Published and distributed under permit No. 19 authorized t>> m Act of October 6th 1917, on theffle at the Po«t Office of
leveiana. Ohio. By order ol the President, A. S. Postmaster General
AMERIŠKA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
m
NO. 24
Ammnm f amt k
ft
NEODVISEN UST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
CLEVELAND, OHIO, FRIDAY FEBRUARY 27th 1920
LETO XXIII. — VOL XXIII.
Wilson je presenetil nasprotnike.
Mrs. M ustreljena od soproga.
Washington, 26. febr. Ves republikanski tabor je padel v nezavest, ko je predsednik Wilson imenoval za državne ga tajnika republikanca Ba-indridge Colby. Republikansko časopisje je silno napadalo Wilsona, ker je odslovil Robert Lansinga kot državnega tajnika, in preroko vali so, da bo imenoval kake ga "nezmožnega demokrata" toda kdo popiše strmenje republikancev, ko je Wilson, ki je demokrat, imenoval republikanca za državnega tajnika. Baindridge Colby, novi državni tajnik, je bil svoje dni zvest pristaš Roosevelto-ve stranke, in je leta 1912 skupaj z Rooseveltom organiziral takozvano "Napredno stranko" (Progressive Party, ki je znana tudi pod imenom "Bull Moose" party.) Drugo ogromno presenečenje, ki je zadelo posebno pristaše suhih, je ker je novi državni tajnik Bainbridge Colby, pristaš mokrih in velik nasprotnik suhih. Prohibici-jonisti se silno jezijo na Wilsona, ker je imenoval "mokrega" za državnega tajnika. Colby, novi državni tajnik, se je izjavil leta 1918, ko je bil načel United Spates Shipping Boarda, da se delavcu ne sme vzeti pijača, ker se očividno zmSKjsa delavna zmožnost delavca, če je brez vsake krepčilne pijače, katero lahko zmerno uživa. Radi tega pa bodejo prohibicijo-nisti in republikanci v senatu na vse načine nagajali predsedniku, da se opusti ime novanje Colbya državnim tajnikom, vendar se računa, da ne bodo zmogli ničesar, ker Wilson je trdno odločen, da Colby ostane državni tajnik. Vršil se bo velik boj v se natu. Colby, novi državni taj nik, je zmožen, delaven in pošten človek, ki bo Wilsonu mnogo pomagal pri vladi, in mimogrede naj omenimo, da je Colby velik prijatelj Jugoslovanov, ki se popolnoma strinja z Wilsonom glede nastopa proti Italijanom«
-o-
RAČUN S. D. ZVEZE.
V današnji številki dobite na straneh 6 in 7 celoletni ra čun Slovenske Dobrodelne Zveze. Napredek Zveze tekom lanskega leta je bil ogromen. Vsi skladi so se po višali kljub raznim izvanred nim izplačilom radi influence. Bolniški sklad sam premo re danes nad $33.000, in ven dar so se vse bolniške podpore točno izplačale. Vse druge slovenske podporne orga nizacije skupaj nimajo tako močne bolniške blagajne. In pomisliti je treba, da članom Zveze ni bilo treba plačevati niti centa doklade. Smrtnin-ski sklad je močan nad $60. 000. in so vse usmrtnine izplačane razven kar je dedičev v stari domovini, za katere je denar posebej naložen in se izplačajo, čim pridejo potrebne listine. Rojakom, posebno pa članom Zve ze priporočamo, da točno pre berejo račun.
— Poslaništvo SHS v Wash ingtonu, D. C. je poslalo na SNZ prošnjo, ako bi mogli najti osebo Lovrenc Fik, ki je bival pred 4. leti v Cincinnati, O. Za njega bi rada zve dela njegova sestra Marija Fik iz Skofjeloke. Kdor kal ve o njem, naj naznani na F. Hudovernik, 1052 E. 62nd
Skoro bi propadla prohibkija.
Zopet imamo poročati o novi družinski tragediji v slo venski naselbini. Mrs. Mary Turk stanuje na 4029 St. Clair ave. Zadnje čase je živela ločeno od moža. V sredo zvečer, precej pozno že, je prišel njen mož, Frank Turk k njej v spalnico in zahteval, da zopet živi z njim skupaj in da se naredi poravnava. Toda ker Mrs. Turk najbrž
0	tem ni hotela slišati, je Turk zgrabil za revolver in začel streljati. Turk je štirikrat ustrelil, dva strela sta zadela. En strel je nevarno zadel Mrs. Turk v glavo. Ženo so odpeljali v bolnišnico, in zdravniki ne morejo še re či, Če bo ozdravela. Drugi strel je pa pogodil štiriletnega Frank Oražna, ki je bil v isti spalnici kot Mrs. Turk, in tretji strel je le malo manj kalo, da ni ubil 11 letno Fran ces Oražen. Mr. Mihael Ora-žen je lastnik hiše, kjer je Mrs.*Turk stanovala. V drugi sobi, takoj" zraven spalnice kjer je počivala Mrs. Turk, sta spala Mihael Oražem mlajši, star 16 let. Predno je Turk mogel sprožiti peti strel, sta prihitela Mihael O-ražen in njegov sin ter sta iz vila revolver podivjancu, da ni mogel povzročiti nadaljne škode. Oče in sin sta zvezala Turka z vrvmi, cfofcTer nT dospela policija, ki je odpeljala ranjeno Mrs. Turk v bolnišnico, njega pa na centralno policijsko postajo.
V četrtek zjutraj je Mrs. Turk v bolnišnici umrla, dva najst ur po umoru. Njen mož priznava umor in je bil areti ran ter. obtožen umora. Napram policiji se je izjavil, da je dvakrat prosil ženo naj se vrne k njemu, in pred enim tednom je kupil revolver, rekoč, da jo ustreli, če se ne vrne.
Dodatno se nam še poroča: Ranjka Mrs. Turk je doma iz Velicih Poljan pri Ribnici. V Ameriki je bivala 7 let, doma zapušča še staro ma ter. Družina Turk je stanova la pred mesecem dni na Or-ton Ct. 30. jan. je družini umrl sinček star 21 mesecev. Soprog Frank Turk je bil zadnje čase v Warrensville bolnišnici, kjer je bolehal za sušico. Ko je otrok zbolel je soproga prosila zanj, da je pnšel domov, kakor tudi k pogrebu otroka. Mrs. Turk se je večkrat pritožila strijcu
1	n teti Oražen ki stanujejo na 4029 St. Clair ave. da se boji živeti z možem, ker ji vedno grozi. Bila je članica dr. Lunder Adamič, SSPZ. Pogreb se vrši v soboto zjutraj.
•-o--
—	Na sodniji sodnika Ken-nedya se je v sredo zopet 0-bravnavalo o žganju. Več ga Ion žganja je bilo v sodnji dvorani kot "priča". Ko so se porotniki umaknili na posvetovanje, jim je sodnik dal žganje s seboj, da "preštudirajo" kako močna pijača je to, in zgodil se je čudež. Porotniki so prinesli vse žganje nedotaknjeno nazaj. Najbrž je bilo preslabo, da bi pijačo pogoltnili.
—	Kdor hoče biti policist, naj se javi v City Hall pri di rektorju javne varnosti. Začetna plača za policiste je $1500 na leto.
—	Snega, sneg, sneg, vsak dan sneg. Od nedelje do nede Ije vsak dan frž — sneg!
Boljseviki zahtevajo Carigrad zase
Washington, 26. febr. V sredo, 25. febr. bi se skoro zgodilo, da bi propadla prohibicija v Zjed. državah. V kongresu je bilo vse mirno, in kongresmani so go vorili o raznih nepomembnih stvareh, ko so se oglasili nekateri kongresmani ter so sta vili predlog, da se prohibicija odpravi. Nastalo je takoj veliko vršanje v kongresu. Pristaši suhih so takoj stavili predlog, da se mokrim vzame beseda, toda mokri so zmaga li in debatirali naprej. Medtem pa so suhi poiskali svoje pristaše po vseh kotih kongresa, in stavljen je bil predlog, da se debata konča. Suhi so zmagali z 89 glasovi, do-čim so imeli mokri le 39 glasov.
Država Ohio je uradno na znanila državnemu tajniku, da ljudstvo države Ohio ne odobrava narodne prohibici-je. Ravno tako se vrši sedaj v postavodaji d. Maryland debata, in posledica bo, da bo država Maryland protesti rala proti prohibiciji. Ena država za drugo se giblje. Prohibicija ni stalna kot so nekateri mislili. Ako bodejo ljudje čuječi, se zna prohibicija odpraviti, in namesto nje narediti postava, ki bo omejila uporabo pijače, vendar ne
popofrromn -prepuvaiaia
V Iron County, v Michiga-nu, kjer je nastal majhen punt ljudstva napram zvezi-, nim uradnikom, ki so prišli preiskovati privatna stanovanja, je sedaj mir. Včeraj, 25. febr. so dospeli iz Chica-ge prohibicijski agenti, 30 po številu, vsak oborožen s puško in 50 na boji. V mesto sa mo, v Iron River, pa je prišlo mnogo delavcev in premogar jev iz bližnjih krajev, in skoro gotovo bi prišlo do spopada, da ni poveljnik suhačev dobil brzojavko iz Washing-tona, v kateri se mu je ukaza lo, da mora nemudoma nehati z gonjo napram ljudem in podati se v Washington na report. Državni pravnik Mc-Donough se je izjavil, da bo dal aretirati vladnega zastop nika prohibicije, kakor hitro se pokaže v njegovem mestu, o
—	V nedeljo priredi dr. Danica, št. 11. SDZ v Grdinovi dvorani lepo veselico. Prosto ri v Grdinovi dvorani so prenovljeni, odkar jih imajo v lasti novi gospodarji, in da bo več živahnosti je društvo naročilo kar dve godbi, tako da bo vsakemu prav, kdor se bo hotel vrteti po zvokih harmonike ali pa orkestra. Člani in članice SDZ ter vse drugo občinstvo se uljudno vabi na veselico.
—	Smolo ima John Kocic, 2874 E. llLtb St.'Naznanil je policiji, da je bil pravkar od roparjev napaden in oropan za $67. Policija je bila takoj zraven, toda ni mogla dobiti nobenih sledov roparjev, dasi je padal svež sneg. Aretirali so torej Kocica, ker je policiji nalagal, in pred sodnikom je povedal, da je denar zaigral, potem pa je dolžil roparje. Sodnik Mc-Gannon se je razjezil in kaznoval lažnjivca in špilavca na $50 kazni.
—	Družini Kolman je umrla deset let stara hčerka Doroteja za influenco. Pred 2. letoma ie umrla mati.
—	Papir za današnjo številko lista velta $105.00.
Geneva, 26. febr. Sem je dospel neki boljSeviški pam-flet, katerega je najbrž spisat Nikolaj Lenine, vladar Rusije, in ki se tjče bodočega Carigrada. V tejn pamfletu zahteva Lenine Carigrad za Rusijo, ker so zavezniki leta 1915 v tajni pogodbi z Rusijo obljubili, da dobi Rusija Cari grad. V pamfletu se nadalje naznanja, da se. nameravajo boljševiki boriti fca Carigrad, če ga zavezniki ne priznajo njim.
Budimpešta, 2|6. febr. Rumu nske čete, kii so imele še sedaj zasedene gotove dele Ogrske, so se umaknile na črto, kakor je predpisana od mirovne konference.
London, 26. febr. V Italiji se pojavlja čimdalje več bolj-ševikov. V več mestih so se mase polastile javnih poslopij in proglasile sovjetsko republiko. Prišlo |e na mnogih krajih do bojev s karabinerji, in mnogo je ubitih.
Kot smo že poročali zadnjič, se vrši v Clevelandu konvencija ameriških učiteljev in učiteljic. Konvencija je bila v četrtek zaključena. Mnogo koristi za prospeh u-čiteljskega stanu je imela ta konvenciji je nšvzočih 1792 žalostna dejstVsna dan. Na
140.000 učiteljev manjka vAmeriki
Tekom enega leta, 1919, je 140.000 učiteljev in učiteljic v Zjedinjenih državah opustilo svoje delo in se prijelo drugega posla. Nezaslišano dejstvo je, da je v Ameriki da nes 35.000 šolskih sob praznih, in se niso odprle že od lanskega septembra, ker ni učiteljev, ki bi učili. Nad pet milijonov otrok v Ameriki ne dobi nobenega ali pa Ie slab pouk. Vzgoja se silno za nemarja, in bodoči ameriški narod bo to silno občutil. V Ameriki je poleg tega danes 65.000 učiteljev in učiteljic, ki nimajo prave izobrazbe in vzgoje za ta poklic. Teh 65. 000 oseb so najele oblasti na slepo srečo in jih poslale v šo le učit, namesto onih, ki so opustili učenje. 30 procentov manj otrok se je vpisalo v višje Šole kot leto prej. Glav ni vzrok žalostnega položaja učiteljskega stanu je, ker učitelji ne dobivajo dovolj ve liko plačo. Raditega se poganjajo učitelji na konvenciji, da se prizna $1.200 na leto kot minimalna plača učiteljev. Poleg tega se mora dati učiteljem pravica sodelovanja pri šolskih sistemih. Danes je 100.000 bivših ameriških učiteljev in učiteljic kot delavci in delavke v tovar-
Rozinovec vreden $26.000zaplenjen
Policija je v četrtek zjutraj zaplenila dovolj žganja, da se napoji ves Cleveland. Bil je eden največjih pogonov v mestu ,odkar imamo sušo. Žrtve so neki Poljaki, ki so na vzhodnem koncu me sta ustanovili pravo žganjar-no, kjer so na debelo izdelo vali prepovedano pijačo. Osemnajst policijskih vozov je moralo priti, da so zaplenjeno blago odpeljali. Vse to so dobili v neki hiši na 7600 Kinsman Rd. kjer je stano val Adolf Morvar, katerega so zaprli. Samo rozini, katere so zaplenili policisti, so vredni $10.000. Vsa stvar je prišla na dan, ker so se sosed je pritoževali, da "smrdi po
Ali bode sklicana nova konferenca
Amerike. Ti voditelji so poda li konvenciji sledeče sporočilo:
tovarni kot v učenja otrok.
iu v desetih urah
- V Claveland je dospel Frederick Landis, bivši kon-gresman in znan ameriški pisatelj. Izjavil se je, da je Ame rika naredila veliko krivico onim, ki niso državljani. Sra mota je, ker so bili toliko ča sa zaničevani. Amerika je dolžna, da prosi odpuščanja vse tujezemce, ki tu stanujejo, in ki so z vzglednim življenjem, marljivostjo in lojal nostjo dokazali, da se vredni Amerike. "Danes je treba amerikanizirati Amerikan-ce", je dejal Landis, "oni bolj potrebujejo nauka kot pa tu jezemci!"
—	Podružnica Dr. Janez Ev. Krek št. 1. SNZ je imela pretekli pondeljek izvan-redno sejo, pri kateri se je ra zmotrival nastop predsednika Wilsona v korist Jugoslovanov. Odposlala se je večja brzojavka na Wilsona, v ka teri se izreka iskrena zahva la za njegov plemeniti nastop. Pozvalo se je tudi vsa druga društva, da store enako. Dokažite, da ne spite, da ste čuječi pri boju za narodne pravice. Iz stare domovine je prišla vest, da so jugoslovanski dijaki 30. jan. pred ameriškim poslaništvom v Belgradu priredili Wilsonu manifestacijo in prepevali narodne pesmi. Pri seji so bi li navzoči A. Grdina, Fr. Hu dovernik, Jos. Štampfel, A. Anžlovar, J. Centa, Jos. Je-nich, Fr. Zorich, John Čebu lar, Fr. Omerza, John Pikš, Anton Korošec, A. Strniša. Podružnica apelira na vsa društva v Ameriki, da se zga nejo.
—	Policija je v torek zvečer zaprla 27 oseb, ki so igrale na karte in kocke v neki hiši na Ontario St. V sredo so bili prepeljani pred sodnika McGannona, ki je pa vse aretirance spustil nemudoma na svobodo ter oštel policijo, ki zapira Hudi, katerim nima ničesar dokazati.
Pariz, 26. febr. Odgovor predsednika Wilsona na no to zaveznikov je dospel v Pariz, London in Rim, in zavez niki so se nemudoma začeli dogovarjati glede odgovora. V zavezniških krogih so pre pričani, da brez Wilsona ne morejo ničesar opraviti in morajo kolikor toliko upošte vati njegove želje. Vsak dan pa postaja tudi očitneje, da bo treba znova sklicati mirov no konferenco, da reši vse one točke, katere so ostale nerešene. Ali bo šel predsednik Wilson na to drugo mirovno konferenco, se ne ve, in v ameriških političnih kro gih tega ne vrjamejo, ker se bližajo predsedniške volitve,
žganju", kajti Morvar je ku- ,ki bodejo vzele Wilsonu mno hal noč in dan, za življenje j go časa. Na drugi strani pa
in smrt, brez ozira na vraga ali policijo. Pravijo, da je skuhal, odkar je imel svojo "tovarno" nad 2000 galon
se povdarja grožnja predsed nika Wilsona, ki se je izjavil, da če senat ne odobri prvor-ne mirovne pogodbe, da bo
žganja, katerega j'e prodal za mirovno pogodbo vzel sena-$40.000. Kmalu po polnoči j ty in vsa stvar bo šla jesen na so policijski kapitani, poroč-! ljudsko glasovanje.
—	V nedeljo, 29. febr. uprizori dramatično društvo "Lilija" že svoje četrto prireditev v Colinwoodu. Pri vseh treh dosedajnih nastopih tega društva je občinstvo s sijajno udeležbo pokazalo, da se zanima za napredek tega društva kakor posebno tudi za program, ki ga društvo nudi. Tudi za nedeljo se izbrali izvrsten program. Gdč-ne Jennie Kluhn in Antonija Logar zapojete "Rožici", in prijetno je poslušati mično petje teh mladih grl. Potem se uprizori burka "Bratranec", ki ima dovolj smeha v sebi tudi za postni čas. Po igri zapojete isti gospodični "Večernici", nakar nastop g. Matoh, ki bo govoril o "Abstinentu", jako zanimivo. Gdčne Apolonia in Josie Sas so zapojete nato "Rudeči Sa rafan", in potem pa nastopijo ljubke deklice Josephine in Frances Baraga, ki bodete zabavali občinstvo z raznimi pesmicami.^ Rojake prosimo, da v obilem številu posetijo to prireditev.
—	Pred mladinsko sodišče je prišel 16 letni fant Fred. Mišič, 1393 E. 32nd St. ki je zapleten v afero ropa in požiga. Priznal je, da je bil udeležen 11. febr. pri roparskem napadu na hišo Balkwilla v Willoughby. Priznal je tudi, da je eden njegovih tovarišev pri ropu našel v hiši revolver, katerega je hotel preskusiti in je štirikrat ustrelil v zofo. Zofa je pričela raditega goreti, banditje so zbe žali, in požar je uničil vso hi šo vredno $25.000.
