^.bvokdav t—* B<>6ot ** -realko*. ia praaaiko?. ^u uvti ticopt Satardaji. »d HoUda*. Usta Je *M>0 PROSVETA __GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uradniški in vprrallki praatorf: 8667 8. UwndaU At«. OfflM af Puhlication: ««67 South Lawndala A*a. Talaphona, EoelnraU 4906 tav Juun I«, 1MI. »t tu poa^fflM HM A« af Comgrm ti Hrnk I, 1ITI. CHICAGO, ILL., PETEK, S. MAJA (MAY 3), 1985. Subacrlptloa |6.00 Yaartj. 6TEV.—NIIMHKH H7 Accaptanca for »iling at apaclal raU of po« ta ga proTidad for ia atctioa 1108, Aet of Oot. 8, 1817, authori.td on Ju no 14, IMS. regled prvomajskih demonstracij po Ameriki in Evropi ruti „ je včeraj precej pokvaril >n pa mrzlo vreme. Kljub te-je mesto videlo dva pohoda iterima je korakalo tisoče Komunisti in njih sim-so imeli svojo, socialisti in ne .skupine pa svojo de-itracijo. Kiti je pričelo okrok pol pe-ire popoldne, ko so se pričeli socialisti na zapadni , komunisti so takrat pa že akali proti osrčju mesta. Dasi |e/ reduciral posebno sociali-no skupino za več tisočev, je njih povorka vseeno sliko-radi številnih napisov in ka-tur ter dobrega razpoložen-iemonstrantov. iPolicija ni i-a nobenega dela, ker so se de-stracije zaključile mirno, i mirnih demonstracijah po-jo tudi iz drugih ameriških t. Največje so bile v Nevv rku. kjer so komunisti imeli j* na Union Squaru, sociali-in unionisti pa v Union Par- V komunističnih demonstra-h je bilo do 50,000 oseb, v u-*kih in socialističnih |>a o-lf 80,000. Vsa policija je bi-Rioliilizirana, toda je skrbela la red. )ii spopadov med demonstranti italijanskimi fašisti je pri-le v Bostonu, ampak Se to le pesti in brez posebnih posle-Prvomajski demonstranti, uda komunistični, so korakanj italijanski koloniji in no-Mussolinijeve karikature in ifaSistične napise, kar pa sol i novcem ni bilo pogodu ter motili demonstrante, elike demonst ranči je so bile i v -Milvvaukeeju in Clevelan- V zadnjem mestu so jih I-"kupaj socialisti in komunist več drugih-delavskih sku- Združenih državah to demonstracije minile ,rez posebnih incidentov, bolj viharne so pa lile v Evropi. Štirje ubiti in mnogo ranjenih Španiji, Avstriji in drugje. V Moskvi so bile gbicajne vojaške parade, s katerimi so sovjeti pokazali svojo oboroženo moč in svarili zuna-iji svet pred novo vojno Ikago, 2. maja. — Prvo-1 se proslave vršile v dvoranah, € demonstracije v tem | ker je vlada prepovedala javne demonstracije ter si s tem nakopala ie večjo jezo socialistov in komunistov. Vlada je namreč dovolila javne demonstracije v proslavo "device" Orleanske dne 12. maja, ki je sicer državni praznik, toda po men ju socialistov je to praznik reakcije. V Španiji je vlada prepovedala vsake demonstracije, ampak s to prepovedjo ni povsem uspela. Med klerofašističnimi o-blastmi in delavci je v Madridu in Barceloni prišlo do spopadov, v katerih sta bili ubiti dve osebi, en policaj in en civilist. Na predvečer prvomajskih demonstracij je bila ena oseba u-bita in več ranjenih tudi v Eni-ni na Bolgarskem, kjer je komunistična trdnjava. V spopadu je bil ubit neki žandar, deset civilistov je bilo pa ranjenih. V E-nino je vlada nato poslala vojaštvo. Dunaj, 1. maja. — Klerofaši-stična vlada je praznovala "u-stavni praznik" 1. maja z o-gromnimi kotli ogrskega golaža za reveže. Socialisti so apelirali na delavstvo, naj golaž prepusti klerofašistom in prav tako zastonj ske gledališke vstopnice. Glede golaža je zmagal prazen Želodec, katerega celo kljub veliki količini ni bilo dovolj. Bolj se je pa obnesel socialistični bojkot gledališč, ki so bila večinoma prazna kljub zastonjskim vladnim vstopnicam. Naciji so pa splezali na najvišji zvonik na neki dunajski cerkvi in razobesili veliko nacijsko zastavo. Dogodila se je tudi ena bombna eksplozija, pri kateri je izgubil nogo neki višji vladni uradnik. Mexico City, Mehika, 2. maja. — Prvomajskih demonstracij se je včeraj v tem mestu udeležilo nad 60,000 delavcev. Razen po-skušanega navala na urad organizacije "rdečesrajčnikov" so bile demonstracije mirne. ><*kva, 2. maja. — Sovjet-1 Husija je praznovala Prvi J»paradiranjem vse svoje o-pne sile v Moskvi in Le-F*du. Vsa obmejna vojaška 1 VL Ukrajine in drugih ev- Mih provinc j<> i,j|a za pr. > maja poklicana v Mo-kjer se je trlo stotisoče * Meče armade. Sleherna ped je bila okupirana na *wn trgu, k jer so visoki dr-sovjetski in tuji, opa-4' vojaško in civilno para-* Paradi s0 bili oddelki od 7a |0imirurstva in tankov , nad demonstranti r t'rr"1" 7M,( vojaških aero- ►or(ai|ov "i*ar. i« »•v.letaki obrambni ru a- . n,'kH v *o- glavna želja sovjet-vetovni mir." ri ^■hingradu »•(le \ tija tajil U k se pa sovjet-demonstraclje 'g "jene pomor-■ MHo^no ni sovjetaka ' a 1 M nobenkratto-'■■'le kakor pri vče- ranjah. ' ' ča«opjaje je I-• "io kritiko na '' katerem vidi svetovnega 'Kljub temu je Ku>ija nedav-rri, 'jo novo tr-k i je jH> izja-1 ' •• banke zelo •'w» Nemč.ijo * ' tn*o®ečo de-' rizo.) Prvomaj-' v Anirlijl in I" drugih ev-^[»adle br«*t v Angliji 'irv.a\uh ao Aretacije kandidatov v Jugoslaviji Policija razbila volilni shod v Sarajevu Dunaj, 2. maja. — Aretacije kandidatov opozicije v Jugoslaviji se nadaljujejo. V noči od 30. aprila na 1. maja je bilo a-retiranih 100 do 120 kandidatov združene opozicije, katero vodi dr. Vladimir Maček. Istočasno poročajo iz Belgra-da, da je bil v Sarajevu zadnji pondeljek volilni shod opozicije, na katerega je prišlo okrog 40,-000 oseb. Shod, ki se je vršil na nekem gostilniškem vrtu, je vodil dr. Mehmed Spaho, a komaj se je začel, že je prišlo 400 policajev in 300 vojakov, ki so razgnali množico in zborovanje razpustili. V izgredih, ki ao sledili, je bilo okrog 50 oseb ranjenih in mnogo aretiranih. Vsi nadaljnji volilni ahodi o-pozicije so bili ta teden pre(x>-vedanl. x Nova bolezen na zapodit: praina pljučnica Pueblo, Colo. — Tri osebe so umrle in 52 je v bolnišnici zaradi napada prašne pljučnice, katero povzročajo prašni viharji, ki ae nepreatano ponavljajo v Coloradu, Nebra*ki, Oklahomi i ji ao in zapadnem Kanaasu. Domače vesti Smrtna nesreča člana La Salle, 111. — John Urankar, član in eden ustanoviteljev društva 377 SNPJ, je zadnje dni izgubil življenje, ko je padel v star, zapuščen rov v Edwardsu, 111. Star je bil 60 let in doma iz Podhruškove vasi pri Kamniku na Gorenjskem. V Ameriki-zapušča brata Franka. Se en grob v I^a Sallu La Salle, Ill.