Političen list za slovenski narod
P« poŠti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljii: Za eelo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za en meseo 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedieija, Semeniške uliee št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr. ee se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se oena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1/s6. uri popoludne.
Štev. se.	V Ljubljani, v soboto 14. aprila 1888.	Letnils XYI.
Iz državnega zbora.
Z Dunaja, 12. aprila.
Budgetna razprava
prične se še le jutri ali pa morda celo pojutršujtm, ker je danes rešiti še cela vrsta peticij, dalje pre-memba volilnega reda za veliko posestvo na Tirolskem, znižanje železnično voznine za delavce in troje lidejkomisov. Pri vseh točkah, zlasti pri pre-membi volilnega reda tirolskega bode več ali manj govorjenja, ki bode izpolnilo celo današnjo in morda tudi še jutršnjo sejo.
Vpisovanje govornikov za budgetno razpravo pa je danes dovršeno. Za splošno razpravo je vpisanih proti budgetu 44 govornikov, zanj pa le 9, ker so se dali nekateri zadnjič vpisani poslanci izbrisati. Med nasprotnimi govorniki so vpisani vsi mladočeški poslanci, izmed katerih pride pa le dr Gregr na vrsto, ki je tretji med nasprotnimi govorniki; dr. G r e g o r e c je šest in dvajseti med njimi, torej brez nade, da bi prišel k besedi. Izmed desnice sodozdaj pri glavni razpravi vpisani: Zucker, L u p u 1, Š u k 1 j e , F i š e r a , W e b e r , Czar-toryski, Hompeš, Pscheiden in O z a r -k i e v i č.
Za posebno razpravo so se nasprotniki oglašali včeraj in listi so poročali, da je zapisanih 400 govornikov in da bi bilo treba samo zanje osemnajst sej, ko bi vsi govorniki prišli na vrsto in bi vsak izmed njih govoril le četrt ure. Prav štiristo jih ravno ni, govorili bodo pa pri vsakem poglavji le trije za, in trije proti, drugi pa bodo morali voliti dva generalna govornika. Tako je za sedaj sklenjeno; mogoče pa, da jih bode pri kakem posebno važnem poglavji govorilo malo več, pri manj važnih pa tudi nekoliko manj.
Govorniki za budget so se oglašali danes in naši slovenski poslanci so bili pri žrebanji tako srečni, da pridejo pri raznih točkah vsi na vrsto. Da ne bosta dva obravnavala ene in iste reči, razdelili so namreč med seboj razne predmete in so
pri vpisovanji drug drugemu pomagali, da vsakdo tudi res pride k besedi. Pri notranjem ministerstvu in sicer pri deželni upravi govori Pfeifer, pri cestah Hren, pri vodnih stavbah dr. Poklukar. Pri naučnem ministerstvu in sicer pri centralnem vodstvu govori K 1 u n , pri srednjih šolah Šuklje. Pri finančnem ministerstvu je o zemljiškem davku oglašen Pfeifer, pri justičnem ministerstvu dr. Ferjančič, pri poljedelskem ministerstvu dr. Poklukar in pri penzijskem zakladu Hren. Med budgetno razpravo se bode rešilo več važnih predmetov, ki se ne dado odkladati. Hohen-vvartov in Liechtensteinov klub zahtevata, naj pride na vrsto tudi prvo branje Liechtensteinovega šolskega predloga, kar se bode tudi zgodilo, kakor hitro mu bode zagotovljena večina in se ne bode bati, da pade že pri prvem branji. Za dotično razpravo zahtevajo levičarji tri seje ter prete, da bodo izstopili iz državnega zbora, ako bi jim večina ne pustila govoriti in bi razpravo prej preprečila, S Kranjskega je razun že izročenih peticij za versko šolo došlo že 236 takih prošenj od raznih farnih občin, ki štejejo 26.088 podpisov in ki jih je poslanec K 1 u n danes izročil.
Kazun državnega proračuna ima državni zbor rešiti še špiritni davek, ki ga sedaj pretresa pod-odsek, kateremu je bil izročen v prvo posvetovanje. Malo je torej upanja, da bi zbornica vse to jako obširno in važno gradivo dovršila do binkoštnih praznikov, in že sedaj mnogi sodijo, da bode državni zbor sklenjen še le proti koncu meseca maja in da se delegacije snidejo 30. maja v Budimpešti.
Iz današnjo seje omenjam, da je bilo prišlo komaj 170 poslancev in da se je moralo odložiti več peticij, ker dotičnih poročevalcev ni bilo. Tudi je bii voljen odsek za varstvene znamke, v katerega je bil izmed naših poslancev izbran dr. Poklukar. Vlada je danes izročila dva predloga, katerih jeden zadeva podaljšan je zakona zoper anarhiste za 3 leta, jeden pa podaljšanje zakona, ki za kotorski okraj preklicuje porotne sodnije, še za eno loto. Ker go-
vorim že o soduijah, naj tudi še povem, da je državni pravduik zoper Schonererja iu euega tovariša njegovega vendar-Ie vložil tožbo zaradi javne sile in se bode dotična razprava vršila 17. aprila. Ako ga obsodijo, preti Avstriji velika nesreča, ker se v tem slučaji hoče preseliti na Nemško!
Ustanovniki in prvi pospeševalci kranjske hranilnice.
Delovanje kranjske hranilnice v Ljubljani obrača čedalje večjo pozornost na-se. Dasi § 20. lit. d. hranilničnih pravil jasno govori, da se obrača njena hranilna zaloga za dobrodelne, občno koristne namene v mestu in na deželi, vendar se obsipavajo z dobrotami kranjske hranilnice nemški zavodi, ki so našim domačim razmeram ne le narodno, marveč tudi versko nasprotni. Protestanški in »s c h u 1 v e r e i n-s k i" šoli, ne izvzemši obligatnega kranjskega »Landes-Lehrervereina", se kar sipljejo zdatne podpore, dočim enaki slovenski zavodi primeroma le malo ali ničesa ne dobivajo, dasi dežela šteje ogromno večino 95% slovenskih in nad 99-76°/0 katoliških prebivalcev, ki bi po hranilničnih pravilih prvo pravico imeti morali do njenih podpor, ker je zrastla in močna postala večinoma ravno po doneskih slovenskega prebivalstva.
Venec postavilo si je na glavo vodstvo kranjske hranilnice s tem, da je v svojem letnem občnem zboru dne 22. marca radi predloga za versko šolo odbilo 6000 gld., katere je kranjska hranilnica nekaj let sem dovoljevala slovenskemu šolstvu kot podporo za šolske zgradbe na Kranjskem. Toda o nezaslišani in v nebo vpijoči krivici, kako se z domačim , narodnim premoženjem kranjske hranilnice pri nas podpira blažena nemščina, da celo z našim imetjem brez nas in proti nam dela za germanizacijo ia
LISTEK.
Misli v aprilu.
Kdor pazljivo čita časnike, najde marsikaj v njih, kar bi človeku sicer nikakor ne prišlo na um.
Ni še dolgo tega, ko sem premišljeval, zakaj štirakom ali tudi malim novcem nekateri pri nas pravijo še: kebri. Kar naletim oni dan na listek, ki je popisoval Masavo in Masavce. V njem čitam, da Masavci dele Marije Terezije tolar v kupčiji na 40 „resine", in to na 5 »kebir". Hevreka! Od tam morajo izvirati naši „kebri".
Kako se je to zašlo, tega seveda ne morem z gotovostjo določiti. Ugibljem pač lahko. A na sklepe in zaključke, do katerih se pride le po ugibanji, zanesti se je tako malo, kakor na aprilovo vreme.
Morda je poslala kedaj kaka stara slovenska teta v Masavo plesnjivih Marije Terezije tolarjev in je prejela za-nje lep kupček drobiža z vkupnim napisom »kebir". Ker pa molčečnost ni bila njena najimenitniša čednost — to bi bilo tudi preveč tirjati — povedala je o tem tudi svoji najboljši prijateljici, s pristavkom seveda: pa tiho bodi! Toda to je njen jozik še le dobro podražilo. Kmalu se je
zvedelo to po širni zemlji slovenski. Ker je šla redka novica skozi veliko ust, in ker Slovenci že tako zelo radi besede prejedamo in po svoje zasukavamo, ni čuda, da so se »kebiri" polagoma spremenili v »kebre".
Žal, da smo Slovenci poleg izraza za drobiž prejeli menda od Masavcev še neko drugo besedo. Izraz je to, ki nam drobiž pobira, pa ne le drobiž, večji denar in sploh vrednostno blago ima šo rajši. Masavci namreč merijo žito na »rubit". Pri nas pa že kar cele njivo merijo na »rubit". Gosposka ne čaka vselej, da bi prišla še le žito — rubit. Njivo »rubit" iti spomladi je bolj varno in gotovo, kot odkladati, nanašajo se na bogate pridelke.
Ubogi kmet! Glej, kam sega tvoje sorodstvo, in kje je početek tvoje bede in vsakdanjega tarnanja nad slabimi časi!
Sicer pa bodi potolažen! (Te besede si že navajen!) Nedavno je posijal z Dunaja žarek upanja v tvoj stiskani stan. Menda si že slišal, da je neki gospod tvojega imeua (po koroško povedano) dosegel na Dunaji nezaslišano visoko stopinjo, postal je namreč minister.
Glede tega preveselega dogodka ti pač lahko rečem: če te tvoja lastna kri ne reši hudih let in iie prežene vseh tistih sitnežev, ki te hočejo za vsak
zastanek brž priti „rubit", potem ti pa ni pomagati! Kar mene zadeva, nadejam se trdno, da mora tako važna sprememba ua višjem mestu donesti vsem državljanom na kupo debelih „kebrov".
— Stoj! Skoraj bi bil pozabil, da sem začel pisati nekaj o časnikih. Dobro, da jih človek sme, more in znA čitati.
Posebno srečen pa je tisti naročnik, ki jih. redno dobiva vse, kolikor jih je plačal.
Tega nisem zapisal kar tako brez posebnega povoda. Meni je bila do letošnjega leta sreča mila, da sem dobival še dosti pravočasno vse naročene in s pravimi avstrijskimi „kebri" plačane časnike in časopise, liste in lističe. Letos pa mi ravno v tem oziru nagaja neki mnogo-jezični listič. V meseci aprilu smo; toda namesto kacih 7 številk imam v rokah jedva poltretji izvod. Je pač križ. Pa kaj hočemo? Tega vendar nihče ne bo zahtoval, da bi bila ženska — „m o ž - b e s e d a" ! Saj še možje niso vselej. Zlasti višji dostojanstveniki so v tem oziru zelo, zelo po-zabljivi, posebno proti nam, od vseh strani „zarub-Ijenim" in — po nemškem in židovskem mnenji — „zarobljenim" Slovencem.
S tem naj nzarubim" tudi jaz danes svoje „misli v aprilu"	T i u e B a 1 a u
brezverstvo med nami, povedali smo v št. 73. svojega lista. Danes imamo pred očmi ustanovnike in prve pospeševalce kranjske hranilnice.
Za velik del svojega procvita zahvaliti se ima kranjska hranilnica možem, katere je vodila, ne glede na to ali ono politično prepričanje ali verske predsodke, le ljubezen do dežele in so požrtvovalno ter složno delovali v prid celi deželi. Le tako je bilo mogoče, da je kranjska hranilnica v teku časa zrastla v tako mogočen denarni zavod, kateri utegne biti. deželi na veliko srečo, pa tudi v ne malo nesrečo, ako njeno imetje služi strankarskim namenom, kakor se že nekaj let sem kaže. V ugodnem trenotku prilastiti so si znali naši nasprotniki ta pre-važni jedini večji denarni zavod s tem, da so vse količkaj sumljive narodnjake izbacnili iz njega in jih namestili z možmi svojega mesa in duha ter postavili železno ograjo, katere nihče prekoračiti ne more brez njihove volje.
Je-li pa ta mlajši zarod, kateri zdaj oblastno dovoljuje prebitek kranjske hranilnice zavodom, ki širijo germanizacijo in brezverstvo med slovenskim prebivalstvom na Kranjskem, popolnoma pozabil osobito na zasluge slovenske duhovščine, ki je bila pri ustanovitvi hranilnice prvi steber in je še vedno njena mogočna podpora? Je-li popolno neveden v zgodovini kranjske hranilnice?
Tu podajemo svojim čitateljem dvoje v e 1 e-važnih spisov, katera odločno obsojujeta sedanje postopanje kranjske hranilnice, osobito njeno odklonitev 6000 gld. radi verske šole, za kojo je naše ljudstvo prosilo. Prvi tak spis je okrožnica ljubljanskega škofa Avguština Gruberja z d n č 6. decembra 1821, drugi pa prva pravila kranjske hranilnice z dne 1. maja 1822.
Okrožnica škofa Avguština Gruberja se takole glasi:
„Vsej duhovščini ljubljanski, mestni in predmestni, pozdrav in blagoslov!"
