo. Vendar sodim, da je vsaka izmed verzij, kljub »povesti«, še zmeraj sposobna samostojno »živeti«. Radijska Igra je bila celo nagrajena in so jo otroci radi poslušali, upajmo, da jo bodo še lahko kdaj slišali; tudi dramskega teksta ne kaže pozabiti, že zaradi pomanjkanja primernejših tekstov ne; in še sodim, da bo povest, izdana v knjigi, priljubljeno branje med otroki in . odraslimi. Toda vse te primerjave nas v tem zapisu ne zanimajo, zanima nas povest, ki je izšla pred kratkim pri Mladinski knjigi kot 113. knjiga zbii> ke Sinji galeb z letnico 1966. Opraviti imamo pravzaprav s pravljico, ki ima. tudi mnoge značilnosti pravljice: kralje, kraljeviče, kraljične, čarobni predmet, pa vendar je rtekaj drugače kot navadno. Pisatelj je pravljico »moderniziral«, če smemo tako reči; namesto čarobne palice ali prstana imamo tu čarobni oziroma čudežni pisalni strojček, namesto medenih srčec, bonbonov in drugih slaščic ližejo naši junaki sladoled, jedo kranjske klobase in obložene kruhke, žgance in pijejo limonado; ne tekmujejo v merjenju moči kot nekateri velikani, ne mečejo kamenja, marveč igrajo šah in frnikulajo. S temi drobnimi domislicami in vsakdanjimi imeni nekaterih junakov (Mojca, Lojzek, Spela) približa avtor pravljico današnjemu bralcu, posebno mlajšemu. Tudi misel (pouk, ideja) dela je naravnost aktualna, dasi ni vsiljiva: opustimo že vendar vse neumno vojskovanje, ki nikomur ne koristi in prinaša le nesrečo, opustimo ga in raje poskrbimo, da bodo ljudje imeli dovolj kruha. Nekateri namigi so prav direktni (vojaški generali, ki vsiljujejo svojo voljo kralju, vojni davek itn.). Prav imenitni so satirični odlomki o vojakih in vojaški hierarhiji in predvsem o generalovih navadah. Kralj je ujet v dilemo — biti dober ali pa zvest neumnim tradicijam vojskovanja. V samotnih večerih si želi miru, priljubljenosti, prijateljstva. Kralj je najbolje izdelan junak te knjige; čeprav je morda v prvem delu le preneumen in premalo bistroviden, kajti njegov »preobrat« je premalo utemeljen, prav tako njegovo spregledanje generala Paradnika in ministra Srlbarja. Je pa prednost te pravljice prav v tem, da ne slika skrajno čmo-beio. Preobrat v Šlibarju in Paradniku je bolj logičen, saj temelji tudi ha preračunljivosti; general Paradnik pa tako ostane v srcu še zmeraj vojak, ne more iz svoje kože. V kraljeviču Bambambamu pa je prikazana mlada generacija, ki želi užiti svojo mladost brez neumnih oklepov tradicij, ki želi biti svobodna. V odrski izvedbi Je bil pesnik Rožica sicer prav tako stranska osebnost in je bil prav simpatičen v povesti pa je skoraj nepotreben in tudi premalo povezan z dejanjem; komaj da lahko najdemo v njem predstavnika tistih poetov, ki pišejo po vetru in volil oblastnikov. Ne moremo tako jasno aplicirati kot pri ministru in generalu, čeprav je škoda, saj bi lahko avtor bolj neusmiljeno zavihtel svoj bič: pa ga ni. Toliko bolj pa je umesten učenlak Vseved, ki je izumil čudežni strojček in še veliko reči. a sabotira, ko mora delati orožje, saj ljubi mir, ne pa ugleda in blagostania ki bi mu ga prinesel recimo avtomatski top za generala Paradnika. 