—	Slovenska Dobrodelna Zveza je dobila te dni uradne listine potrjene od ameriškega konzula v Trstu za pokojnim članom Gašper Do-dič, od št. 5. SDZ. Zveza takoj po odborovi seji pošlje smrtnino v ameriških dolarjih na določeno mesto, To je druga smrtnina izplačana v staro domovhio.
niki, sarženti, policisti, detek tivi naskočili žganjetvornico kakor kako imenitno trdnjavo. Dobili so: štiri kotle za kuhanja žganja, električni stroj za mešanje rozin, triintrideset barelnov tropin, 549 velikih zabojev rozin, 19 za-Jpojey češpelj, 200 galon žgan ja. Vsa zaplenjena stvar je vredna nad $26.000. Šest ur so policisti nosili žganje, bokse, rozine, galone, sode in stroje na vozove, in pot jim je curkoma drl po licih. Poleg tega tovarne za Žganje je policija aretirala še deset drugih oseb, ki so prodajale ali izdelovale žganje.
-o--
—	Pred sodnika McGannona je bila pripeljana 17 letna "Irena". Obdolžena je bila, da je sumljiva oseba. V nekem gledališču premikajočih slik ji je padel revolver iz že pa, nakar so jo zaprli. Toda svojega imena ni hotela povedati, tudi potem ne, ko jo je sodnik obsodil na $50 kazni in 30 dni aresta. Pravi, da gre raje na električni stol kot da bi povedala svoje ime.
—	V Colinwoodu je umrla soproga Marija Štraus, mati devet otrok. Umrla je ko je bila operirana. Po ko j niča je doma iz Hotične-Podgrad. V Ameriki je bivala 8 let. V domovini zapušča štiri otroke, tukaj pa soproga in 5 otrok. Pogreb se je vršil v pondeljek. Pokoj njeni duši!
—	Od 1. januarija se je podaljšal dan za 2 uri in 4 minute.
Velika vprašanja, ki še da-vijb zaveznike, in ki niso bila rešena na mirovni konferenci so: Jadransko vprašanje. Vprašanje ali naj ostanejo Turki v Evropi in obdržijo Carigrad, ali naj se kateremu narodu podeli Carigrad. Nadalje je boljševiško vprašanje, brez katerega zavezniki ne morejo napredovati, namreč rešiti se mora na ta ali oni način. To so tri vpraša nja, ki ne pustijo marsikateremu zavezniškemu diploma tu mirnega spanca.
Washington, 26. febr. Predsednik Wilson se je ko nečno odločil v sporazumu z državnim tajnikom, da se pri občijo v javnosti note, ki so bile zamenjane med Wilsonom in zavezniki glede Ja dranskega vprašanja. Neka teri so mnenja, da zaveznikom ne bo dobro pri duši, ko svet zve o raznih zahrbtnih mahinacijah.
—	Policija preiskuje ali je bil Jure Juratovac, 895 Addison Rd. ustreljen v četrtek zvečer ob 9. ali je storil samomor. Moža so dobili mrtvega in revolver poleg njega v četrtek zvečer. Truplo je bilo odpeljano v Grdinovo mrtvaš nico. Žena pravi, da je šla ob 9. zvečer v grocerijo, in ko se je vrnila, je dobila moža mrt-. vega.
—	Cene mesu in jajcem so se znažale. Pričakuje se nada-I j nega znižanja.
Kot smo že omenili, stopi od 1. marca naprej v veljavo nova naročnina. Mi smo to skrajno neradi naredili, toda raz mere so nas prisilile k temu. Prosimo vse naročnike, da to upoštevajo, in objednem tudi garantiramo, da če pade cena v papirju, tedaj bodemo prvi, ki znižamo naročnino. Na vsak način pa smo prepričani, da cena, ki jo plačate za časopis, je najboljše naložen denar. Štiri dolarje na leto za 155 listov, ki se vam redno dostavijo v hišo, je malenkost, od katere pa ima vsakdo lep dobiček. Cena naročnini od 1. mar ca, 1920, naprej je kot sledi:
ZA CLEVELAND, PO RAZNAŠALCIH IN AMERIKI:
Za celo leto: ....	....... $4.00
Za pol leta......................... $2.00
Za četrt leta........................ $1-25
Posamezna številka................... 3c.
ZA CLEVELAND PO POŠTI:
Za celo leto........................ $5 00
Za p*l leta..... .................... $2-50
Za četrt leta......................$150
ZA EVROPO:
Za celo leto .. .. ................... $550
Za pol leta ......................... $30?
Za četrt leta .	NJ5
Upravništvo Ameriške Domovine.
Z ljubljanskega vseučilišča. Imenovani so: Na prani fakulteti za redne profesorje dr. Gregor Krek in dr. Anton Skumovič, za izredne ga profesorja dr. Rado KuSej na filozofski fakulteti za rednega profesorja dr. Fran Jesen ko, za izrednega profesorja docent dr.. Hodži, dr. Ljudomil Hauptman in docent dr. Kari Osvald, za privatnega docenta pa Jakob Kelemin* in dr. Izidor Cankar; na medicinski fakulteti za rednega profesorja dr. Ivan Plečnik; na tehniški fakulteti za izrednega profesorja inž- Alojzij Kral, za docenta inž. Ivan Vurnik; na teološki fakulteti za rednega profesorja dr. Josip Srebrni-, za izrednega profesorja, dr. France Lukman in dr. Matija SlaviČ, za docenta pa profesor veronauka Snoj.
"Zagrebačke Novice", ki izhajajo vsled štrajka namesto vseh drugih zagrebških dnevnikov, obsegajo štiri strani velikega formata. Vsak dnevnik ima svoj stolpec; zasebne brzojavne ali telefonske vesti in poročila posameznih uredništev se pri občujejo z navedbo vira. Splošni del lista urejuje skupno uredništvo vseh zagrebških dnevnikov.
Potovanje v Zagreb. Urad za nastanjevanje tujcev v Zagrebu naznanja: Prošnje za dovoljenje bivanja v Zagrebu pri prosilčevih sorodnikih ali znancih so nepotreb ne, ker morajo imeti policijsko dovoljenje samo tisti, ki žele stanovati v prenočiščih, hotelih in zasebnih stanova njih, ki so kot taka prijavljena. Prošnje za dovoljenje bi vanja nad 24 ur — brzojavne ali pismene — se bodo uvaže vale samo tedaj, ako jih priporoči pristojna prva oblast (okrajno glavarstvo oziroma mestni magistrat) in ako je svrha prihoda opravičtna. Brzojavno dovoljenje se izda samo tedaj, ako je plačan odgovor za najmanj 15 besed.
— Ali ste že kdaj pomnili, da bi imel februar pet nedelj? Letos jih ima. Prvi in zadnji dan v mesecu je bi la in bo nedelja.
* Ameriška Domovina" Friday February 27th 1920.
67th St. Nadzorniki:—John	pa, 992 E. 64th St. Podpred-
Spehek 893 E. 137th St.	sednlk: John Lavšin, 994 E.
Ludvik Medvešek, 1165 Nor	63rd St. Tajnik: John Lev-
wood Rd. Jakob Javornik,	stek, 1121 East 66th St. Za-
6424 Spilker ave Društveni	pisnikar: Jihn Sodja, 1077
zdravnik: Dr Frank j. Kern,	E. 66th St. Nadzorniki: Fr.
6202 St. Clair ave. Seje se	Bogovic, 6701 Shaffer ave.
vrše vsako prvo soboto v me	Anton Lunder, 158313 Tra-
secu ob 8. zv. v (SND) soba	falger ave. Frank Lušin, 969
Društvo (Slovenec) št. 1.
SDZ. Cleveland, Ohio.
Ust leta 1910.
Predsednik: John Gornik 6217 St. Clair ave. Podpredsednik: Frank Žibert, 6124 Glass ave. Tajnik: James Mally, 1105 East 63rd St. Zapisnikar: John Gabrenja, 6036 St. Clair ave. Blagajnik: Ignacij Smuk, 6220 St. Clair ave. Nndzorniki:— A1 bin Stemberger, 14020 Thames ave. Frank Budich, 1163 East 58th St. Anton Vardjan, 6724 Bonna ave. Društveni zdravnik: Dr James Seliškar, 6127 St. Clair ave. Seje se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu ob 1. pop. v prostorih Slovensko Narodnega Doma, soba št. 3.
Društvo (Svobodomiselne Slovenke) št 2. SDZ. Cleve-land, Ohio Ust. leta 1910.
Predsednica: Agnes Kalan 1007 East 74th st. Podpred. sednica: Frances Spehek, 1120 East 67th St. Tajnica: Helena Perdan, 6026 St. Clair ave. Zapisnikarica: Al bina Brajdič, 1119 Addison Rd. Blagajnica: Fanny Ste-fančiC, 1064 East 64th St. Nadzornice: Mary Kogoj, 6518 Edna ave. Ana Smigo-vec, 946 East 78th St. Vera Pečjak, 1395 East 43rd St. Društveni zdravnik Dr Frank J. Kern, 6202 St. Clair ave. Seje se vrše vsaki drugi četrtek v mesecu ob 7. zvečer v (SND) soba št. 3.
Društvo (Slovan) št 3. SDZ. Cleveland, O. Ust. leta 1910.
Predsednik: John Zaletel, 1009 E. 66th Ct. Podpredsednik: Martin Zaje, 1197 E. 61 st St. Tajnik !n zapisnikar: Frank Krašovic, 1009 E. 66th Ct. Blagajnik: Louts špehek, 1120 E.
št. 1.
Drusvo (Sv. Ana) st 4. SDZ Cleveland, O. Ust leta 1911.
Predsednica: Julija Brezo var, 1173 E. 60th St. Podpredsednica: Mary šile, 099 E. 76th St. Tajnica: Frances Debevc, 6022 Glass ave Zapisnikarica: Mary Tekstar, 1202 Norwood Rd. Blagajni-ca: Helena Mally, 1105 E. 63rd St. Nadzornice: Ana Erbežnik, 5608 Bonna ave. Rose L. Erst<v4927 St. Clair ave. Genovefa Supan, 5422 Standard ave. Društveni zdravnik: Dr. James M. Seliškar, 6127 St Clair ave. Se je se vrše vsako drugo sredo v mseecu ob 8. zv. v John Grdina, dvorani, 6023 St. Clair ave.
Društvo (Napredni Slovenci) št. 5. SDZ. Cleveland,
Ohio. Ust. leu 1911. Predsednik: Frank Cvar, 978 Addison Rd Podjred-sednik: Frank LenCe, 14236 Sylvia ave. Tajnik: Geo Turek, 1125 Norwood Rd. Zapisnikar: Frank Weiss, 1127 E. 71st St. Blagajnik: Frank Butala, 6410 St. Clair ave. Nadzorniki: Anton Simon-čiC, 6410 St. Clair ave. Josip TekavCiC, 509 E. 143rd St. Valentin Šinkovec, 529 E 143rd St. Društveni zdravnik: Dr. F.J. Kern, 6202 St. Clair ave. Seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu ob
2 pop. v (SND).
_ _ — 11 • ~~ •
Društvo (Slovenski Dom) st. 6. SDZ Euclid, O. Ust. leta 1911.
Predsednik: Louis Rechar, R. F. D. 1. Podpredsednik: Frank Skotin, P. O. Tajnik: Ferdinand Kobler box 213 Euclid, Ohio Zapisnikar: Anton Darovic, 1^108 Shaw nee ave. Cleveland, O Blagajnik: Frank Šmajdek,, 1960S Kelldeer ave. Nadzorniki: Matija Nemec, 19601 Cherokee Ave; Frank Žagar, 19010 Chicasaw ave. Lovrenc Seme, 19316 Cherokee ave. Društveni zdravnik: Dr. A. D. Bolton, 15603 Waterloo Rd. Seje se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu ob 10 dop. v Jugoslovanskem Narodnem Domu
Društvo (Novi Dom) st. 7. SDZ. Cleveland, O. Ust. leta 1912.
Predsednik: Jakob Fortu-na, 1204 E. 167th St. Podpredsednik: Joseph Cerjak, 1372 E. 53rd St. Tajnik: L J. Safran, 1423 E. 39th St. Zapisnikar: John Markel, 15310 Daniel Ave. Blagajnik: Anton Colarič, 6034 Carry ave. Nadzorniki: John Blatnik, 1043 E. 62nd St. Frank Kramar, 1416 E. 40th St. Anton Potokar, 1440 E. 41 st St. Društveni zdravnik: Dr. Frank J. Kern, 6202 St. Clair ave. Seje se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu ob 10. dop. v Birkovi dvorani 6006 St. Clair ave.
Addison Rd. Društveni zdravnik: Dr. James M. Seliškar, 6127 St. Clair ave. Seje se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu ob \\ pop. v SND. soba št. 1.
Društvo Mir št. 10. SDZ.
Newburg, Ohio. Ust. leta 1913.
Predsednik: Louis Gliha, 3552 E. 80th St. Podpredsednik: Florijan Cesar, 3537 East 81 st. St. Tajnik: Peter Simčič, 8101 Aetna Rd. Zapisnikar: Jožef Glavan, 3760 E. 77th St. Blagajnik: Ignac Jerič, 3579 E. 81 st. St. Nadzorniki: John Vintar, 3514 E. 81st. St. A|drej Ule, 3555 E. 82nd St. Frank Mulh, 3555 E. 80th St. Društveni zdravnik: Dr. Frank Kuta, 7326 Broadway S. E. Seje se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu ob 1. uri pop. v Šolskih prostorih.
nik, 7502 Lockyear ave. Bla-Igajnik: Joseph Stampfel, 6129 St. Clair ave. Nadzorniki: Frank Kerže, 1394 E. 53rd St. Jakob Mauser, 6512 Bonna ave. Valentin Beden 824 E. 82nd St. Društveni zdravnik: Dr. F. J. Kern, 6202 St. Clair ave. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9. uri dop. v SND.
Društvo Sv. Ciril in Metod št. 18. SDZ Cleveland, O. Ust leta 1914. predsednik: Joseph Za-krajšek, 6218 St. Clair ave. Podpreds. J os. Salamon 1152 E. 63rd St. Tajnik: John Widervol, 1153 E. 61st St. Blagajnik: Anton Bašča,
Društvo Danica št. 11. SDZ. Cleveland, O. Ust. leta 1913.
Predsednica: Frances Za-krajšek, 992 E. 64th St. Pod predsednica: Rozi Zupančič, 1027 E. 61st St. Tajnica: Frances Hudovernik, 1052 E. 62nd St. Zapisnikarca: /Antonija Turk, 1052 Addison Rd. Blagajnica: Emma M. Drobnich, 1293 E. 55th St. Nadzornice: Mary Bri-celj, Noble, Ohio. Angela Križman, 6030 St. Clair ave. Ivana Stupar, 7504 St. Clair ave. Društveni zdravniki: Dr. Frank J. Kern, 6202 St. Clair ave. Seje se vrše vsaki drugi torek v mesecu ob 8. zv. v SND soba št. 3.
Društvo (Kras) št. 8. SDZ.
ColUnwood, O. Ust leta 1912.
Predsednik: Frank Legan, 15310 Daniel ave. Podpredsednik: John černe, 986 Ivanhoe Rd. Tajnik: Joe Spendel, 15626 Holmes ave. Zapisnikar: Frank Valenčič, 15500 Holmes ave, Blagajnik: Luka TrCek, 15621 Holmes ave. Nadzorniki: J. Menart, 14903 Sylvia ave. Ferdinand FerjanCiC, 15219 Plato ave. Frank Vegel, 153-64 Yorick St. Društveni zdravnik James M. Seliškar, 6127 St. Clair ave. Seje se vr še vsako prvo nedeljo v mese cu ob 2. pop. v Slovenskem Narodnem Domu na Holmes ave.
Društvo (Glas Clev. Delav-cev) št 9 SDZ. Clevlenad.
Ohio Ust 1913.
Predsednik: Andrej Čam-
Društvo Ribnica št. 12. SDZ. Cleveland, O. Ust. leta 1913.
Predsednik: Frank Vi-rant, 969 Addison Rd. Podpredsednik: Louis Sever, 10 77 East 66th St. Tajnik: Anton Laušin, 6202 St. Clair ave. Zapisnikar: Frank Sober, 1257 Norwood Rd. Blagajnik: Matija Križman, 60-30 St. Clair ave. Nadzorniki: Charles Krašovec, 5365 Stan dard ave. Joe Sadar, 1113 Norwood Rd. Joe Ban, 1007 E. 64th St. Društveni zdravnik: Dr. F. J. Kern, 6202 St. Clair ave. Seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9. uri dop. v SND. soba št. 3.
Društvo Clev. Slovenci št-
14. SDZ. Cleveland, O.
Ust. leta 1913.
Predsednik: Frank Jerina 6120 St. Clair ave. Podpredsednik: Louis Mežnar, 1171 Norwood Rd. Tajnik: John Korn, 1210 Norwood Rd. Za-lisnikar: Louis Eckart, 6303 onna ave. Blasainik: Mike
1016 E. 61st St. Nadzorniki: Anton Koželj, 1154 E. 61st St. Anton StrniSa, 6305 Glass ave. Viktor Kompare, 5422 Hamilton ave. Društveni zdravnik: Dr. James M. Seliškar, 6127 St. Clair ave. Seje se vrše vsako drugo nede-o v mesecu ob T. uri pop. v olski dvorani Sv. Vida.
Društvo Bled št. 20. SDZ. Newburg, O. Ust. leta 1917.
Predsednik: Gabrijel Rus, 3699 E. 78th St. Podpredsednik: Vincenc Zimšek, 7728 Osage ave. S. E. Tajnik: Anton Gorenc 3599 E. 76th St. S. E. Zapisnikar: Louis Bob nar, 3741 E. 77th St. Blagajnik: Jos. Godec 3568 E.
E. 81 st St. Nadzorniki: L. Vrček, Stop 9 Bedford, O. Fr. Kovač 3664 E. 82nd St. Anton Valenčič, 8010 Union ave. Društveni zdravnik: Dr. Kuta 7326 Broadway S. E. Seje se vr5e vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 1. uri pop. v Anton Tomažinovi dvorani na Marble ave.
Društvo Jugoslovan št. 21. SDZ. Lorain. O. Ust leta 1918.
Predsednik: Anton Eisen hardt, 1743 E. 33rd St. Pod-predsednik: Frank Lenček, 1617 E. 29th St. Tajnik: John Ivančič, 1700 E. 31st St. Zapisnikar: John Kozjan 3116 Elyria ave. Blagajnik:
Frank Debevec, 1702 E. 29th St. Nadzorniki: John Svet, 1685 E. 31st St. Frank Ja-nežič, 1685 E. 31st St. Frank Ivančič, 1729 E. 29th St. Društveni zdravnik: Dr. C. Hayes, 2840 Pearl ave. Seje se vrše prvo nedeljo v mesecu ob 9. uri dop. v mali Al. Virantovi dvorani na Globe ave.
Opomba: Kadar se kateri iz med teh uradnikov preseli in menja svoje bivališče naj to nemudoma naznani tajniku njih društva. Tajnik, ko dobi sporočilo od uradnika naj on potem uradnim potom naznani na vrh. urad, da se naslov spremeni.
i
6
i rtič, 1029 E. 62nd St. Nadzorniki: Josip Gašper, 1145 E. 60th St. John Sleimber-ger, 1145 Norwood Rd. Društveni zdravnik: Dr. Frank J. Kern, 6202 St^Clair ave. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 1. uri pop. v SND. soba št. 1.
Društvo Dr. Anton M. Slomšek št 16. SDZ. Cleveland O. Ust. leta 1913.