Visoki namen našega duhovskega stanu mora obračati našo pozornost na vse, kar more pospeševati v vernih pravi krščanski duh. K takemu krščanskemu duhu prištevati je tudi to, da se krščanski uporablja premoženje, katero nam Bog dotekati pripušča postavnim potom. Daleč proč od skop-nosti in zapravljivosti moramo s pravično pridobljenim biti varčni in tako po možnosti obračati to, kar nam preostaja, za svoje potrebščine in v podpiranje bližnjega, spominjajoč se resnice, da nismo neomejeni gospodarji, ampak le oskrbniki svojega imetja, katero nam božja previdnost pripušča postavnim potom si pridobivati.
Tudi delujoči in službujoči oddelki človeštva dolžni so v tem duhu krščanske varčnosti oskrbovati si pošteno pridobljeno plačilo. Toda ravno te vrste ljudje, ki si le počasi in malo prislužiti morejo, so najbolj v zadregi, kako bi si svoje male prislužke shranili. Bavno le-ti so večkrat v nevarnosti, da si prihranjenega ne morejo tam naložiti, kjer bi zopet lahko nazaj dobili, kedar bi potrebovali, ali pa zaradi kakoršnih koli nesreč tistih, katerim so izročili, zgubiti to, kar so si s težavami pridobili. Redkokedaj je tudi misliti na to, da bi se njih mali zneski kje plodonosno mogli naložiti.
Ravno radi tega se zgodi, da ti ljudje ne le na varčnost ne mislijo, ampak večkrat še to, kar imajo, zapravljajo v svojo dušno pogubo.
Da se preprečijo taki nedostatki, namerava se v Ljubljani ustanoviti hranilnica, da vsak lahko v njej vloži mali znesek 25 kr., z večkratnimi vlogami svoje premoženje zdatno pomnoži pa tudi vsaki tre-notek zopet more nazaj dobiti, kar je bil vložil.
Le tako je mogoče delavce in posle odvračati od nepotrebnih izdatkov in jih nagibati h krščanski varčnosti.
Velik vpliv, kakoršnega ima poštena varčnost na dušno zveličanje človeštva, vzbuja mi želje, da se priprosto ljudstvo opozarja na hranilnico in prav marljivo spodbuja, da se obilno njenih dobrot udeležuje. Posebno zasebno občevanje naj bi se na vso moč obračalo na to, da s svojim vplivom podpiramo to dobrodelno napravo. Ako priprosto ljudstvo opominjamo na dolžnost, da si z varčnostjo prihrani kak vinar za poznejša leta, ako mu kažemo, kako lahko in varno si shranjeno naloži v hranilnici, opozarjamo ga tudi na dobiček, kateri mu prinaša naloženi kapital iu kako lahko vsak trenotek zopet more nazaj dobiti svoj naloženi denar z obrestimi, ako odstranimo razne pomisleke, ki jih ljudstvo ima pri tem, veliko dobrega storimo s tem in obvarujemo marsikaterega posla, da svojega trdo zasluženega denarja ne zaupa rokam, iz katerih bi ga nikdar več nazaj ne mogel dobiti.
K temu delovanju opominjam svoje čestite sodelavce v svetem poklicu dušnega pastirstva. Prepričan sem, da bodemo s tem marsikaterega od greha odvrnili in k poštenemu krščanskemu življenju nagnili.
V Ljubljani, dne G. decembra 1821.
Avguštin, škof.
Koliko je storila duhovščina za utemeljenje tega zavoda, kaže drugi velevažni spis, prva pravila takrat „druge avstrijske hranilnice v Ljubljani" imenovane z dnem 1. maja 1822. Že v prvem osnovalnem odboru nahajamo te-le odlične duhovnike: Avguštin Gruber, Jurij Gollmayer, Faustus Gradišek (Ex-prior usmiljenih bratov), Urban Jerin, Kri-zostom Pohlin in Viljem Zumpe. Predsedstvo tega društva pa je sostavljeno bilo iz teh-le oseb: Načelnik, Jurij Gollmajer, tedanji stol nji prošt in generalni vikar, njegov namestnik, Urban Jerin, kanonik, profesor in šolski nadzornik. Med kuratorji najdemo gosp. Ivrizostoma Pohlina, mestnega župnika šentjakopskega. (Neznano nam je, zakaj ne navaja kranjska hranilnica v uvodu svojih pravil teb imen, ko vendar našteva tedanjega župana: Janeza Nep. Hradec-kega, in meščane: Franca Galleta, Gašperja Kanduča, Jurija Mu llej a, Josipa Seuniga in Friderika Wagnerja.)
Še več; toliko je potrebovalo tedanje društvo cerkvene podpore, da si je od stolne župnijske cerkve sv. Nikolaja vzelo pečat, podobo sv. Nikolaja, (katerega imajo še zdaj hranilnične knjižice,) in mestni grb, ki je imel služiti društvu kot pečat po § 13, ki slove: Die Direktiou filhrt . . . dasWappen der Stadt im Siegel, dann das der D o m -pfarre im Stempel."
In zdaj? Koliko se spominja kranjska hranilnica svojega postanka, svoje zgodovine? Kje je zdaj kranjska duhovščina v odboru? Le jedini gospod Karun, in še ta je bil izvoljen v boljših časih! Zdaj je zagrajena pot tistim, ki so tolikanj storili za zavod, ki bi lahko blagodejno vplival na celo deželo, pa služi tako strankarskim namenom nekaterih ljudi, sovražnim narodnosti in veri ogromne večine prebivalcev. Duhovščina, katera živi med ljudstvom, od čegar žuljev je vzrastla in se odebelila liranil-nilca ljubljanska, pozna dobro narodovo bedo in revo in bila bi lahko izvrstna svetovalka pri razdeljevanji vsakoletnih daril. A kdo se briga za njo? Ali je to hvaležnost za njeno požrtvovalnost pri utemeljevanji in pospeševanji kranjske hranilnice, da le ta pri razdeljevanji letnih preostankov ne le dosledno ne prezira verskih naprav in slovenskih zavodov, katerim primeroma z nemškimi zavodi le drobtinice deli? Kar si duhovščina z vernim slovenskim ljudstvom najbolj želi, versko vzgojo mladine, zoper to se kranjska hranilnica najbolj upira in s tem utemeljuje njeno vodstvo odklonitev podpore 6000 gl. za zgradbe slovenskega šolstva na Kranjskem. Ali bi ne bil skrajni čas, da bi se naprosila slavna vlada potegniti se za pravice vložnikov in vis. mi-nistersvo za notranje reči, naj bi ukrenilo po § 24 hraniluičnih pravil, da se pravila že enkrat premene, da se naš najvažnejši denarni zavod več ne bo mogel uporabljati za politične namene. Naj bi se vodstvu kranjske hranilnice že enkrat stalno zabičalo, da niso ti gospodje lastniki, marveč le oskrbniki njenega premoženja, da tedaj ne gre ž njenim imetjem pospeševati njim priljubljenih namenov, temveč jedino obračati ga v to, za kar je ustanovljen ta velevažni deželni zavod: za prave dobrodelne, občekoristne namene v mestu iu na deželi.
Politični pregled.
V L j u bij an i, 14. aprila. Notranje dežele.
Cesar bo obrtno razstavo dunajsko, ki se je priredila v proslavo štiridesetletnice Njegovega vladanja, osebno otvoril dne 14. maja.
Danes je imela gospodska zbornica svojo sejo. Na dnevnem redu bili sta tudi poročili o podaljšanji trgovinskih pogodeb s Španijo in Zanzibarom.
Delegaciji se bodete sešli dne 30. maja v Budimpešti, kakor je to naznanila vlada predsednikoma obeh hiš državnega zbora. Nenavadni krediti se ne bodo zahtevali, ker je položaj ob gališko-ruski meji postal povoljen.
Volitev za hrvatski sabor v Senji se bo vršila dne 28. t. m. Zmerna opozicija se je ne bo vdeležila.
Budimpeštanski „Srpski Dnevnik poroča: Minister zunanjih, zadev namerava ustanoviti avstrijski konzulat v Skoplji (Uskiib), postaji ob že-leznični progi mej Mitrovico in Solunom. Ta misel se je sprožila v zadnjem zasedanji ogerske delegacije.
Starčevičansko glasilo »Hrvatska" je prešlo v last grofov Draškovičev, ki plačujejo mesečno pokojnino Antonu Starčeviču.
Mostarskemu metropolitu Ignatju, ki se je odpovedal službi, dovolila se je pokojnina v znesku letnih 3000 gl. in odkazal kot nadaljno bivališče Trst. Kdo bo njegov naslednik, ni še znano. Začasni namestnik njegov je arhimandrit Radulovič.
Mej rumunskimi dijaki na sčavniški akademiji so zasledili neko narodno zvezo, za kojo se po mnenji ogerskih oblastnij skrivajo veleizdajski nameni. Zaslišanih je bilo že trinajst dijakov. Povod celi preiskavi je, kakor drugače ni misliti, — denun-cijacija.
Vnanje države.
Predčerajšnjim je daroval papež Leon XIII. sveto mašo v cerkvi sv. Petra z istim obredom, kakor svojo zlato mašo, in sicer za francoske romarje, kakor se to glasi na vabilih. Udeležili so se je tudi avstrijski, hrvatski in slovenski romarji. Dn611. aprila je sprejel sveti Oče lvovskega nadškofa in avstrijskega vojaškega škofa Gruscho.
Papež se bo posvetoval z vodji poljskih romarjev, v koliko naj se dovoli ruski jezik pri verskih vajah v poljskih cerkvah. Poljaki so ga prosili v adresi, kojo so prinesli saboj v Rim, naj se odjenja Rusiji v tem oziru. Vprašanje o odpo-slanji apostolskega nuncija v Petrograd še ni rešeno, ker zahteva sv. Oče, da bo smel nuncij prosto in neposredno dopisovati škofijam in nasprotno, kar je Rusija odklonila že za časa Pija IX.
Srbska skupščina je odposlala dva poslanca v okraj Jablonico, da bodeta na licu mesta preiskala, kako se je vršila zadnja volitev. — S kraljevim ukazom so razpisane tri nove volitve na dan 10. (22.) aprila. — Kraljica Natalija bo zapustila Italijo prve dni meseca maja ter odpotovala s prestolonaslednikom za dlje časa na Dunaj.
Vsled ukaza princa Koburškega ustanovila bo bolgarska vlada penzijski zaklad za onemogle častnike. Dosedaj niso imeli v Bolgariji niti častniki niti uradniki mirovnine. Častniki bodo morali plačevati za napominani zaklad po pet odstotkov svojih plač, kar gotovo no bodo preveč občutili, ker so njihovi dohodki v primeri z drugimi evropskimi državami jako veliki. Upajo, da bo vlada v kratkem skrbela na isti način tudi za civilne uradnike. — Brzojav iz Bukarešta zatrjuje: Stambulov se je izrazil, da hoče zapustiti princa Koburškega, ako Rusija zajamči splošno pomiloščenje in se odpove vojaškemu zasedenju Bolgarije. Začasna vlada izročila naj bi se trem komisarjem, ruskemu, turškemu in avstrijskemu, koje bi podpiralo iz vseh bolgarskih strauk sestavljeno ministerstvo. Vojno ministerstvo naj bi se izročilo ruskemu častniku.
Pomiloščevalni ukaz nemškega cesarja za Alzacijo in Loreno je popolnoma enak dotični pruski naredbi, obseza pa tudi kazni zaradi prestopkov zoper francosko tiskovno postavo, ki je še vedno v teh deželah veljavna, kakor tudi kazni zaradi vstajnih klicev in noše vstajnih znamenj.
Najnovejše izjave za Boulangerja neki niso tako vznemirile francoskih vladnih krogov, kakor to zatrjujejo dunajski časopisi. Ne boje se baje krize. Boulanger namerava, kakor nam pove brzojav iz Pariza v „Agr. Tagbl.", le to, da bi se republikanski predsednik v bodoče volil potom splošnega ljudskega glasovanja, ne pa na volilnem shodu. V tem smislu hoče predlagati spremembo ustave. — Volilna shoda v Roubaixu in Avesnesu dne 11. aprila sta bila jako razburjena. Komaj se je posrečilo govornikom, da so končali svoje govore. Večina zbo-rovalcev je bila za Boulangerja. Socijalistiško zborovanje v Lille-u je vsled priporočanja dveh pariških mestnih svetovalcev sprejelo resolucijo, v koji se poživljajo delavci, naj glasujejo za oportunca Foucarta. — Zmerni republikanci so se menda zopet nekoliko sprijaznili s Flocjuetovim minister-stvom. Dva dni po sklepu zbornice je šlo obiskat ministerskega predsednika 30 poslancev združene levice ter mu zatrjevat, naj se le zanaša nanje, ako-ravno ga hoče ugonobiti Ferry. V »Matinu" navdušeno proslavlja neki odličen član združene levice radikalno ministerstvo. „Monde" pravi zaradi tega, da bo oportunska politika prepevala slavo tudi Clemenceau-u isti dan, ko bo prišel na krmilo. Iz vsega tega pa je le razvidno, da morajo biti desničarji previdni, ako se bodo hoteli opirati na opor-tunce. — Boulangerjevim prijateljem je dobro vsako sredstvo pri agitovanji za svojega vodjo. Tako pripovedujejo volilcem v Nord-departementu mej drugim tudi to pravljico, da je Boulanger nezakonski sin Napoleona III. — Zbornici se bodete zopet sešli dne 19. aprila ter bodete zborovali do začetka maja. Carnot zaradi tega ne bo potoval, kakor je to sklenil že pri svojem vladnem nastopu; tudi Floquet ne bo obiskal departementov, da bi jim razložil mi-nistersko politiko, marveč bo počakal dotično interpolacijo v zbornici.