—Dne 1. maja je tu umrla Ana Janko, 74 1. stara in doma iz Vavtavasi pri Novem mestu. V Ameriki je bila 30 let in tu zapušča tri.sinove in tri hčere. Spet nad pevski zbor v radiu Nevv York. — Slovensko pevsko društvo Domovina nastopi na radiopostaji WOR v Nevv Yorku v nedelje 12. maja popoldne ob 5:00 do 5:30 spremenjeni Čas (daylight saving tirne). Bivši tajnik HBZ obsojen iPittsburgh, Pa. — Vinko So-lič, bivši gl. tajnik Hrvatske bratske zajednice, je bil 24, a-prila pred tukajšnjim sodiščem obsojen v zapor od dveh do štirih let zaradi poneverbe. Solič je priznal krivdo. Nov grob na zapadu Helper, Utah. — Tu je umrl Anton Ivec, star 4G let in doma iz Malne v Beli Krajini. V Ameriki je bil 28 let in tu zapušča ženo s šestimi nepreskrbljenimi otroki in brata, v starem kraju pa sestro. Bil je član SNPJ in Z9Z. fte en grob na zapadu Trinidad, Colo. — Pred kratkim je umrl Ivan Ix>vrančina, star 63 let in rojen v Malem Lo-šinju na Primorskem. Bil je član društva 66 SNPJ in zapušča ženo in dve hčeri. Operacija Garrett, Pa. — Terezija Ko-čevar, članica društva 71 SNPJ, je bila zadnje dni operirana na golši. Nov grob v Penni Kaylor, Pa. — Tu je umrlu $9792 za itrajkolomce New York. — Starosta ameriških profesionalnih itrajko-f je pred m povedal, la" v lanski Bibb bil po-pretepa-kapi- lomcev P. L. Be preiskovalnim s da je za šest dni tekstilni ^tavki Mfg. Co. $9792 slal 150 profesioi čev, šest lajtnanto' tane (štrajkolomcei ima organi zirane po vojaško). Bergoff se mora zagovarjati na sodišču, ker mu groze vzeti licenco za njegovo detektivsko agencijo. Proces je bil preložen na 22. maja, ampak zna v tem Času zaspati. Opazovalci pa pravijo, da bo Bergoff razbijal stavke tudi brez vladnega dovoljenja. Dijaki uepeli s anti- Heargtovo akcijo Williamstown, Mass. — Dijaki z Williamsovega kolegija so z bojkotno grožnjo prisilili gledališče VValden, da je odpovedalo Hearat-Metrotone Nevv*, to je novinarski film, ki se menja tedensko. Dijaki ao nastopili proti Hearstu radi njegove fašistične propagande. Kampanjo proti Hearstovemu filmu je vodil dijaški dnevnik The Jtecord. Dijaki so pozdravili naznanilo o odpravi "žingoističnega, mučnega, subversivnega in destruktivnega" filma z velikim vriščem v teatru. v Margareta GerŠčak, stara 7« let in doma ifc Smerja pri Ilirski Bistrici. Zapušča moža, dva sinova in hčer. Nov grob v lllinoinu l!arvey, III. — Tu je umrlu Julija Spolar, stara 62 let in rojena v Celju. Bolehala je 27 let na revmatizmu. Zapušča moža in dva sinova. ' Otrok umrl Cleveland. — Družini (Peter Starin je umrl šestletni sinček Boris. Sen en grob v Clevelandu Cleveland. — Umrl ie John Mervar, star 34 let in rojen tu. Zapušča ženo, dva sinova, hčer, pet bratov in štiri sestre. NaAII mrtvo v postelji Ely, Minn. — Marija Skala, stara 49 let, je naglo umrla za srčno kapjo. Njen mož jo je našel mrtvo poleg sebe v postelji, ko se je zjutraj zbudil. Poleg moža zapušča šest otrok. RELIFNI DAVEK PONOVNO OVR-2EN VILUNOISU Stališče federalne uprave ostane neomajano RELIFA NE BO! Sprlngfield. III., 2. maja. — II-linoiska nižja zbornica je včeraj ponovno zavrgla Homerjev program za zvišanje kupčijskega davka t dveh na tri odstotke, kar bi dalo dohodke za državni delež relifa. Pristaši governer-ja so predlagali, da mora biti povišek davka takoj veljaven, kar je pomenilo, da morata zanj glasovati dve tretjini poslancev, toda do dveh tretjin je manjkalo 14 glasov. Horncrjevi pristaši bodo poskusili z novim manevrom in če se jim posreči, pride do novega glasovanja enkrat prihodnji teden. Med tem pa ostane položaj glede relifa nespremenjen. Illinoiski relifni sklad je prazen in federalna relifna uprava v VVashingtonu ne bo dala niti centa, dokler illinoiska zbornica ne dovoli dohodkov za državni delež relifa. Governer Homer, ki je bil zadnje tri dni v VVashingtonu, da izprosi nekaj milijonov dolarjev "predujema" na račun državnega deleža, ae je vrnil praznih rok. Federalni relifni administrator Hopkins je odločno (Klklonil vsako koncesijo na račun lllinoisa, nakar se je Homer obrnil direktno na Koo-sevelta, a tudi ta je rekel: "Ne I" Roosevelt je povedal illi-nolskemu governer ju, da ae popolnoma strinja s llopklnsom. Država Illinois si mora najprej zagotoviti dohodke s svoje strani za relif, to je tri milijone dolarjev mesečno in potem šele bo fcderalnu uprava dala devet milijonov mesečno. Chicago. — Čikaški okraj ima še $1,200,000 v relif nem skladu, kar bo zadostovalo /jt dobrih osem dni. Relifni uradniki upajo, da bo v tem času relifna kriza v lllinoisu končana. Ako pa ne bo rešitve na vidiku v enem tednu, bodo omejili dajatve in omenjeno vsoto nategnili vsaj na dva tedna. nena HOAN PRAZNOVAL 25-LETNICO KOT JAVNI SLUŽABNIK Mi!waukee. — Te dni je mil wauški župan Daniel W. Hoan praznoval 2fi-letnico, odkar ji bil prvič iavoljen v javni urad in je od tedaj neprenehoma v jav ni alužbi. Meatni svet mu je čestita) na tem jubileju t resolu cijo. Hoan ae je zahvalil z navdušenim govorom, v katerem je rekel, da je vzdržal vsa ta leta na (ulgov o me m meatu v glavnem radi vere v socializem. Za okrajnega pravdnika je bil prvič izvoljen leta 1010, katero mesto je obdržal do 1916, ko je bil isvoljen za aocialističnega župana. Milvvaukeeju županu je ves ta Čas. Nasprotniki ga niso mogli poraziti pri nobenih volitvah, odkar je nastopil svojo javno službo pred 25 leti, ko je bil star 20 let, čeprav republikanci in demokrat je skupno nastopajo proti njemu kot "neatrunkur jr. Sneg pokvaril Hitlerje vo umajeko" proslavo Berlin, 2. maja. — Hud vihar z dežjem in snegom je včeraj ves dan divjal po večjem delu Nemčije in pokvaril prvomaj ske slavnoati nacijske "delav ske fronte". Kljub mrazu in mo kroti so naciji prignali več sto-tisoč delavcev na letališče Tent-plehof v Berlinu, kjer so poslu šali Hitlerja, ki je kričul 25 ml-nut, da Nemčija nima kolonij, ne surovin, ne tuje valute, ne kapitala niti nobenih rezerv v tujini, edino, kar ima, je eno ten in od Boga po«večen narod — v tem je vsa moč Nemčije... Wi§con§inški socialieti dobili veliko g lato v Milvvaukee. — Pri zadnjih volitvah za člana državnega vrhovnega sodnika Je socialistični kan didat Glenn Turner prejel nad 21 K,000 glaaov, kar je rekord za socialistično stranko v VViacon sinu. Vodilni pr<»gresivci ao pod pirali Turnerjevega nasprotnika, atarogardističnega sodnika, ki je |M>novno kandidiral in bil iz voljen, "Kank and file" progre sivne stranke, namreč prlpadni ki ao pa glaNovali v veliki meri za Turnerja. Pravilnik zavržen, delavci zastavkali V Severni K a r o I i n i Ameriško delav«1t<* zahteva več dela ln manj |nviariija. j f»4»'»i»4 h«.