leto LXXII, st. 185 nreti nlStwo • upravai LJubljana, Kopitarjeva t. Telefon «3-61-23 M. jlesočna naročnina 25 Ur, ta lno-joinatvo 40 Ur, - Cek. rafi. Ljub-Ijuua 10-650 ta naročnino ln 10.391 la Insorata. Izključno taatopstvo ,a oglase Is Italije ln lnozemstvat DPI 8. A. Mllano. Rokopisov na vraSam«. DŠtnlna plačana v gotovlnL -« D!« Posfgebflhr bar bezahlt SLOVENEC Preis • Ceni L 1 AVGUST - 1944 13 NEDELJA Neue ergebnislose Durchbruchsversuche des Feindes in der Normandie fleftige Kampfe bei Le Mans, um Alencon und St. Malo — Neuer Erfolg unserer U-Boote — Terrorangriff aul das Strassburger Miinster Erncute sowjetische Angriffe und Durchbruchsversuche an versehie-denen Teilen der ©stfront zerschlagen POT. Aus dem FUhrerhauptquartier, 12. August. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt: Siidostlich Caen und beidorscits der Orne wurden starko ortliche Angriffe unter boben Verlusten fUr den Feind abgewiesen. Im Abscbnitt siidlich V i -re-Mortain setzte der Gcgner seine Durchbruchsvorsuche den ganzen Tag Iiiridurch fort. Durch unsere sofort ein-sclzcnden Gegenangriffo konnto er je-doch an kciner Stelle wesentlichen Ge-lanclegewinn erzielen. Hcftige Kampfe si:id norh im Gange. Nordlieh Le Mans hat sich der Feind vorstiirkt und ist bestreht, durch Angriff nach Norden in den Riicken unserer Hauptfront zu stossen. Um Alencon siml heftige Kampfe cntlirannt. Die tapfere Bosatzung von S t. Malo srhltig auch gestern wieder alte feindlichen Angrife in erbitterten Kiimpfen vcrlustreich fiir den Gegner ab. 1'nterseeboote versenkten vor der InvasionskUste und in anderen Scospbielen vier Frachter mit 22.000 liltT und zwei Minenriiumboote. Drei ivoitere Schiffe und ein Zerstorer wur-drn torpediert, drei feindliche Flug-zeus:^ abgeschossen. Schweres V-l-Vergeltungsfeuer liegt Tag und Naeht auf dem Grossraum von L » n d o n. Aus Italien werden keine Knmpf-hnidlungcn von Bcdeutung gcmeldet. Uspešni nemški protinapadi v Normandiji Im Osten wurden emeute Angriffe der Sowjet9 bei S a n o k und M i e 1 c c nach hartem Kampf ebenso zerschlagen wie im grossen Weichselbogen ivestlich B a r a n o w und siidostlich W n r k a. Eine grossere Anzahl feindlicher Panzer wurde abgeschossen. Nordwestlioh B i a 1 y s t o k wurden erncute Durchbruchsversuche der Sow-jets durch unsoro Panzerverbiindo ver-eitelt. In einer Einhruchsstelle sind dio Kampfe noch im Gange. An der 1 e 11 i s c hc n Front wurden andauernde, von Panzern und Schlacht-fliegern unterstiitzto Angriffe der Bol-schewisten im wesentlichen ahgewiesen, ortliche Einbriiche ahgeriegelt. Siid-westlich des Pleskauer Sees konn- ■ te der Feind nach erbitterten und ver- | lustreichcn Kiimpfen etwas Bodcn ge-winnen. An der Narwafront blieben Angriffe der Sovvjets erfolglos. Nordameriknnische Bomber fiihrten Terrorangriffe gegen S U d -westdeutschland. Besonders in den Stiulten Strassbnrg, S a a r -hriicken und Muelhausen ent-standen Schaden in Wohnvierteln und an Kulturdenkmiilern. Das Strassburger Miinster wurde besehii-digt. In der Naeht grifl ein schw5rherer Verband feindlicher Storflugzeuge die Reichshauptstadt an. 11 Terror-bomber wurden abgeschossen. severovzhodu. Nemški zaporni oddelki so jim vsepovsod zaprli pot. Smer teh sunkov kaže, da hoče priti nasprotnik do na severu ležečih nemških- oskrbovalnih črt. Področje južno od Le Mansa je prosto sovražnika. Hudi boji pa se vrše ob gornji Loiri. Dopoldne se je pričel tamkaj že več dni pričakovani napad gibljivih severnoameriških