Tekom tega tedna je bilo italijansko ministerstvo že dvakrat sklicano k seji, da bi se posvetovalo, kaj je storiti sedaj v Afriki, a sklenilo ni ničesa; pravi vzrok temu jo ta, da so se Abesinci sicer začeli nazaj pomikati, toda obstali so zopet nekaj ur od italijanskih stališč. Dokler neguš jasno ne pove svojih namenov, toliko časa tudi italijanski ministri ne morejo ničesa konečno ukreniti. Sklenjeno je sicer načeloma, da se odpokliče večji del vojne iz Masave, dejanjski izvršiti pa se bo mogel
(Dalje y prilogi.)
Priloga 86. štev. »Slovenca" dn6 14. aprila 1888.
ta sklep še-Ie tedaj, ko se bodo Abesinci umaknili tako daleč od Italijanov, da se ne bo več treba bati njihovega napada. San Marzano in ž njim Crispi ne v^, pri čem da je. Trdilo se je sicer, da je zapustil kralj Janez s svojimi vojaki taborišča nasproti italijanskim stališčem zaradi pomanjkanja živeža, toda to je ničeven vzrok; „Daily News" opisuje tamošnje kraje kot jako rodovitne. Po vsem tem soditi, zagledali ne bodo italijanski vojaki, ki se peko na afriškem vročem solnci, še tako kmalu svoje domovinske zemlje. — „Agenzia Štefani" pravi, da se je včeraj odpeljal prvi oddelek vojakov iz Masave, kjer bo po odhodu San Marzauovem vrhovni poveljnik general Baldissera, načelnik generalnemu štabu pa major Piano.
Turčija hoče izdati naredbo, po kateri se tuji židjo ne bodo smeli v Jeruzalemu muditi dlje časa nego tri mesece. Angleški veleposlauik se je pritožil zaradi tega pri turški vladi, koji odreka pravico, da sme na takov način nadlegovati angleške židovske podložnike.
»Standard" je izvedel iz Carjigrada, da se bodo v kratkem pričele zopet neposredne obravnave o egiptovskem vprašanji med Turčijo in Anglijo. Turška vlada odposlala bo v ta namen svojega komisarja v London.
Španjska zbornica je zavrgla s 154 proti 28 glasovom predlog o pomiloščenji politiških zločincev. Sagasta se je izjavil, da bo vedno zavračal pomiloščenje, dokler bo na vladnem krmilu.
Švicarski zavezni sovet je sklenil kazensko postopati zoper spisateija in razširjevalca bazelske pustne pesmi »Vive la France", da tako potolaži razžaljeno Nemčijo. Zaveznim javnim pravdnikom v tej zadevi je imenovan vladni svetnik Zutt v Bazelu.
JZumunski liberalci so se razcepili vsled različnih nazorov glede postopanja nasproti vladi, ki so se pokazali med njimi pri zadnjem shodu, koji so imeli skupno s konservativci. Velik del izmed njih in tudi nekaj konservativcev je prijazen Ro-settijevemu ministerstvu ter se bo skoraj gotovo ločil od svojih dosedanjih tovarišev. — »Romania Libera", ki je najbližje glasilo sedanjemu kabinetu, navaja kot glavne naloge Rosettijevega ministerstva: Pomirjenje duhov, očiščenje uprave vseh dvomljivih elementov, kaznovanje vseh oseb brez razločka stanu, ki so zakrivile kako hudodelstvo ali prestopek, in pa razpustitev zbornice. Predno se more slednje zgoditi, zavladati morata po celi deželi mir in red. Večina prejšnje vladne stranke ostala bo nevtralna, ker so jej je izpolnila glavna želja, da se bodo vršile nove volitve še-le v jeseni.
Abesinci se baje zbirajo pri Maiferrasu poleg Adue, kjer bo ostal neguš čez abesinske velikonočne praznike koncem tekočega meseca.
Izvirni dopisi.
S Pivke, 12. aprila. (Vreme socijalno in podnebno.) Žarko je dirnol nekatere gospode naše nedolžni dopisček v 62. št. „Slovenčevi". Popolnoma krivo so si raztolmačili besede »kras v naravi, kras v žepu itd.", misleč, da se hoče s tem očitati p. t. gg. učiteljem neugodni finančni položaj. Kdo — za Boga — bo tako neuljuden, da bi učitelju, ki gotovo nima mastne plače, prešteval, koliko ima v žepu? So li morda oni edini prebivalci tužne zemlje, ki jih tero skrbi za vsakdanji kruh? Bogatašev narod slovenski v obče nima, najlaglje pa se dado prešteti v naši okolici. Revščina vlada povsod, to vidi vsak in čitajo se o tem leto za letom bridki vzdihi po našem časopisji.
Pisatelj onih vrstic je torej hotel izraziti edino le to misel, da bivanje na kraškem svetu je že samo ob sebi dolgočasno zaradi enoličnosti narave in splošne bede med ljudstvom, to puščobo hote sedaj povečati pa še nekateri p. t. gg. učitelji s svojim vikom in krikom proti verski šoli ter do dobrega prekršiti rahlo vez prijaznosti med svojim iu du-hovskim stanom. Vsled tega rovanja mora prestati dosedanje prijateljsko občevanje obedveh stanov, ki sta tako tesno drug na drugega naslonjena. In kam pridemo, ako naš radikalni živelj zanese svoje veri in duhovščini protivne nazore med prosti narod? Gorje potem nam in vara, propasti mora vse, kar smo trudoma zidali v teku dolgih let. — Notranjska zavedna postane čedalje bolj bedna.
Vsaka reč ima svojo dobro stran, tako tudi burna treskavica proti verski šoli. Razgrnila se je megla, očistil zrak, omeli smo si oči, spoznali se po duhu in srci ter bomo zanaprej vsaj mir imeli drug pred drugim. Ako je vam tako prav, nam še bolje.
Trdokorni dopisnik »Slovenčev" ima dobro v spomin zarezane stihe pesnika rojaka, da »kdor hoče na sveti dobro živeti, ta mora dober želodec imeti", — zato bo tudi z lahka prestal ploho gor-
jupih zabavljic, ki se je vsula nanj ter vzlic temu ohranil svoj stari humor. »Procul negotiis" bo živel, dokler mu je usojeno bivanje v »Pivke kotliču". čemu bi se tudi rinil sirota med veleume, rarzka odura med uglajeue galantome, ki so 3. aprila tako viteški častili slavnega državnika in v najvišjih krogih visoko čislanega kneza Liechtensteina ter celo njegovo potoglavo pinjo na dostojen način pre-slavljali? Gledali bomo nekoliko časa raje od daleč, s priznavanjem, na vsestransko delo vaše za blagor mirodov in radovali se ogromnih vspehov in napredka.
Gosp. vrednik! Kaj bo z vremenom? Sinoči je melo kakor sredi zime in davi je bil prav občutljiv mraz, naša gola brda čez in čez s suegom zagrnena. Kdo je neki kriv letošnji neprestani vremenski prekuciji? Veste kdo in kaj? Nihče drugi ne — tako mi poštenja! — kakor knez Liechten-stein pa njegov predlog za versko šolo. — Dokler visoki državni zbor ne vrže »ad aeta" te n&pote, ne bo stalnega vremena in še bornega krompirja ne spravimo pod zemljo. Da bi ga vendar že spravili na dnevni red! Če ne, kaj bo s krompirjem?
Iz blejske okolice, 10. aprila. (Bled-Winter-Kurort; nesreča.) Dasi bomo kmalu končali prvo polovico aprila, nas vendar le zima nikakor noče zapustiti. Skoraj gotovo se ji pri nas še bolj prijetno zdi, nego letnim prepeličarjem in zato ne gre rada iz raja kranjske dežele. Sedaj, ko te vrstice pišem, sneži, kakor bi bili 14 dni pred božičem in ne — pred sv. Jurijem. Delo na polji kmetu zaostaja in skoraj nihče ne pričakuje dobre letine. Splošna tožba med ljudmi je: »Take zime, kakor letos, pa že dolgo ni bilo." Drugi pa modrujejo in pravijo: »Naši otroci se sedaj po šolah uče, da se zemlja suče. Kaj, ko bi se bili torej mi letos v rusko deželo prisukali, kjer je tako mraz, da je vojakom pod Napoleonom, kakor so nam pravili predniki, kar pri ognji voda zmrzovala."
Naš »Kurkoraite" je torej prav modro ukrenil, da letos Bleda še ni proglasil za „Winter-Kurort" a la Opatija, Meran in Nizza. Da se je pa v jedni njegovih sej ta zadeva obravnavala, pravil je dopisniku nekdo izmed udov njegovih. Je-li to istina, ali ne — ne vem. „ReJata refero". Misel sama na sebi je gotovo hvalevredna, a da se uresniči, čakati bomo pa morali še boljših, milejših in gorkejših časov. Iz Ruske se bomo poprej na vsaki način morali presukati doli v vrt evropski, v prekrasno Italijo, kjer je sedaj, kakor poroča »Slovenec" o naših romarjih, že vse v najlepšem cvetji. če pa to ne, se bode morala pa elektrika vsaj še toliko razviti, da bomo naše jezero vsaj toliko ogreli z umetno narejeno gorkoto, da ne bode z debelim ledom pokrito skorej do konca marca, kakor letos. Takrat tedaj bode za naš Bled nastopila »zlata doba", kajti sezona bode trajala celih dvanajst mesecev v letu, ne pa samo dva, kar se le premalo zdi našemu komiteju. Da se kakor hitro mogoče to uresniči, je srčna želja dopisnikova in gotovo tudi slehernega čitatelja »Slovenca". — Le škoda, da takrat po Bledu nič več ne bomo hodili, ter da se bomo k večjem z Olimpa zavidljivo ozirali po — srečnih Blejcih.
Predno končam, naj sporočim še žalostno smrt, katera se je pretekli teden zgodila v naši okolici. 321etni Matija Premozar, jeden najspretnejših domačih živinozdravnikov v blejski okolici, šel je dne 6. t. m. zvečer s svojim tovarišem po svojem poslu na Gorjuše. Ker je strma pot med Bohinjsko Belo in omenjeno gorsko vasjo še sedaj z gladkim ledom pokrita, je za popotnika posebno po noči zelo nevarna. In res! Pičlo uro hodil od Bohinjske Bele so M. Premozar izpodtakne in tako nesrečno pade, da je umrl v malo trenotkih, kakor zatrjuje njegov spremljevalec. Sodnijska preiskava je pokazala, da si je pri nesrečnem padcu dolgo železno »špico", s katero je bolno živino nabadal in katero je vedno brez nožnice nosil saboj, ravno v srce zabodel, kar je provzročilo takojšno smrt. Pokojnik je s svojo ročnostjo marsikaterega kmetiča rešil velike nesreče, zatorej ga bodo težko pogrešali Blejci.
Iz Rima, 10. aprila. Ravno sem s tovarišem prišel iz cerkve Jezusove in ostaje mi še pol ure časa. Duhovniki hodimo navadno po dva in dva ma-. ševat, ker v naši okolici bi ne mogli drugače darovati zaradi pomanjkanja strežnikov. Tako pa eden duhovnik drugemu streže, in ko je sv. maša končana, napravi se strežaj - duhovnik kar pri altarji.
Zdaj so došli še za narai Čehi in Francozi in nas kar mrgoli duhovnikov po cerkvah ua jutro.
Čez dan se pa le redko srečujemo. Rimski odbor lepo skrbi, da gredo eni ta dan na to stran, drugi na nasprotno. Danes gredo Čehi v katakombe, kakor sem zvedel sinoči pri zborovanji. So pa med seboj Čehi veliko bolj organizovani kakor Nemci, le malo izgredov je bilo na potovanji. Veliko potoma izgubljenih reči došlo je za nami, ter se sinoči razdelilo. Kranjski romar zgubil je svoje ogrinjalo (plaid) še v Loretu in ni mislil, da ga bo zopet kedaj nosil, kar sinoči zagleda med došlimi rečmi svojo robo. Brez vsakega plačila so mu jo izročili.