« (Narlaal Jerger ) (joldrtboro, N. C., 2. maja. -Ko je Plywvnik je prišlu iz glavnegu ata-na", Je vztrajal K. T. 8enb<>m, upravitelj tovarne. Družba sadika, da bi izstopila i t Nit A Robot pilotiral letalo preko Amerike New York. — Dne 30. aprila je ekMperimentalno leta I VVA, kontrolirano po robotu, preletelo ameriški kontinent <*l Pacifika do Atlantika v II urah s tremi možmi. Ko Je ietalo Šlo čez Colorado, je ar«« alo praAni I vihar In tedaj je ponadka pre j vzela kontrolo ter dvignila lata h IOOO čevljev nad oblaki pra IlU. Vea oMtaJt <*aa je bil robot na kontroli, letalo je imelo 200 milj jiovpre« ne brune v uri,' VLADA SKUŠA POMIRITI REBELNE AVTNE DELAVCE V Detroit je poslala delavskega podtajni-ka McGradyja ŠIRJENJE AVTN.E STAVKE Detroit, 2, maja. — Včeraj je semkaj dospel Kdvvard McGra-dy, podtajnlk zveznega delavskega departmenta, z namenom, da pomiri avtne delavce, ki so zastavkali v več tovarnah General Motors in jo groze razširiti na vse podružnice korpo-racijt. Kot posledica stavke v tovarni Chevrolet Co. v Toledu, O., je že zaprlo vrata devet tovarn General Motors ter njenih podružnic. V Toledu atavka 2300 delavcev, ki izdelujejo avtne transmiaije. Tej stavki ao ae odzvali a simpatično stavko de-lavcl Fisher Body Co, v Clncin-natij u. Ista družba je zaprla radi toledske stavke svojo največjo tovarno v Clevelandu, nakar so delavci razglasili stavko. V tej tovarni je prizadetih UOOO . delavcev. V Detroitu Je sastavkalo 540 delavcev tudi pri Bendor Bmly — podružnica General Motora. V Janesvillu, Wi«., v Atlantt, Ga., v Fort Smlthu, Ark„ Je pa družba morala zapreti avoje tovarne radi pomanjkanja trans-misij, Vrata je iz iatlh razlogov zaprla tudi Murray llody 4 Clevelandu, Vseh delavcev je na stavki ali je pa moralo prenehati t delom pri tej družbi in njenih podružnicah 19,820; ml teh J« okrog 15,000 na stavki. Vreti Je pri-Čelo tudi med delavci Fiaher Body kompanije v Flintu, Mlch, T. N. Taylor, organizator AI)F v Toledu, je rekel, da laulo do jutri (v pelek) zaprte vae tovarne General Motora. V Flintu se že dva dni vrši pogajanje med /jtatopniki delavcev In predsednikom tamkajšnje Fisher Mody Co., Je pa malo upanja, da bo družba mogla ^ preprečiti stavko. Htrateglčna točka v tem spu-radlčnem stavkovnem valu Je Chevrolet tovarna v Toledu, kjer Je prišlo do revolte radi ali- , nega priganjaštva. Voditelji u-nlje pravijo, da bl nikdo ne mogel preprečiti stavke, ker ata na teza n je in potrpežljivost dosegla vrhunec. Spor J«} tudi radi plače, Donald Richlter bin-e rešiti to vprašanje a — podaljšanjem delovnika, kar je auges-tiral avtnernu niagnatu Mac. A u lev ju v brzojavki. 4B o g a a t v o za deaet centov" Chicago, Zaatonjkarrtka bolezen, ds dobiš la»gaatvo zastonj ali /a malenkost, ne razširja po Ameriki. Iz Colorada je prišla blazna ideja "la>gaatva za 10 centov", ki ae zdaj ^javlja tudi v Chicagu. To je veriga pisem, ki ae širijo kakor pla* men na preriji. Histem tega bunkuma je ta, da dobiš piamo Seatirni imeni tn naslovi. To piamo p»epi»ea šaatkrat in |H»-sljc* ua *eat naslovov, ki jih dobiš, toda onemu* ki ima ime in naalov na vrhu, priložiš v piamo de etico, nakar to ime prevrtaš m priplae* Svoje trne z naslovom \H-d »j»»daj, Ce vai aU»-re lato, Imm) tudi ti prejel deae-tiao in t**h d«HM*tir ae bo kmalu nabralo toliko, da boš bogat V Denvefju, Colo., kjer ima ta fdeja začetek, prejme pošta vaak dan okrog pol milijona piaem, kar je trikrat v«č ko normalno Iz t< ga ie rarVidno, da edini, kl ima najvet d«»bička od t* blas* m»sti» »♦• - vlada, ki pr«»daja po*t im*- znamke. f K O B V K T A PROSVETA THF KNUGHTKNMBNT O LAM IX) m LASTNINA »I.OVBKIIBB hUOUNI JBONOT* OrfM W H4 *f »Wt«. NtllMMl >M .u Uu4< <4 04» p*t »M«. I kKti« Clccr« |TA« M* m mit hm M .M r«r. c«( |w 4>«t»urii M«fW dmmmt/r la —mtrUflk tumku. mt m rr*4«>v Kokoptml Utarari* «m4>id« (Intoa. raatl. ITUM, MS.) *» »ri»J» »«*ili*l«lju 1» t M i« pritoAu *4t*iaa. A4«*rU*iBf raUa oa »*rw-«i*i.l -Maauelrrl»U of «»»»ual-mUuu aad MiuMltelU4 »M*lae »Ui tuM M rKuriti eriteta se vrača! . . . Danim je veliko bolje kakor je bilo pred dvema letoma; danes je manj ljudi na relifu kakor je bilo lani in predlanskim . . . Danes se ameriški ljudje veliko bolje počutijo kakor kdaj poprsj v zadnjih petih letih . . . Kje in v čem so fizična In "duhovna" znamenja tegu dobrega čutenja, je golo ugibanje. Nekateri ljudje se res dobro |>očutijo — ie dolga leta se tako počutijo — toda to ni znamenje za vse. "Pather" Coughlin in King-filh sta slabo znamenje; sleherni dan kažeta, da se slabo počutita. Hurbonci vseh |>erjanic dan za dnevom brizgajo gnojnico na oficielnt VVashington. Ali delajo to iz dobre volje, ker se bolje počutijo? Ameriška legija zahteva dve .milijardi bonusa v gotovini. Mar zato, ker se dobro počuti? — Hankrotinmi farmarji in brezposelni delavci---a čemu bi to nit- itevall. Roosevelt vidi vse dobro, vat rožnato. Relifna dela bodo pomagala delavcu in pomagalu bodo podjetniku. Program obnove ima pomagati vsem . . . "Nevv deal" je namenjen za vse ljudi — velika skleda je, iz katere smejo zajemati vsi Vsem mora biti pomagano . . . Rodjetnik. delavec in farmar vstanejo na noge. objamejo se in odkarakajo v dobo nove prosperitete . . . RooM'V*lt je velik optimist, sel o dobra duša. Burbonski magnatje in demagogi vseh kali« brov in znakov sikajo vanj in ga pikajo, a on m* jim smehlja in Jih prosi — kooperacije, sodelovanja Slikajo gu kot diktatorja, zaprav-Ijivcu. sanjača, socialista in boljštvika. ki zajema svoje načrt« is M on k ve. on Jim pa dopoveduje, (|M *e "bolje počutijo kakor kdaj |h>-prej" in a|s lira nanje, naj ne sodijo njegove administracije po lokalni demokratski korupciji!... - Roosevelt sedi ob *'s*hingtonakem "ognjišču" m it leda naokoli |x> Ameriki. Posameznih konfliktnih interesov in ekonomskih razredov ne vidi in če bi jih videl, jih ne bi hotel videti — on vidi le »eloto. vse ameriško ljudstvo, katero mu Je z vodino k!u-<»v (»merilo prosi-dentski men dat, on pa je po ustavi dolžan zdaj skrbeti za v *e to Ijudatvo-volilstvo, skrbeti po očetovsko / enako mero, Knaka mera za vse — tako mora »»iti. £na mera za celoto! Vsem inora biti prav! Morda je kdo v Wa hingtonu - piav go-,mo ' ki dobn mu predsedniku (naj bolj * 'i predsedniku ro arcu od Lincolnrt toda br«z Lincolnove pumetil) pojasniti. ua niti 4eg< ndami vsemogočni nebeški Rog ni v nlanju zadovoljiti vm h hudi t enako mero. krti drbra mi rs za kapitalist* j«» krivična mera za delavca iu dobra mer* ra delavca je slalm za kapitalista, ampak ii»iM.