2al v življenlu niso vsi znanstveniki pravljični junaki, a Viktorja Šviglja ni več med nami PROSVETNI DELAVBl List izdaj« republiški odbot sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenile - Izide štiri-najstnevno med šolskim letom Ureja uredniški odbor - Odgovor ni urednik Drago Ham - Našlo' uredništva: Ljubljana. Kopllarleva l. telefon 313-722. Int 363 - Naslov uprave: ljubi lana. Nnzorleva L telefon 22-2R4 Poštni predal 355-VI1 - Letna naročnina za posameznike i.nno din (10 NI)), r» le In ustanove, 2.1100 din (20 NDI — Številka tek. računa S03-0-1P — Tisk C7.P •l.ludska pravica« 25. oktobra 1966 je po 39 letih službovanja za vedno zapustil šolsko mladino in učiteljske vrste dolgoletni prizadevni pedagoški in Ijudsko-pro-svetni delavec VIKTOR ŠVIGELJ. Števil:.! svojci, prijatelji, kolegi in šolska mladina iz Metlike in Dobove smo se za vedno poslovili od njega 27. oktobra na pokopališču v Dobovi. Viktor Švigelj se je rodil 22. aprila 1905 v Ljubljani, kjer je končal tudi učiteljišče. Kljub temu, da je bil pristni Ljubljančan, je po končanem šolanju z velikim veseljem In vnemo nastopil svoje učiteljsko službovanje na podeželju. V predvojnih letih in deloma med minulo vojno — od leta 1926 no 1945 — je služboval na osnovni šoli v Šentjerneju na Dolenjskem, po vojni, od jeseni 1945 dalje, vse do svoje mnogo prerane smrti pa je služboval v Metliki. Od leta 1945 do združitve z nižjo gimnazijo Je bil upravitelj, za tem pa še pomočnik ravnatelja, osnovne šole v Metliki. V času službovanja v Šentjerneju In Metliki je poučeval tudi na obrtno-nadaljevalnlh, oficirskih in mnogih drugih šolah in tečajih za odrasle. Številne generacije njegovih bivših učencev ge ga bodo vedno rade spominjale kot dobrega učitelja, ki jim je s svojim prizadevnim pedagoškim delom pripomogel k uspešnemu koraku v življenje. Med minulo vojno je bil zaradi svoje napredne usmerjenosti In simpatizerstva z narodno-osvobodilnlm gibanjem zaprt in za eno leto poslan v taborišče v Gonars v Italiji. Viktor Švigelj ni bil le prizadeven in uspešen pegagog, ampak je ves čas svojega službovanja na Dolenj-\ skem in v Beli krajini deloval tudi kot neutrudni ljudsko-prosvetni delavec. Bil je pevec in pevovodja, igralec in režiser v pevskih zborih in igralskih družinah odraslih, skr u; dvajset let ,pa je zelo uspešno vodil tudi mladinske pevske zbore v Metliki in z njimi javno nastopal na neštetih proslavah In koncertih po Beli krajini in Dolenjski. Vseh enaindvajset povojnih let se je aktivno udejstvoval tudi v odborih raznih družbenih organizacij Met like, zlasti pa kot dolgoletni predsednik sindikata prosvetnih delavcev metliškega področja. Vse njegovo življenje in delo je bilo nenehno tesno povezano z vsem javnim življenjem kraja, kjer je služboval. Nenehno delo je bilo nepogrešljiv sestavni del njegovega življenja, brez njega ni mogel biti tudi tedaj, ko Je bi! težko bolan In Izčrpan in nujno potreben počitka. Pokojni tov. Švigelj ni bil le vzgleden prosvetni delavec, ampak tudi dober človek In tovariš, ki je vedno znal najti primerno besedo in vzpodbudno šalo za vsakogar in bil vedno pripravljen pomagati zlasti mlajšim kolegom, ki so njegovo pomoč potrebovali bodisi pri delu bodisi pri osebnih težavah. Težka bolezen v mladosti, bolezen in izčrpanost v zadnjih letih In osamljenost po izgubi življenjske tovarišice, ki je umrla, natanko eno leto prej. so povzročili, da nas Je zapustil, preden Je utegnil nastopiti zaslužen pokoj. Njegovi prijatelji, kolegi In bivši učenci ga bomo še dolga leta ohranili v najlepšem spominu! Ivan Žele najbrž so v podobnih