čet. Na Bretanskem polotoku je sovražnik v zadnjih 24 urah z močnimi oklcpni-škimi in letalskimi oddelki napadal nemška obalna oporišča. Ozemlje pred St. Nazairom je ostalo trdno in v vsej globini v nemških rokah. Tudi pred Loricn-tom so se izjalovili sovražni napadi. Branilci Bresta so izvedli več protisunkov ter zadali sovražniku pomembne izgube. Pri tem so uničili številne severnoameriške oklepnike. Na severni obali Bretanije se sovražnik razen pri St. Maloju približuje nemškim oporiščem tudi severno od Guincampa. Izredno ogorčeni boji so divjali zopet pri St. Maloju. Nemški vojaki so izkoristili skalnato ozemlje ter podporo obalnih baterij v polnem obsegu ter so zadali sovražniku s svpjimi protisun-ki stalne visoke izgube. Med drugim jim je uspelo, da so pri enem izmed zadnjih »vija,«. _____ protinapadov obkolili neko ameriško boj- du. Le pri Le Mansu pa so bili zelo I no skupino. Nasprotnik dovaža stalno no-aktivni. Sovražne sile so tu prodrle proti » ve sile ter ojačuje predvsem uporabo Berlin, 11. avgusta. V Normandiji so izvedle nemške čete v četrtek južno od Caena in južno od Vira protinapade proti prodrlim sovražnim silam. Čeprav meče Montgomery na področje vzhodno od Orne, ki postaj vedno bolj velikanski grob sovražnih oklepnikov, stalno nova ojače-nja, so morali Kanadci po hudih spremenljivih bojih zopet izprazniti več krajev na cesti Caen-Falaise. Sovražnikov pritisk je zaradi visokih izgub popustil. Kanadci niso mogli več napredovati. Zahodno od Orne je ležalo težišče bojev južno od Vira. Nad 100 ur se bijejo tu izredno srditi boji- Amcrikanci skušajo tu s stalnimi težkimi sunki streti levo krilo nemškega bojišča med Orno in Viro. Nemške čete pa vračajo udarce z vso energijo. Uspelo jim je, da so vrgle začasno med Virom in Gathimo prodrle sovražne sile zopet na njihove prvotne postojanke ter da so očistile starejše vdore. S tem uspehom so še nadalje utrdile nemško frontno izboklino med južnim koncem Severskega gozda in reko Selu-no, kjer divjajo prav tako hudi boji. Dalje proti jugu so Amerikanci ob Mayenni le obotavljaje tipali proti vzho- Obrambna bitka na vzhodu M brezuspešni sovražni probojni poskusi v Normandiji Silni boji pri Le Mansu, za Alencon in St. Malo — Nov uspeh naših podmornic — Strahovalni napad na strassburško katedralo — Razbiti ponovni sovjetski napadi in probojni poskusi na različnih delih vzhodnega bojišča Fiihrerjev glavni stan, 12. avg. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja! Jugovzhodno od Caena ter na obeh straneh Orne so bili z visokimi izgubami za sovražnika odbiti močni krajevni napadi. Na odseku južno od Vire— M o r t a i n a je nadaljeval nasprotnik ves dan s svojimi probojnimi poskusi. Zaradi takojšnjih naših protinapadov ni mogel na nobenem mestu doseči pomembnejše pridobitve ozemlja. Silni boji so še v teku. Severno od L e M a n s a se fe sovražnik ojačal in namerava z napadom proti severu suniti v hrbet naše glavne bojne črte. Za Alencon so se razpletli silni boji. Hrrbra posadka S t. Maloja ie tudi včeraj v ogorčenih bod-ročju prispevati k uspehu teh ukrepov. Berlin. Jutranji listi objavljajo sliko o prvem poskusu atentata na Fuhrerja. Na sliki vidimo Fiihrerja, bivšega generalnega majorja Stieffa in 3 vojake, ki so predvajali Fiihrerju dne 7. julija nove uniforme. Na razpravi se je izkazalo, da so nameravali atentatorji spraviti v prtljago teh vojakov bombo s tempira-nim vžigalom, ki naj bi uničila Fiihrerja in njegovo okolico. Berlin, DNB. je