-r R«*i>evrlt se mu naamehlju in ga odpravi, rekoč: "Mene nia<» izvolili samo delavci hiti *amo kapitalisti, niso me izv.dih «amo demokrati niti » V Mlin jI kolutu.) Pevsko društvo VVOR radio p«Uji New Vork, N. Y. — Slovensko pevsko društvo "Domovina" v Nevv Vorku bo sodelovalo pri "Conti Amateur Hour" na ra-dioposUji VVOR v nedeljo 12. maja od 6. do 5.90 popoldne (daylight saving time). WOR je druga največja postaja v U. 8. A. Ta program oskrbuje vsako nedeljo Contl Product Corp. Pri vsakem teh programov nastopi več različnih pevcev, pevskih zborov in godbenikov. Potem poslušalci volijo, kdo jim je najbolj ugajal. Tisti, ki dobi največ glasov, prejme nagrado od Conti Product Corp. in ima obenem priliko, da večkrat nastopi na omenjeni postaji, naj-sibo posameznik ali cela grupa. Društvo "Domovina" se obrača do vas, dragi rojaki Sirom Združenih držav, da pošljete svoje glasovnice na radioposta-jo VVOR, ko boste slišali petje tega slovenskega pevskega zbora. Ce jih je več v družini, lahko vsi pošljejo pisma. Je pa tudi v vašem interesu, ds se zanimate za to, kajti če dobi "Domovina" največ glasov, boste tako imeli priliko vočkrat posluša-| ti program v slovenskem jeziku iz Nevv Yorka. Dovolj je, da napišete sledeči naslov: Conti Amateur Hour, c. o. VVOR Radio Station, 1440 Hroadway, Nevv Vork, N. Y. "I čast my vote for the Slovene Singing Club 'Domovina'." (Podpis.) Ta pisma pošljite na postajo VVOR najkasneje do sobote, dne 18. maja, potem, ko ste slišali petje društva "Domovine". Kot rečeno, se bo oddajal Conti Amateur Hour program iz Nevv Vorka od 6. do 6:30 popoldne (daylight saving time) v nedeljo, dne 12. maja. Kjer nimajo ure pomaknjene naprej, kot n. pr. v Clevelandu, boste ču-II ta program od 4. do 4:30. Za druge kraje, kjer je radi razdalje razlika v času za eno ali dve uri, pa pač sami izračunajte, kdaj se bo lahko slišalo. Društvo "Domovina" bo pek) |)esem "Ob lepi modri Donavi" v mešanem zboru in s spremljeva-njem dveh klavirjev. Upam, da se bo odzvalo mnogo rojakov in rojukinj temu klicu, ter poslalo nebroj pisem ra-dlopostaji v Nevv Vork. Zbudimo se in dajmo poguma društvu "Domovina". Slovence in Slovenke širom Združenih držav pozdravlja— Anton SuhelJ, operni in koncertni pevec. stra. Oh, pa kako lepo so igrali valčke in polke! Tako, da je človeka kar s sedeža dvigalo. Sledili so spet posamezni nastopi. Vsi so bili izvrstno izvajani. Posebno dobro ae je pokazala Ma-rie Gornik v pesmi "Večerno solnce", pa mali Joe Mokše v pesmi "Mlin". Joe ima močan, disto doneči glas, njegove kretnje so mi zelo ugajale. Le tako naprej, mladi Joiko! Pevovodja Seme je prejel dve košarci krasnih cvetlic. Dobile so svoj prostor na klavirju, kar je naredilo še lepil efekt na odru. Po kratkem odmoru se je začel zadnji del programa, skupni zbor. Zopet so zapeli Sest pesmi in želi toplo priznanje. Najlepša je pa bila zadnja pesem, '*Po-zdrav". Imeli so tako lepe in močne glasove, da se je bilo kar čuditi. Vsa čast in priznanje pevo-vodji, ki je zmožen kaj takega dati na oder. Vem, da to ni lahko delo, posebno še pri tolikem številu mladine. „ Vsa čast tudi starSem otrok, ki jih pošiljajo in vzpodbujajo k naši nam najdražji slovenski pesmi. Meni se vidi, da lepši dar in spomin na slovenski živelj on stran morja kakor tukaj, jim ne morete dati, ko s tem, da jih vzpodbujate k pesmi naše rodne grude. Mr. Se-metu pa kličem: Le še tako naprej po začrtani poti! Upam, da se kmalu vidimo v Barbertonu, ker nam je obljubil, da nas pride obiskat. Bo tudi naš Javornik poskusil zapeti par pesmi. Po programu smo se pa sukali v glavni dvorani ob krasnih melodijah Sadarjevega orkestra. Ura se je pomikala proti polnoči, morali smo odriniti našim gostoljubnim znancem mr. in mrs. Lube, kjer smo imeli naše vozilo, prisrčna zahvala obema za gostoljubnost in prijaznost. Joseph CahroMck. O radioprogramu Pueblo, Colo. — Vnaprej naznanjeni radijski program za 26. aprila zvečer društva Prešeren, se je točno ob naznanjeni uri izvajal. Pevsko društvo Prešeren je v polurnem času odpelo na tukajšnji radiopostaji šest pesmi. Naznanjal je pesmi in pro-grum društveni vodja 1 John Clerm v angleščini in slovenščini. Pnvedal je tudi, da bodo v kratkem zopet nastopili na radiopostaji z novim programom. . Prve tri pesmi so bile "2veli-čar vstal je iz groba", "Skalovje groba se razgane" in "Velikonočni žarki". Torej te pesmi so za "vstajenje" ali velikonočno praznovanje v katoliških cerkvah. Tisti, ki ne damo "vstajenju" nobenega pomena, smo torej "pir-ob zvokih teh pesmi. v premalo valovenjs glasov v teh hrepenečih napevih. Zbor je pel te pesmi v cerkvi o vel i ko noč i, ter gotovo poje za vajo le enkrat v letu. Druge tri pesmi ao bile "Ljubezen in pomlad", "Slovenec in Hrvat" ter "Pojdemo v Skop-ce". Te pesmi so peli prav dobro, z navduienjem. Posebno dobro so peli pesem "Slovenec in Hrvat'1- in zadnjo "Pojdemo v Škopce". Seveda te pesmi zbor zna, jih je vajen že dolgo. Tako smo imeli ob radijskih prejemnikih pol ure resničnega duievnega užitka. Tukajšnja ra-diopostaja ima namreč malo, malokdaj kak boljši program, da ga je vredno slišati. Navadno ima, kot bi rekli, "džunk", kot večina po Ameriki, ali pa navija gramofonske plošče. Sprememba pa, kot je zbor Prešeren, je ros velika. Cas gotovo ni več daleč, ko se bodo vse kulturne prireditve predvajale v radio-oddajnih postajah, ne samo, da jih slišimo, ampak tudi gledamo, s pomočjo televizije. Ob pričetku je Germ naznanil v angleščini, da je program namenjen tukajšnjemu župniku Cirilu Zupanu k njegovi 