dilemah. Zgradbi pa se vendarle pozna, da je v sorodu z dramo, vsaj v začetku« ko se dejanje godi na enem prosto* ru in v zaporedju dogajanja s pravo odrsko nazornostjo- (jutro v kraljev) sobi). Tako le nekateri odlomki de* lujejo prav »prozno« (generalov sprehod po mestu, slovo oa topa itd.), kat pa povesti sploh ni v škodo. V tej Rozmanovi povesti lahko torej najdemo v zmanjšanem merilu in v pravljični obleki skoraj nič manj kot sodobni svet, njegovo problematiko in protagoniste (vladarje, generale, znanstvenike, pesnike, mlado sproščeno generacijo In »maso«, ki si želi miru in svobodnega dela). Posebej velja še omeniti ilustracije Boža Kosa. Te preproste stilizirane sličice, narisane v časopisnem »žargonu« so prav duhovite, na nekateri!1 mestih celo udarnejše in duhovitejše od teksta, vsekakor pa so mu enakovredne. Tako ustreznih ilustracij Pa še res ni imela slovenska mladinska knjiga v zadnjih letih. Rozman je pokazal, kakšna naj D* bila sodobna pravljica, dasi v njej še zmeraj nastopajo kralji, kraljeviči . . ■> da bi bila bližja otroKom kot »zastarele« pravljice. Znani tip pravljice je moderniziral, mu dal nove impulze« ga posvežil in v taki »novejši« pravljici slikal naš čas. Ne bi bilo narobe, da bi to »povest« poleg otrok prebrali tudi odrasli, predvsem pa današnji Bumbumi in generali Parad-niki, seveda če ti sploh berejo take knjige. TONE PARTLJIČ MALI KOMPENDIJ O OTROKOVI IGRI Igra je elementarna oblika otrokove aktivnosti, sredstvo, ki igro omogoča in določa njeno vsebino. P9 so igrače. Kljub temu, da je otroku za zdra'' razvoj njegove osebnosti igra nujn0 potrebna, še vedno naletimo oa starše, ki otrokove potrebe po igranj" ne razumejo, zaradi česar ga pn nesmotrno ovirajo ali pa celo P" nepotrebnem prikrajšujejo. Dela, ki bi doslej na poljuden način povedalo in pojasnilo vse, kar na! bi naravni vzgojitelji vedeli o pomen9 in namenu otrokove igre, dosl® še nismo imeli. Knjižica i nasloven »Otrok in igra«, ki jo Je napisal? Slavica Pogačnik-Toličič, je to vrz^ sedaj zapolnila, in pomeni načrta" nadaljevanje pedagoške zbirke KnJ1' žnice za starše. (Njen izdajatelj " Cankarjeva založba v Ljubljani). Svoja Izvajanja je avtorica strni1* v tele ugotovitve: 1. Za zdrav telesni in duševni ra*] voj Je otroku potrebna igra prav tako kot hrana in ljubezen staršev. Zanemarjanje teh otrokovih potreb It,u povzroča čustvene motnje. .« 2. Otrokovo igro morajo odra5' spoštovati prav tako kot svoje del"’ 3. Otrok, ki ga njegova igra ni dovoljila, kaže motnje v obnašanj^ 4. Igra pripravlja otroka na ka? nejše delo. - 5. Otrok se igra, ker se razvija. ^ otrok se razvija, ker se igra. ,,, 6. Igrače, ki Jih kupimo otrok"' morajo ustrezati njegovemu razvoJz potrebna pa je tudi vzgojna vre° nost igračke. *, 7. Z majhnim trudom in ootrp* Ijivostjo lahko otroku sami nnre° mo priložnostne igračke. 8. Vsako starostno obdobje zah1^ va svoje igrače. ^ Knjižica spada v priročne strok® ne j knjižice vzgojno-varstvenih ustgj nov, nanjo pa naj bi starše opoz^o tudi prosvetni delavci, ki učijo ral31 še šolske otroke. .- Vsakemu, ki bi se hotel s prPB*w mi otrokove igre in igrač še P0<^rSi« neje seznaniti, pa priporočamo ° dve deli: f 1. Toličič, I.: Otroka spoznamo.^ igri. Ljubljana, Državna založba s‘ venlje, 1961. 2. Kuret, N.: Igra in igrača v šolski In šolski dobi. Maribor, zorja, 1959. VIATOR