izvedel, da poročilo, ki so ga razširile britanske agencije in po katerem naj bi Amerikanci zasedli Chartres, ne odgovarja dejstvom. Stockholm. Ameriški admiral Ninitz je objavil, da so znašale ameriške izgube na Guamu dosedaj 7247 mož, med njimi 1214 padlih. Berlin, 12. avg. Mednarodni poročevalski urad poroča k obrambni bitki na vzhodnem bojišču: Napadi nemških ln madžarskih gorskih čet severno od Kar-patskega prelaza so tudi včeraj dobro napredovali. Boljševiki so bili z visokimi krvavimi izgubami vrženi preko svojih prejšnjih izhodnih postojank ter 60 pustili v rokah zavezniških čet razen številnih ujetnikov tudi velik plen orožja. Medtem ko je bilo na širokih delih Karpatskega predgorja včeraj mirno, so pričeli boljševiki zapadno od Sanoka ponovno z velenapadom v jugozapadni smeri. Ker so že pred par dnevi opazili zbiranje oklepniških in motoriziranih oddelkov, so lahko Nemci pravočasno pod-vzeli protiukrepe, tako da se jim je po večurnih težkih bojih posrečilo razbiti že pred nemškimi glavnimi postojankami boljševiški napad, ki jo bil izveden na široki bojni črti. Samo na skrajnem za-padnem krilu se je posrečilo Sovjetom zasesti nekaj kilometrov ozemlja. S takojšnjim protinapadom pa so nemške rezerve iztrgale boljševikom zopet velike dele pridobljenega ozemlja. Skupno je bilo tu uničenih 33 oklepnikov. Veleboji so se razvijali nadalje na sovjetskem vdornem področju pri Bara-novu, kjer so Sovjeti v poslednjih dneh zbrali močne oklepniška in motorizirane oddelke, da bi tu za vsako ceno dosegli z uporabo številnih elitnih oddelkov prodor proti zapadu. Včeraj se je z nezmanjšano silovitostjo nadaljeval sovjetski pritisk »proti obema nemškima zapornima postojankama, ki sta se nahajali na severu in jugu vdornega področja. Pri tem so morale biti južne zaporne postojanke umaknjene za 3 kilometre, ne da bi se Sovjetom posrefla nameravana ob-kolitev. Silni napadi boljševikov proti severnim nemškim zapornim postojankam so bili zadržani z odločnimi protinapadi, ki so dovedli do obkolitve in uničenja močnih sovjetskih bojnih skupin. Skupno so izgubili boljševiki na področju Baranova 19 oklepnikov. Tudi njihovi strelski oddelki so utrpeli zelo visoke krvave izgube. Dočim na ožjem področju Varšave ni prišlo nikjer do resnejših bojev, so izvedli boljševiki včeraj po več dneh prvič napade proti nemškim oddelkom, ki so se nahajali vzhodno od Varšave, ki pa so bili v glavnem razbiti že pred nemškimi glavnimi bojnimi črtami. Drugi napadajoči oddelki so bili s proti- sunkom vrženi nazaj na njihovo izhodne postojanke. Posebno težka jo bila obrambna bitka zopet severno-zapadno od lflalystoka, kjer so pričeli Sovjeti po dovozu nadaljnjih 3 strelskih divizij in močnih oklepniških oddelkov ter s podporo bojnih letal z vele napadom na ozki bojni črti. V trdih bojih, ki so trajali do poznih večernih ur, so Nemci končno zajezili sovjetski pritisk na nemškem glavnem bojnem polju. Naprej potisnjeni deli sovjetskih na-' padalnih klinov so bili z bočnimi proti-sunki prestreženi in uničeni. Nemška oklepniška skupina ki se ji je prejšnjega dne posrečilo ponovno za vzeti mesto Vilkoviški, je nadaljevala včeraj s svojimi uspešnimi napadi proti severu in severozapadu. Močno med seboj pomešani sovjetski oddelki se včeraj niso mogli več upirati odločnemu najia-du nemškega oddelka. Nemški uspeh je dovedel do precejšnjega skrajšanja bojne črte. Razen tega je bilo v dvodnevnih bojih uničenih ali zaplenjenih 69 oklepnikov in 61 topov. Popoln pomen obrambnega