73-let-nici. Lepo povedano, ampak program je bil užitek za vse, ki so ga slišali. Ni se pa nam dopadlo, ko se pove: "The next song is dedicated temu in temu v naselbini". Ako se hoče tako, tedaj naj se gre dotičnemu odpeti pesem \>od okno, kjer biva. Pametno in pravilno pa je bilo od Johna Germa, ko je naznanil: "The next song on the program is Ljubezen in pomlad" in ni skušal poangležiti ali prestaviti imena. Tako je prav. Naj se A-meričani uče jezika in pomena, izraženega v našem jeziku. Kulturne priredbe so velik izraz na-obraženega naroda, in pred-vsemi je pesem izurjenih pevcev zrcalo in izraz narodne duše. Joe Hočevar. l.ep uMpeh Slavčkov Itarherton, Ohlo. — Da. bil je krasen dan v nedeljo 28. aprila, še krasnejši je bil pa prizor na odru Slovenskega narodnega do- hoVH'' ma v Clevelandu, kjer smo imeli I Trenotno *,ru' misel priliko ogledati si in poslušati mošg»ne: "Zabloda! Kdaj pride koncert mladinskega zbora Slav- resnično vstajenje, posebno za čki, pod zmožnim vodstvom Ix>u- naM — To je za naš narod, da ne Isa Semeta. Bil sem že na vsako- **> Mapec!" vrstnih prireditvah, ali kaj ta- Te pesmi so lepa melodija, po-kega moje oči dosedaj še niso i- sebno prva. Nehote se človek mele priliko videti. Ta krasen spomni mladih dni in let v Slo-prlzor, ki mi ne bo šel nikdar iz veniji, kjer so u> |>esmi bile spre-spomiiui. | mljane z močnim bučanjem or- Ko se je začel zastor počasi ffelj farnih cerkva. Take pesmi dvigati, smo zagledali na odru "" kot vera v narodu: dokler bo čez sto osemdeset otrok. Kakor vera, bodo tudi |»eami. "Tolažba je oder velik, ali bil je poln. Vsa- vjetega ptiča", bi rekel pesnik, ka vrsta zadaj je stala višje, ta-1 Te |>esmi. kot je lep njih na-ko tla smo lahko videli vse. Nato P**v, sbor ni pel prav dobro. Vse je prišel zborovodja na oder — In /Jidonela Je pesem iz grl teh malčkov "Kje dom je moj." — Ce ima človek š<> količkaj ču-rlvu do slovenske pesmi, ga mola prebost I v srce. ko vidi našo tU rojenu mladino tako |»erfekt-no lepo o|>evati naše rodne kraje. Gotova stvar je, tla ne mt>-rem. vsega opisati kar smo videli iu <*lišali, ker bi res vzelo prt*, v ec prostora v nam>m priljuh. lir nem listu ProavHa. Dotakni #(• bom le glavnih točk. V prvem delu Je cel ztsir odj>el š »st |ie*mi in za vsako je ie! gromovite aplavze Sledil je kratek c d mor. S tovariši amo si šlo irasit iejo; bi^o Je precej gorko. Nato se Je začel drugi del programa, (Hisameanl nastopi. Ml*, de deklice, ki ao pele soloapeve. Poročilo zastopnika Prosvete VVheatland, Pa. — V prejšnjem mojem dopisu sem poročal, da nameravam po praznikih 0-biskati vse naše pennsylvanske naselbine in vse naše bečlarje in bečlarice, ki jih ni malo v Penni. Namenil sem se, da zadnjim posvetim več časa in tudi prostora v tem dopisu. Saj so pa baš naši bečlarji najboljši odjemalci dnevnika Prosvete in tednika Proletarca. Povedati je treba, da se naši bečlarji ne sramujejo opravljati domačega dela, ki navadno spada gospodinjam. Ko pridejo do-j mov, se brž lotijo dela. Najprej se umijejo in očedijo, priveže-jo M predpasnik in pričnejo pripravljati kosilo. Pometejo stanovanje, pospravijo po sobi, umazano perilo namočijo v mrzli vodi. Ko bečlar pripravlja kosilo in se pri njem nahaja zastopnik Prosvete uli Proletarca. ga ni treba opominjati, če bo obnovil naročnino. Bečlar se zaveda, da zastopnik dela in zato mu ne sme krasti časa. Brž pove zastopniku, da želi obnoviti naročnino, in ko mu zastopnik izroči potrdilo, ga že čaka na krožniku okusna |>ečcnka s prikuho in konzarccm dobre pijače. Tako zavedni in prijazni so naši bečlarji in bečlarice, zakar jim je treba dati vse priznanje, ker ga zaslužijo. Kakor »em ie parkrat v apri Iu omenil, da so bo vršil koncert pevskega društva Slavec dne 27. aprila v Slovenskem domu, tako se je zgodilo. Koncert je bil res lepo izvajan. Vse koncertne točke so bile zanimive. Dvorana je bila polna občinstva, tako da je polovica ljudi morala stati. Nikomur ni prišlo na misel, da bi ostal v spodnji dvorani; vsakdo je hotel slišati lepe slovenske, hrvatske, srbske in angleške pesmi. Najbolj pa smo bili o-čarani takrat, ko §o nastopile tri male Novakove deklice in dve Trobentarjeve, v starosti od S do 14 let. Tudi dečki so nastopili, prilično iste starosti, drugih narodnosti. Vsi so želi tople aplavze. Pevski zbor je bil za svoj trud obilo naplačan. Ob 4. zjutraj so bili spodnji prostori še polni občinstva ; še oiddaijenjm se ni mudilo domov, kaj šele domačim. Videl sem rojake iz Clevelanda, VVarena, Girarda, Aliquippe, le škoda, da nas niso prišle obiskat tudi naše moonrunske pevke in naši prijatelji iz Canonsburga in Librarya. Vsekakor je bil Slavčev koncert velik uspeh v vseh ozirih. To sem napisal par dni pred 1. majem, ki je praznik zavednega delavstva vsega sveta. U-pam, da so ga dostojno proslavili. Anton Zidanšek, zastopnik. itvrstno post j Neka- tere so morale celo dvakrat nastopati.. Da ne bi kdo mislil, ds Msvčki nimajo svojrga orke- /enake v m»\ jetaki Rnaiji a kale dve Irtalki. ki «ta dosegli Moakvo. r ude jal v u je jn v letalstvu. Slika rekord % poletu 1» Leningrada % Zanimive vesti iz Bridgeporta Bridgeport, O. — Tukajšnja podružnica Nevv Cooperative Co. je imela svojo redno sejo 26. a-prila zvečer. Poročila so bila za sedanje čase zelo ugodna. Na prihodnji seji, ki se bo vršila 4. Četrtek v tem mesecu zvečer, se bo ukrenilo vse potrebno za velik kampanjski piknik, ki ga namerava tukajšnja podružna zadruga prirediti na Boydsvillu v bližnji bodočnosti. Morda se bo raztegnila kampanja zadružništva tudi na Maynard, ako se bo dobilo zadosti članov in odjemalcev, da se bi izplačalo tja pošiljati voznika. Ne pozabite se udeležiti prihodnje zadružne seje na 23. maja zvečer v Češki dvorani. Predsednik šolskega odbora za tukajšnji distrikt je zelo zainteresiran v Louisa Adamiča. Naprosil me je, da bi poizvedel, če bi bilo možno dobiti Adamiča k nam, da bi predaval v veliki šolski dvorani v Bridgeportu. O tem sem že Adamiča obvestil. Ce se bo odzval, bomo o tem pravočasno poročali v našem Časopis ju. Ce pride, se bo gotovo udeležilo toliko občinstva, da se bo vse trlo, četudi je v šolskem av ditoriju prostora za par tisoč o-seb. Šolski odbor želi, da bi prišel pred zadnjim majem, jx> je, pred zaključkom