Predsednik: Leopold Ku§ lan, 1091 Addison Rd. Pod-4620 St. Clair ave. Tajnik: Domijan Tomažin, 1095 E. 64th St. Zapisnikar: Joseph Perpar, 5348 Spencer ave. Blagajnik: Frank ZnidaršiČ, 1316 E. 91st St. Društveni zdravnik: Dr. James M. Se-jliškar, 6127 St. Clair ave. Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu ob 8. uri zv. v stari šoli Sv Vida.
Društvo France Prešeren št.
17. SDZ. Cleveland, O.
Ust. leta 1913-
Predsednik: John Centa, 6105 St. Clair ave. Podpredsednik : Anton Anilovar, 6202 St. Clair ave. Tajnik: Peter Bukovnik, 1068 E. 68 St. Zapisnikar: John Bukov
Podiranje katerekoli stvari je lahko. Grajenje iste, to je kar je težavno.
1 : I
1 I II nI
i
c</ /
MHš^V. v
' a1 %(r j
t/A tli
_	V»><"* VM
I >

«S£ vit^i'-1


Naloga, katero ima boljševizem pred seboj.
Znano vam je, da je treba umetnika, da izdela sliko.
Znano vam je, da je treba spretnega mehanika, da naredi uro.
In znano vam je, da lahko vsak uniči sliko, ali uro z brco.
Podiranje katerekoli stvari — bodisi ure, hiše ali vlade — je lahko. Grajenje
iste je, kar je težavno.
To je naloga, katero Rusija pod bolševizmom danes zre pred seboj. Čitajte kaj pravi Lenin glede tega v sledečemu odlomku njegove zadnje izjave: "Sovjeti pri delu":
Boljševiki so uničili kapitalizem, nacionalizirali industrijo in ustanovili delavske sovjete. Toda Riwija je še vedno daleč strani od komunizma in socijalistične sovjetske republike.
Kar so boljševiki do sedaj izvršili je bil najlažji del. To je bil uničevalni del. Potrebovalo se je samo sile in ukazov. Boljševizem bo propadel, če ne more zopet zgraditi ruskih industrij in dobiti maksimalno produkcijo.
T-o ne more biti izvršeno, pod originalnim načrtom bdlj&Vfžma. Delavski sovjeti ne vedo kako voditi tovarne in vzdržati red. In delavci niso še pri volji, da bi delali različna dela pod enako visokimi plačami. Strojni delavec še vedno hoče imeti več plače kot delavec s krampom, in duševni delavec zopet zahteva več kot strojni delavec. Rusija ne bo imela komunizma dokler se ne iz-premeni človeška narav in bo vsak mož pri volji delati za dobrobit vseh mesto za osebne koristi.
Vzelo bo leta, da se izpremeni človeško narav potom izobrazbe in z u-čenjem delavstva, da obratuje tovar ne potom sovjetskih metod. Toda medtem časom mora biti industrija reorganizirana in doseči je treba najvišjo produkcijo od obeh, od tovarne in od individualnega delavca.
Edina pot, ki leži pred bolševiškimi voditelji je, da stopi od sovjetske države korak nazaj—ter se povrne k staremu redu. Oni morajo pozvati buržvazijske strokovnjake z velikimi plačami, da vodijqtovar.nc- J^i! morajo sprejeti tovarniške metode "kapitalistične" Amerike.
In boljševiki voditelji morajo iti še dalje nazaj. Oni morajo postaviti de lavstvo pod železno disciplino. Oni morajo napraviti, da so stoteri in tisočeri delavci v vsaki tovarni podaniki volje enega moža — buržuvaz-nega ravnatelja. Delavci morajo biti prisiljeni, da delajo z največjim naporom.
Lenin DELA vse to. On ima neomejeno oblast. On je odvzel strani moči tovarniških aovjetov in je zaposlil svoje buržuvazne strokovnjake. On je dal tem novim delovodjem, kar niso še nikdar poprej imeli — absolutno moč nad delavci. Lenin jih prisili k pokorščini s tem, da jim ne dovoli krušnih kart ali pa da pokliče Rdečo Stražo. Njegove poslednje besede ruskih delavcev se glase: "Ubogajte in ne poslušajte onih, ki pravijo, da so naše teorije napačne." Nekateri ljudje pravijo, da bi mi morali imeti boljševizem v Ameriki. Toda mi moramo najprej izvedeti kako se bo obnesel v Rusiji. Lenin nam more povedati več kot boljševiki v Ameriki. ONI GOVORE, KAR JE LENIN PREJ GOVORIL; NE PA KAR GOVORI SEDAJ. In Lenin pravi sedaj, da boljševizem ni napel kot vlada niti v pomenu produkcije, kajti človeška narav je močnejša kot njegove bivše ideje.
The Inter-racial Council
1 z O 0 r o a d w a v ~ N e w Y o r K
^ ... , ,».. ... ... . . -■ .



• ■ •
"AmeriSka Domovina'* Friday February 27th 1920.
Avtoriziran kapital
$500.000.00
SLOVENSKO ST AVBINSHO IN POSOJILNO DRUŠTVO
6313 ST. CLAIR AVE.
PLAČUJE
5%
OBRESTI
Najboljfti tu, da vložite svoj denar v napredno slovensko podjetje.
Denar je varen, dvigniti ga morete vsak dan.
Zavod je pod strogim državnim nadzorstvom.
Uradu jemo tudi zvečer, ko imate čas in pogovoriti ae morete v svojem msternem jeziku.
Kadar prodajete, ali kupite posestva, oglasite se pri nas za svet.
Vlagajte svoj denar tam, kjer boste lahko dobili pomot v slučaju podpore. Nai zavod je za slovenske in hrvatske delav-
ce — od njih tudi pričakujemo sodelovanja. SLOVENSF
5%
KO STAVBINSKO In POSOJILNO DRUŠTVO
<Mo. Frt.)
5 %
(
Dobite vso gorkoto, imejte burnene čiste
Če burnerji v vaši plinovi peči producirajo rumenkaste plamene, ki se kadijo in delajo saje, tedaj se zametuje mnogo naravnega plina, za katerega plačujete.
Nesnaga in smeti v zračnih luknjah, kot vidite na tej sliki, povzroča nepravilen zrak in mešanje plina, kar povzroči nemarne, rumenkaste plamene.
rumenkasti plameni nesnaga tukaj
Prah se dostikrat nabira okoli zračnih luknjic in in uspeh je kakor ga vidite na sliki.
vmešavanje plamena
A
nesnaga tukaj
Dajte naravnemu plinu priliko. Odstranite vso nesnago z zračnih luknjic, da prihaja čist zrak. Odstranite v časih burnerje, kuhajte jih v vodi, kateri ste pridjali dve žlici sode, in posušite jih, predno jih zopet rabite.
koničasti modri in zeleni plameni
zračne luknjice brez nesnage
Če so vaši burnerji čisti, bodejo producirali koničaste modre plamene, spreminjajoč se na zelenkasto, najbolj vroče, najbolj-Uspešno. Go-rejšnja slika kaže popolni plamen čistega burnerja.
Če imate vaše burnerje čiste, ne bodete samo nehali trošiti plin, ampak dobite tudi več gor-kote.
99999
THE EAST OHIO GAS COMPANY
VSI PROČ. DRUGI F0N0GRAH
Cas je prilel, ko ima lahko vsskdo ta fonograf za ceno $8.75. Le poglejte na ta krasni stroj. Ali ste ie kdaj sliiali, da je kdo kupil fonograf za tako malo ceno. In nikdar ne bodete imeli prilike kupiti fonograf za tako ceno. Je jako močno narejen, igra velike in male rekorde,
WIND MACHINE TO LEFT
A
dva za eno navijanje. Glas Je razločen in glasen. Stroj ni težak, vzamete ga lahko s seboj, na piknik, k prijateljem ali kamorkoli. Kdorkoli gre v Evropo, bi moral imeti stroj, ker je jako priročen, igrate lahko na vlaku, spotoma na ladlji, itd. Ta fonograf je vreden najmanj $15, toda da ljudi seznsnimo z naiim fonografom
ga prodamo za pod tovarniftko ceno — samo 2000 jih je na razpolago. Kdor izreže ta oglas in naročilo za stroj, dobi zastonj PET PLOSC ln 100 IGEL Kdor naroči dva fonografa, dobi zastonj 10 plošč in 203 igel. Mi ne zshtevamo denarja naprej, poiljite naslov, $1.00 in ostanek plačate ko dobite stroj. Po-illjamopo pošti v vse kraje Amerike. Nikdar ne bodete imeli enake prilike, raditega poslužite se sedaj, ko je čas.
UNION PRACTICAL Co. 1$45 MILWAUKEE AVE. Dept. 330 CHICAGOJLL
(Pri)
m
SLOVENSKI NARODNI DOM V CLEVELANDU, O. RAČUN ZA MESEC JANUARY 1920. DOHODKI: Vplačano na delnice:
Od društev ....................... $ 400.Č0
Od posameznih članov.............. $ 125.00
Skupaj vplačano na delnice v Januariju........ $ 525.00
Darovi društvom S. N. Doma ................. $ 36.50
Najemninja ..............................I.. $ 296.00
Razno. (Veselica in dohodki kluba.)...........$ 975.02
Obresti .................................... $ 12.34
Skupaj dohodkov v Januariju je bilo...........$1844.86
STROŠKI:
Kurjava in razsvetljava. (Vštovši za vodo)......$ 36.80
Zabavni klub ............................... $ 141.50
Plača osobja ............................... $ 50.00
2a pohištvo.................................. $ 55.00
Davki za prvo polovico leta 1919..............$ 543.45
Popravila .................................. $ 91.46
Veselica in razno ............................ $ 454.47
Skupnih stroškov je bilo v Januariju ..........$1372.68
Preostanek blagajne dne 31 Dec. 1919 .. $2844.26
Dohodki v Januariju 1920 ............. $1844.86
Skupaj.............$4689.12
Stroški v Januariju 1920 .....................$1372.68
Preostanek blagajne dne 31 Januarja 1920 ......$3316,44
DENAR JE NALOŽEN:
a.	Na bančni knjižici št. 38590 The Lake Shore Banking & Trust Co....................... $2281.05
b.	Na bančni knjižici št. 39623 The Lake Shore Banking & Trust Co.........................$
c.	Na bančni knjižici št. 26913 The Cle. Trust Co. $
d.	Na čekovni prometu The Lake Shore Banking
& Trust Co................................. $
Nevrnjeni čeki .............................. $
Ostane: ............... $|
e.	Liberty Bonds ............................$ 900.00
f.	Gotovina na rokah.........................$ 64.00
Skupaj............$3316.44
Frank Butala, Blagajnik, Erazem Gorshe, tajnik. Knjige pregledali ter isto pronašli v popolnom redu: Frank Budič, 1. r. John Centa, 1. r. Rosie Mayers, 1. r. Nadzorniki,
16.55 1.02
100.27 46.45 53.82
SLOVENSKI NARODNI DOM V NEWBURGU.
Račun za januarij, 1920.
Društva plačala na raCun delnic...............$1700.00
Članstvo plačalo na račun delnic.............. $ 519.00
Darovi in kolekta ........................... $ 21.00
Veselica 25. jan. 1920 ........................$ 157.20
Obresti knjižic, 40.831, 64.088, 64.653 ..........$ 83.57
Skupaj ..........$2480.77
STROŠKI:
Ameriška Domovina tisk .................... $ 33.25
Tedenska plača zidarjem in materijal za stavbo.. $1490.62
Obresti od posojila ($4000.00) ................ $ 21.47
Kamnoseku na račun........................ $ 500.00
Tedenska plača delavcem.....................$ 305.35
Izplačanje prostora društvom .................$1024.64
Plača tajnika za 6 mesecev,.................... $ 36.00
Skupaj............ $3411.33
Izkazana čisti ostanek 31. dec............\ :'. . . $3072.16
Dohodki meseca januarija, 1920 .............. $2480.77
Skupaj .............. $5552.93
Stroški meseca januarija, 1920 .............. $ 3411.33
Čisti ostanek 31. jan. 1920 ...... :...........$ 2141.60
Vseh dohodkov do 31. jan...................$22.758.12
Vseh stroškov do 31. jan....................$20.643.52
Čisti ostanek 31. jan. 1920 .................. $ 2141.60
Naloženo na Čekovni promet................$ 2106.94
Naloženo na hranilne vloge................. $ 2.00
Inventar v pisarni..........................$ 32.66
Pregledano po: J. J. Oman, Jos. Lekan, John Lekan. Frank Ločniškar, taj. J. Lekan preds. Jakob Jančar blag.
EteKfrična udobnost za botniJKp sobo.
Dvoje električnih naprav je, ki bi morale biti v vsakem elevelandskem stanovanju, ki sedaj vodi borbo proti bolezni — električni kurilnik in električni "heating pad".
Električni kurilnik povzroči, da jc bolniška soba gorka tekom mrzlih dnij. Električni "heating pad" pa vam preskrbi dovolj gorkote, ki odstrani bolečine in trganja.
Ta dva električna aparata lahko kupite v vsaki trgovini, kjer prodajajo električne stvari.
THE ILLUMINATING CO.
ILLUMINATING BLDG.	PUBLIC SQUARE
Pekoče grlo, bolečine v prsih znamenja influence.
Dajte grlu in prsim oživljajo*© vdrgnitev s
Pain-Expellerjem
ter pokrite pnt s sukneno obveso. Ne izpostavljajte se potom sanamaijanj* prehlad* met jem, pljučnici, lnflnenei in drugim aersraim bolesniir.
Kupite Pain*Expeller danes t vali Ukani, libit stater itekknie* Pri. stni ima nalo tromilko znamko
"SIDRO"
Ns jemljite aadomeetil ali poaaMkor.
P. AD. RICHTER A CO. J26-JJ0 Bi Minil, New York
ODPRTO ZVEČER DO 8.
NEW LEADER COMPANY
I. HARTSTEIN, lastnik
5914 ST. CLAIR AVENUE
blizu 6o. ceste.
Vsa nasa zaloga je sedaj na razprodaj
•j* 23% popusta* Mi moramo razprodati radi popra-O.
KALIKO: Imamo 1000 jardov ' dobrega kaliko, razne barve, samo 6 jard. odjemalcu, jard samo ............. 25c
DEKLI6KE BELE OBLEKE,
mere 2 do 6, samo
nekaj še, po............59c
ŽENSKE NOGAVICE, černe in bele samo po.........12'/jc
BLUZE, siva flanela, vse mere, jako poceni po........$1.19
MOŠKE RJAVE FLANEL SRAJCE, dobra kvaliteta samo po ............. $1.75
MOŠKE TEŠKE SUK. NOGAVICE, navadna cena 50c sedaj samo po ......... 35c
MOŠKE PRAZNIČNE SRAJCE, vredne $3.5"\
sedaj samo po ....... $2.00
BLANKETI: Sivi, za dvojno postelj, krasna vrednost, redna cena $4.00,
sedaj samo po........$2.95
ŽENSKE BELE MUALIN BLUZE: Mi jih nudimo sedaj po skrajno nizki
ceni .................. 59c
KOŽUHOVINA: Mi imamo veliko zalogo kožuhovine, mink, fox in drugo. Vse to mora biti prodano in se nudi 50 odst, ceneje kot redne cene,
DEKLIČJE PLIŠ SUKNJE Nekaj teh je ostalo za razprodajo po ........ $2.50
ŽENSKE PLIŠ SUKNJE se raz-prodajajo ta teden. Bodite gotovi, da si jih ogledate.
MIDDY BLUZE:, z okrašenimi ovratniki, poceni
samo
98c
5914 St Clair Ave.
blizu E. 6o. ceste.
HIŠNE OBLEKE, mere 34 in 36 npkaj teh oblek sedaj samq po.............. $1.25
DEKLIČJE SUKNJE, kratke okrašene, ne pozabite jih, samo po..........$1.50
MOŠKI JOPIČI, sivi teški, samo po .................. $1.25
MOŠKI TEŠKI NARAMNIKI.
poceni po .............. 25e
ŽENSKE CLOTH OBLEKE, najnovejši vzorci, direktno iz N. Y. redna cena $20.00, sedaj po ............ $15.00
DEŠKE OBLEKE, pripeljite fanta s seboj. Mi imamo krasno zalogo. Pridite k nam najprvo in prihranite denar.
SPLAČA SE VAM OGLEDATI si zalogo moških klobukov. Jako lepe vrednosti.
POŠILJAMO DENAR V EVROPO PO NAJNIŽJIH CENAH.
Kadarkoli hočete poslati denar v staro domovino, pridite najprvo k nam. Naše cene so vedno najnižje.
I	PAROBRODNI LISTKI
Mi prodajamo tikete za vse prekomorske črte ter vam pomagamo dobiti vaše potne liste.
4o/o OBRESTI NA HRANILNE VLOGE.
The Cleveland Trust Co. je velika banka, znana radi svoje finančne moči, izvrstne službe in poltenega poslovanja.
Mi imano može v naših raznih oddelkih, ki se lahko pomenijo v vašem lastnem jeziku.
^ Sbe Cleveland Ztmt Company
Premoženje nad $93.000.006.00 GLAVNI URAD: EUCUD AVE. IN E. 9th STREET
West Side
West 25th at Franklin West 25th at Archwood Lorain at West 47th Lorain at West 80th Lorain st West 90th Detroit at West 117th Detroit at West 101st
Out of Town
Bedford, Ohio Willoughby, Ohio Painesville, Ohio Lorain, Ohio
IN 10 DRUGIH URADOV.
East Side
Euclid at East 57th Euclid at E. 105th 14312 Euclid Ave., E. C. St. Clair at E. 40th East 152nd st Pepper E. 156th at Waterloo Rd. Kinsman at E. 03rd Woodland st E. 22nd Broadway at Harvard
SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD IN TOČNA POSTREŽBA Z BOLNIŠKIMI VOZL
Cenjenim rojakom in društvom se priporočamo za vodstvo po grebov. Točna, lepa in poceni postrežb« v vseh slučajih. Na razpolago imamo udobne bolniške vozove za prepeljavanje bolnikov iz bolnišnice ali v bolnišnico. Odprto noč in dan, dobite nas lahko vsak čas.
Se priporočamo naklonjenosti rojakov.
ZAKRAJŠEK & KAUŠ
slovenska pogrebnika in bahamista. 1105 Norwood Rd naspr.
PRINCETON 1735 w
ROSEDALK 4983
"AMERIŠKA DOMOVINA"
(AMERICAN HOME)
NAROČNINA:
$3.00 $4.00
Za Cleveland po pošti Posamesita številk« ■
$4.00 - 3c
Im Ameriko - - -Za Evropo • • - ■
' VMplsm^^doplaMn denar Mi m potili« nt "A»orl*k« Domovin« M19 S«. Cl«lr Av». H. B. CtovUnd, Ofcio T* Cuy. Pri«K»t«s 1»
I AMES DEBEVEC, Pubiiihtr
T
LOUIS J. PIRC, Edit*
ISSUED MONDAY. WEDNESDAY AND FRIDAY
Real b/ 25.000 Slmniaiis ii Ike City of Cleveland and ebewkcre Advertising rates on reqiest. American in spirit-Foreign in language only
Entered m second-claw matter January 6th UXW. 'he P<»' office -Cleveland, Ohio under the Act of March 3rd, 1870
NO. 24. Fri. Feb. 27th 1020

Kdor je povzročil prohibicijo.