Tudi več pisem je došlo in brzojavov. Slovenski romarici iz Idrije došla je tužna vest brzojavnim potom, da je mož nevarno zbolel, naj se podviza domov. Brzojavil je njen četovodja domov: »Pridem". Ona se je odpeljala danes zjutraj, ker sinoči o pozni uri ni bilo mogoče dobiti voznika. Kolodvor je od našega stanovanja daleč stran, posebno po noči se človek prav lahko zmoti. To je skušal tudi sinoči Vaš dopisnik. V družbi odličnih gospodov podal se je v komaj deset minut oddaljeni »palazzo Pam-phili", pa je prav pošteno zašel. Hodili smo še enkrat dlje kot navadno in po raznem izpraševanji še le dospeli na določeni kraj.
Ravnokar pravil mi je g. dr. Strbenec, da je včeraj prišel k njemu znani govornik P. Konstantin iz Liuca. »Saj ste Vi Slovenec?J Da, odgovori g. dekan. Pri tej priči ga je objel ter mu rekel: »Vi ne veste, kako sem bil ginjen poslušajoč Vaše petje v Loretu, pri sv. Petru itd. Kaj ste tako muzika-ličen narod? Mi tudi pojemo, a naše petje se vse drugače sliši, tako monotonno je in mrzlo. A Vi pojete tako melodijozno in ubrano in v srce segajoče, da se kar zamaknemo Vas poslušajoči." Stisnil mu roko in ga še enkrat objel. Kaj bi bilo še, ko bi se bili malo prej še kaj pomenili, kakor je nekdo v „Slovencu" nasvetoval, naj bi se bil sostavil program, imeli kake poskušnje pred odhodom v Ljubljani, ali ko bi se bilo oglasilo več pevcev. Če bi le izvrsten moški kvartet imeli, oj kako bi Slovence iskali Nemci in kake drugačne pojme bi o nas imeli! Tako pa včasih nas gledajo kot Francoze, ali kot Ogre, še skoraj ne vedo, ali so Slovenci na svetu ali ne. Če komu povem, da je njih glavno mesto bela Ljubljana, še marsikateri ne ve, kje to mesto stoji. »Das sind ja fesehe Leut!" slišiš kakega zgornjega Avstrijca kratko opazko. Kar se občne varnosti tiče, moram odkrito pripoznati, da zelo skrbi laška vlada za nas. Koder smo se peljali po Laškem, videl sem na vsaki postaji po dva žandarja, ki sta moško po koridorih stopala in na nas pazila. Če sem ga prašal, je li tu nastavljen, odgovoril je, da je le za te minute sem poslan zavoljo varnosti nas romarjev. Tudi tu so vedno zraven na krajih, kjer se shajamo. Prašal sem sinoči na ulici orožnika za pravo pot, in možak me je prej vojaški pozdravil, predno mi je dal prijazen odgovor. No, vlada ima pa tudi vzrok skrbeti za nas. Saj skoraj polovica prebivalcev Rima le od tujcev živi. In kaj bi bil Rim brez papeža! Vse imenitne stavbe, starinski spomeniki in druge znamenitosti kažejo, da so največ papeži skrbeli za njih izvršitev ali njih ohranitev, in le malo tujcev bi Rim obiskovalo, vsaj primeroma, ko bi papeži svoj sedež preložili.
Čudno se nam je zdelo, da potoma nismo zapazili nobenega ptiča. Včeraj je bil neki gospod kar iznenaden, ko je zagledal tri golobe na ulici. Žab pa imajo obilno, in te znajo ravno tako neharmo-nično kvakati, kakor na Slovenskem.
Ravno smo prišli domov od današnjega obiskovanja. Ura je poludne in naš krčmar nam je že pripravil jed. Tedaj le urno, da ne bode mrzlo! »Me-neštra oggi assai bona!" je njegov pozdrav. Res prinese juho, ki je bila po domače rečeno, prava godla. Koliko različnih reči je plavalo po njej, nemogoče mi je našteti, posebno še zato ne, ker kuharstva nisem študiral. Pa bilo je vse eno kolikor sem površno zapazil: riž, fižol, makaroni, neka sa-lata, krompir in Bog ve vse kaj. Pri treh mizah sedeli smo skupaj Slovenci, marsikateri je malo po-majal z glavo, češ, take zmesi pa še nisem videl, če sera tudi že marsikaj poskusil na svetu. Na zadnje nam je pa še dobro teknilo.
Po tej dolgi opazki pa ad rem. Dobili smo program za celih deset dni v Rimu. V torek 17. t. m. bo oficijelni program končan s slovesno zahvalnico v cerkvi »del Campo Santo". Še tisti dan namerava večina slovenskih romarjev podati se v Neapolj in od tam čez Florenco in Benetke naravnost domov.
Danes dopoludne sta! je na programu lo ogled hribov »Celia" in »Aventina". Vozovi nas odpeljejo
k cerkvi sv. Gregorija Vel. Na mestu, kjer je stala hiša sv. Gregorija, sozidal je on krasno cerkev in prostoren samostan. Kaže se še dandanes soba, v kateri je on spal, in kamenit stol, na katerem je sedel; v eni kapeli je tudi podoba Marijina, ki je ž njim govorila, zraven v posebni ograji shranjena miza, na kateri je vsak dan nasitoval 12 ubožcev; na strani kaže slika, kako je enkrat angelj kot trinajsti ubožec se povabil na borno kosilo.
Precej stran je druga cerkev sv. bratov Janeza in Pavla sozidana tam, kjer sta svetnika bila umorjena. Skoraj sredi cerkve je v posebni ograji kame-nita plošča, kjer so jima bili odsekani glavi. Krasne slike hranijo te cerkve. Michael Angelo pričel je slike predstavljajoče nebeško godbo. Razni instrumenti so v rokah angeljev, sredi orkestra trije na note pe-vajoči mali angelji. V samostanu videli smo tudi sobo sv. Pavla od križa in veliko ostankov obleke, knjig in drugih stvari, katere je rabil svetnik, celo tobač-nica se za steklom hrani, iz katere je mož jemal duhan.
V ta samostan smo smeli le moški zaradi klauzure. Tik cerkve se še vidi zelo staro obzidje rimskega mesta; napravil ga je bil kralj Ser-vius Tulius, tedaj stoji že nad 2000 let. Iz mogočnih obdelanih čveterovoglatih kamnov je sostav-ljen. Znali so stari Rimljani zidati, to se vidi. Dandanes se tako rad zid podira, posebno še pri velikih stavbah, a tu je zob glodal nad dvetisoč let, pa ga še ni zglodal.
Zasedli smo zopet vozove ter se odpeljali na nasprotni grič „Aventin". Tu v cerkvi sv. Sabine počiva ona in njena dekla, ki jo je spreobrnila. Sv. Dominik je prej tu živel v samostanu, sedaj so ga Lahi vzeli in porabili v vojaške namene. Lep napredek! Sredi cerkve je na malem stebru kamen, kateri je vrgel satan na svetnika, pa je menda že z eno roko meril nanj, zato je omahnil in ne zadel Dominika. V stranski kapeli je najlepša podoba Marije rožnivenške Sassipa Ferratija. Ogledali smo še malo sobico, kjer je sv. Dominik stanoval, kjer sta ga obiskala sv. Angelus in Frančišek, ki so eden drugemu pripovedovali po božjem navdihnenji, kaj bo kateri vse dosegel. Strop je še ravno isti ostal, stene so pa z lepim marmorjem obdane.
Tudi soba Pija V., v kateri je on še kot do-minikan stanoval, hrani se v prvotni obliki. Imeniten je še ta samostan zavoljo tega, ker so v njem prebivali sv. Tomaž Akv. in Rajmund Penafortski. Iz hiše grede videli smo skozi okno pomorančno drevo, katero je zasadil sv. Dominik.
Le par korakov stran je cerkev sv. Aleša. Pri vratih na levo so pri stranskem altarji še hranjene stopnjice, pod katerimi je ležal sv. Aleš v rojstni hiši, dasi mu je oče odkazal lepo sobo za stanovanje. Precej naprej od altarja je sredi cerkve še vodnjak, kjer je zajemal svetnik vodo. Romarji smo jo tudi pili. Pri stranskem altarji, že konec cerkve, je stara podoba Matere božje, katero je sv. Aleš seboj prinesel.
Štopaje v cerkev slišali smo igrati na kake tri glasovirje. Poznalo se je, da se vadijo učenci, nekateri so merali imeti precej gibčnosti in spretnosti, ker razne skale so dobro igrali. Za velikim altarjem so male orgije. Tudi te so se glasile. Takoj si lahko spoznal, da igr& na pamet, še precej dobro je izpeljeval razne komade. Bila je ravno prosta ura za slepe reveže, ki se tu zraven v ustavu poučujejo v raznih strokah. In ti so ravno takrat igrali. Za velikim altarjem kazali so nam knjigo, na katero se tipaje s prsti ti ubožci brati uče.
Vrnili smo se potem domov. Devet velikih omnibusov drdralo je jedeu ža drugim. Dasi so Rimljani že navajeni tujcev, in vajeni drdranja sem pa tje, vendar so nas zvedavo gledali in marsikateri je pri svojem delu postal ter pasel radovednost nad nami. No, to veselje jim že privoščimo, saj bo le še kakih 6 dni trajalo.	y.
Z Dunaja, meseca aprila. Osmi večer slovenskega kluba bil je obiskan mnogobrojno. Predsednik g. I. Navratil omenjal je najprvo umrlega dr. V. Zamika, povdarjal njega delovanje in zasluge za narod slovenski. V znak sočutja vstali so navzoči Slovenci. Potem čital je inženir g. R. Poznik svoj spis: „0 vodovji kamenitastega polja okoli dunajskega Novega Mesta." Vodovje tega polja deli se v nadtalno in podtalno. K prvemu pripada voda reke Švarce, ki združena s Titno nareja Litavo. Opisoval je na drobno, kaka je voda Švarce, koliko se je pretaka na leto, kakov bil je nekoč svet okoli nje, in kakov je sedaj. Našteval je dalje mline, fu-
žine in tovarne, koje goni sila vode te reke, izračunil tudi, koliko konjskih moči bi bilo treba, da bi učinile vse to, kar opravlja ta voda sama. Dalje govori o pritokih Švarce, ki imajo vsi čisto vodo po 5° R. pri izvirku. Med temi je prvi: cesarski vir, kojega vodo so 1. 1873. napeljali po vodovodu na Dunaj. Ker pa sem ter tje ta vir ni dajal mestu Dunaju dovelj vode, kupila je občina dunajska drug vir: Stixensteinquelle. A tudi vsa ta voda ne zadostuje mestu, in namerava se napeljati na Dunaj tudi studenec lisičjega prehoda (Fuchspassquelle). Govornik obžaluje le, da se po naši slovenski domovini odteka toliko neporabljene vode. Tudi omenja tako zvanega „Kehrbacha" in duna^sko-novomeškega vodovoda. Oba ta dva vendar sta delo človeških rok. Rabila sta nekoč in sicer prvi za sušenje travnikov in drugi za plavljenje lesa na Dunaj. — Za tem prehaja govornik k podtalni vodi. Nekoč drla je voda z večo silo z gorovja, nego danes, nanesla je tedaj tudi mnogo prodovja okoli mesta; ker se pa ni mogla odtekati dovelj naglo, nastalo je tam, kjer je sedaj dunajsko Novo Mesto, široko jezero. Iz jezera naredilo se je močvirje, in ljudje izšušili so je. Nekaj te vode šlo je pa pod zemljo. A tudi ta voda ima svoj odtok. Ona napaja namreč izvir reke Tiše. Ker Dunaju primaujkuje še vode, naredil se je tudi projekt za vodovod iz te podtalne vode. i Wiener-Neustiidter-Tiefquellenleitung). O tem vodovodu vendar ni še dognano, se li bode naredil, ali ne. — Govorniku končavšemu ta velezanimiv spis, izjavilo se je priznanje vseh poslušalcev. — Med došlimi omenjati je tudi dveh Ljubljančanov: gosp. 3rof. Šubica in g. Nolija. Napilo se jima je, in g. Noli zahvaljeval se je v imenu obeh za na-pitnico. G. Navratil predlagal je, naj se tajniku g. Oiperlu povrnejo troški, kajti razen dela imel je plačevati vse, kar se je izdalo za klub, on iz svojega. Izplačalo se je 12 gold. G. Ciperle podaril je pa to svoto družbi sv. Cirila in Metoda, za kar prejel je tudi občno pohvalo. — Svoj prihodnji večer imel bode klub 28. t. m. čital bode g. Fr. Svetič: „0 naturalizmu".
Iz Prage, 31. marca.*) Ustanovni občni zbor „češko-slovenskega društva" vršil se je v meščanski besedi v prisotnosti mnogobrojnih članov. Predsednik dosedanjega odbora, gosp. dr. Schmaus, otvorivši zborovanje, spominja se onih krasnih tre-notij, ko smo lanskega leta pohodili slovensko domovino in od tamošnjega ljudstva bili povsodi sprejeti s tako ljubeznijo in odkritosrčnostjo, da smo bili vsi giujeni in sklenili, vratiti jim to ljubezen. Ta naš namen izkažemo s tem, da založimo društvo češko-s lo vensko, koje ima namen in nalog gojiti vzajemnost obeh bratskih narodov v vseh strokah in podpirati revno slovensko mladino v njenem hrepenenji po ved-nostnem izobraženji. Namen društvu našemu je torej popolnem človekoljuben. Doslej je število naše še malo, toda nadejajmo se, da se seme, koje smo vsejali, pomnoži, izcimi bujno in obrodi obilen sad. Temu kličem srčni „Na zdar!"