šolskega leta. Navadno čitam skoro vse naše liste. V roke mi je prišlo tudi Glasilo KSKJ, v katerem sem videl poročilo Jožeta Grdine iz Clevelanda, ki poroča, koliko so že prispevala nekatera društva in posamezniki v prid jugoslovanskega kulturnega vrta v Clevelandu. Pa ne v prid vrta, ampak v prid Baragovega spomenika. Tako se je namreč sam Grdina izrazil v št. 17 z dne 23. aprila v omenjenem listu. Nas ne briga kdo in koliko prispeva ali če verjame v bajke, češ, da bo |>ostal Baraga svetnik kranjski ali kaj podobnega. Kajti mi sploh ne moremo zameriti ljudstvu, ki je bilo v temi vzgojeno. Pač pa je dobro malo bolj pogledati v stvar, ko večkrat či-tamo o naprednih društvih in naselbinah, potem pa vidiš njih imena v poročilu, da so prispevali v prid nazadnjaške propagande. Nihče ne more dokazati, kaj so svetniki in če bo Baraga svetnik. Moje mnenje je, da so vsi trpini in polteni delavski borite-11 ji največji svetniki. Med društvi, ki so darovala z* Baragov sjsimenik. boste videli sledeča društva: Slava SNPJ $3. Gospodinjski klub SND v Gi-rardu $5. SI) Slov. Rratje (Girard) $10. Napredni Movvn i i št. ft SDZ $10 in še več primer. | Citatelji naj pa sodijo po imenih društev in klobov in zakaj 1 po darovali. Zaključek sodbe bo — kakšen? Da. da. še bo treba laterne pri Mem dnevu in oranja za prebujenje ma-«e. da bo prišla do spoznanja Namesto da bi pomagali delavski borbi, pomagajo tam. kjer ne bo delavcem nikdar ntf koristilo, žalostno, ampak resnično! Joaeph Snov. 13^ .PETEK, Nazorna zgodaj Od iareče plinske m*« do unjei^ J Svet pariške svetovne razstave i l'i,Hi(i» (mmi it(i . ark„ leto za naveot ne m r ra ,, • , " dustrijske skupine dvignili okro- ' k" ,"'m<'ni d®flcit) s K\0 »edem odstotkov v primeri 7 ■•»«' letom prej in nad sto (Klstotkov JJJ l v primeri z 19CJ2. na drugi st raju. ni so veča pa revš6tna. Dokaz poročilih sploh niso rabili rdečega črnila, ker so vsi industrijski magnatje zlezli na kopno in se pričeli igrati z dolarji kakor v "dobrih starih časih". Njih profiti so lansko leto presegli že poldrugo milijardo ($1,570,900,-000.) In kolikor je razvidno, profiti naraščajo tudi letos. Za delavstvo je položaj drugačen. Materialnegu izboljšanja mu niti lansko leto ni prineslo. Izjema so le dobro organizirane skupine, predvsem oblačilni delavci in rudarji, ki so bili v krizi padli najnižje, a so se s prihodom "novega deala" dramatično reorganizirali. Na splošno se pa njih situacija ni dosti spremenila. Brezposelnost je bila ob zatonu lanskega leta na primer večja kakor leto prej. Plače so se sicer nekoliko zvišale, ampak ne toliko, da bi dosegle zvišanje cen po« če že nejtrobščin. Na drugi strani je pa industri- tudi drastično narasla relifna li- l»IZ m a -4 « 114 »M I »d 71 » U* 24 ' tU Itll 1MJ IlU It.« tli • • I« • M *4 INK lil.I lz4.a »7 4 I« I >4 0 I«.H IU. IU.4 114.4 slednjemu je relifna Usta, ki se je v enem letu nategnila za o-krog 25 %. Značilno pri vsem tem je naj-novejša odredba zvezne relifue administracije, ki je te dni ukazala vaem državam, naj zavržejo vae relifne liste in brezposelne zopet "registrirajo". S tem računajo, da bodo listo "očistili" vseh, ki ne bodo mogli dokazati absolutne revščine. Namen te odredbe je — zmanjšati bedo s tem, da bodo večje število reve-žev vrgli iz dežja pod kapi Tako se "boljševizira" oficielni Wa-sh ing ton. Devetkrat je umrl O londonskem predmestnem zdravniku dr. Mac Ivoru Tynda-lu so doslej v širšem krogu vedeli le to, da ima obsežno prakso, da je uspešen hipnotizer in virtuozen biljardist. Sedaj pa vzbuja splošno pozornost po nekih posebnih doživetjih, ki so njegovim tovarišem medicincem prava uganka. Nekega dne je Tyndall odkril, da ni zmožen samo drugih hipnotizirati, temveč da iAu je dana sposobnost, hipnotizirati tudi samega sebe in zaspati v kata-leptično stanje, če opazuje nekoliko minut kakšen bleščeč se predmet, n. pr. briljant na svojem prstanu. To odkritje ga je razveselilo, ker je menil, da bo z lastnostjo, ki je dana drugače s posebnimi triki indijskim fa-kirjem, izvršil na sebi pomembne eksperimente. Toda nekega dne se je zgodilo, da se je zdravnik pred hišo nekega pacienta, katerega je hotel obiskati, zgrudil na tla. Odnesli so ga v najbližjo policijsko sta-riico, kjer je policijski zdravnik ugotovil po vseh znakih, da je mrtev. Dve uri pozneje so ga prepeljali v mrtvašnico in ga položili na oder poleg drugih mrtvecev. Obvestili so njegovo edino sorodnico, mlado nečakinjo, ki je prišla v mrtvašnico. Dekle je jokalo samo nekoliko minut ob truplu svojega strica, ki ga ima rada, ko se je zgodilo nekaj nepričakovanega: mrtvec se je hipoma vzravnal in se zelo začu dil nad grozotnim krajem, v katerem je ležal. Takoj so ga prepeljali v bolnišnico, kjer ao ugotovili, da mu prav nič ne manjka, še isti večer je bil spet doma. Vsem se je zdel ta dogodek zelo skrivnosten, le njemu samemu ne, ki je vedel, kako lahko z avtohipnozo zapade v smrti podobno spanje. Dogodka ni vzel preveč resno. Štiri meseee je obiskal neko gledališko predstavo in se mu je ?godilo, da se je zrušil v svoji loži. Dva zdravnika med občinstvom sta priskočila na pomoč in sta morala dognati le to, da je njiju tovariš mrtev. V njegovem stanovanju so ga položili na oder, nihče ni dvomil, da je res mrtev, tudi njegova nečakinja ne, navzlic nedavnemu primeru. počila je kovinasto krsto, v kale ro so ga položili naslednji dan. Kakšno poldrugo u-ro je ležal v nji, ko se je nenadoma spet zbudil. Drugi dan je šel spet kakor običajno po poslih. Toda odtlej je bil previdnejši. Pri sebi je imel vedno odprto pismo, v katerem je bilo zapisano, naj ga ne smatrajo za mrtvega, če bi ga slučajno našli na cesti ali kjerkoli mrtvaško otrlega. Na vsak način naj počakajo sedem dni, preden bi ga secirali, pokopali ali upepelili. Ta previdnost ni bila odveč, kajti v teku zadnjih 12 mesecev ae je Tyn-dallu primerilo še sedemkrat, da ne je zgrudil v navidezni smrti in v nekem primeru je trajalo to stanj4' celo 4 dni in pol! mmm ni o s v b t a Problemi priseljenca V * ih m Pasport za naturalizirane državljane Vprašanje: Koliko mora na-turalizirani državljan plačati z« ameriški paaport v svrho potovanja v inozematvo? Kje se morejo v malem kraju dobiti informacije in potrebne tiakovi-none za ameriški potni liat? Odgovor: Vaak ameriški državljan mora plačati pristojbino $9 za izdanje pasporta in po en dolar za prošnjo, tako da skupni strošek znaša $10. Potrebne tiskovine se morejo dobiti od klerka federalnega sodišča ali pa, ako se piše na Department of State, Passport Di-viaion, Washington, D. C. Bil je deportiran in zopet pri-polten Vprašanje: Neki moj prijatelj je bil 1. 