Narodna prohibicija, kakor je danes v veljavi, je bila sprejeta od kongresa oktobra meseca lanskega leta in se je začela spolnovati 16. januarija, letos. Trije jako močni vzroki $o, ki so povzročili prohibicijo. In kjer vlada tozadevno mediojaki mnogo napačnih pojmov, hočemo to stvar pojasniti na podlagi resnice.
Prohibicija, se je posrečila modernim pridigarjem fanatizma, reformatorjem in moralnežem, ker jim je pomagala vojna, in ker so imeli na razpolago milijone dolarjev, ki nikdar niso prišli iz delavskih žepov, ampak vselej iz krogov milijonarjev. Tekom vojne se je bilo bati, da zmanjka žita ali tega ali onega živila, ki se je tudi uporabljalo za izdelovanje pive in žganja. Raditega so naredili postavo, ki naj bi veljala tekom vojne, da se iz žita ne sme izdelovati nobena opojna pijača. To priliko so prohibicijonisti uporabili spretno in na zvit način ter so zagnali ogromno propagando po celi Ameriki. Prilika je bila krasna, pod pretvezo "vojne potrebe", "patrijotizma" itd. je bilo prav lahko preslepiti razne državne postavodaje ki so glasovale za prohibicijo na povelje pOlitikašev in onihfanatikov, ki služijo svoj kruh s tem, da pridigajo moralo in reforme drugim. To so bapti-stovski, metodistwski in drugi pastorji, ki so se vdinjali snti-saloonski ligi ter ji slepo služijo. Častno izjemo pri tej propagandi je vselej tvorila katoliška duhovščina, ki se nik darni vtikala v to vprašanje pač pa je ponovno in v nijvišjih krogih obsodila prohibicijo in priporočala le zmernost pri uživanju pijače.
Prvi vzrok torej, da smo dobili prohibicijo, je bila zvita nakana fanatikov, ki so se oprijeli razmer tekom vojne ter vtihotapili ljudstvu prohibicijo v trenutku, ko je bilo ljud stvo zaposljeno z vojno.
Drugi vzrok prohibicije je — republikanska stranka, ki je v prvi vrsti odgovorna, da imamo prohibicijo. Demokrati so bili proti njej. šest let je bila demokratska stranka na krmilu in v večini v kongresu,, in vsak predlog za prohibicijo je bil dosledno zavržen. Kakor hitro pa so lansko leto republikanci dobili večino v kongresu, so upeljali prohibicijo. Kongresman Volstead, ki je spisal vse postave za prohibicijo, ki je takozvani "oče prohibicije", je republikanec. Naši slovenski državljani pa tudi vedo, da je predsednik Wilson, kot demokrat, trikrat zaporedoma prepovedal razne protiibicijske predloge, toda republikanci so vedno in vse lej dobili skupaj dovolj veliko veČino, da so nadglasovali predsednika Wilsona in demokrate ter usilili prohibicijo. Republikanska stranka je odgovorna za prohibicijo, ona je naredila postave za njo, kakor-hitro je dobila republikanska stranka večino v kongresu, se je pojavila prohibicija.
Demokratični kongresmani kot Mooney, Fitzgerald, Lenihan, Babka, Sabbath, Carver ter mnogi drugi so poskusiti vse, da uničijo prohibicijo v kongresu, toda republikanci kot Volstead, King, Astyurst ter drugi so šli tako daleč, da so celo debato prepove dali nasprotnikom prohibicijo. Avtokratično in tiransko je republikanska stranka usili-la prohibicijo ljudem. Kakor hitro je bila prohibicija v kongresu odobrena, in je dobil postavo v roke demokrat Wilson, jo je prepovedal, toda republikanski senatorji ter kon gresmani so še isti dan se zbrali in preko predsednika Wilsona ponovno glasovali za prohibicijo ter jo odobrili.
Sedajni guverner države Ohio je James Cox, demokrat, velik nasprotnik prohibicije in vseh suhih. Njegov prednik je bil Willis, katerega so podpirali sami suhači. Willis je republikanec.
Tako se vidi povsod, da so republikanci edini odgovorni, da imamo prohibicijo. In naj pride prihodnjič še več republikancev v kongres, pa vam odvzamejo in prepovedo tudi čike v ustih, pipe, cigare in cigarete skupaj s šnofan-cem. Napačno je torej tolmačiti, da so demokratje povzročili prohibicijo. Demokratje so v manjšin* v kongresu'^republikanci imajo vso moč, oni so naredili prohibicijo, in demokrat Wilson jo je prepovedal, pa kljub temu so jo repu hlikanci spravili na površje. In edini višji uradnik v deželi, governer države New Jersey, Edwards, ki se je drznil dvigniti se zoper prohibicijo, je — demokrat!
To naj si državljani dobro zapomnijo.
Tretji vzrok prohibicije pa so — pijanci, Ali se spominjate razsajanja in divjanja po ulicah, ponoči, ko so pijanci se klatili po ulicah ter budili ljudi iz spanja? Kakšno divjanje in razbijanje je bilo po naselbini, povsod, na St. Clair ave. in po stranskih ulicah. Pritožbe so bile na dnevnem redu. In ali mislite, da ima to dobre posledice? Marsikdo se je tega naveličal, in rekel: Le počakajte, pride dan obračuna z vami. In šel je ter volil suho. Kolikrat smo svarili, ustavite pijačo onim, ki jo imajo dovolj, rojaki, ne opijanite se, ne razgrajajte po ulicah. Vse zaman. Divjanje se je ponavljalo noč za nočjo. In danes je mir.
To so trije vzroki prohibicije: Fanatizem hinavskih reformatorjev, republikanska stranka in pijanci.
LAŽ IMA KRATKE NOGE.
List "Mir" prinaša sledeči poučni članek:
Ne moremo trditi, da se v Jugoslaviji cedi mleko in strd; marsikatere težave ima mo še prestati, ta ali oni ima upravičene pritožbe, to in ono se mora zboljšati. Vendar pa ne pozabimo, da ima-
mo za seboj 5 let vojske, stra šne morije, ki je požrla toliko življenj in blaga, ki je zdrobi la vse blagostanje. Zmerom in zmerom bi bilo treba ponavljati "ne pozabimo petletne vojske", kajti ona jfc povzročila vse težave. Cel svet se zvija še v krčih od presta-lih bolečin, slišimo o velikan
skih štrajkih iz I ške, Amerike, v Berolinu pokajo strojnice in so ulice rde če od človeške krvi, cela Rusija je en sam tabor, v katerem ae ljudje med seboj kolje jo, na Dunaju in drugod v Nemški Avstriji umira staro in mlado od gladu in mraza, rdeče in bele garde se tam zbirajo in se gledajo kot pes in mačka. Okoli in okoli nas gori in tli še ogenj, samo mi imamo blaženi mir, mir, katerega smo pet let tako gore če želeli, kot ozebli solnca sa mo mi si vsak dan mirno naložimo toplo ognjišče in se do sitega najemo.
Sit — neži.
Pa vendar niso vsi zadovoljni. Gotovo so se nekateri že preobjedli, kakor otroci, ki tem bolj kričijo, čim bolj se jih futra. In kar je še huje: strahove vidijo ob belem dnevu, slepo verjamejo vsem hujskačem in prisegajo na "cajtinge", če še tako debelo farbajo. — Ose navadno zajedajo dober sad. Tako zajedajo tudi Nemci našo Jugo slavijo, vse polno jih je pri nas in se branijo z vsemi štirimi iti v Nemško Avstrijo, katero toliko hvalijo. Narobe, črez Črto prihajajo tudi tisti, ki so včasi kričali: "nur uber meinen Leib" (črez mo je truplo) bodo prišli Jugoslovani na Koroško____
Lažnik
ie človek, s katerim je težko priti na kraj. Kajti če mu eno neresnico izpodbiješ, si jih iz misli že deset drugih, če ga za jezik primeš, pa s prsti osle kaže. Zato je najbolje čakati, ker laži ima kratke no ge in kdor drugim jamo koplje, se sam v njo zvali..
Mojstri v laganju so nemška gospoda, to smo vsi doživeli in slišali. Začeli so oni vojsko, hinavsko pa so dolžili Srbe, Francoze in Ru se, kričali so o zmagi — pa so bili po notah tepeni, s "Kriegsanleihe" so kradli vdovam in sorotam denar iz žepa, hujskali so na polentar ja — danes se ž njim bratijo, vpili so: Gott strafe England — pa Bog je pravičen sodnik bili so "kaisertreu" do kosti in Slovence mučili, ker to niso bili, danes so republikanci in iščejo samo še — cesarja.
Litanije laži pa so nakopičili šele na Jugoslavijo! Vsak naj bo srečen, kdor to ni Čital ali slišal. Odpreti bi moral okna in duri, da bi se ven kadilo, tiščati bi moral ušesa, ker njihove cok lje strašno ropotajo. Tistim, ki so biti tako srečni, da to niso slišali, naj povem samo nekaj teh laži — za smeh in kratek čas: 1.) V Jugoslaviji so rekvizicije, kmetom vse vzamejo; 2.) v Jugoslaviji je glad, ni kaj jesti; 3.) Jugosla vija je Rauberstaat, dom nemirov, dežela dolgov; 4.) jezik, vera, kultura je v nevar nosti, velikanski štajri so tam; 5.) Nemška Avstrija je domovina veselih in srečnih ljudi! 6.) Jugoslavija ima vojsko z Italijani, Romuni, Madžari, Bolgari, ki jO bodo kmalu pohrustali; 7.) v Jugoslaviji so revolucije, strelja se tam in mori, Hrvati hočejo k Nemški Avstriji; 8.) denar se krade iz aržatov;
9.)	vlada srbska sužnost;
10.)	ljudstvo se trepa; 11.) Volkswehr pride v 14 dneh; 12.) cona A je vsa za Nemce; 13.) nemška krona je več vredna kot jugoslovanska; 14.) ....
i. t. d.
Strašno mora že pokati v, nemških glavah in želodcih, i da potrebujejo tak bau-bau ] za "durchhalten". Ali mi to, poznamo, že med vojsko je ( bil dober trošt na prazen košt, ko so nam pridigali, da tudi na francoskem in v Rusiji gladujejo. — Ali nemška gospoda še nadalje farba, da veleoosestva pri nas ne bodo razdeljena (seveda, mi Slovenci bomo nemške barone naprej pitali in kače na prsih greli!), da Nemška Avstrija nima vojaščine (555. 000.000 K izdaja vsako leto za vojake!), da je bilo kolko-vanje kron sleparija! Koro-šči, ali vam niso
to laž Ali se ne praskate
ko prevračate prazn______
njo vsi tisti, ki ste nabirali nemški denar? Sedaj pa dobite za 100 nemških kron samo okoli 30 naših ali pa še ne I Kmalu pa nemške kro ne sploh nobene veljave ne bodo imele več, v Celovcu samem se jih Že branijo in sprejmejo stokrat rajši naše. Le verjemite še naprej nemškim nacelnom, kmalu vas »pravi
Kosa ali škarje? I Na konec naj povem samo
bodo spravili na — kantl i ska
aj pc
še prispodobo: Mož in žena
sta šla mimo zanasekov (kos cev) in žena je trdila, da travo režejo s škarjami. Mož ji je zastonj dopovedoval, da imajo kose v rokah. Kregala sta se celo pot. Ko sta šla črez most, je žena zdrknila v vodo in je še od tam kričala "škarje". Utonila je, pa iz vode je pomolia roko in stri-gla s prstonja, kakor s škarjami.
Taka baba je nemška gospo da,
voda jim teče v grlo; gladujejo, zmrzujejo, iz dolgov se ne vidijo, vsako leto se morajo za 10,000.000.000 K zadolžiti, da ostanejo pri življenju, od nas kruh petla-jo, ali zmerom še kričijo "frdamana Jugoslavija, hudič jo vzemi!"
Pa tudi hudič jih ne uboga več in mi jim veselo zapojemo po rožansko:
Ti smetje pometaš ven z mojih oči, al tebi še štorovje venkaj vali!
Meja v Medjimurju. "Narodna Politika" opozarja na neprirodnost in nezanesljivost medjimurske meje, ki bi jo tvorila reka Mura. Medji-murci imajo onstran reke do 6000 oral vinogradov in gozdov in je njih obstoj najtesnejše zvezan s pridelki in do hodki te zemlje. Ta polja so od madjarskih ostro ločena in bi bila edino pravično, da bi tekla državna meja po tej ločilni črti. To bi bila tudi edina zanesljivi in trajna me ja, kajti neregulira Mura vsak hip menja svojo smer in teče sedaj proti severu, sedaj proti jugu, tako da bodo neprestane zmede zaradi meje. Razen tega nam murska črta vzame do 30.000 Hrvatov. Ustanovi naj se posebna komisija, ki naj pri določanju meje pomakne Črto 8 — 10. km proti severu. Tako bi dobili logično zvezo s slovenskim Prekmurjem. Ako bi se pa meja ne dala več izpre-meniti, naj naša mirovna delegacija izposluje garancije, da bo mogel medjimurskt kmet svobodno razpolagati in obdelovati svojo zemljo onstran Mure in brez carine prevažati svoje pridelke preko Mure.
Mažarska zarota v Bara-nji. Preiskovalni sodnik dr. Kolarovič in orožniški kape-tan Karakasovič delata dalje na odkritju zarote madžarske Befe garde. Sled organizacije je privedel do sela Csa tahala, kjer so pri Peri Jano-šu našli na t vrtu zakopalo strojnico. Moža so aretirali in izvedeli od njega povodom zasliševanja važne podatke. Pri njegovem sosedu so našli preko 250 vojaških pušk in ogromno množino streliva. Pri pečuških prebivalcih so našli dosedaj preko 600 komadov raznega orožja z naboji. Aretirali so osebe, ki so pomagale pri prehodu baranj skih Madžarov. Vsi obdolžen ci so pri preiskavi priznali svojo krivdo in povedali mno go zanimivega o delovanju in namerah organizacije. Kaj izgub« Mažari.
Od 325.000 km, ki jih je obsegala Ogrska, ostane Ma žarjem še krog 100.000 km, od 21 milijonov prebivalstva še ne 8 milijonov. To pomeni, da izgubi 70* na ozemlju in 60% prebivalstva. Nadalje izgube Mažari 40 večjih mest eno vseučilišče, 4 pravne fakultete, vse toplice vTatrah in sploh na Slovaškem. Tujim državam pripade 14.000 km ogrskih železnic, tako da
za ječmen 57*, za turšči co 70*. za krompir 60*, ovsa 73*, sladkorne pese 7*. Od lesne, železarske in kamno-lomske industrije ne ostane mažarski republiki ničesar. Od tekstilne industrije izgubi 85*. Nadalje mom Mažarska dati sosednim država dve tretjini svoje goveje živine in polovico svojih konj hi prešičev.
S. N. ČITALNICA.
V ameriško-slovenski metropoli v Clevelandu imamo poleg drugih narodnih naprav tudi S. N. Čitalnico. A vendar je žal vse premalo zanimanja za stvar, ki je tako koristna. Če pogledamo knji ge nazaj, vidimo, da je bilo pred časom veliko boljše v tem oziru. Res je, da se v vojnem času niso mogle dobiti knjige, in je že marsikdo pre čital knjige, ki so v knjižnici, toda saj dobivamo v čitalnico vse slovenske časopise iz domovine in tukaj. Pridite in čitajte. Iz stare domovine se je naročilo nekaj čez 200 knjig in upamo, da jih bomo kmalu dobili sem. Vse bina naročenih knjig je vsakovrstna. Romani, pravljice, novele, znanstvene knjige, itd. Iz teh bodemo lahko črpali ono dobro — najboljše, one lepe misli naših pisateljev in pesnikov. To je njih zapuščina narodu. Knjigam so izročili vse, kar so vedeli, da bi bilo dobro in koristno. Pristopite! Mala svotica 75c. pa imate vstop do vsega. Sedaj prihajajo redno časopisi iz stare domovine. Naprej. SI. Narod, Slovenec, Jugosla vjia, Mir, itd. Uradne ure so: v četrtek zvečer od 7-9 ure, in v nedeljo dopoldne od 9-11 ure. Ako želite pristopiti pridite v teh urah v čitalniške prostore. J. Steblaj, knjižničar.
NEKAJ IZ NEBURGA.
Kakor je vsakteremu dobro znano, smo imeli stavko jeklarskih delavcev,, ki je bila po mnenju nekaterih zgub ljena za nas delavce, kar seveda ni res. Resnica je, da je bilo to nekako premirje, da se unija boljše pripravi, In da smo se mi zopet lahko povrnili na delo. Stavka se še nadaljuje in se bo nadaljevala tako dolgo, da bomo od A. F. of L. zopet poklicani. Ker smo pa bili mi delavci v štirih mesecih, ko nismo dela li, precej hudo oškodovani, prosim in pozivljem vse new-burške Slovence, da se gotovo udeleže izvanredne seje, v nedeljo 29. febr. ob 2. uri popoldne v M. Plutovi dvorani, da se pomenimo, kakšno stališče zavzamemo v prihodnji stavki. Kakor je prejšna stav ka minula, tako je minulo tudi vse sovraštvo enega do druzega, kakor tudi vsa pso-vanja; začeti hočemo zopet od kraja in sicer kot čisti, dobri, zvesti in odkritosrčni bratje. Vsak predlog bo dobrodošel, ker prišel bo iz last ne skušnje, in čim več jih Jbo, Jtera prej* pridemo do pa« vilnega zaključka. Torej komur je mar do svojega soro jaka in trpina, ne bo izostal od izvanredne seje, kakor oz načeno. Na svidenje.
Anton Miklavčič, Preds. Union Lodge, 117.
DOBRO MILO
za vsako toiletno ali zdravstveno rabo v domači porabi
oi moralo imeti tako vsebino, da bi odgovarjalo vsaki higi-jenični in antiseptični zahtevi. Tako boste dobili Severo-vo zdravilno milo za kožo (Severas Medicated Skin Soap) ki je milo, ki bo zadovoljilo vse vaše zahteve. To je dobro milo omivanje otrok, ali za vsakogar druzega, izvrstno sredstvo za ohranjen-je kože, kot toiletno milo, za čiščenje glave in za britje. Navadite se ga in ga rabite vsak dan, Cena je 25c. in 1 cent za davek in je naprodaj pri vseh lekarnarjih. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.
_ j poekuaili »lw, PRIDITE K NA
fests ■
VOZNIH lo K kater« «o bil«


«11 zdravi)«, in lun________
ko naredim za vas. Nikar n« č«s«, ampak pridito danes sastonj.
cue an pa Mpravllno
3 «&UiB°olXCja
> »torll s« druge, lah-
k meni. Naav
te več iv«t je
ALI TRPITE NA
V hSr?..	11^ nocoto REVMATIZBM, BOLEČINE
TAR^&vW™.? t^RT\VRT0GLAV0ST'ALI PA KA-
^ J® tako' M posvctujt« a J>riliko z "»P«hom zdraviti vae t« bolezni. Po-
S 3£5
ftfi'i'o" SMS"*™ SEDAJ' KER °d<-asanjb je
POMNITE PREISKAVA JE ZASTONJ.
Ob n«delf«h od 10. ai. do 2. pop.
DR. KENEALY
Uradne ur« od 9. ij. do 8. zvečer.
647 Euclid ave. Second Floor, Cleveland, Ohio.
Republic Bldg.