Tajnik g. Pitrdle poroča o dosedanji činosti ustanovljajočega odbora; iz tega poročila posnemljem, da se je prebitek iz dohodkov lanskega potovanja v Ljubljano in Trst daroval temu društvu kot ustanovni fond. Doslej se je priglasilo nad 60 članov. Gosp. Pitrdle dostavlja še k govoru g. staroste, da se bode društvo pobrinilo, vsako leto vzmogočiti kakemu slovenskemu visokošolcu njegove študije dovršiti na pražkem vseučilišči, kar je pa le pod temi pogoji m6či, ako se priglasi zadostno število članov, ter prosi konečno, naj dela vsak v svojom krogu v pomnoženje članov. Potem se je vršila volitev odbora in računskih preglednikov, ter so bili voljeni v odbor gospodje: P. Eckert, A. Grossmann, V. Kiihnl, J. Lego, K. Neureutter, V. Pitrdle, jurdr. Jan Strakaty, jurdr. V. Schmaus, J. Trnka, Vel. Urb&nek in Fr. Zeman; revizorji računov gg.: J. Liška in Joža Papež. S tem se je zaključil občni zbor. Društveni prostori so v „Meštanski besedi".
Trgovinska in obrtna zbornica.
(Dalje.)
Kazenski postopek. § 24. Za postopek o tega zakona prestopkih, spadajočih v pristojnost političnih oblastev, imajo *) Po naključji se je zakasnilo.	Vr.
veljati občni propisi za postopek političnih prestopkov. Pritožbe proti kazenskim razsodbam političnih oblastev I. stopinje prijaviti je v 24 urah po razglašeni razsodbi ter v nadaljnjih treh dneh predložiti; za pritožbo o razsodbah II. stopinje je časa štirih tednov.
Proti kazenski razsodbi, potrjeni ali ublaženi (olajšani) v II. stopinji, ni nobene nadaljnje pritožbe.
Določanje glob.
§ 25. Globe je izterjavati po upravnem izvršilnem potu.
Globe, določene v političnem kazenskem postopku, in izkupilo od blaga, zaseženega po političnih oblastvih, stekajo se v ubožni zaklad onega kraja, v katerem se je izvršil prestopek.
VI. Poglavje. — Prehodna in zaključna določila.
Prehodna določila.
§ 26. Osobam, katere imajo krošnjarsko dopustilo takrat, ko dobi veljavnost ta zakon, dopuščeno je krošnjariti do časa, do katerega jim teče dopustilo ter se jim sme, če tudi niso dosegli dobe, določene v § 3, odstavek b) in če tudi ne spadajo v kraje, imajoče olajšila po § 12, ponoviti dopustilo, ako se v ostalem vse stori, kar zahtevajo tega zakona določila.
Kar se tiče izvrševanja krošnjarstva, veljajo vendar tudi za te osobe določila tega zakona od po-četka njega veljavnosti.
Ta naredba veljd tudi za pomočnike.
Početek veljavnosti zakonov e.
§ 27. Ta zakon zadobi veljavnost šest mesecev po razglašenju.
Od te dobe nimajo več veljavnosti vsi prejšnji zakoni in naredbe, govoreče o istem predmetu.
Izvršilni pristave k.
Izvrševati ta zakon je naročeno mojim ministrom notranjih stvari, trgovine, pravosodja in financij."
Odsek se je natanko pečal s tem novim načrtom zakona o krošnjarstvu ter izjavlja, da se še tudi zdaj drži načela, da je krošnjarstvo treba omejiti, a pridržati olajšila § 17., lit. f) krošnjarskega patenta od 4. septembra 1852, štev. 252 drž. zak., za kar se je zbornica že izrekla. Ako namreč pomislimo, da je temu patentu podstava patent od 5. maja 1811, od katerega se razlikuje samo v nekaterih točkah, priznal bode vsakdo, da so se prometni in trgovinski odnošaji od leta 1811 popolnoma, a od leta 1852 bistveno premenili. Po natančnem uvaževanju bodemo se uverili, da je v oni dobi bilo krošnjarstvo neka potreba v manjših mestih, oddaljenih od državnih cest, ker je v oni dobi bila trgovina razširjena samo v deželnem glavnem mestu ter so bili kramarji samo v okrajih, v katerih je bilo sodišče, in še v teh dokaj manj, nego li danes. Ko je bil izdau krošnjarski patent leta 1852, znane so bile železnice v več krajih Kranjske samo po imenu; blago so tedaj morali odvažati na Gorenjsko, Dolenjsko in Notranjsko vozniki. Promet je torej bil težaven in počasen. Tudi promet s pismi ni bil tako lehak, kakor sedaj. Telegrafstvo bilo je še malone neznano. Potujočih agentov bilo je videti le redkokdaj, in to samo v glavnem mestu, in ti so se razlikovali znatno od dauašnjih potujočih agentov. Dobiti trgovinstvo ni bilo tako lahko v oni dobi, kakor danes.	(Dalje prih.)
Dnevne novice.
(Konfiskacija.) Včerajšnjo številko našega lista je zaplenilo c. kr. državno pravdništvo zaradi članka „Francozje o Avstriji". Da odškodujemo svoje naročnike, ima današnji list celo polo priloge.
(Presvetli cesar) je daroval krajnemu šolskemu svetu pri sv. Marjeti nad Laškim trgom za dvo-razredno šolo 200 gld.
(NadvojvodinjaŠtefanija)obiskaUjeduell. t. m. opoludne reško bolnišnico, kjer so jo sprejeli reški dostojanstveniki: Grof Z i c h y s soprogo, župan Ciotta in načelnik vitez G i a c h i c. Pozneje obiskala je sirotišnico in nato se je vrnila v Opatijo.
(Potrjena deželna postava.) Nj. Veličanstvo presvetli cesarje z Najvišjim sklepom dne 28. marca potrdil od deželnega z,bora kranjskega sklenjeni postavni načrt, s katerim se predrugačijo nekatere določbe zakona z dne 29. junija 18S6 glede vravnanja potoka Trebiža pri Ratečah.
(Duhovniške premembe v lavantinski škofiji.) Č. g. Martin Gaberc, kapelan pri sv. Magdaleni je prestavljen na Vransko; č. g. kapelan J.Kavčič iz Ribnice k sv. Magdaleni pri Mariboru: č. gosp. Anton Pernat, kapelan v Brežicah, pride kot pro-vizor v Planino; č. g. J. D ekorti iz Šoštanja v Brežice; č. g. V. Mikuš iz Celja v Konjice; č. g. Mat. Stoklas iz Konjic v Majšperk; č. g. Martin Štolc iz čadrama k sv. Rupertu v Slov. goricah; č. g. J. Stanj ko iz Majšperka v Cadram; č. g. Fr. Arnuš od sv. Ruperta na Prihovo in č. g. A. Petek od sv. Martina v Ribnico. Č. gosp. Franc Z dol še k, kapelan na Vranskem, gre v začasni pokoj.
(Posvečenih) bode letos v Ljubljani sedem bo-goslovcev tretjeletnikov. Zraven onih gospodov, katere smo že zadnjič imenovali, bode semeniški mašnik tudi še Čeh g. Franc L a k m a j e r.	j
(Nekaj za brezverce.) Nekje v Avstriji sta živela zakonska Stiasny. Leta 1875 se je njima porodila hčerka, katero sta dala vpisati v knjigo za brezverce (konfessionslos). Ko je žena leta 1882 na smrt zbolela, prosila je, naj pride katoliški duhovnik, kar se je tudi zgodilo. Vsled tega je gosposka Stiasny-ju ukazala, naj d& svojo sedemletno hčerko krstiti. Stiasny se je pritožil in pritožbo podpiral s tem, da sta se s pokojno ženo dogovorila hčerko do 14. leta brezverski vzgojevati, potem pa naj deklica sama stori, kar ji drago. Dnč 11. t. m. pa je najvišje upravno sodišče na Dunaji zavrglo pritožbo.
(„Matica Slovenska") ima prihodnjo sredo dne 18. aprila ob 4. uri popoludne svoj XXIII. redni veliki zbor v mestni dvorani. Na dnevnem redu so tudi dopolnilne volitve. Da se pri njih glasovi po nepotrebnem ne cepijo ter da bi bila volitev soglasna, nasvetujejo, kakor običajno pri druzih družbah, nekateri družniki, katere odbornike je letos voliti. Po § 12. društvenih pravil smejo izstopivši biti zopet voljeni. Nasvetovani gospodje so: Bar tel Anton, c. kr. gimnazijalni profesor, dr. J are Anton, prošt itd., Pleteršnik Maks, c. kr. gimnazijalni profesor, Vilhar Ivan, posestnik, Zupančič Vilibald, c. kr. pripr. profesor in dr. Zupan ec Jernej, c. kr. notar, vsi v Ljubljani; Majciger Ivan, c. kr. gimn. profesor v Mariboru; dr. Jakob Sket, c. kr. gimn. profesor v Celovci; Šuklje Franc, c. kr. gimn. profesor na Dunaji, in Žolgar Mihael, c. kr. gimn. profesor v Celji. Večina omenjenih je bila že dolgo vrsto let v odboru in je za društveni prospeh že obilo storila. Želeti je nadalje, da ima „Matica" odbornike izvedene v raznih strokah ter po rasnih mestih. — Pravico voliti ima vsak ud — ustanovni in letni — da le vsaj podpiše svoje ime na poseben list, ali njih več skupaj. Volilni listi naj se pošiljajo odboru „Matice SI o ve n s k e" v s a j do 18. aprila t. 1. pred zborovim sklepom. — Čč. gg. poverjenike naproša odbor, naj se povodom bližajočega se rednega velicega zbora, za kateri se posebna vabila navadno ne razpošiljajo, kakor druga leta, tudi letos spomnijo „ Matice" s tem, da pridno pošiljajo doneske svojih letnikov. — Z ozirom na neko očitbo, ki šteje „Matici" v zlo, da ima nekaj denarja vloženega v mariborski hranilnici, bodi povedano sledeče: „Matica" sama ga ni vložila, ampak le po štajerskih rodoljubih nabranega in vloženega vsled sklepa XIX. rednega velikega zbora dne 5. decembra prevzela v svoj« oskrb. Takoj pa, ko se je pripetil zanjo žaljivi dogodek, sklenil je odbor vlogo (nekaj nad 100 gld.) vzdigniti in drugje naložiti.
(Pisateljskega društva) občni zbor bode, kakor smo že enkrat naznanili, danes, dne 14. t. m., •ob 8. uri v steklenem salonu čitalničnem. Ker je •na dnevnem redu kot 6. točka vsporeda še razgovor ob izdanjiPreširnovih poezij, računimo na mnogobrojno udeležitev. — Po občnem zboru pa bode zabavni večer, kojemu bode predsedoval g. H. T u r k , čitala pa bodeta g. H u g o in g. P o d k r a j š e k.
(Ustanovitev »bolnišnega in podpornega društva pomočnik uradnikov za Kranjsko") je glede na priprave in delovanje tukajšnjih pomočnih uradnikov gotova. Posvetovanje v tej zadevi vršilo se bode danes zvečer ob 7. uri v gostilnici „k združenji" v kolodvorskih ulicah. Ker more postati vsakdo dru-štvenik, ki kot pomočni uradnik službuje ali pri •cesarskem, deželnem, mestnem uradu ali tudi pri privatnem zavodu na Kranjskem, je želeti, naj bi se posvetovanja v soboto vsaj vsi ljubljanski pomočni uradniki vdeležili.
(Prof. Ant. Heinricha) pogreb je bil predvčerajšnjim popoludne. Pokopaval ga je z azistenco frančiškansko preč. g. kanonik dr. J. K u 1 a v i c, izmed prvih nekdanjih učencev njegovih. Udeležila se ga je ne le vsa šolska mladina gimnazijska s profesorji, ampak tudi mnogo gospode iz učiteljstva, zlasti iz uradnih krogov z deželnim predsednikom bar. \Vinklerjem na čelu. Včeraj ob desetih dopoludne so pa gimna-zijalci s profesorji vred v stolni cerkvi zanj imeli mrtvaško sv. mašo, katero je daroval deželni šolski sovetnik prof. Tom. Zupan in so, kakor o pogrebu, tako tudi pri njej dijaki pristojno peli.
(Ljubljanska prostovoljna požarna bramba) sklicala bo na sv. Florijana nedeljo, to je dne 6. maja t. 1. v Ljubljani prvi shod požarnih bramb kranjske dežele, da se ustanovi zveza vseh požarnih bramb. Poziv objavimo prihodnjič.