1924 deportiran v rojstno domovino radi nezakonitega prihoda. Petnajst mesecev kasneje je dobil priseljeniško vizo in prišel nazaj kot kvot-ni priseljenec. Nikoli pa ae ni upal vprašati za prvi državljanski papir, ker mu je nekdo rekel, da je bil zopet prjpuščen pomotoma in da je zato v nevarnosti zopetne dej>ortacije. Odgovor: Od 4. marca 1929 se inozemec, ki je bil deportiran, ne more povrniti v Združene države, razum ako dobi posebno dovoljenje za to od Se-cretary of Labor. Vaš prijatelj pa se je povrnil, predno je ta zakon prišel v veljavo, in se zato ta določba njega ne tiče. Poprej se je mogel deportiranec zakonito povrniti leto kasneje po deportaciji. Vaš prijatelj naj se nikar ne boji prositi za prvi državljanski papir. Keglatracija "nezakonitih Ino-zemcev" Vprašanje: Ali je ros, da je kongres sprejel zakon, ki dovo ljuje inoceracem, ki so nezakonito prišli pred dnem 1. julija 1924, da se registrirajo, tako da morejo postati ameriški državljani? Odgovor: Ni res. Po sedaj veljavnem zakonu le oni, ki so prišli nezakonito pred dnem 3. junija 1921, morejo legalizirati svoje bivanje z registracijo. Le glede političnih in verskih, bo guncev, ki niso mogli biti deportirani pred 1. julijem 1933, so bile uvedene začasno neke izjeme. Res pa je, da je že mnogo let pred kongresom nekoliko predlogov, da bi se pravice do registracije razširila na vse ono, ki so prišlf nezakonito do 1. ju lija 1924. Pred kratkim je tudi bil predložen zakonski načrt, ki ga Department of Labor odobru je in ki bi dovolil vsem inozem-cem, ki so v Združenih državkh deset let, da smejo urediti svoje stanje z registracijo. Dose daj pa ni kongres ničesar sklenil v tem pogledu. Federalni «ork-relief Vprašanje: Sem nezaposlen že dve leti, ali nisem nikdar prosil za javno pod|>oro. Rad bi pa dobil delo pri eni izmed javnih gradenj, ki jih federalna oddaje. Kako naj prosim ia tako delo? Odgovor: Potrebni nezaposleni bodo dobivali delo le po lokalnih relifnih uradih. Prednost se bo dajala onim, ki ie dobivajo relif v gotovini. Oni se odstranijo iz seznama podpira-nih in ae jim da delo za ue več kot $50 na meaec. Ako ste v veliki potrebi, nikar ue zuinudite regiatrati ae pri "relief agency" v vašem kraju. Kaiuuliikf odredbe za turiste Vprašanje: Ali je treba položiti jamščino (bond), ko se vstopi v Kanado z avtomobilom? Odgovor: Nedavne odredbe odpravljajo potrebo bonda kot jamščine za one, ki gredo dobiti permit za 60 ali 90 dni, ki se more kasneje podaljšati.—FI is. Turške ženske To jo stvar, ki si je zdravniki ne morejo razložiti, a najbolj čudiio je pri tem, da ao ga preiskale tudi že najpomembnejše medicinake avtoritete in so našle, da jo druttaiV popolnoma normalen in zdravi Niti v eriem primeru se ni zgodilo, da bi mu navidezna amrt škodovala na zdravju. • razvidno, res že na-Kolikor se i najslabšo Iio4»vrove-izmed teh du«trijikih • milijonov, /ah), ostajamo" 7H2 IZfK> IJaal s!a". ko nih i frup a rde t C", "Gotovo je, da bo sodobna turška ženska kos novim in težkim nalogam, ki jih ji domovina nalaga." Tako je dejal predsednik turške republike Kemal A-taturk odposlanstvu žena, ki so se prišle zahvalit za nove volilne reforme. Na Turškem so dobile ženske volilno pravico in so si že pri prvih volitvah priborile kar 17 poelank. Predsednikove besedo so hkra-tu priznanje in bodrilo Turki-njam. Prišle so iz ust človeka, ki vidi v njih sposobne delavke v vseh panogah javnega delovanja. Sodobne Turkinjo igrajo v družabnem življenju prav važno vlogo. Lansko leto n. pr. je študiralo na visoki šoli 300 deklet pravo. Sicer so pa vpisane tudi na medicinski in celo na živino-zdravniški fakulteti. Skratka: Turkinje se udejstvujejo v vseh umstvenih panogah in pomagajo dvigniti še pred nekaj leti nazadnjaški narod na visoko kulturno stopnjo. Da, celo visokošolske profesorice srečamo na Turškem. Tako je na primer Bajan Remzi Šalih profesorica fizikalne kemije v Carigradu. V Turčiji ni ženskam zaprt noben poklic, ženska lahko izvr šuje kakršenkoli obrt in je postala popolnoma enakopravna moškimi. Čeprav je dal Kemal kar na lepem ženskam svojega naroda vse javne pravice, so ostale Tur kinje v bistvu vendar ženskost-ne. Turkinje imajo mnogo smi ala za družino in ji slej ko prej posvečajo vso pozornost. Po Turčiji hodijo iz kraja v kraj tako imenovane "leteče kolone", ki navdušujejo ljudi za napredek in izobrazbo. V teh "kolonah" je tudf mnogo deklet, ki niso nič manj delavno kakor njihovi moški tovariši. V prestolnici Ankari je "Institut I smet Inonl" pravo pravcato vseučilišče za žensko širokih slojev. Na tom zavodu so dnevni in večerni tečaji, in tam se ženske nauče vsega In privadijo vsemu, kar v življenju moderna in sodobna ženska potrebuje. Strokovnjaki trde, da vsa JCvropa, ki ae tako rada ponaAa s svojo visoko "kulturo", nima sličnega zavoda. Dekleta in žem* so navadijo tam vaega, od pospravljanja, kuhanja in šivanji« pa do stenografijo, risanja in drugih praktičnih ved sodobnega časa. Neka francoska časnikarka je na vprašanje, ali se turško žen-stvo zaradi prenagle in presploš-ne emancipacij«* ni pokvarilo, odgovorila: "Ne! Na osvoboditev in osamosvojitev mo bile Turkinje dovolj zgodaj pripravljene. Sicer Je pa Turkinjam s pro-stoitjo zrasls hkratu tudi o«aal a Wa«ajal*klml Mali. naj aa ae.a*«a* a4k*m naj aa ee*IU«J« Kraak Zajaa. Hitntatti M*»r*aae ttUn. val raiZIVI ea al. aSaak aa Raj »atll|«jr aa Jak« Uarika. »fa^aaHelka val noriai la emil aalal. aaananiu. aalaal. naratalM Hi a*Uh vaa. kar »a • ■laallai« j«tn«4a. naj aa »a*llja aa "PNOSVICTO,** III? S. Uwa4aU A*«., CklaM«. Ul-NOTKi earraa»an4aara «l|k ik» »lOlaa akaal« ka iMimhI aa falla«ai i'aiaai«NlrallaNa far tka averawa eraallaal akaeM ka iltmiit la klal. Ali raeOMaaaaa af maeae eaS kaalnaaa aanaanUaf Mim anS aiaaikafa alkat Ikaa alek MaWII akeeM ke itlnml la aaaaatorv'a alflaa. Mallara af al<4 banafli akaaM ka lOrmil la