Over New Idea Bakary
Pole« Star gledališč«.
Lake Shore Banking & Trust Co.
ST. CLAIR AVE. VOGAL 55. CESTE
Pošiljamo denar v staro domovino točno in hitro. Vsaka poiiljatev je jamčena. Prodajamo iifkarte. Pomagamo dobiti legitimacije, pase. Plačamo od hranilnih vlog 4 proč. obresti. PO-
SLAVIJO AMERISKE DOLARJE V JUGO-
J. B. MIHALJEVIČ, upravitelj inozemskega oddelka
VABILO
NA
PLESNO VESELICO,
ki jo priredi
DR. DANICA,
št. 11. S. D. Z.
V NEDELJO, 29. FEB. V GRDINOVI DVORANI.
Vabi se cenjeno občinstvo, člane in članice S. D. Z. da se veselice v obilnem številu udeležijo.
Za zabavo, okrepčila, srečolov bo vse dobro preskrbljeno.
Godba pod vodstvom g. Kogoja mlajšega.
PRIČETEK OB POL OSMI URI ZVEČER.
Vabi ODBOR

s
INFLUENCA
'Vit lil
s povrnitvijo epidemične "Flu" preti nevarnost. Varujte sebe in vaio družino s tem varujte vaše zdravje. Prva znamenja so vnetje oči, spuSčanje iz nosa, bolečine v hrbtu, glavi in milicah, mraz, mrzlica in nenavadno utrujenost. Kot preprečilno in prvo zdravilo mi priporočamo sledeče: Grtlanje v grlu in izpihanje nosa s Severov Antisepsol, rabite en del tega in tri dele tople vode. Za slučaj prehlada ali mrzlice vzemite po eno Severovo tableto soper prehlad in hripe in ponovite na vsake tri ure dokler ne prično delati čreva. Ako kail jate, poslužite seSeverovega balzama za pljuča. Pojdite v posteljo, izpijte kaj vfočega in se dobro spotite. Bodite dobro zaviti. Ako pa to ne pomaga v enem dnevu, tedaj pokličite zdravnika in poslu&jte njegova navodila. Ta zdravila vam bodo veliko pomagala proti tej epidemiji, vsied tega bi jih morali imeti vedno doma pri rokah. Prodaja se v vseh lekarnah po sledečih cenah:
Seven's Antisepsol. 35 centov in 2 centa davka. Severn's Cold and Grippe Tablets. 30 centov in 2e davka. Severn's Balsam for Langs, 25 in 50c in 1 In 2c davka.
Ako vam teh ni mogoče dobiti pri vaiem lekarnarju, tedaj naročite direktno od nas.
W. F. SEVERA CO.,Cedar Rapids, Iowa Kn i ^.^1111 i i——nil i
Nekaj nasvetov ženam.
Ako hočeS biti srečna r
Nikdar ne pretiravaj svoje ljubezni napram možu.
Ne pritožuj se čez svojega moža, da je napram tebi mrzel in nevoljen.
Zanimaj se za vse, za kar se zanima tvoj mož.
Prizadevaj si, da narediS možu dom prijazen.
Tvoja obleka naj bo vedno okusna in Cista; skrbi za zdravje in za lepoto duše in telesa.
Nikdar ne pripali kosila ali večerje.
— Novo lekarno je odprl na E. 72. cesti in St. Clair ave. Mr. J. Buckstein. Lekarna je jako lepo in moderno o premi jena.
Sedež Cleveland, Ohio
Označene cene so veljavne do dne, ko se nadomestijo z drugimi. Denar nam poslati je najbolje po Domestic Postal Money Order, ali pa po New York Bank Draft.
Frank Sakse*
82 Cortlandt St.
DENAR
Prevelika zaloga Ederheimer-Stein Co. iz-delovatelji finih oblek, je bila predana The Bailey Co. za takojšna razprodajo.
<; $15do$16.00 OBLEKE <► $22.50 OBLEKE po... O $28.50 OBLEKE po . K $24.50 OBLEKE po... <; $30 do $35 OBLEKE po
Mnogo novih vzorcev in blaga dobite v naši veliki zalogi. Tu lahko izberete obleke, prav-kakor bi jih naredila mati za svoje dečke. Obleke z enim ali dvema paroma hlač. Mere od 6 do 18.
Baileys — drugo nastropje.
==========================
:-: Slovenska Dobrodelna Zveza
The Slovenian Mutual Benefit Au'n.
UST. II. NOV. 1110. V DRŽAVI OHIO'
INK. It. MARCA
1*14. V DRŽAVI OHIO
UPRAVNI ODBOR: Predsednik: JOHN GORNIK, «217 St. Clair Ave. L podpreda. ANTON GRDINA, 1053 East 62nd St IL podpreda. JOHN IVANČIČ, 1700 East 31st St
Lorain, Ohio Tajnik: FRANK HUDOVERNIK, 1052 B. «2 St Blagajnik: PRIMOŽ KOGOJ, 0518 Edna Ave. N.B. NADZORNI ODBOR:
1)	LOUIS J. PIRC, 6110 St. Clair Avenue,
2)	IGNACIJ SMUK. 0220 St. Clair Avenue,
3)	LEOPOLD KUSLAN, 1001 Addison Road,
POROTNI ODBOR:
1)	ANTON OSTIR, 1158 East 61st Street,
2)	HELENA PERDAN, 6026 St. Clsir Avenue,
3)	FRANK ZORICH, 6217 St. Clair Avenue,
FINANČNI ODBOR:
1)	FRANK M. JAKSIC, 6017 St. Clair Avenue,
2)	JERNEJ KNAUS.1052 East 62nd Street,
3)	FRANK CERNE, 6033 St. Clair Avenue.
VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JAMES M. SELISKAR, 6127 St. Clair Avenue.
GLASILO ZVEZE: AMERIŠKA DOMOVINA, 6110 St. Clair Avenue.
Vse denarne zadeve in stvari, kar se tiče upra-nega odbora, naj se pošilja na vrh. tajnika.
Vse pritožbene zadeve, ki jih je relil društveni porotni odbor, se poliljajo na predsednika porotnega odbora Anton Oitir.
Na tisoče rojakov ae pripravlja za odhod v stari kraj. Vsak dan se prijavijo novi in si zagotovijo prostor. Stotine potnikov, ki so dosedaj potovali skozi mojo tvrdko so zadovoljni v mojo postrežbo. Mnogi so to javno povedati. V Vašo korist je, torej, da se tudi Vi poškilite domače tvrdke, drugače Vam utegne biti žal, kakor je bilo že mnogim drugim, da so ili potom raznih "čifutskih" tvrd, ki so jim dale občutiti, "po čem je judovski biznes".
NEW YORK
HAVRE, ALI CHERBOURG
7. feb. parnik LaTouraine 14. feb. parn. Rochambeau 14. feb. parnik Saxonia a z. feb. parn. LaPayette 35. feb. M K. A. Victoria a8. feb. parn. LaSavoie
6. mar. parnik Imperator 6. mar. par. LaTouraine 9. mar. * Royal George 16. mar. " Rochambeaue x8. mar. par. LaPrance 27. mar. par. LaSavoie 27. mar. parnik Saxonia
Naznanilo in zahvala.
Tužnim srcem naznanjam znancem in prijateljem Sirom Amerike žalostno vest, da je podlegla kruti bolezni influenci, in previdena s sv. zakramenti v Gospodu zaspa la
JULIJA VRČEK.
Doma je bila iz šmartna pri Kamniku, pred zakonom se je pisala PraSnikar. Bivala je v Ameriki 13 let. Tu zapušča soproga in 4 nedorast-le otroke, najstareji 6 let, naj mlajši 5 mesecev, poleg tega eno sestro v Ameriki, v starem kraju pa 1 brata. Umrla je U. febr. ob 11 zvečer. Bila je pri polni zavesti do zadnje ga zdihljaja. Pogreb se je vr-šil iz hiše žalosti proti Calvary dne 13. febr. ob 3. pop. Ranjka je bil* članica treh ftruštev, dr. Bled, št. ŽO. SDZ dr. Združeni slovenski bratje SDPZ in S. P. dr. Zvon. Zahvaljujem se društvom za vence, ki so^ podarili, posebno se zahvaljujem pevsk. dr. Zvon, ki so krasno zapeli: Blagor mu! in "Nad zvez dami!"
Srčna hvala izrekam vsem onim, ki so mi stali na strani v bridkih urah ter pomagali ob Času bolezni, kot tudi o-nim, ki so jo spravili k večne mu počitku. Naj ti bo lahka ameriška zemlja, nepozab ljena mi soproga, počivaj v miru, tvoj duh pa ostane med nami v trajnem spominu in molitvah. Mila soproga, ljubeče si skrbela za nas in otro ke, za ves trud in trplenje naj ti da Bog večno plačilo Vidimo se nad zvezdami. Žalujoči ostali: Jos. Vrček, soprog. Albina, Zofija, Hedvi-ka in Evgen otroci.
j. vi ŽUPNIK,
SLOVENSKI
ZOBOZDRAVNIK, f
Scverova zdravil.1 vzclr/ujc-jo /dr.ivjc v družinah.
^•VV V	a
uscoca ust,
kskortndl »onto to potrata«. d» m odmMjo m*ladij« kmkor gripa alt IoSummm. k*Urih »•> najbolj tati timed faolMal, ki ras-taJaJo po iIbL ViUd u«a bodli« pripravljeni la tSMjU na roki
Severa'« Antisepsol
NEW YORK—TRST. Začetkom marca parnik President Wilson, koncem marca parnik Argentina.
NEW YORK—DOBROVNIK—TRST
V nekaj tednov odpljuje drugi parnik na Dobrovnik in Trst Podrobnosti še niso naznanjene.
Ta vozni red je podvržen spremembi. Za cene in druga
pojasnila pišite ali pa pridite na moj naslov.
POTNI LISTI. Potnikom preskrbim potne liste in drugo, kar rabijo za potovanje.
PRENOČIŠČE. Snažno, udobno in varno prenočišče po primerni ceni dobite pri meni za časa bivanja v New Yorku.
POŠILJANJE DENARJA. Ako hočete izrabiti sedaj-ne skrajno nizke cene in poslati kaj denarja v stari kraj, tedaj je najbolje, da ga pošljete po draftu ali nakaznici, ker je to najboljši način pri sedajnih razmerah. Jaz pošiljam denar na ta način že več mesecev.
2oo	Kron za
500	Kron za
1000	Kron za 5000 Kron za
10.000	Kron za 25.000 Kron za
50 Lir za......$3-9°
100 Lir za......$ 7.50
5C0 Lir za .. .. $36.00 1000 Lir za......$72.00
Po nadaljna pojasnila pišite na
LEO ZAKRAJŠEK,
70 — 9th AVE., NEW YORK, N. Y.
W F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA
800 DRUŽIN
6127 St Clair Ave. <
Knauaovn poslopje nad Grdi-novo trKorl1 o
, Najboljše zobozdrav- * niiko delo po nizkih cenah.
Urada« ura: od 8:30 zjutraj do 6:30 it*<«.
raf* Liker t* bondi M «pr«j«MJe «. e pUtllo polne eredneell.
Delavci na serap-jardu dobijo takoj dobro delo. 57lA na uro za začetek. 16700 St. Clair ave. Vzemite London Rd. karo. M. Cohen & Son
26
in
SAMSKI FANTJE DOBIJO DELO PRI SLADKORNEM PODJETJU.
MI PLAČAMO $28 do 930 od AKRA. Mi plačamo vso vožnjo in damo stanovanja zastonj. Obrnite se do naših agentov ali pišite.
FRANK DUBEC, 4929 Praha SL Cleveland, Ohio Med 6. in 8. zvefer.
JOS. BARTA, 6526 St. Clair Ave. Cleveland, O. vsak ta*.
TONY WINKLER, 5115 Gay Ave, Cleveland, Ohio Med 6. in 8. xveSer.
ANDRY RIBARIK, 12417 W. Madison Ave, Lakewood, O. vsak čas.
JOE BAROSIN, 2943 E. 37th St, Cleveland, Ohio med 6. in 8. zvečer.
JOHN BARTA, 14510 Jennie Ave, Collinwood, Ohio med 6. In 8. ivefer
M, KADANEC, s;» • * 2928 Woodhilt Road, Cleveland, O. vsak las.
Pojdite ali pilite do agent* GEORGE KOZLEY, 2030 Quail St. Lakewood.
0W0SS0 SUGAR CO. Owosso, Mich.
^ska
Delavci, ne podpira He skeb-tiakmren. Naročajte vedno v unijskih tiskarnah
Dr. S. Hollander,
zobozdravnik
1355 E. 55th SL rog. St. Clair Vstopu55.cestiud lekan«
Ure od 9. zjutraj do S. zvečer.
Zaprto ob sredah pop. tudi v nedeljo zjutraj.
Išče ae čedna insvetla soba ori dobri družini. Kdor ima kaj naj naznani v upravni-štvu lista.	24
POZOR!
Slovenskemu občinstvu se priporočam za obila naročila pri papiranju stanovanj. Dobro delo in solidne cene. Anton Colarič, Expert Paperhanger
6034 Carry ave Suite 2. 20
Najstarejši slovenski plumbarii.
Kadarkoli potrebujete dobrega plum barskega dela. katerega hočete imeti 'zvrlenega čedno, točno in po smerni "•ni. tedal se oglaaite pri najstarejšem slovenskem plumbaraton pod jet-»u v Clevelandu
MOHAR in OBLAK, Mi icvrtulemo vsa plur " nale delo le garantiran«, nale n»xk* Te!. Edgewater 1625 R. — 3421 W. 97th St	(X130)
X-žarki preiskava za $1.00
e« ste bolni, bres ozira kaj Je vala belesea, aU kolike ale le obetali '/	radi bolezni
Nikar ne zgubite upanja, ampak pridite k meni
Jaz zdravim vsakovrstne ipecialne bolezni molkih in »enak, zaledno pa bolezni krvi, kole leleden,
obisti, jeter, pljuč, milic, srca, noeu in grlu. S pomočjo X tarkov, elektricitete in mojega najbol) modernega zuravlienia. bodete postsli bolJAl v najkrajšem mogočem času.
Pri nas ni nobenega ugibanja.
Skrivnost mojegs uspeha Je moja skrbna metoda preiskave, da doienem, kaj vaa boli. Jaz rabim X žarke stroj, mikroskop in kemično snalizo ter vse znanstvene metode, da pronajdem vzrok valega trubla.
Ali ste slabič? Pridite k meni, jaz vam pomagam!
Moje posebno proučavanje metod, ki n rabijo na evropskih klinikah v Berlinu, Londonu, Dunalu Parizu in Rimu in moja dvajsetletna skuinja v zdravljenju akutnih in kroničnih boleznih molkih in iensk mi daje prednost pri zdravljenju in mo|l uspehi so bili Jako zadovol|ivi.
Jaz rabim veliko krvno sredstvo 606 in 914.
Vse zdravljenje absolutno brez boleCIn. VI se lahko zaneaete na polteno mnenje, polteno postrežbo in najbolle zdravljenje za ceno, ki Jo morate plačati.
če je vala bolezen neozdravljiva, vam takoj povem. Ce Je ozdravljiva, bodete ozdravili v nalkrajlem času. Govorimo slovensko.
DOKTOR BAILEY "ŠPECIJALIST"
5511 Kur lici Ave. blizu 55. ceste Room 222. Drugo nadstropje.
Uradne ure od 9:30 zjutraj do H zvečer. V nedeljo od 10 do 1.
Cleveland. Ohio
pošiljamo v vse dele Evrope direktno v domove vaših sorodnikov. Pošiljamo tudi bančne čeke na vse glavne banke v stari domovini.
Ker imamo mi direktne bančne zveze v vseh denarnih središčih Evrope, vam mi lahko damo najnižje tržne cene, ki so mogoče in vam postrežemo v vašo največjo za-dovoljnost
Naš tujezemski oddelek je največji in najbolj opremljen v tem delu dežele. On vam nudi največjo ugodnost. Vi lahko poslujete tukaj v svojem lastnem materinem jeziku z možmi, ki so vaši rojaki.
Mi vas vabimo v to veliko banko — največja narodna banka v državi Ohio. Tu pošljite denarje v domovino in tu
hranite svoj denar.
t) * , f i b VMftlMmifcft* llit	f •
"Narcdna banka z mednarodnim poslovanjem."
FIRST NATIONAL BANK
FIRSTTRUST SAVINGS COMPANY
SEVERNA STRAN EUCLID AVE. blizu Public Square
Največja narodna banka
Iščem stanovanje od 4 do 5
sob, do 31. marca. Kdor ima kaj na razpolago, jc prošen, da naznani J Vovk, 6708 Bonna ave.	31
Fant, star 17 let, ima lepo priliko, da se nauči bančnih poslov. Oglasi naj se pri Lake Shore Bank, 55th St. & St. Clair ave.	25
Takoj dobi dobro delo Slovenka, ki bi pomagala v kuhinji. Dobro delo in plača. Oglasi naj se takoj pri J. Smrekar, 5500 St Clair ave.
. * -.str i
Kako se razpolaga z denarjem.
Ta članek je napisan za pouk Slovencem v Ameriki, katerim niso znane bančne postavo. Priobču jemo ga, da rojakj razumejo bančne posle ter da se ognejo marši« kateri zmoti, ki jim mnogokrat prav občutljivo škoduje. Berite to in zapomnite si.
•Kaj je banka? Banka je zavod, pod narodnimi ali državnimi postavami, opravičen, da sprejema denar, ga posojuje, škontira, kupuje in izmenjuje, kolektira in sploh olajšuje promet z de-nanem.
Bančni posli niso nobena skrivnostna stvar. Banke niso druzega kot prostori, kjer se denar vlaga in kjer se denar dobiva po pravilih države in banke. Bank ima pet vrst, in sicer: hranilne, diskontne, narodne, menjalne in vložne banke.
Vložne banke sprejemajo denar in ga držijo toliko časa, dokler ga vložitelj ne dvig ne, in sicer da nakaže ček, iz-plačljiv njemu ali komu drugemu. Ti čeki se izplačajo na zahtevo. Diskontne banke poslujejo z diskontiranjem zadolžnic in menic. Gotovo je, da ima vsaka banka vseh teh pet oddelkov, da posluje na en ali drugi način.
Narodne banke imajo nekaj posebnega. One izdajajo bankovce in note, za kar založijo pri vladi zlato. Papirnati denar, ki ga izdajajo narodne banke je garantiran od vlade Zjed. držav, ki dobijo od take banke potrebne se-kuritete, ki morajo biti vedno večje kot pa banka naredi denarja. Šamo narodne banke smejo izdajati svoj lastni denar.
Kako se odpre bančni račun? Pojdite s kako osebo, ki je poznana bančni uradnikom, da vas predstavi, ali pa imejte oseben pogovor s pred sednikom ali blagajnikom banke, s katero želite poslovati. Ako vaša oseba zadovolji banko, tedaj vas prosijo, dg podpišete svoje ime na posebno karto.