(Slovenska gledališka predstava) na korist gdč. Zvon ar je vi in g. K o celju bo, kakor že naznanjeno, jutri zvečer ob 7. uri.
(Častnim občanom) je izvolila dnč 8. aprila občina velikologaška gosp. Ludovika Gol j o, c. kr. okr. sodnika v Trebnjem.
(Na Bohinjski Bistrici) je v sredo, 11. t. m., zjutraj umrl učenec ljubljanske gimnazije III. b, Josip Repinec, Alojznik, mladeneč blage volje in velike marljivosti. Blag mu bodi spomin!
(V Cerknici) so dne 11. t. m. praznovali štiridesetletnih cesarjevega vladanja. Po cerkvenem opravilu je bil nagovor na šolsko mladino, ki je na to zapela cesarsko pesem. V spomin tega dne zasadili bodo dva drevoreda: „Fran Josipov drevored" pri sv. Roku in „Elizabetin drevored" v Cerknici.
(Na vinarski in sadjarski šoli v Grmu) bil je dne 11. t. m. izpit učencev. Gospod ministerijalni svetnik vitez L o r e n z, ki si je v spremstvu gosp. dr. V o š n j a k a ogledal šolo, izrazil se je jako po-voljno o šoli in učiteljskem osobji. Šola ima letos že 20 učencev.
(Premembe pri nčiteljstvn.) Učiteljski kandidat gosp. Štefan Primožič dobil je drugo učiteljsko službo na Dobrovi pri Ljubljani, in gosp. Bernard Andoljšek, drugo učiteljsko službo v bohinjski Srednji vasi.
(Vabilo.) Podružnica sv. Cirila in Metoda v Zilski Bistrici bode imela občni zbor v nedeljo 22. aprila 1888 ob 4. uri popoludne na Vratah v gostilni pri „Neuwirtbu" po tem-le dnevnem redu: 1. Pozdrav prvomestnika. — 2. Dekla-macija: „Junakova smrt". — 3. Na pol resen govor. — 4. Deklamacija: »Delavcu". -—.5. Slučajni govori in nasveti. — Vsi udje družbe sv. Cirila in Metoda in oni, ki želijo jej pristopiti, se uljudno prosijo, naj bi ta občni zbor v obilnem številu počastili.
Načelništvo.
(O Savi) dohajajo iz Belegagrada vedno bolj grozne novice. Od dne do dne huje narašča. Sedaj je že poplavila železnico pri Topčideru tako, da so stali železnični vozovi do osi v vodi. Poslanec Petrovič peljal se je te dni iz Ostrovice po cesti, ki je speljana po nasipu ob nabrežji savskem, s svojo ženo in dvema sinovoma v Beligrad. Cesta je bila deloma že pod vodo. Na enem mestu stala je voda tako visoko, da so jeli konji kar plavati, pri tem pa so zagazili s ceste v Savo in z vozom vred kmalu zginili v globokih valovih. Grozna borba za življenje pričela se je s smrtjo. Ljudje so nesrečo videli in hiteli od vseh strani s čolni na pomoč, žal, da vsi prepozno. Utopljence vrgla je Sava pri Belemgradu na suho.
(Pasji davek) je vpeljala občina šoštanjska po 2 gold. od psa.
(Priuiorje se giblje.) Kakor čujemo, nameravajo Primorci v teku leta prirediti tri tabore. V to svrho so si izbrali jako ugodne kraje: Pazin v Istri in Gorico. Tretji kraj v tržaški okolici ni še določen. Razgovor na taborih bo o narodno gospodarskih in drugih vprašanjih.
(Tržaški mestni zastop) je sklenil, poslati vladi spomenico, kako bo treba vravnati davke, ako se odpravi prosta luka. Poslanec Burgstaller je nasvetoval, naj se pošlje k cesarju deputacija iz članov mestnega zbora in trgovinske zbornice.
(Huda ura) je bila dnd 10. t. m. popoludne v okolici ptujski. Gromelo je, bliskalo se in močno deževalo. — Pri sv. Lovrenci v Slov. goricah .je bila dnč 6. t. m. slana, čez dan hladno, zvečer grom, dež in toča.
(Stari bankovci) po goldinarji z dnč „7. julija 1866" zamenjavali se bodo na postavno kolekovane prošnje, katere je treba vložiti pri c. kr. finančnem
ministerstvu, le še do dne 30. junija t. 1. Po preteku te dobe izgubili bodo svojo veljavo.
(Rudeč sneg) so opazovali v Ziljski dolini na Koroškem dnč 5., 6. in 7. t. m.
(Utonil) je v Novem mestu dne 11. t. m. osmo-šolec K o 1 n i k iz Ljubljane, ki se je vozil v čolnu po Krki. Obuditi ga je bilo nemogoče, ker ga predolgo niso mogli dobiti iz vode. Nesrečo zakrivil je sam, ker se je preveč razkazoval — stoječ veslaje v malem ozkem čolniči.
(Tatvina.) Vlomili so predvčerajšnjim po noči po eni uri v gostilno g. Šusteršičeve („pri Bobenčku") na Tržaški cesti neznani tatje ter odnesli 531 gld. v bankovcih, 12 večjih in 6 manjših žlic, 14 vilic in 14 nožev, vse od srebra in z vrezanima črkama J. S., in 30 prtičev. Tatje so gotovo dobro poznali hišne razmere, ker se jim je tatvina posrečila, ako-ravno imajo pse na dvorišči.
(Prijeli so) v Petrovaradinu tri gimnazi-jalce in jednega trgovskega pomočnika iz Novega Sada, ker so se na skrivnem shajali z belograjskim časnikarjem Ivauom Ivaničem, katerega so nekoliko kasneje v Zemunu prijeli. Ivaniča dolže, da je silno nevaren agitator, ki je že več mesecev po Bosni popotoval in ljudi k vstaji hujskal. Dijaki so zatoženi sokrivde pri njegovih agitacijah. Je pač le prazen strah Madjarov več videl in slišal, kakor pa je resnice!
(Osepnice) Dne 11. t. m. ni zbolel nihče. Ozdravela 2 otroka. Bolnih 20 oseb. —Dne 12. t. m. so zboleli 1 moški in 3 otroci. Ozdravel je 1 otrok, umrl nihče. Bolnih 23 oseb.
Razne reči.
—	Avstrijskega t abaka se je prodalo leta 18 87. skupaj za 77,265.872 gold., torej za 1,906.448 gold. ali 2'5% več. nego v prejšnjem letu, in sicer pri splošni prodaji za 73.913.339 gl., specijalitet za 2,714.412 gold. in v inozemstvu za 620.121 gold. Večji dohodki se razdelujejo enakomerno na vse dežele, le v planinskih provincijah se je zmanjšala poraba tabaka. Papirnatih cigaret se je skadilo 527 milijonov, v primeri s prejšnjim letom več za 107 milijonov. Isto tako se je več prodalo po vrsti: portorik, trabuk, kub, britanik in »mešanih inozemskih". Manj se je spušilo le viržink in tuzemskih lit. K. Pristnih havaua-smodk se je prodalo 599.290 kosov manj od prejšnjega leta. Pristojbine za dovažanje inozemskih izdelkov so iznašale 172.903 gold. Duhana se je prodalo 22*3 milijona kilogramov, ali 300.637 klgr. manj od prejšnjega leta. Tabaka „za nos" je bilo raztrženega 19 milijona kilogramov.
—	Mlad Parižan, ki je bil dostikrat zelo zamišljen in raztresen, bil je med pariškimi labko-živci zelo priljubljen kot sekundant pri dvobojih. Ko ga je nedavno prosil neki prijatelj, naj mu stori to uslugo, da gre kot priča k sestavi njegovega že-nitovanjskega pisma, bil je takoj pripravljen to storiti. Svečano je postavil svoje ime na dotično listino, potem pa je nehote vsled stare svoje navade pri »slovesnih prilikah" vprašal biležnika: „Dragi gospod, ali se ne more z lepo poravnati ta zadeva? Ali ga ni sredstva, da bi se preprečil ta žalostni posel?"
—	Nov planet so našli na dunajski zvezdami. Dobil je številko 274.
—	Proti piku žuželk je najboljše zdravilo tako zvana jodova tinktura, katero je treba na pičeno mesto namazati s čopičem. To zdravilo je posebno dobro tudi zoper mrliški strup.
—	Nesreča na železnici. Predvčerajšnjim popoludne je zdrsnil stroj pri vlaku št. 6, ki vozi mej Hebom in Prago, pri vhodu v postajo Tešnico (Satkau-Teschnitz) z natirja. Pri tem seje ubil strojevodja, ranjena pa sta dva sprevodnika.
Telegrami.
Rim, 13. aprila. Včeraj papež za avstrijske in francoske romarje maševali. Prizor ginljiv. Zvečer Ste r bene slovenski izborno govoril. Nadškof Z o r n mu Čestital in ljubljanski knezoškofsemu zahvalil. Audijenca ponedeljek. Zdravi vsi.	A r k o.
Dunaj, 13. aprila. Državni zbor: Vlada predložila postavo, ki določuje, kedaj se smejo poklicati v mirovnem časi rezervniki in nadomestni rezervniki k aktivni službi.
Dunaj, 14. aprila. Prestolonaslednik je po noči odpotoval na Ogersko nadzorovat vojno. — Vojni odsek se bo v ponedeljek posvetoval o noveli k orožni postavi.
Budimpešta, 12. aprila. Finančni odsek ogerskega državnega zbora je sprejel v
generalni debati predlogo glede davka na špirit. Ministerski predsednik T is z a se je izjavil, da ne more pritrditi predrugačenju davčnega postavka in kontingentnega zneska.
Segedin, 14. aprila. Povodenj preti Fele-gyhazi.
Berolin, 13. aprila. „Norddeutsclio" piše: Cesarju je bilo treba zamenjati cevko, ker se je skrčil dihalnik. Dr. Bergmann je je včeraj vložil novo cevko. To ni vplivalo na splošno zdravje cesarjevo, vendar pa jo ostal vladar čez dan v postelji.
Pariz, 13. aprila. Shodi v Maubeuge-u, Tourcoing-u in Armentieres-u so se izrekli za kandidaturo Boulangerjevo. „Republique Francaise" trdi, da je boulangistiška agitacija napad na ustavo, zaradi tega bode morala nasvetovati vlada postavno naredbo v obrambo republike.
Florencija, 12. aprila. „Oorriere Italiano" objavlja verjetno vest, da se bo brazilijanski cesar odpovedal na korist svojej hčeri in stalno namestil v Florenciji, in to zaradi visoke starosti in slabega zdravja, ki mu ne dopuščata, da bi še nadalje bival v Braziliji.
Masava, 14. aprila. Prvi vojni oddelki, ki se bodo povrnili v Italijo, so se včeraj vkrcali.
London, 14. aprila. Zgornja zbornica je brez glasovanja zavrgla postavo, ki naj bi dovolila ženskam volilno pravico.
Pariz, 14. aprila. Volilni shod v Cateau je odklonil Boulangerjevo kandidaturo.
Dijaška kuhinja v Celji.
Za drugo društveno, šolsko leto 1887/8 so dalje darovali sledeči prečastiti in častiti gospodje:
Julij Žigan, posestnik na Polzeli.....5	gl.	—	kr.
Dr. Jurij Krašovec, odvetnik v Slov. Gradcu .	4	„	—	„
Jakob Janežič, tovarnar v Grižah..........5	„	—	„
J. Bohinc, dekan v Braslovčah......10	„	01	„
J. Ulčnik, župniK v Eazboru......3	„	—	„
Prevz. knezoškof Jakob Maksimiljan za marec	4	„	—	„
Slavna „Posojilnic-a v Konjicah".....25	„	—	„
Slavna „Posojilnica v Makolak" ....	20	„	—	„
Prane Veršec, c. kr. notar v Sevnici ...	5	„	—	„
Dr. Ivan Dečko v Celji........5	„	—	„
Dr. Ivan Geršak, c. kr. notar v Ormožu . .	5	„	—	„
Prevz. knezoškof Jakob Maksimilijan za april	4	„	—	„ Lovro Vošnak, župnik v Št. Jurji ob južni želez.
za pisanko...........5	„	—	„
Gospod Anton Fabiani, trgovec v Sevnici, nabral 30 gld. 50 kr., mej to svoto daroval on osobno 6 gld , g. Kunstič 5 gld. in ostanek drugi.
Presrčna zahvala vsem prečastitim dariteljem. Poinagano je skoraj vsem ubogim, pa zelo pridnim dijakom, ki zdaj ne dobodo nikjer drugod podpore več. Vsaki daritelj si pridobi veliko zaslugo s tem za slovenski rod.
Prosimo torej za daljne mile darove.
Maks Veršec,	Mihael Vošnjak,
blagajnik.	predsednik.