tke lalilial aaaratarr. rinaaaUl Mallara «R«at Ika larlMluilan al Ua lraaeerar'a alflaa akaaM ka laka« «e »lik Mm Caaielalnla a*«a*r«lNe Ika ««rk af Ika aaac«llv« kaartl ak»«M ka itln«it I« frank Zali*, rkalrma« «1 Ika llaar* «1 Su|iar«iaara. (^kargaa aameUlnte and appaal* akaaU k« aMraaa«! le Jak« Uarlak. akalraia«. J«4Wtai CmmIII««. Obsodbe socialistov na Dunaju Dvajael 'iucbundovcev' obaojenih na 130 let zapora radi MudajatvaM nih Oddelek av atrijske fašistične armade paradna pred avojli m f. i)k ilvgallia, I«-d«i je bil i pred prov ratoin prav tako ile-Kai< ii Ili drug«' pri« al ne armade, Vladno "«*vi d«'iioo", da »<> *<# laJiiti akovali zaroto proti držali in za prokla luitsttir d»'iaveki- diktature, tu t uigovoriiikl hm v»eJ črti ovrgli, (•lavna vladna pika« m Ki padi-Cljakl Volion, po vaelilgl kulele KM »o bdi *tit\'f/»jiH i »ri*4iieni , prird ki«r«rfašiatičmm pučem, jo na proceau |io|sfdnonia akrahl- ral, Priznati jo moral, da je nj«>gova prejšnja izjava o "zaroti" proti držuvi gola fikcija. Slično so bilo deflatlrano tudi druge vladne pričo, pomagalo pa ni nič. Obsojeni so se nu procesu ob-našali kot pravi bojevniki za svobodo iu doluvske pravice. Nobeden ni zanikal svojega socialističnega prepričanja in pri-paduištva. Major Kiflor, glavni obtoženec, Jo sodniku odgovoril na neko vprašunje, da delavstvo ni ničesar zagrešilo, kor so je oborožilo. V očigled fašistično nevarnosti jo bilo to pravilno in potrebno, jo izjavil Kl-flor. Na zutožni klopi bi morali v resnici sedeti glavni klerofa-šisti kot izdujalci republiko. Avstrijski klerofašizem, katerega financira in dirigira Mussoltui, Jo s to obsodbo 20 "šucbundlerjev" zasekal novo raim avstrijskemu delavstvu. /< mednarodnega stalila je to poraz vsega delavstva. In ta rana je močno zabolela avstrijsko delavstvo. Ko j«* Hodnik naznanil kazen, Je nekd«> izmed poslušalrev rekel; "Nam ne preoataja drugega ko revolucija," drugI je pa pripomnil, da si je s tem procesom vlada izkopala grob, v katerega jo Isido vrgli avstrij-*ki nacijl. Sigurno Je pa U>, da je ta proces prlnoael Ae večji prepad nuni kleri/fašistlčnim režimom In avstrljsklrr delav-stvo m, ki ječi pod njegovim tri« noštvom, Krojači zmagali § pasivno stavko Nevv Vork. — Okrog Ift.tHHJ Iz-deloval« ev žeiinkih oblek in članov 11 .< i VV Je a svojo pasivno stavko /.magaio n« vsej črti. »Stav ka Je bila "pasivna" v telil, da so krojači prihajali redno v tovarne, tinia niao ae dotaknili J'-godbe, marveč ao tmli prf»tall na zvl*anj« plač li K«>» f <«!> - Mortutrnki k i iU*lajo ua prev«>/nlh lad)ah, ao po arbitra- oelav 1 obaUi cijakl komisiji dobili sviianjo , plar /a Mi'> , nekatere atroke ee- ln do 2C". . Ali *f« /e naročili Preaea-to ali Mladlnaki liat svojemu prijatelju ali sorodniku e doniovMio? To )e edini dar trajne vrednotiti, ki f« aa m al denar lahko polUcU svojcem f MATI Maknm Gorki Ne d« bi ai bila v »vesti, je manj molila, a vae pogostejše razmišljala o Kriatuau in o ljudeh, ki ao, ne da bi izgovarjali njegovo ime, kakor da ne bi vedeli zanj, živeli po njegovih zapovedih in ki ao, kakor on, smatrali svet za kraljestvo siromakov in hoteli enakomerno razdeliti vse bogastvo med ljudi. Mnogo je razmišljala o tem, ta misel se je razraščala v njeni duši, se poglabljala in objemala vse, kar je videla, vse, kar je slišala; rasla je in bila je kakor molitev, ožarujoča ves temni svet, vse življenje in vse ljudi z enakomernim ognjem. Zdelo se ji je, kakor da se ji je priližal sam Kristus, ki ga je od nekdaj ljubila z nejasnim čuvstvom, spajajočim v sebi strah z upanjem, ganjenost z bridkostjo; kakor da bi se bil iz-premenil, višji je bil, vidnejši, vaselejšega in svetlejšega obraza. Sedaj so se njegove oči za-amejale uverjeno, z živo notranjo ailo, kakor da bi bil v resnici vstal od mrtvih, omit in oživljen z gorečo krvjo, ki so jo radodarno prelivali v njegovem imenu. Iz svojih potovanj se je vračala k Nikolaju vselej radostno vznemirjena nad tem, kar je videla in slišala po poti, zadovoljna z opravljenim delom. — I^epo je, če človek potuje naokolo in gleda! — je dejala Nikolaju. — Spoznaš, kako je urejeno življenje. Ljudstvo potiskajo in su-jejo na rob življenja, a tam hočeš nočeš premišlja — zakaj? Zakaj me porivajo prod? Zakaj je vsega dovolj, a jaz lačen? In koliko razuma je vsepovsod, a jaz neveden in glup? In kje je Bog milosti, pred katerim ni bogatina ne berača, temveč sami otroci ljubljeni? Ljudstvo se polagoma vznemirja zavoljo svojega življenja ... in čuti, da ga krivica tlači, če ne misli nase! Vse pogostejše je čutila hudo željo, da s svojimi besedami govori ljudem o krivicah življenja in le s težavo je potlačila to željo . . , Nikolaj, ki jo je pogosto zasačil pred podobami, ji je smeje pripovedoval o čudežnih rečeh. Smelost nalog, ki čakajo človeštvo, jo je osupnila in neverjetno je vpraševala Nikolaja: — Ali je to mogoče? A on ji je vztrajno, z neomajnim zaupanjem v resničnost svojih prerokovanj, pripovedoval pravljice o bodočnosti. — Željam človekovim ni meje, njegova aila je neizčrpna! A vzlic temu svet le počasi bogati na duhu, ker je sedaj vsakdo vsled stremljenja po osvoboditvi od zavisnosti prisiljen, da zbira — ne znanje, temveč denar. A kadar ljudje ubijejo svojo poželjivost, ko se oproste iz spon prisilnega dela . . . Redko je razumela smisel njegovih besed, a čuvstvo trdne vere, ki Jih je oživljalo, Ji Je postajalo vse dostopnejše. — Na zemlji je le malo svobodnih ljudi, to Je vsa nesreča! — je dejal. To je bilo razumljivo — poznala je ljudi, ki so se osvobodili od poželjivosti in zlobe, razumela je, da bi postalo temno in strašno obličje življenja prijaznejše in preprostejše, boljše in jasnejše, če bi bilo več takih ljudi. — Človek je prisiljen, da je okruten! — je žalostno dejaJ Nikolaj. Mati mu je prikimala z glavo, spomnivši se Andrejevih besed. Moderna ljubezen v tiskarsko obrt spadajoča Tiska vabila ta veselica In shode, vizitnk*. knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, h r slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku i VODSTVO TISKARNE APELIRA NA Cl 8.N.PJ.. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vas pojasnila daj« voditvo tiskar* Cm« M«rM, uaijako dalo prr« vrti« 2657-59 SO. LAWNDAMC A> Telefon Rockweil 4*V4 CHICAGO. IU-