Kakor podpišete ime prvič, tako morate paziti, da se vselej podpisujete v poslovanju z banko. Potem vložite svoj prvi vložek, za kar dobi te bančno knjižico (Pass book) in čekovno knjigo (Check book) ter potrebne listine za nadaljno vlaganje denarja v banko. Uložna knjižica je vaš rezit, da ste denar vložili na banko. Vselej kadar prinesete denar, mo rate prinesti s seboj knjižico, da se zapiše dan, mesec in svota, koliko ste vložili. Koncem vsakega meseca se mora knijžic* pustiti v banki, da tam preračunajo, koliko ste tekom meseca na banko znosili, in za kolikšno svoto ste naredili tekom meseca Ce kov. To se zračuna in knjižica se vam vrne, in notri je pisano, koliko je še denarja ostalo na banki.
Kaj je bančni ček? Ček je nakaznica za izplačilo denar ja, katerega ste vložili v vašem imenu na banko. Ček se navadno potrdi od enega uradnika banke kot "dober", in banka je obvezana plačati ta ček v denarju. Če se vam kak ček zgubi, morate nemu doma obvestiti banko, da se prekliče izplačilo na prvi ček, nakar lahko naredite dupli-kat. Kadar delate Čeke, se morate ravno tako podpisati kot ste se podpisali na karto prvi dan, ko ste vložili denar. Ako tega ne naredite, tedaj bodete imeli sitnosti z banko, in banka bo ček vrnila kot nepravilen. Ako ste na čeku naredili napako, tedaj uničite ček in nareditega druzega. Pišite razločno, jasno, čisto, kajti netočno pisani čeki so vzrok mnogim neprilikam in povod mnogim sleparjem, da čeke ponarejajo in spreminja jo ter potegnejo večjosvoto izbanke, kakor ste pa vi napisali. Vselej kadar naredite ček, izpolnite kontrolni list. v čekovni knjigi, tako da si
zapomnite za kakšno svoto je bil ček izdan, kdaj in komu ter da vselej natančno veste koliko denarja imate na banki. Kadar nesete ček za izpla čilo na banko, vselej podpišite svoje na zadnji strani čeka zgorej. Kdor plača s čekom, s tem še ni plačal v resnici računa, ampak šele tedaj, ko pride ček nazaj na banko in ga banka potrdi, da je pravilen in "dober". Kadar pošilja te Ček izven mesta, ga vselej dajte y potrdilo bančnemu uradniku, kajti s tem pomagate dotični osebi, da laglje pride do denarja. Kadar kupi te menico na banko, vselej naročite, da je izplačljiva na vaše ime, a vi se potem podpišite na zadnjo stran menji-ce, in slednjo potem izročite katerikoli osebi v izplačilo, in vi imate objednem takoj potrdilo.
Diskont (odračunanje). Diskont je popust ali odračunanje za hitro plačanje me-njice, ki še ni prišla, ali svota plačanih obresti za naprej vplačani denar.
Kaj so "note". Nota je urad na listina, katero hrani oseba ki je posodila denar, ali če Je banka posodila, tedaj jo hrani banka. Na noto se posodi denar za gotovo dobo. Note nosijo obresti, ki morajo biti označene na noti. V Montani nosijo note osem procentov, v državi Ohio 6 ali tudi 5. Glejte, da vselej naredite no to tako, da je plačljiva na banki, kjer imate vi svoj de nar. Nota se mora plačati isti dan, ko zapade, sicer ima lastnik note pravico iztirjati slednjo v polni svoti takoj.
Ne mislite, da je delo na banki prijetno. Ne, mnogo te žje kot vsako delo v tovarni. Pomislite na umazani denar, katerega nosijo vsakovrstni ljudje na banko: jetični, hrastavi, itd. Treba je od vsa ke osebe denar v roke vzeti, šteti, listati, itd. Bančni urad niki delajo, ko ste vi že zdav nej doma od svojega dela. Ne smejo prej iz banke, dokler ni natančno proračunan vsak cent, ki je bil vzet tekom dneva v banko. Nikdar ne pozabite , bančne knjižice pri nesti s seboj, ker sicer povzro čite uradniku nepotrebne sitnosti. Nikdar ne dopustite I da bi se vaSl računi z banko} pretegnili nad en mesec. Kon cem meseca vselej prinesite knjižico na banko. Imejte va šo čekovno knjigo pod ključem, ker za milijone dolarjev bančnih čekov se vsako leto naslepari radi lahkomiselnosti ljudi.
Zlato je postavno denarno sredstvo v Zjedinjenih državah. Srebro je postavno plači Ino sredstvo, razven če je drugače omenjeno v pogodbi. Nekatere stvari se morejo plačati le v zlatu. Srebrni dro biž je postavno plačilno sredstvo do svote deset dolarjev. Zlati in srebrni certifikati niso postavna plačilna sredstva, a vendar se sprejemajo kot zlato in srebro do gotove meje.
Mali drobiž, nikli in centi so postavno plačilno sredstvo le do svote petindvajset centov.
Konečno pa: Vselej si zapomnite, da je milijonkrat bolj varno imeti ves vaš denar v banki, kot doma. V banki vam nosi lepe obresti, ga ne more ukrasti nihče, ne more zgoreti. Doma vam ne koristi nič, a največkrat se pripeti, da ga ukradejo ali pa zgori. "Ljudje, ki doma dr žijo denar, samo v Ameriki, zgubijo vsako leto najmanj dvesto milijonov dolarjev. Za toliko denarja pokradejo, ga zgori ali pa lastnik denarja obresti ni dobil.
Pošiljanje dojarjev v Jugoslavijo.
Brzojavi naših zastopnikov iz Evrope močno priporočajo, da se pošilja v staro domovino ameriške dolarje, namesto pa kron, kar je mnogo bolj ugodno za stanovalce v Jugoslaviji, ker je kronska vrednost zgubila skoro vsako veljavo.
Radi tega dejstva so izmenjevalne cene na drugi strani veliko bolj ugodne, kakor pa tukaj ob istem času. Resnica je, da bodejo dolarji v veliki zahtevi onstran Atlantika v Jugoslaviji, in dokler vlada ta položaj, se bo za dolar vselej dobilo jako dobro ceno.
Ta kompanija je raditega odločila za sedajni čas, da prodaja samo dolarje za pošiljatev v Jugoslavijo, in sicer v obliki tujezemskih čekov ali pa tujezemskih money ordrov. Vse pošiljatve se izplačajo v tekočem kurzu v Jugoslaviji.
Kako se postopa:
Oglasite se v vsakem večjem uradu American Railway Express, podružnici, ali v uradu Amerikan Express Company, ki so v New Yorku, Bostonu, Philadelphia, Baltimore, Washington, Buffalo, Pittsburg, Cleveland, Cincinnati, Chicago, Detroit, Mineapolis, Milwaukee, St. Louis, Kansas City, San Francisko, Los Angeles, Seattle in Montreal.
Ali pa pišite v vašem jeziku na:
Foreign Money Order Departmet "N"
AMERICAN EXPRESS COMPANY
65 Broadway, New York.
I1
1 I
Clevelandski urad: 2048 East 9th St.
h
Kadarkoli pošiljate denar kamorkoli, vselej zahtevajte American Express Company rezit za to. To je zavarovalnina proti zgubi.

Zdravljenje tuberkuloze z
zlatom. Zlato je veljalo za zdravilo Že pri starih narodih ali doslej še niso izumeli, po kakšnem načinu ga je dajati bolniku, da bi mu ne delalo težav. V letu 1917. so uve-
Naročite si sedaj novo OBLEKO ZA SPOMLAD
Naročite si novo obleko sedaj!
Spomladi bodejo precej dražje, in tudi več tednov bodete morali čakati, da dobite novo obleko.
Sedaj vam moremo bolje postreči in tudi nekaj denarja prihraniti.
Zapomnite si, da sedaj eo obleke it narejene v prodajalnah dražje kot pa prt krojačih ki vam izdelajo obleko po vaši želji
Pridite si naročit novo obleko sedaj, pred-no se podražijo.

<
F. H. MERVAR, KROJAČ
THE FRANK DRY CLEANING COMPANY
1361 EAST jsth STREET	Nasproti Lake Shore Banke.
Ussssssssss^ssss^ssssssss,
t^i
Ali veste?
mi v JUGOSLAVIJI?
Da mi pošiljamo denar v te dežele po najnižjih dnevnih cenah in garantiramo vaš denar.
The Lorain SL Savings S Itust Co.
Vogal Lorain St in Fulton Rd.
Kapital «200.000.
Preostanek 9206.015.39
št. 3. SDZ. $ 500.00 št. 7. SDZ. $ 300.00 št. 12. SDZ. $1000.00 št. 8. SDZ. $ 500.00 št, 10. SDZ. $1000.00 št. 11. SDZ. $ 700.00
IMENIK NEIZPLAČANIH SMRTNIN!
1)	C. 2004 Josip Dujmovich, št. 20. SDZ. svota $ 375.00
2)	C. 1802 Gašper Dodič,.. št. 5. SDZ. svota $ 300.00
3)	C. 1725 F. Zakrajšek, .. št. 9. SDZ. svota $ 500.00
4)	C. 1061 Joseph Krajšek, št. 3. SDZ. svota $ 300.00
5)	C. 106 Anton Tomažin, št. 1. SDZ. svota $1000.00
6)	C. 2182 John Pirnar,... št. 20. SDZ. svota $1000.00
7)	C. 2176 Jakob Oblak,... št. 1. SDZ. svota $ 500.00
8)	C. 1286 John Vegel,.... št. 1. SDZ. svota $ 300.00
9)	C. 2528 Fr. Petrich,.... št. 21. SDZ. svota $ 834.09
10)	C. 1067 John Meden,... št. 3. SDZ. svota $ 300.00
11)	C. 959 And. Drakslar,.. št. 7. SDZ. svota $ 300.00
12)	C. 746 John Gornik,... št. 17. SDZ. svota $1000.00
Skupaj..........$6709.00
Opomba! Te smrtnine so bile po novem letu 1919 vzete ven iz smrtninskega sklada, ter se prenesle na Slovensko Posojilnico, vsaka svota na svoje ime ter bodo dediči teh smrtnin dobili od tega Časa naprej po 5% obresti. Mi bi te svote že izplačali dedičem, pa od nikoder ne dobimo nobenih uradnih izkazil iz stare domovine, da bi zamogli jim poslati, vkljub temu, da je vrh. urad vse obvestil. Zatorej so prošeni vsi oni, ki so prizadeti, da nemudoma gredo k najbljižnjemu notarju doma v Ju-goslaviji in pustijo si narediti uradne listine za dvigo teh smrtnin. Take listine morajo biti uradno potrjene od ameriškega konzula v Beogradu.
SMRTNINE, KATERE SO BILE ' MED ČASA VOJNE POSLANE NA THE ALIEN PROPERTY CUSTODIAN V WASHINGTON, D. C.
Umrl leta 1915. Frank Bernik, .. št. 3. SDZ. $1000.00 Umrl leta 1917. Josip Witcman, Umrl leta 1918. J. Šušteršič, ... Umrl leta 1918. Ignac Pečar, .. Umrl leta 1918. John Barba, .. Umrl leta 1918. Sta. Pekolj, .. Umrl leta 1918. Ana Bednar, ..
Skupaj .............$5000.00
(Opomba! Ta denar je morala SDZ. poslati na zgoraj označeni naslov, ker so se njih sorodniki nahajali doma >v stari domovini. Kedaj bo ta stvar rešena, nam ni znano.* Ampak odbor je sklenil, da se pošlje gotova rezolucija -na ta Department, da kaj kmalu nekaj ukrenejo, da se denar odpošlje, kamor sliši.
RAZNETEROSTI! PRI SDZ. V LETU 1919.
A)	Med letom je vrhovni zdravnik zavrgel 14 prosilcev za vstop v Zvezo.
B)	Sumljivi bolniki: Med letom je dal odbor za sumljive bolnike preiskati 5 bolnikov.
C)	Med letom je pristopilo (272) novih članov (ic) 5 za $150, 20 za $300, 162 za $500, 81 za $1000 in 4 za $2000. Skupna zavarovalnina novo pristoplih znaša $176.750. 00.
D)	Izobčenih članov (ic) jih je bilo: (84) 5 za $150, 21 za $300, 37 za $500 in 21 za $1000. Iz med teh jih je veliko zapustilo Ameriko in so se podali domov.
E)	Med letom je zvišalo smrtnino (58) članov (ic), ti člani so bili preje zavarovani za $33.350.00 zvišali so njih smrtnino za $42.650.00 sedaj so zavarovani za skupno svoto $76.000.00.
F)	Znižal smrtnine med letom ni nobeden.
C) Med letom dni je prestopilo od enega društva h drugemu društvu 10 članov (ic).
H)	Lansko leto 1918 je Zveza štela (1376) članov in (647) članic skupaj (2023).
število članov z dne 31. decembra 1919. (1492) članov in (699) članic skupaj (2191) torej smo v letu 1919» napredovali za (168) članov (ic).
I)	Bolnikov je bilo med letom dni 425.
J) Za izgubo očes smo izplačali dvema članoma po $150.00 _ za odškodnino. S tem se zaključuje letno poročilo Zveze. Knjige, ra- . čuni in drugo je bilo pregledano od nadzornega odbora v dnevih 29., 30. in 31, januarja, 1920, in najdeno vse v lepem redu,,	Cleveland, Ohio. 31. Januarja, 1920.
Louis J. Pire, Ignac Sruk, Josip Russ, nadzorniki. Primož Kogoj, predsednik. Frank Hudovemik, tajnik. Jernej Knaus, blaigajnik.
dli v zdravilstvo "krvosolgan" ki vsebuje 50 odstotkov zlata in prvi uspehi s 5000 injek cijami krvosolganovimi so se pokazali za izborno zdravilo proti tuberkulozi. V nekaterih slučajih se je sicer pojavi la vročina ali kožna bolezen, ali splošno so jako dobro u-činkovale krvosolganove injekcije, zlasti tuberkulozni bacili so ginili pri injekcijah. Najboljši uspeh se je dosegel s kombinacijo krvosolgana z jodom. Spojina krvosolgana z Živim srebrom zahteva veliko previdnost.
Soba ae odda, v najem, s hrano vred. 6710 St. Clair ave.	25
Letni račun med krajevnimi društvi in SDZ. od januvar
PREJEMKI
1
P73
£m
(/) m
1's
o 2
a a.
a > _
-J M
$2.417.33
302.43 410.06
1.944.13 391.97 407.88 355.60 356.69 767.39 736.96 612.93
342.44 749.01
— 96.60 518.86 \ 317.53 906.32 634.83
112.270.98 111-599.43 $23.870.41
$2.068.00 243.50 378.75 1.218.75 306.75 303.75 338.16 385.50 710.BI 672.75 424.00 264.0') 808.50 13.50 379.50 21525 906.25 631.50
$10479.32 $9.7*3.74 $20.173.00
$351.45 64.65 54.90 338.20 68.85 58.05 54.00 61.20 116.25 126.75 103.65 49.10 121.65 24.45 66.30 41.70 163.05 100.35
$1054.55 $1803.00 $3817.06
$4.50 5.00 2.00 2.25 3.00 1.0 J
28.00 4.00 4.00 3.00 3.00 2.00 1.50 6.03 7.50 9.75
12.00
$98.50 $132.00 $230.50
18 •o !ti
ft. M
$11.00 1.00 1.00 7.00 2.00 3.00
4.50 4.00
4.00 1.00 4.00
4.00 1.50 1.00
aro
$52.90 $30-59 $91-M
$6.00
8.00
7.50 5.CO
625 7.00
$39.75 $3800
$77.75
il s«
& u
C/) T>
$203.5) 53.75 30.75 183.00 38.75 31.75 30.75 26.75 6525 68.75 60.00 26.75 70.00 13.00 37.50 21.75 88.00 5425
$108625, $3725 $1123.50
___M
II
> N
$7.50
125
1.50
.50 2.00 2.75 325 4.75
P
M o
c/>-o
$5089.28 652.33 877.48 3684.58 909.32 805.43 778.51 . 870.14 1672.80 1610.71 1207.56 68629 1755.16 149.55 1014.16 61423 2079.62 1447.86
a do 31. decembra. 1919
-IZI5Xnn-
C
z E
C/J
$23.50 $27.75 $5125
$25904.86 $23530.07 $49435.52
$1300.00
1000.03 500.00
1000.00
1000.C0 1500.00
1000.00 10C0.00 500.00
$13391.90 $22191.00
c
•2 .E
e . 03 o.
>
IS §"8 M t
V) m
t
55
8? v- d, O. w
$850.00 190.28 109.00 148.14 44.00 465.00 124.00 13.00 314.00 233.72 166.86 82.00 766.00
273.00 74.00 267.86 473.00
o, $6363.74 $19957.60
$2150.00 19028 It 8.00 148.14 1044.00 465.00 624.00 13.00 314.00 1233.72 166.86 1082.00 2266.0
1273.00 1074.00 767.86 473.00
SmS
$293928 462.05 768.48 3536.44 134.68 340.43 154.51 857.14 1358.80 376.99 1040.72 395.71 510.84 149.55 258.84 450.77 1311.76 974.68
"AmeriSka Domovina" Friday February 27th 1020.
Celoletni račun 1919 (Slovenske Dobrodelne Zveze) v Clevelandu, Ohio
DOHODKI
1)	Krajevna druitva plačala .......................
2)	4 in 5 obresti naloženega denarja na bankah .....
3)	5'/, in 6 obresti posojil na posestva. (First Mortg.)
4)	4, 4'/i in obresti vojnih posojil. (Liberty B.) ..
5)	4 obresti vojnih znamk. (War S. S.) .............
6)	Raznoterosti. (Miscellaneous) ..................

M
»s
|$23£70.41 I 196.46
I 2,347.31 83.75
$20,173.06 114.23 765.04 386.02
1
21
Stroftki v letu 10-9.
Skupaj.
Posojila na posestva.........
Vojno posojilo ..............
Skupen preostanek v letu 1019. Prenos blagajne z dne 31. dec.
Ostanek.
1918.
Skupaj.
Dolg neizplačanih smrtnln__
čisti ostanek premoženja Zveze v gotovini 31. dec. 1919.
501 moških zlatih znakov @ 75c......................
576 Plačilnih knjižic Ca ICc ..........................
I Pisalni stroj (Oliver it. 5) ......................
I Seitevalni stroj (Burroughs) ....................
I Železna blagajna................................
i Stroj za itevilke ...............................
I Stroj za pisanje čekov ..........................
Pohištvo, knjige itd.
Invcntorij 1) 2)
3)
4)
5)
6)
7)
8)	. _ Torej skupnega premoženja Zveze z inventarjem v re znaša.
26,497.93 25,191.00 1,306.93 3,000.00
4,306.93 56^114.72
60,421.65 6J09.0
53,712.65
$5,392.05 58.32
16.80 68.85
«
8" M
V)
21,438.35 17,657.60
3,780.75 4,700.01 2,000.00
10.480.75
23.235.76
33,716.51
33,716.51
5,536.02 4,990,22
545.80
545.80 2,541.32 3,087.12
3,087.12
$49,435.50 309.01 3,112.35 469.77 16.8) 68.85
53.472.30 47,838.82
5,633.48 7,700.00 2,000.00
15,333.48 81,891.80
97,225.28 6,709.00
90,516.28 375.75 57.60 50.00 280.00 90.00 8.00 15.0) 185.00 $91,577.63
Pregledna tabela SDZ. kje je premoženje naloženo in na kakšne obresti.
A) SMRTNINSKI SKLAD. (MORTUARY FUND)
1)	Slovenian B. & Loan Ass'n, knjižica št. 317, 5 obresti......