Umrli ho:
12. aprila. Martin Rebol, užitniski paznik, 66 let, Kravja dolina št. 22, pljučnica. — Jera Dostal, ključarjeva žena, 39 let, Gradišče št. 14, jetika. — Marija Span, črevljarjeva žena, 54 let, Dunajska cesta št. 8, jetika.
V bolnišnici:
9 aprila. Terezija Majdič, gostija, 52 let, pljučnica. — Matija Chireha, tesar, 49 let, jetika.
11.	aprila. Marija Prek, gostija, 58 lot, kap. — Luka Mrak, delavec, 48 let, jetika.
12.	aprila. Peter Pire, gostač, 77 let, Marasmus.
13.	aprila. Peter Tičar, gostač, 63 let, Apoplexia.
Vremensko sporočilo.
©A	"
gCas	Stanje	S n
p	J	.s 2 g
-—-—	Veter Vreme	|
0r>a7ftT'inia	"»komerc toplomera	^"
opazovanja	T nra po Ce]zijn	g g
. *■■ . —--'
7. u. zjut.l	726 9 0"0	brezv. megla 1-ln
12.2. u. pop.	725-0 10 0	si. vzh. oblačno Vv
9. u. zvee.	727 0 3-6	si. szap.
7. u. zjut.	73U 5 5 "2	si. szap. del. jasno
13.2. u. pop.	732-3 11 3	si. vzh. jasno 0 00
9. u. zvee.	734-9 5 0	si. svzh.
Dne 12. aprila Slana, megla, dopoludne solnce, popoludne ob '/26. uri nekoliko dežja Dne 13. aprila. Slana, potem jasno. Srednja temperatura obeh dni 4 5° in 71°0., za 4-6° in 2 0" pod normalom.
Dunajska borza.
(Telegrafično poročilo.) 14 aprila.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) Sreberna „ 5% „ 100 „ „ 16% 4% avstr. zlata renta, davka prosta . . .
Pap^na renta, davka prosta......
Akcije avstr.-ogerske banke ...'.. Kreditne akcije ..........
Srebro
Cesarski cekini
Nemške marke
78 gl. 45	kr
80	„ 75	„
U0	„ 65	„
93	„ 10	„
86*	. -	„
270	„ 75	„
126	, 85	„
10	" 04	"
5	n 96	„
62	t* 27',.„
Tržne cene
dne 14. aprila.
gl. kr.	gl.	kr.
Pšeniea, hktl.	...	G 17 Špeh povojen, kgr. .	—	(To
Rež, „	...	4 55	Surovo maslo, „ .	—	90
Ječmen, „	...	4 22	Jajce, jedno „ .	—	2!
Oves, „	...	3 09	Mleko, liter....	—	s!
Ajda, „	...	4 22	Goveje meso, kgr. .	—	56!
Proso, „	...	4 55	Telečje „ ., .	—	451
Koruza, „	...	5 62	Svinjsko „ „ .	—	56
Krompir, „	. . .	2 41	Koštrunovo „ „ .	—	3fi|
Leča, „	...	12 — Pišanee.....—	40.
Grah, „	...	13 - Golob .....-	20
Fižol, „	...	11 -	Seno, 100 kgr. . .	2	50^
Maslo,	kgr. .	1 —	Slama, „ „ . .	2	32
Mast,	„. .	— 70	Drva trda, 4 □ mtr.	7	10
Speli svež.	•	— 56 ., mehka..........4	15
Solidnega, dobro priporočenega in starejšega
trgovskega pomočnika,
ki je vešč v stroki z mešanim blagom, zmožen obeh deželnih jezikov in ki bi mogel voditi trgovino, sprejme takoj
(1)	Halbensteiner v Ljubljani.

njeni in Dotovalni leisii
(Orts- und Reise-Lexikon) 'Avstro-Ogerske,
izdelala
Josip pl. Kendler in Leop. Sillcr.
"rajevni in potovalni leksikon
"rajevni in potovalni leksikon
K1
obseza vse avstro-ogerske kraje ter želez-nične, poštne, parobrodske in brzojavne postaje s zaznamovanjem železničnih in paro-brodnih podjetij; zaradi tega je za vsacega
neobhodno potrebna knjiga.
K1
sestavljen na podlagi današnjih prometnih razmer, je visoke pomenljivosti za e. kr. vojake in vojaške uradnike, ker je v njem navedena natanjčna lega vsacega kraja v Avstro-Ogerski. — Dalje je tudi važen za poštne, železniške in brzojavne uradnike.
"rajevni in potovalni leksikon
je posebne vrednosti za vsacega odvetnika, biležnilca, sodnijskega uradnika itd., ker ' jo pri vsacem kraji povedano politiško in sodnijsko uvrščen je, kakor tudi za vsakega graščinskega oskrbnika, tovarnarja, potoTalca, iz-vožnika in uvožnika itd., in to zaradi tega, ker je pri vsakem kraji navedena pošta, železnica, oziroma bližnja pošta in železnična postaja.
Iv1
g \ izide v 30 zvezkih po .'!() kr. ali sub-skripcijska cena za celo delo a. v. gld. T.— ter se dobiva v vseli knjigotržnieah ali pa pri založniku	(6)
Leop. Siller-ju, Dunaj I., Griinangergasse I.
Leopold Tratnik,
izdelovatelj cerkvene posode itd.,
(io) IkJ^MJas©^
sv. I3eti-a cesta št. 37.
Zahvaljujem se prečastiti duhovščini in p. n. cerkvenim predstojnikom za veliko zaupanje in naročila, odkar imam svojo sedanjo delavnico, ter prosim, da mi ohranijo to zaupanje in me v prihodnje podpirajo z naročili umetno izdelanih cerkvenih posod itd. (Moja dosedanja dela spričujojo najbolje o moji sposobnosti.) Po naročilu izdelujem naj-tineje zlat8 in srebrne, cizelovane posode: kelihe, ciborije, monstrance itd. Iz bronca ali bakra: lustre, svečnike, svetilnice, kan-dolabre za velikonočne sveče v raznih slogih in velikostih, na zahtevanje tudi po predloženih obrisih. Prevzemam tudi naročila na mašne table, posodice za sv. olje in krstno pripravo, prav priročne obhajilne svetijlke, križe za bandera, altarje in sobo, kadilnice in aspergile iz najboljše bele kovine. Strelovode izdelujem po najnovejših skušnjah. Za-dovolil bom vsacega naročnika, bodisi da je delo prepuščeno mojemu okusu, bodisi da se mi je predložil načrt. Izdelujem po najnižjih cenah vsa kovinska cerkvena orodja, koja na željo tudi pozlatim, posrebrim ali naravno politujem (natur-polirt), ter jamčim posebno za stalno pozlačenje in posrebrenje.
Staro orodje jemljem v popravo.
Na željo pošiljam načrte in fotografije že izdelanih predmetov.
38 {yia.a.v.!!
(glej podobo), najbolj praktično, elegantno, moderno in priljubljeno tapecirano pohištveno orodje, preoblečene z modernim in močnim blagom in popolno pozamenterijo, to jo s čopi in dolgimi franžami iz blaga, izdeluje po — 38 gold. a. v. — zajamčeno dobro in solidno narejene
3,
A si f o bi IM&rcza«,
tapecirar in dekorater
v Ljubljani, Itljjičarslto ulico štov. :
(pod mestnim trgom).
Uzorci blaga resnim kupcem franko na razpolago. Vsa v mojo stroko spadajoča dela v mestu in na deželi izvršujem najceneje. — Modroce na peresih (Pedermadratzon) lO gjl. in višje. — Preč. duhovščini priporočam kot špecijaliteto: altarno preproge.
Cenilci s podobami zastonj in franko na za-htevanje.
Prošnja in priporočilo.
Udano podpisani dovoljujem si priporočati so prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu za
vezanje
iT fl
kot: Missale Komauuin, b revirjev, časopisov, društvenih, uradnih, molitvenih in šolskih knjig; dalje pisateljem in založnikom za elegantno vezanje in broširan je vsakovrstnih knjig. Prevzemam jih tudi v varstvo, prodajo, razpošiljatev in založništvo. Galanterijska in kartonažua dela izvršujem v baržunu in svili.
Pičli zaslužki so me prisilili, da se obrnem tem potom do p. 11. občinstva.
V nadeji obilnih naročil priporočam se najodlič-nejšim spoštovanjem
Franjo Bežmau, (7)
knjigovez v Ljubljani, sv. Petra cesta št. 6.
„aH/mekova£ec"	iT
je edini sfevens/ii, gcspcdazsfii tisi s j podobami. „3imctova{cc" izfiaja dva~ j fizal na mesec na cedi pod. „3{mel'o- } va-tcc" pzinaša pcCjedeCsfic, zivinazsfie, li vinazsfie m dzatge čtan/ie, gcspcdazsfie l
novice tez daje nazcčnificm svojim doSze gospcdazsfie svete, ^-mctovafec" stoji na Četo 2 gfd., z a gg. učitefje in knjižnice Ijuds/lifi šoC pa ie 1 gld. Slazcčnifii, fii vstopijo mec) (etcni, dcSe vse izišle števiC/ie tistega Četni Ha.
Spominjajte sc Ljubljanske dijaške in ljudske kuhinje pri igri in stavah, pri slovesnostih, oporokah in nepričakovanih dobitkih.
^htnaz." jc tisi' s pcScSami, fii pzinaša sa9s jazsfie in spfc/l vitnaisfic čCanfie. ^^itncu." izfiaja Svafizat na mcsec. n^Vvlnavja" 9cSc nazcČnifii ^Sfmctc-vafca'( zastonj.	^
H
Gospodom šolskim predstojnikom T in učiteljem priporoča
i Druškovič-a
4 trgovina z železnino in orodjem
mestni trg lO.,
* * vsa vrtnarska orodja, kakor tudi orodja *** za sadjerejo in obdelovanje sadnih dreves, in sicer: drevesno sterguljo, škarje za gosenice, ročno lopatico, T drevesno žago, sadni trgač, drevesne 41 * škarje, cepilnik, cepilnik za mladiče, ** cepilni nož, vrtnarski nož in drevesno ščetko; orodja so vsa na lepo po-X pleskani leseni plošči urejena, po T prav nizki ceni.	(4)
VzaložbiVincencijeve družbe ste izišli in se dobite v Katoliški liiikvariii v Ljubl jani:
Dušna pomoč sfflMt^
in umirajoče kristijano. Prve bukve. — Na svetlo dal Janez Zupančič. Drugi natis. Velja v pol usnju usnju g-1. 1,35, s zlato obrezo
(2)
Duša popolna
po popolnosti. ■— Na svetlo dal Janez Zupančič. Drugi natis. Velja v pol usnju gl. 1.10, v usnju gl. 1.25, s zlato obrezo gl. 1.50.
Obe knjigi bili ste dolgo časa popolno razprodani ter se je z izdajo druzega natisa večkratnim zahtevam zadostilo.
«1. l.lO, v gl. 1.5().
Suhmi iiraiii mu
IV. knjiga: različno blago,
(I. del: ,,Šola in odgoja" str. 180; II. del: ,,narodna politika in narodno gospodarstvo" str. 183—354; III. del: „razna poučna tvarina" str. 357—428 dobiva se izvod po 1 gl. pri izdajatelju : Mili. Len-dovšku, župniku v Makolali (Maxau b. Poltsehaeh); lil. knjiga, životopisi, str. 397 pa po 70 kr. Po ravno isti eeni tudi po vseh slovenskih bukvarnah! Prva in druga knjiga sto pošli; Val. Orožnovili pesni je še nekoliko izvodov na prodaj po 40 kr.
Pete knjigo: ..Slomškovi ,,pastirski listi" ni moči izdajati, dokler za III. in IV. tiskovni stroški niso poravnani.
lir a to iSiierl
izdelovalca oljnatih h ar v, firnežev, lakov in napisov.
Pleskarska obrt za stavbe in meblje.
HCrgj Tiia/0©3L"j§ šamane.., za Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši št. 4.
priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse v njiju stroko spadajoče delo v mostu in na deželi kot znano reelno fino delo in najnižje eene.
Posebno priporočilne za prekupce so oljnate barve v ploščevinastih pušicah (Blechbiichsen) v domačem lanenom oljnatem firneži najfineje naribano in Loliše nego vse te vrste v prodajalnah. iC Cenike na zaliteranje.
Najboljši in najpripravnejši način hranjevanja je gotovo
HT zavarovanje življenja.
Zavarovanje življenja koristno je vsakemu, neobhodno potrebno pa onim, ki imajo skrbeti za rodbine. Našo življenje odvisno je od tolikerih slučajnosti, da ne smemo nikdar puščati iz oči bodočnosti onih, ki so nam dragi in za katere skrbeti smo obvezani. Najboljši pripomoček za to je zavarovanje življenja, katero je urejeno tako, da daje priliko vsakemu udeleževati se njegovih dobrot.