2)	The Garfield Savings Bank Co. knjižica št. 3202, 4 obresti . 3) The Cleveland Trust Co. knjižica št. 18799, 4 obresti.....
1st Liberty Loan, št. 76316 ti 4 obresti.................
4th Liberty Loan, št. 37501-02- 3 nt 4 y4 obresti .........
Posojilo na prvo vknjižbo, št. 2. Cleveland, O. n 6 obresti Posojilo na prvo vknjižbo, št. Posojilo na prvo vknjižbo, št. Posojilo na prvo vknjižbo, št. Posojilo na prvo vknjižbo, št
4)
5)
6)
7)
8)
9)
10) 11) 12)
V «
M-*
O C — <*
> £>
$5,674.75 11,594.32 6,452.58
o x>
C« >N
-.5 ~ >
Oo flu o.
4.	Cleveland, O. (a	6 obresti...
5.	Cleveland, O. (a	6 obresti... 7. Cleveland, O. rff	6 obresti... 11. Cleveland, O. Ca	6 obresti...
Posojilo na prvo vknjižbo, št. 13. Cleveland, O. <fi	Syi obresti.
Posojilo na prvo vknjižbo, št. 16. Cleveland, O.	6 obresti...
13)	Posojilo na prvo vknjižbo, št. 18. Cleveland, O.	6 obresti...
14)	Posojilo na prvo vknjižbo, št. 19. Cleveland, O. «i	6 obresti...
15)	Posojilo na prvo vknjižbo, št. 20. Cleveland, O. (a	6 obresti...
16)	Posojilo na prvo vknjižbo, št. 21. Cleveland, O. (n	6 obresti...
17)	Posojilo na prvo vknjižbo, št. 27. Cleveland, O. fa	6 obresti...
18)	Posojilo na prvo vknjižbo, št. 18. Cleveland, O. fd	6 obresti...
Skupaj.
1,600.00 1,500.00 2,000.00 600/.0 1,500.00 10,000.00 3,800.00 1.1CO.OO 500.00 2,600.00 4,000X0 2,000X0 2,000.00
$23,721.65 ] $33,200.00
2 i j«
500.00 3,0.0.00
G.
3 M
(/)
$23,721.65 $ 3,500.00
$33,200.00
$3,500.00 [$60,421.65
o t«
C
z: > go ot Ou &
u T3
li -J 03
B) BOLNIŠKI SKLAD. (DISABILITY FUND
1)	The Lake Shore Banking & Trust Co. knjižica št. 33534 — 4 obresti.
2)The	Slovenian B. & Loan Ass'n. knjižica št. 328 — 5 obresti.......
3)	The Lake Shore Banking & Trust Co. čekovni račun 2 obresti.....
4)	2nd Liberty Loan, št. 232829 4 obresti .........................
5)	3rd Liberty Loan, št. 975776 7osedevetin, 5)4 obresti .............
6)	3rd Liberty Loan, it. 65036, 4% obresti	...............
7)	4th Liberty Loan, it. 805350, 4% obresti .......................
JR) 4th Liberty Loan, it. 5161, 4yA obresti ..........................
S) 4th Liberty Loan, št. 417058-59, V/A obresti .....................
IC^ 5th Liberty Loan, št. L-1209747-48 ft 4f4 obresti .................
11)	5th Liberty Loan, št. J-1007781-82 ft 4fi obresti	................
12)	Posojilo na prvo vknjižbo št. 8. Cleveland, O.	ft	6 obresti........
13)	Posojilo na prvo vknjižbo št. 9. Cleveland, O.	fa	6 obresti........
14)	Posojilo na prvo vknjižbo št. 15. Cleveland, O.	ft	6 obresti.......
15)	Posojilo na prvo vknjižbo št. 22. Cleveland, O.	fa	6 obresti........
16)	Posojilo na prvo vknjižbo št. 29. Cleveland, O.	fa	6 obresti........
17)	Posojilo na prvo vknjižbo št. 30. Cleveland, O.	fa	6 obresti........
18)	Posojilo na prvo vknjižbo št. 32. Cleveland, O.	Cd	6 obresti........
19)	Posojilo na prvo vknjižbo št. 33. Cleveland, O.	Cd	6 obresti........
20)	Posojilo na prvo vknjižbo št. 34. Cleveland, O.	ft	6 obresti........
1	SkuPal.......
$2,821.50 5,101.27 2,393.74
$10,316.51
1,200.0.) 1,000.00 3,300.00 2,300.00 6 0.00 2,000.00 1,500.00 1,000.00 2,00 ).00 $14,900.00
1,000X0 2,000.00 1,000.00 1,000. O 500.00 1,000.00 1,000.03 1,000.00
$8,500.00
U)
$10,316.51
$ 8,500.00
$!4t900.00
$33,716.51
11 3)
C) UPRAVNI SKLAD. (GENERAL FUND)
The Slovenian Building & Loan Ass'n. knjižica, št. 87 ft 5 obresti.
The Cleveland Trust Co. 2 odst. na čekovnem računu............
140 velikih vojnih znamk .....................................
Skupaj.....
SKUPAJ VSI TRI JI SKLADI
1)	Smrtninski sklad..............................$60,421.65
2)	Bolniški sklad ................................ $33,716.51
3)	Upravni sklad ................................ $ 3,087.12
Skupaj... .$97,225.28
Č J5 0»
MC O «
$2,18527 292.85
$2,478.12
c
72 >
O o ft. a
609.00 609.00
ca o. =J M
C/5
$ 2,478.12 $ 609.00 $ 3,087.12
Umrli člani in članice SM. v letu 1919.
>
a M
N.
1 2
3
4
5
6
7
8 0 10 n 12
13
14
15
16
17
18
19
20
ti (3
711
253
QQQ ifOlf
7 7 1523 1286 2528 1067 621 2240 1280 746 1285 959 301 2126 1966 2218 2261 293
2
V)
Ime in priimek
30 42 38 54 21
53 38 48 30
37
46
54
38
33
34 44 29
35 27
47
Iohn Krhin ohn Muhlfi, ohn Muhič, II. Anton Samsa, Katarina Matoš, John Vegel—2, Frank Petrich,
iohn Meden, anny Dremel, Josip Salamon, John Marolt,
Iohn Gornik, akob Mesojedec, ndrej Drakslar, Martin Goriiek, Josip Koiuta, Matija čeinovar,
iosip Ferfolja, osip Steklasa, Vary Strniša,


Vzrok smrti
S
>
o
S ►
1023.18
1.	3.19 127.19
2.	8.19 228.19
3.	4.19 3.19.19 329.19
4.	7.19 4.16.19 426.19 524.19 5.30.19
-6.15.19 6.12.19 828.19
9.17.19
10.	2.19
11.	2.19 11. 6.19
flu flu flu
Revmatizem Uien
Revmatizem
Flu in pljučnica
Alkoholism
Jetika
Jetika
Jetika
Padec se ubil
Notranja bolezen
Jetika
Jetika
Slaboum
Ustreljen
Jetika
Utonil
Notranja bolezen Skupaj .........
$1000.00 $1000.00 $ 300.00 $1000.00 $ 500.00 $ 30 \00 $1000.00 $ 300.00 $1000.00 $ 500/0 $ 500.00 $1000.00 $ 300.00 $ 3 0.00 $1000.00 $ 500.00 $1000.00 $1000.00 $1000.00 $1000.00
1 a
$14500.00
1 12 1
17 4
1 21
3
2 20
7
17 1 7
14 14
18 10 12
4
Letni dohodki in stroški SDZ.
DOHODKI
od januarija do decembra '19.
STROSKI
i" 3 JS
■s
e
ii E M
UiU)
—r
l*
M _ "g
£ S
o O. COD

CO
™ir
4,124.80 4,157.87 4324.43 4229.09 5,756.69
IŽTJUit
$25.526 9» $61,472 J6
! $2.172.88 ! 2,016.17 1 2,03429 2,14227 2,08422 3,16120
I1M11JI
m**L*L
|M,49TJI
1,706.72 1,775.49 1,792.86 1,78222 2213.70
HUMI*
$10,408 7 > $21.4.18 .15
51,42 i.M
401.91 348.09 389.30 362.65 381.70 IMUi« $2,136.44
h S3
o m
1! E S
(/) o.
II
• o
2.
Si *■
$MMjM
S3^42.Ao 4,592.99 3^06.66
3,'77.40 4,028.06 3,128^1
iirjirrf
9BMLW
! $47,836.82
J2,40Č.M 1^00.00
2^00.00 ^000.00
$l$^flJt
-jmsF
2,490.43 1,746.43 2^89.00 1,068.00 450.15
HMte
$17.667 M
-525T55 202.56 1,56023 188.
lOSTni $4,996.21
Kje leži denar iz Amerike?
Pred nekaj dnevi so nekateri slovenski listi objavili pri tožbe, da se poSiljatve denarnih nakazil ameriških Slovencev vr§e z velikimi zamudami in zelo neredno, ter da posebno mnogo nakazil od nikoder ni. V tej stvari nas naproša dr. Ivan Černe, ki je v stalni zvezi z raznimi
bankami v Ameriki, da naj objavimo sledeče pojasnilo: Po razpadu stare monarhije in končani svetovni vojrii proti koncu leta 1918 so ameriški Slovenci pričeli pošilja ti denar preko raznih držav v Jugoslavijo. Tudi so pričele takrat prihajati razne denarne pošiljafve, ki so se nabrale v Ameriki za Časa voj-
nih let. Precej tega denarja je bilo napotenega vsled starih bančnih zvez preko Nem čije, nekaj malega preko Švice, Francije in Anglije. Naši ljudje zunaj so pač mislili da so pri nas v srednji Evropi urejene razmere in da bode tudi pošta že redno poslovala, kakor je to pač zunaj vedno. O vsem tem še
D)	Obresti od Vojnih znamk. (War Savings Stamps)
1)	Mesec juliji ..................................
2)	Mesec avgust . *.....................{.........
3)	Mesec september .............................
4)	Mesec oktober ............i...................
5)	Mesec november ............................
6)	Mesec december ....................'.........
E) Raznoterosti. (Miscellaneous)
1)	The Cleveland T. Co. 2% Int. čekovni račun
2)	The Cleveland T. Co. 2% Int. čekovni račun
3)	Bonus od posojila št. 33. \%..............
Skupaj ...........
01
$	1.40
$	1.40
$	1.40
$	1.40
$	1.40
$	1.40
$	8.40
$	.66
$	1.19
$	10.00
$	11.85
$ 8.40
$ 57.00
$ 16.80
$ 68.85
STROŠKI IZVEN DRUŠTEV V LETU 1919.
A)	Stroški uprave Zveze.
Št. 12 Plače vrhovnim uradnikom .....................
Št. 131 Računski pregledovalci ........................
Št. 17 Vrhovnemu zdravniku za njegovo pregledovanje ..
Št. 21 License 1918-1919 .............................
Št. 22 Najemnina pisarne ............................
Št. 23 Oglasi in tiskovine ............................
Št. 24 Pošta, express, telefon .........................
Št. 25 Potrebščine za vrh. urad in društva..............
Št. 26 Uradno glasilo in naročnina za tajnike...........
Št. 33 Poprava strojev ...............................
Št. 34 Varščine za vrh. in društvene uradnike...........
Št. 35 Actuary .............................;.......
Št. 36 Stroški III. redne konvencije ...................
Št. 37 Nagrade za nove člane (ice) ....................
Št. 38 American Red Cross and Relief.................
Št. 39 Amerilan Jugoslav Relief za bedne v Jugos.......
Skupaj ....................
B)	Posojila na prvo vknjižbo! @ 6
Loan št. 32 Cleveland, Ohio...........................
Loan št. 33 Cleveland, Ohio...........................
Loan št. 34 Cleveland, Ohio...........................
Prednos od prve petorvice leta ^Jan. - Junij>.............
Skupaj..................
C)	Vojno posojilo!
5th Liberty Bonds ....................................
SKUPNI STROŠKI V LETU 1919.
A)	Stroški uprave Zveze .............................
B)	Posojila na prvo vknjižbo.........................
C)	Vojno posojilo ...................................
D)	Izplačano krajevnim društvam SDZ................
Skupaj ..................

$1050.00 $ .7215
$	41.50 $
$	77.50
$	81.75
$	55.95
$	385.04
$	110.25
$	26.10
$1412.52 $
$ 25.00| $
c e
cj 3
$ 600.00 32.50 92.20 25.00 85.00
47.89 75.96 37.50 3.56 68.75 100.00
34.00 5.00 500.00
a
g*q!
^ S
co
$1650.00 49.75 133.70 25.00 162.50 81.75 103.84 461.00 147.75 29.66 68.75 100.00 1412.52 34.00 30.00 500.00
$3282.861 $1707.361 $4990.22
$1700.00 $1000.00
$2000.00 $ .
14755350 $
$3000.00
$3000.00
$2000.00
$1700.00 $1000.00 $2000.00 $3000^00 "$7700.00
$2000.00
$4990.22 $7700.00 $2000.00 33148.60
47838.82
DOHODKI IZVEN DRUŠTEV V LETU 1919.
d
Ša
A)	Obresti od naloženega denarja na bankah @ 4 & 5%.
0 The Cleveland Trust Co. št. 18799 (Smrt. sklad)
2)	The Lake Shore Banking & T. Co. št. 33533 (Smrt. s.)
3)	The Garfield Sav. Bank. št. 3202 (Smrt. sklad)
4)	The Slovenian B. & L. št. 87 (Upravni sklad)
b) The Lake Shore B. & T. Co. št. 33534 (Bolniški sk.) 6) The Cleveland Trust Co. št. 24648 (Bolniški sklad)
Skupaj....................
B)	Obresti od posojilna (First Mortgage) @ 51-2 & 6% obresti na leto.
1)	Posojilo štev. 31 v Cleveland, Ohio.................
2)	Do. 28 ..........................................
3)	Do. 24 ..........................................
4)	Do. 4 ..........................................
5)	Do. 11 ..........................................
6)	Do. 20..........................................
7k fip)JI7 i- ^ J	1
8)	K>. 13 ..........................................
9)	Do. 7 .....................................
10)	Do. 19...........................................
11)	Do. 16 ..........................................
12)	Do. 18..........................................
13)	Do. 31 ...........................:..............
14)	Do. 2 .......T...................................
15)	Do. 28 ..........................................
16)	Do. 25 . ..........................................
17)	Do. 5 ...........................•................
18)	Do. 9 ..........................................
19)	Do. 10 .........................................
20)	Do. 15 ...........................................
21)	Do. 8..........................................
22)	Do. 29..........................................
23)	Do. 30 ..........................................
24)	Do. 32 ..........................................
25)	Do. 22 ...........................................
26)	Do. 33 ..........................................
27)	Do. 34 .......................t...................
Skupaj....................
C)	Obresti od Vojnih Posoja (Liberty Bonds)
1)	4th Loan @ 4/4%.................................
2)	1st Loan @ 4% ...................................
3)	3rd Loan @ 4lA% .................................
4)	4th Loan @ 4%%...........................
5)	2nd Loan @ 4% ..................................
6)	V. Loan @ 4..................................
7)	V. Loan @ 4X*..................................
Skupaj....................
12.67
26.93 16.39 30.78 35.11
15.94 $ 137.82
$ 48.50 $ 75.00 $ 23.31 $ 45.00 $ 45.00 $ 78.00 $ 60.00 $ 330.00 $ 18.00 $ 18.00 $ 114.00 $ 33.00 $ 90.00 $ 78.00 $ 64.50 $ 30.00 $ 60.00 $ 30.00 $ 16.50 $ 99.00 $ 40.50 18.00 60.00 35.70 $ 69.00 18.67 20.67
$1618.35
$ 2*1.14
$1494.00
OS
§*o>
TW9M
$3112.35
$ 469.77
danes ne more biti govora. Direktnega prometa nimamo niti z bivšimi centralnimi državami, niti z antantnimi tako, da se vsa med nakazila vrše le potom bank, med katerimi je za ameriška nakazila najvažnejša Prva hrvatska štedionica v Zagrebu. Po tom te banke pošilja največ nakazil v Jugoslavijo tudi Frank Sakser v Newyorku. Sredi leta 1918, ko so pričele prihajati pošiljatve ameriške je ta zagrebška banka prejela iz Nemčije veliko množino nakazil, tako, da jih takrat ni mogla podelati, posebno, ker jih je bilo vsled malih nakazilnih zneskov mnogo tisoč še iz leta 1915 in kasne je. Nakazila so prihajala dan za dnem in delo je vsled ome jenega števila osobja zastajalo bolj in bolj, dokler ni po tem bančni štrajk delo popol noma za dva meseca ustavil. Za tem štrajkom je prišel tiskarski in pomanjkanje tiskovin, nato markiranje denarja itd., skoro nepregledna veriga ovir. Sedaj pa se pridno podelujejo nakazila, ter se iz vršitev onih za Slovenijo izroča Ljubljanski kreditni banki, da jih ona razpošilja. Morebiti bi bilo umestno objaviti v listih v oglasnem delu številke nakazil ki so že tu, a Še niso mogla priti na vrsto, da bodo oni ko jih na-kazilne številke niso že pri bankah, nakazila v Ameriki urgirali, ter se na ta način do žene kje je denar ostal. S tem bi se vsem, ki težko čakajo na te novce, najhitreje poma galo.
Ljubljana pleše! Narodni dom-Plesni dom. Časopisi so zadnje čase poročali, da na Francoskem vse nori in pleše. Gotovo pa ne toliko kot ravno v beli Ljubljani, ki ima vse večje dvorane izpremen-jene v plesišča. Največ se pač pleše v Narodnem domu. Velika dvorana je oddan vsak večer, in društvom, k imajo svoje prostore poleg nje ni mogoče nič delovati. Te dni pa jim je upraviteli-stvo sporočilo, da morajo koncem januarja In začetkom februarja dati svoje dru štvene prostore v veselične namene in sicer tekom dvajsetih dni enajstkrat. Društva bodo torej morala na ljubo plesom popolnoma prenehati za ta čas z delovanjem. Znamenje časa!
Rigoletto. Predstavo Rigo letto je posetilo več Idrijča-nov, ki so po dnevu po Ljubljani pridno pokušali dobro kapljico, kakoršno doma pogrešajo in so zvečer v gledališču začetkom zadnjega dejanja nekoliko zadremali. Ko začne za odrom razsajati nevihta, se eden zbudi in oglasi : "Pet te hudič, jaz sem pa v hotelu omrejo pozabu!"
Kako nastopa kmečki fant — tihotapec. V sobo službujo čega policijskega uradnika privedejo tihotapca. "Kaj je?" "Tobak so mu zaplenili ____" Fant začne robantiti :
"Strela nebeška naj ga udari kdor me je naznanil da sem tihotapec. Laže!" "Zakaj pa »e delate doma?^">«ima in lahko grem v Ljubljano pa magari v Pariz na mirovno konferenco." Nič mu ni po-pomagalo, zaplenili so mu 55 zavojev tobaka.
Komunistično nemčurako nasilje nad slovenskimi de-latvcL Maribor, 22. (Izvirno poročilo.) Radi ponovnih na silstev nemško-komunističih teroristov v delavnicah Južne železnice v Mariboru je ravnateljstvo naposled uved lo preiskavo, ki je izpadla za nemške komuniste zelo nepo voljno. Zaradi tega je njihov srd na slovenske kolege le še narastel. Že včeraj je prišlo do posameznih spopadov, da nes popoldne pa so nemčur-ji po tajnem sporazumu nenadoma navalili na nič hudega sluteče slov. delavce, jih napadli s palicami in raznim orodjem in jih vrgli iz nic. Se le, koje prišla se je poboj nehal in ao se pli Slovenci zopet vrni delo. Mnogi med nj njeni.
SVETLOBA IN SENCA.
Povest
Spisal
dr. fr. detela.
"Oh, oče," je ihteia hči, * "ali me Čaka sreča ali nesre-Ca, to ve samo Bog; ampak to vem tudi jaz, da Vam nikdar ničesar ne bom oponesla naj se mi godi kakorkoli. Sama si posteljem, sama bom ležala; samo ne hudujte se nad menoj, da mi ne odtegne te blagoslova!"
Vse prigovarjanje je bilo zaman; trmasta hči se ni vda la. V hišo je začela prihajati Gašperjev* mati, ki je komaj čakalaw da bi dobil sin pošteno ženo, ki bi njega iz-preobrnila in njej odvzela gospodinjske skrbi. Prišel je že Gašper sam, in ddlge razgovore so imeli vsi skupaj, in naposled sta obiskala Kržan in Kržanka, nerada oba, vsak iz svojih razlogov, s hčerjo Gašperjevo mater, ki je na moč hvalila svojega sina, da je že zdaj ves drugačen, da ne ponočuje več in da se ne brati več z Mihom.
Miha se je čutil zelo nesreč nega. Oh, da bi se bil Gašper res le šalil! Toda kaj, ko je vse bridka resnica! Prišel bo dan, ki bo odpeljal Jerico iz domače hiše, in on ne bo več gledal njenih svetlih oči in njenih svežih lic, ne bo več slišal ljubkega smeha in prijazne besede; nič več se ne bo šalila ž njim, nič več grabila sena in otave za njegovo koso. Nič več ne bodo hodili skupaj v cerkev in iz cerkve ona vesela kakor škrjanec in on moški in ponosen ha vojo družbo. Kako pa so se zasve tile vselej fantom oči, kadar so zagledali Jerico! A nihče si ni upal izreči objestne bese de, ker je bil Miha zraven. Vse minulo, vse prešlo! Oh, kako težko je bilo Mihu pri srcu! Spomnil se je, da ima še nekaj dote terjati, s katero bi si kupilj>ot v Ameriko; toda pogledal je svoje noge in zmajal z glavo. y hribe kam daleč bi šel, da bi ne slišal več domačih ljudi, da bi ne gledal več domačih krajev. In nobene žive duše ni bilo, kateri bi mogel Miha ra zodeti svojo žalost. Saj bi se mu vsak človek smejal. Oh, da bi njega takrat že pokriva la črna zemlja, ko bodo pri-vriskali svatje. Toda — ali ni bila Tonetova poroka že tudi blizu? In vendar se je razdrla, in Tone je bil boljši mož. Morda se ta zveza tudi razde
re. Oh, če bi jo mogel on raztrgati! Polovico svojega rev nega življenja bi dal za to srečo.
Iz strahu pred smešnostjo je hlinil Miha ravnodušnost in tiho varoval iskrico upanja, ki mu je tlela v dnu srca. Na vas se mu ni ljubilo več hoditi; rajše je šel zvečer na polje ali po kakem samotnem potu, kjer ga nihče ni motil v njegovih mislih.
Gašper, ki je jen&al slovo od samskega stanu in fantov skega življenja, se je pa tudi odtegoval družbi. Tako je šel nekega večera sam po tako imenovanih Stegnah, tesni, s svetlokožnimi brezami obrobljeni poti, ki je odrezava-la velik ovinek okrajne ceste in preudarjal bodoče življenje, katero mu je slikala nevesta tako vabljivo, kako da se bosta doma držala in pridno delala; v krčmo ne bosta hodila nič, v druge druščine prav redkokrat.
Premotilo £a je okorno krevsanje, ki mu je prihajalo iz teme naproti. Kako prijetno mu je naznanjalo v prejšnjih časih pomoč v sili! Sedaj ga je dražilo in izzivalo. Premišljeval je en trenutek, ali naj bi se obrnil ali šel naprej. Obstal je na potu. V rokavu je čutil svojo smrt, ki jo jo vzel za vsak slučaj s seboj. Miha se je ustavil, ko je razločil človeško postavo pred seboj, in vprašal, kdo da h
"Jaz," je dejal Gašper in spuščal iz rokava cepec.
"Spat!" je dejal Miha in se zadel ob njega. "Ali si že pozabil, kako si brusil pete iz-
pod okna?"
"Varuj se, Miha!" je dejal zamolklo Gašper in vzdignil
svojo smrt.
j Par strupenih besed je še siknilo obem* izmed zob; zakaj kričanje se je zdelo 1 obema sramotno, nemoško, kakor da bi hotela klicati na pomoč. Miha je pljunil v roke in se zagnal v nasprotnika. Gašper je zamahnil, in gluho je hrestnila njegova smrt ob trdi glavi, .da je izpreletela groza tudi Gašperja. Miha se je lovil eno trenutje z rokami po zraku, potem pa telebnil na tla, brez glasu, brez vzdiha, kakor da ba bi se celo v smrti sramoval tuje pomoči. Gašper se je stresel, in lasje so se mu zježili. Strmel je ne kaj časa v noč, vlekel na uho in se plah ozrl, ker se mu je zdelo, da je nekdo poleg njega globoko zasopel in vzdih-nil. V zvoniku je udarila ura; Gašper se je zgenil in se tiho izgubil v temo.
Žagarjeva hiša je stala med cesto in Temenico. Ko je pribežal Gašper na dvorišče, se je splazil skoz priprto okno poleg hišnih vrat in zlezel v vežo. Na eni strani, v hramu, mu je spala mati, na drugi je stala v sobi njegova postelja. Po prstih je prekoračil Gašper temno vežo, oprezno odprl vrata, se hitro slekel in legel in si potegnil odejo Čez glavo. Svojo smrt je bil postavil v kot. Slabo prislonjena je izpoddrsnila in padla s težko butico na >tla. Gašper je planil pokoncu in prižgal luč. "Moja smrt me straši," je siknil med zobmi, ko je zagledal cepec na tleh. Legel je zopet, a zaspati ni mogel. Zdelo se mu je, da hodi nekdo po dvorišču. In kako krevsa, kako vleče noge za seboj! Tako hodi samo Miha, tako ga je hodil klicat, da sta šla na vas. A ka ko je to mogoče? Miha je vendar on pobil, ravnokar ga je pobil. Ali ga morda ni ubil? Čudno so se zmešale in zamotale Gašperju misli. Zazdelo se mu je, da se mu je ves dogodek sanjal, in razve selil se je tega dozdevka. A .veselje je razpuhtelo pred drugo mislijo, da ga ni do mrtvega pobil, da je Mihi vstal in prihaja zdaj nadenj. Gašper je stopil iz postelje, odprl okno in poslušal. No-benga šuma ni bilo več slišati. Pobral je svojo smrt in jo porinil pod posteljo. Zdelo se mu je, kakor da bi bila bu-tica vlažna. "To je rosa," si je dejal in prižgal zopet luč in ogledoval palico in svoje roke in obleko in se prepričal da ni nikjer nobenega made ža. Pomirjen je legel zopet in poskušal zaspati; toda počasni, enakomerni topot težkih nog ga je dramil naprej. Ali naj gre še ubijat Miha, da ga ne bi morda ovadil? Gašper je vstal in potegnil smrt izpod postelje; a zgrozil se je in legel zopet. "Ova-jal me ne bo,' si je prigovarjal, "Miha ne; saj bi ga jaz tudi ne." Misli so se mu obrnile na drugo stran, kako da bodo našli ubitega, na koga da bo letel sum. "Na mene nej' sije mislil, "ker sem bil njegov najboljši prijatelj." Mraz ga je stresel pri tej misli, in začel se je zagovarjati, češ, da bi bil Miha njega, ubil, če bi se on ne bil branil; braniti se je vendar smel in moral; a ubiti ga ni hotel, u-biti ne; nesreča je zadela oba.
Tiste noči se je vozil Bric z mladim Rožmanom s semnja domov. Ko sta bila že blizu vasi, je zavil Rožman na bližnjico skoz Stegne, češ, srečala ne bosta nikogar, In pot se prikrajša.
Konj je začel prhati.
"Ti, Rožman, je dejal Bric, "to ne pomeni nič dobrega. Konj čuti kakšno nevarnost ali pa nesrečo. Konj ne pohodi nalašč nobe-človeka, mimo mrliča se i pa zmeraj plašil in prhal." ,
"Morebiti se mu je odpel komat," je dejal Rožman, ko se je konj ustavil. "Bric, stopi doli in poglej!"
"Pa res leži tukaj en človek," Je dejal Bric, sunil z nogo in zavpil, da naj gre domov leč; tulca) se bo prehla-dil. Nobenega odgovora. Bric se je sklonil, da bi stresel moža; a takoj je umeknil roko, ko se je bil doteknil mrzlega, trdega obraza.
"Mrtev je," je dejal in prižgal žveplenko in posvetil mrliču v obraz. "Polomljeni Miha je. So se že zopet tepli, in zdaj je izteknil. Živ ni dal miru in Še po smrti nama bo napravil sitnosti in pota. Jaz bom naredil tukaj nekaj znamenja, kje da sva ga dobila; zapeljala ga bova pa kar v mr tvaščnico.
Mrliča sta naložila in odpe Ijala, in še tisto noč se je raznesla po vasi novica, da so Miha ubili.
Gašperju se je zdelo, da je samo nekoliko zadremal, ko ga je zbudila mati in mu povedala, kaj se je bilo zgodilo. Gašper je prebledel in skočil iz postelje.
Se je že zopet š kom stepel," je dejal na videz malomarno in se hitel oblačiti.
"Oh kako prav je, da si ti spal doma!" je dejala mati. "Drugač bi morda tebe obdol žili."
"Kako vendar!" se je jezil Gašper. "Saj vedo vsi, da je bil Miha moj prijatelj."
Ljudje so hodili mrliča gledat in so ugibali, ali se je kaj izpremenil in kdo da bi ga bil tako nesrečno udaril. Kržanovim je bilo hudo za pridnega delavca, in Jerica si je brisala solze, ko se je spominjala, kako rad jo je imel. Spletla mu je venec iz zelenja in jesenskih cvetic in mu stisnila s križcem šopek bledega rožmarina v mrzle roke. Nadlegovala pa jo je neprijetna misel, kdo da bi ga bil ubil. Da sta si bila s To netom dolgo Časa hudo navzkriž, to je vedela, in koliko je bilo tega, kar sta se živo sporekla zaradi psa! Ampak Tone je bil vedno moder, ponoči vedno doma. Gašper? Mraz jo je preletel pri tej misli. Toda takšna prijatelja!
Dalj« prihodnjič.
POZOR! PLUMBING!

Ako rabite v hiši zanesljivega delavca za vsakovrstno plumbersko delo, potem se oglasite pri vašem sta--em, dobro znanem prijatelju
Geo. A. Lorentz,
6203 Superior ave.
Sprejemam vsakovrstna popravila, postavljam kopališča, vsakovrstne sinke, boi-lerje na paro, za vročo vodo toilete in najnovejše vrste fornese.
CENE NIZKE IN DELO GARANTIRANO!
Bell Phone Rosedale 5224 Princeton, 1319 W. (x25)
Prvi in Edini Slovenski Doktor Ophthalmologije
Zdravim slab pogled, glavobol in nervozno«! s oftaltnologijsko metodo in pravimi očali. Uravnam križpo-gled brez operacije. Ako ste vi ali val otrok krlipogleda, pridite k meni ob pravem času, da vas ozdravim. Uravna* nje krlipogleda se vam garantira. Kadar va&a očala dajo dober pogled, toda ne olajftajo glavobola in nervoz-nosti, )• to dokaz, da očesa niso prava. Vprašajte mene iaka| niso prava, nasvet ae vam da zastonj. Glavobol in nervoznost povzročajo slabe oči. Ako imate alab pogled in ne dobite pravih očal ter oftalmologično zdravljenje, postanejo živci v očesu mrtvi in zgubite val vid.
L. A. STARCE
DOCTOR of OPHTHALMOLOGY 5391 St. Clair Av*.
URADNE URE: od 10 do 12
od 2 do 4
-
* od 10 d« 12
Hiša 12 sob na Baylissave. 2 kopališča, furnes, garaža,| škrljeva streha, cena je $9000. Dve hiši na enem lotu, prva 11 sob, kopališče, druga 8 sob in dvoje kopališč, cena $10.500. Bife na St. Clair ave. * E. 67th St. dve prodajalni in 18 sob, lot 40x180, rent $200 na mesec, cena $20.000. Takoj $7000.
Hiša 8 sob na Stannard ave. lot 35x125, cena samo $3500. Hiša 12 sob na Bay-liss. Dvoje kopališč, elektrika, škrljeva streha, cena $7800. Dve hiši na Bonna ave. lot 80x130, kopališče, garaža, cena $14.000.
Hiša na St. Clair ave. dve prodajglni in 12 sob, cena $9200. Hiša 15 sob, na 67. ce sti, dvoje kopališč, furnes, garaža, škrljeva streha, cena $8500. Hiša 16 sob na 63. cesti. Rent $80, cena $8600. Ta ko j $1500. Oglasite se na 6106 St. Clair ave. 25
Delo dobi Slovencc, ki je nekoliko zmožen angleščine, da pobira "dry cleaning" po slovenski naselbini. Dobra plača p r o c en t i, tako da se dobro zasluži. Mo ra biti pošten in zanesljiv mož. Frank Dry Cleaning Co. 1361 E. 55th St. 25
Fantje se sprejmejo na'hra no in stanovanje. 1160 Norwood Rd.	25
Kiropraktika je
METODA 20. STOLETJA IN NAJBOLJŠA POVRNITEV ZDRAVJA.
Dokazano je, da je 95 odstotkov bolezni posledica pritiska na živce, povzročeno po izstopu posameznih delov hrbtenice iz normalnega stališča. Edino le dostojno izučenemu kiropraktor-ju je možno odstraniti ta vzrok ter odpreti materi naravi prosto pot.
Ako trpite pridite k meni in jaz vam zagotovim pomoč, toda pridite prej kot mogoče, ker sicer bo prepozno. Nasvet zastonj.
ALBERT IVNIK, D. C.
.slovenski doktor klropraktike
5506 ST. CLAIR AVE.
URADNE URE: 10—12 dop. od 2—4 pop. in od 7—8 zvečer. Ob nedeljah od 10—12 dop.
Moderni zobozdravniški
urad, pripravljen za uspefl-no postrežbo
zobozdravnik t va. Bridge-work In vsa druga zobozdravnika dela. Izvlečemo zobe brez bolečin.
Uradne ure od 0-12. Ob nedeljah 9-12
Govori se slovensko In hrvatsko: Rosedale 975	Princeton 3037 W
Dr. D. J. SMALLY,
ZOBOZDRAVNIK 6204 St. Clair Avenue
NAZNANILO.
Slovencem v Clevelandu in okolici naznanjam, da imam na razpolago najboljše
avtomobile katere lahko rabite za slučaj ženitovanja. krsta, pogreba ali izletov. Pokličite nas in bodete točno postreženi, po nizkih cenah. Se priporočam za obila naročila. Dobro poznani
Anton Korošec, 1063 Addison Rd.
Tel. Princeton 701 L. Bell Rosedale 5464 R.
Odprto noč in dan 28
^mrnw^Tm m m »mm
i?
Nehajte plačati rent.
LASTI JTE SVOJO HIŠO RADI VAŠIH OTROK. VaS stari prijatelj John Kova-čič je upravitelj Oddelka sa prodajanje zemljiSČ od The R. P. Clark Land Co.
Vpraiajte
Mr. KOVACICA sa nasvet
Ob sedal s R. P. Clark Lani Ca. na SOI Bmffar BMg. MI
Prosper« St.
TekfM Pr.aurt 31«
a'
ZA
zdravniške predpise in
ZDRAVILA pojdite vselej
Buckstein
Lekarno
Vogal 72. St. in St. Clair Ave.
Zdravila, cigarete, soda, fotografski aparati.
Vaša nova lekarna
XXXXXXXXX3
NAZNANILO.
Slovensko Lovsko Pod. dr. sv. Evstahija.
Uradniki za leto 1920 so: Predsednik Louis Mežnar, 1171 Norwood Rd. tajnik J. Schlemberger, 7613 St. Clair ave. blagajnik John Grdina 6025 St. Clair ave. Seje se vršijo vsako 3, nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v Gr dinovi dvorani. V slučaju bolezni je dolžnost vsakega Čla na, da takoj naznani tajniku, če hoče biti deležen bolniške podpore.

Ne zgradijo jih danes za dvakrat po $71.000.00.
Kadar pride pogovor od politike na železnici, in začne popotnik ki je popolnoma varen na železnici, govoriti "koliko je vode v železniških akcijah, tedaj mu je treba dati nekaj popolnoma jasnih faktov
Ameriške železnice so veljale $80.900 za eno miljo proge, proga, poslopja, postaje, jardi, terminali, potni blagovni vlaki—vse kar se šteje pri železnici.
Dobra konkretna in asfaltna javna cesta velja $36.000 ena milja — samo navadna cesta, ne da bi računali viadukte, mostove, itd.
Toda naših železnic ne morete danes duplicirati za $150.000 za eno miljo proge.
Železnice so kapitalizirane za $71.000 na eno mUjo, mnogo manj kakor je njih aktualna vrednost Za enainsedemdeset tisoč dolarjev danes kupite komaj eno lokomotivo.
Angleške železnice so kapitalizirane za $274.000 na miljo, francoske za $155.000 na miljo, nemške za $132.000, celo v Canadi (kjer se komaj spopol-nujejo) so kapitalizirane za $67.000 na miljo. Povprečno za vse deleže je $100.000.
Nizka kapitalizacija in uspešnost voditeljev so o-mogočili ameriškim železnicam, da plačujejo najvišje plače, dočim računajo najnižjp cene.
Ta oglas je priobčen od Association of Qlailtvay Executives.
Oni, ki bi radi imeli informacijo o železniškem položaju naj ae obrnejo na The Asaociation of Railway Executives 61 Broadway, New York, N. Y.
Naprodaj je hiša in lot na
175. cesti, se proda po ugjod-ni ceni. Vprašajte na 17210 Grove woo d ave. V hiši je e-lektrika, plin, toilet, klet, pet velikih sob, velik hlev kokoš niča, prapravno za osebo, ki ima konje.	25
Delo dobi močan mož, za štiri dni v tednu. $15.00 na teden. Več oseb, ki razumejo angleško, dobi takoj delo f "Wet Laundry". Progress^ Wet Wash Co. 13402 Glen-side ave. blizu St. Clair ave.
26
Mi vzdružujemo ZA VAS
ODDELEK ZA POSLOVANJE S TUJEZEMSTVOM
kjer se govori v mnogih tujih jezikih
kjer TOČNOST znači pošiljanje denarja vašim sorodnikom in prijateljem v VSAKO DEŽELO, kamor se denar more poslati.
Kjer je postrežba HITRA, varna in poceni. ■
POSKUSITE
Cuyahoga Bldg. 216 Superior Ave. N. E. Public Square Nasproti pošte.