Za neznaten denar more se zavarovati kapital, ki se izplača po smrti preostalej rodbini, ali dota, ki se izplača otroku, kedar doživi, 18., 20. ali 24. leto. Poslednje zavarovanje važno je zato, ker se zavarovana dota izplača tudi tedaj, ko bi oni, ki jo je zavaroval, umrl takoj potem, ko je uplačal prvi obrok, in ker se vsa uplačana premija vrne, ko bi zavarovani otrok umrl pred dogovorjeno starostjo.
More se pa tudi zavarovati kapital, ki se izplača zavarovancu samemu o dogovorjenej starosti (n. pr. v 40., 50. ali 60. letu), ali pa njegovim dedičem, ko bi utegnil umreti prej.
Vse te načine zavarovanja upeljane ima	ar.s®	«-«»-
^ 9 »a s* H »* al-ai s» GU .V& ffi	" -^r- B»	i , katere
prednost je še to, da je pri njej vsak člen brez kacega posebnega priplačila deležen vsega čistega dobička, ki je leta 1887 iznašal 10%, v prejšnjih letih pa tudi že po 20°/0, 25°/0 celo 48°/0.
Konci leta 1886. bilo je pri banki „SLAVIJI" za življenje zavarovanih 40.497 osob za 22,885.193 goldinarjev. Vsa pojasnila daje brezplačno	(4)
glavni zastop banke „SLAVSJE" v Ljubljani,
v lastne j hiši (Grosposke ulice 12.)
Posebna v deželi razširjena bolezen je slabo prebavljanje.
Sedanja kuhinja in sedanji način našega živenja sta vzrok tej nadlogi, ki nas napado nenadoma. Nektere ljudi mučijo bolečine v prsih, na straneh, včasih tudi v hrbtu; čutijo se medle in zaspane, imajo slab okus v ustih, posebno zjutraj; nabira se jim po zobeh nekak lepljiv sluz; tek jim jo slab, v želodci leži jim kakor velika teža in včasih čutijo v želodični votlini nedoločeno oslabljenje, kojoga tudi ne odstrani zavživanje jedil. Oči se jim vdero, roke in nogo postanejo jim mrzle in vlažne; nekaj časa potem dobijo kašelj, začetkoma suh, v nekterih mesecih pa v zvezi s zelenkastim i mečkom; dotičnik je vedno truden in spanjo mu skoraj ne daje počitka; potem postane nervozen, občutljiv in slabe volje ter ga napadejo slabe slutnje; ako hitro vstane, zvrti se mu ter se mu zdi, da so mu suče eela glava; črevesa se mu zamaše, koža njegova jo včasih suha in vroča, kri postane gosta in zastaja, belina v očeh orumeni; voda gre pomaloma od bolnika, je temne barve, in ako stoji dlje časa, ostano na dnu goščava dostikrat so mu riga in pri tem dobi v usta sladek ali pa kisel okus, in mnogokrat mu srce pri tem močno vtripljo: vid njegov oslabi, črno se mu dela pred očmi in navdaja ga čut onemoglosti in velike slabosti. Vsa ta znamenja se; menjavajo, in splošno se računa, da nadleguje ta bolezen skoraj tretjino prebivalstva te dežele v oni ali drugi obliki. Vsled „Shiiker-ekstrakta" pa zavro jedi v želodcu tako, da dobi bolno telo hrane in da se zopet povrne prejšnje zdravje. Učinek tega zdravila jo v resnici čudovit. Milijoni in milijoni steklenic so že rozprodani in izvanredno je število spričeval, ki dokazujejo zdravilno moč tega leka. Stotine bolezni raznih imen izvirajo iz neprebavljivosti; toda če je to slednje zlo odstranjeno, zgube so tudi vsa druga, ker ta so v istini lo znamenja pravcate bolezni. Zdravilo je „Sh;iker ekstrakt". Spričevala tisočerih, ki pohvalno govore o njegovih zdravilnih lastnostih, dokazujejo to v izobilji. Ta izvrstni lek se dobi v vsaki lekarni.
Osebe, ki trpe vsled zaprtja, potrebujejo „Seigelove čistilne krogljice" v zvezi s Shaker-ekstraktom. „Sei«yclovc čistilne lti-ogl jice" ozdravijo zaprtje, zabranijo mrzlico in prelilajenja, oproščajo bolečine v glavi in zaduše rumenico. Kdor jih je enkrat poskusil, opustil jih ne bo nikdar več. Vplivajo polagoma in no pro-vzročujejo nikakoršnih bolečin. — Cene: I steklenica „Shaker-ekstrakta" gld. l-25, I škatljica „Seigelovih čistilnih krogljic" 50 kr.
Lastnik „Shaker-ekstrakta" in „Seigelovih kroglic" Limited London 35 Faringdan Road E. C.
Na prodaj jih ima in razpošilja Jan. Nep. Harna, lekarnar „Zum goldenen Lowen" v Kremžiru na Mo-
ravskein; dobivajo se tudi v večini lekarn v Avstr jji.
(10)
Janez Bogan,
mizarski mojster v Ljubljani
na Dunajski cesti št. 15, (Mcdijatova liiša)
priporoča svojo dobro vrejeno zalogo raznovrstne
politovano in Iikane: altarno podstavke po 5 gld. 50 kr, divano, garniture, modroee na peresih po 10 gld., žimnato modroee po 20 gld., vozičke za otroke, okvire za sveto in posvetno podobe, in sieor
za 20 odstotkov ceneje, kakor drugod.
Tudi prevzema vsa mizarska in stavbena dela. Cenilnik s podobani zastonj in franko.
Gospodu G. PICCOLI-JU , lekarju ,,pri Angelu" v Ljubljani.
Sprejmite izraz mojo naj-iskrenejše zahvale za Vašo esenco, katera me jo rešila bolezni, koja me je spravila skoraj na kraj groba. Strašne bolečine sem trpel v želodcu brez vsakega upa na olajšitov. Vedno hujšej bolezni pridruži se šo zlatenica. Ali jaz in mnogo mojih tovarišev dobilo je zopet popolno zdravje, in to le po Vašej nedosegljivej „Piccolijevej Esenci"j za kojo smo Vam do smrti hvaležni.	(1)
Josip Tomažič,
c. kr. orožniški vodnik v Pulji.
Hiša z malim vrtom
se pnnla.
Natančneje pove iz prijaznosti gospa M. Marenčič, trgovka v Kranji.	(3)


Umetne (14)
zobe la ntaria
ustavlja po najnovejšem američanskem načinu brez vsakih bolečin ter opravlja plombovanja in vse zobne operacije
zobozdravnik A. Paichel,
poleg Hradeckcga mostu, I. nadstropje.
Ustanovljena leta 1847.
Turna n jilffio
J. J. NAGLAS-A
Kij 8« E „š iEB ot 9
Turjaški trg št. 7,
priporoča se za napravo vsoh v to stroko spadajooih predmetov, posebno pa
cerkvene, hišne in gostilni-earske oprave
po najnižjih cenah.	(31)
SV Črnilniki gratis in franko.
Marijaceljske kapljice za želodec,
izvrstno vplivajoče pri želodčnih boleznih.
Nepresegljivo pri pomanjkanji teka, slabosti želodca, smrdljivi sapi iz ust, napetji, kislem riganji, koliki, pre-hlajonji želodca, gorečici, kamenu, preobilnem sluzu, gnjusu in bruhanji, glavobolu (ako ima svoj izvir v želodci), želodčnem krču, zaprtju, pre-obloženji želodca z jedili ali pijačami, boleznih vsled glist, boleznih na vranici in jetrali, ter zlati žili. — Cena steklenici z navodom o rabi 35 kr., dvojni steklenici 60 kr. Glavni razpošiljatelj lekarnar Karol Brady, Kremžir [na Moravskem].
Marijaceljske kapliee za želodec niso tajno sredstvo. Snovi, koje obsegajo, navedene so v navodu o rabi, koji je pridejnn vsaki steklenici,
Pristne (lol)iti so skoraj t vsaki lekarni.
Svarilo! Marijaceljske kapljice za želodec se mnogo ponarejajo. V znak pristnosti zavita mora biti vsaka steklenica v rudeč papir, na kojem je zgorajšnja varstvena znamka, ter mora biti vrhu tega tudi še povedano na navodu o rabi, ki je pridejan vsaki steklenici, da je tiskan v tiskarni H. Guseka v Kremžiru.
Pristne so dobiti: Ljubljana: lek. Gab. Piccolli, lek. Jos. Svoboda. — Postojina: lok. Pr. Baccarcioh, — Škofjaloka: lek. Karol Fabiani. — Radovljica: lek. Aleks. Roblek. — Rudolfovo: lek. Dominik Kizzoli, lek. Bergmann. — Kamnik: lek J. Močnik. — Črnomelj: lek. J. Blažek.	(14)
Za čas p-feairfe©
priporoča
Andrej Druškovič-a
trgovina z železnino, Mestni trg 10,
v velikem, izboru in prav po nizki ceni okova za okna in vrata, Morje za štokodoranje, drat in cveke, sam,o-kolnice, vezi za zidovje, traverze in stare železniške šine za oboke, priznano najboljši kamniški Portland- in llo-man-cement, sklejni papir (Bachpappe) in asfalt za tlak, kakor tudi lepo in močno narejena štedilna ognjišča in
njih posamezna dela.
■ " jl- A as ♦ - v R»	,
kjer ni blizo vode neobhodno potrebne vodnjake za zabijati v zemljo, s katerimi je mogoče v malih urah in majhnimi stroški na pravem mestu dobivati vodo; ravno tako tudi se dobivajo vsi deli za izkopane vodnjake, železne cevi in železoliti gornji stojali, kakor tudi za lesene cevi mesingaste trombe in ventile in železna okova.
5Ks» pol jedel |«tvo s	(4)
vsake vrste orodja, kakor: lepo in močno nasajeni plugi in plužna, železne in lesene brane in zobove zanje, motike, lopate, rezovnice, krampe itd.
Tudi se dobiva zmirom sveži dovslei, mavec (Lengenfeder Gtjps) za
gnojenje polja.
„AZIENDA",
avstro-francoska družba za zavarovanje ^ avstro-francoska družba za zavarovanje proti življenja in rent.	$ elementarnim škodam in nezgodam.
Ravnateljstvo:
JIi, Zef	€1®
Imovina družbe:
9 milijonov gld. avstr. velj.
5
2 milijona gld. avstr. velj.
človeško življenje v vseli navadnih kombinacijah;
Zavarovanje za slučaj smrti, zavarovani znesek se izplača takoj po smrti zavarovanca njegovim ostalim, oziroma drugim obmišljencem:
zavarovanje za doživetje, preskrbovanje v starosti in otročje dote, zavarovani znesek se izplača zavarovancu samemu, ko doseže neko določeno starost;
Zavarovanje dosmrtnega dohodka, udovskih pokojnin in dohodkov za odgojo po najnižjih premijah in z jako kulantnimi pogoji, zlasti onim, da se policam ne more ugovarjati.
a)	proti škodam, katere napravijo požar ali strela, parne-ali plinove eksplozije, ali se narede z gašenjem, podiranjem in izpraznjenjem pri stanovanjih in gospodarskih poslopjih, tovarnah, strojih, mobiljali in vsakovrstnih opravah, zalogah blaga, živini, gospodarskem orodji in zalogah;
b)	proti škodam, katere napravi ogenj ali strela ob žetvi in košnji na poljskih ali travniških pridelkih v gumnih in stogih;
c)	proti škodam, ki jih napravi toča na poljskih pridelkih;
d)	proti nevarnostim prevažanja blaga po vodi in j o suhemi
Zavarovanje proti telesnim nezgodam se še ni pričelo, a se bode pravočasno naznanilo p. n. občinstvu, kadar se prične.
Zastopstva družbe:
V Budimpešti, Wienergasse 3 in Sehiffgasse 2; v Gradci, Albrechtsgasse 3; v Inomostu, Bahnstrasse, Hotel „Goldenes Schiff-'; v Lvovu, Marijin trg 8, nova; v Pragi, Vaclava trg 54; v Trstu, Via St. Nicolo 4, na Dunaji, I., Hohenstaufengasse 10.
V vseh mestih in večjih krajih avstro-ogerske monarhije nahajajo se glavne in krajne agenture, ki rade dajo pojasnila in dajo ponudbene pole ter prospekto zastonj in vsprejemajo zavarovanja.
Crlavni zastop v Ljubljani, Šclenburgove ulice štev. 3, pri
JOSIPU prosoc-H.	(4)
ognja in tatvin varno blagajnico,
v koji se, kakor znano, najbolje in najvarneje hranijo denarji, vrednostni papirji, dragocenosti itd.
Marsikatero lepo premoženje je že izgubil postavni lastnik vsled ognja ali tatvine, ker v svojem nespametnem štedenji ni knpii Magajniee ali pa je to predolgo odlašal.
Zaradi tega vabim visokočastito p. n. občinstvo, da se nujno in v obilni meri preskrbi v moji bogati zalogi najrazličnejših blagajnic.
V Ljubljani nasproti železnemu mostu.
Odličnim spoštovanjem
Frane »ctter.
wr	isgimbe
se obvaruje oni, ki ima