uspeha, ki so ga dosegli nemški grenadirji v bojih prejšnjih dni pri Rosijeniju, je razviden iz tega, da boljševiki včeraj niso bili več v stanju, nadaljevati s svojim velikopoteznim prodorom v smeri proti vzhodno-pruski meji. Skupno sta bila tu" uničena dva sovjetska oklepniška zbora s 413 oklepniki in številnimi topovi. Na severtiem krilu vzhodnega bojišča je bilo včeraj težišče obrambnih bojev severno od Dvine in jugozapadno od Pskovskega jezera. Medtem ko se je nemškim četam severno od Dvine posrečilo v glavnem odbiti sovjetske napade, so se razvili južno od Pskovskega jezera posebno silni obrambni boji. Boljševiki so pričeli tu z najmanj 10 strelskimi divizijami in 3 oklepniškimi zbori na širini 20 kilometrov z velikopoteznim pro-bojnim napadom. Ko se je Nemcem po večurnih bojih posrečilo razbiti gosto razporejene napadalne postojanke, se je končno v poznih popold. urah posrečilo nekaterim sovjetskim oklepniškim klinom vdreti v nemške črte, tako da so je moralo nemško vodstvo -odločiti za umaknitev svojih črt za več kilometrov. V novih glavnih bojnih črlah so se razvijali vso noč živahni boji, ki so se razplamteli v današnjih jutranjih urah z izredno silovitostjo veliko obrambne bitke. - . ••«■•. »hropanje nemških muzejev« Ženeva, 12. avgusta. Z ozirom na an-gloameriško obstreljevanje Florence in Pise, kjer so bili uničeni italijanski kulturni spomeniki prvega reda, si je drznil napraviti angleški časopis »Times« nesramen predlog, da bi Italijo v slučaju angloameriške zmage oškodovali s pošiljkami iz nemških muzejev v Dres-denu", Miinchenu in posebno v Berlinu. Te bogate zbirke italijanske umetnosti naj bi torej kratkomalo prepeljali v deželo, kjer so nastale. »Times« se podaja s takim predlogom na zelo nevarno področje, če bi prišlo morda komu na misel, da bj uporabil iste osnove glede zbirk britanskega muzeja. Medlem, ko no visi v nemških galerijah niti ena slika, ki ne bi bila pridobljena s poštenim kupom ali s prostovoljno podaritvijo, so se pritoževali — da o prejšnjih časih niti ne govorimo — na primer Egipčani in Grki, da so jih An-gloamerikanci v tej vojni oropali dragocenih umetnin kakor je to na primer parthenonski friz z Akropole v Atenah in več dragocenosti iz piramid. To je pa le del tega, kar so odvlekli Anglo-amerikanci s pomočjo angleških diplo- Amsterdam. Britanska poročevalska služba javlja, da so v četrtek zjutraj in zvečer padale leteče bombe na južno grofije ter r.a londonsko področje. Nastala je škoda, prebivalstvo jo imelo izguba, . matov in pod varstvom njihovih ladi jskih topov. Če bi bilo treba nadomestiti italijanske zaklade, potem pridejo v poštov le angloameriške zbirke; kajti Anglo-amerikanci nastopajo v Italiji kot uničevalci in roparji, medtem ko so se Nemci, kakor so to dokazali pred kratkim tudi pri Florenci, vedno kolikor mogoče trudili, da bi obvarovali dragoceno umetniške zaklade. topništva. Silovitost bojev narašča od ure do ure. Letalstvo je poseglo v boje na vseh žariščih zlasti pri Brcceyju, Mortainu in Le Mansu. Borbena letala so bombardirala sovražne kolone ter so uničila številna z oskrbovalnim materijalom natovor-jena vozila. Na morju se nadaljujejo boj proli sovražni oskrbovalni mornarici. Oddelki bojnih letal so zažgali v Seinskem zalivu 4000 ton veliko prevozno ladjo. Pred Le Havrom so opazili v poznih večernih urah eksplozijo neke nadaljnje sovražne ladje. Dim sc jc dvigal več sto metrov visoko v zrak. Verjetno je šlo za petrolejsko ladjo, ki je gorela nad eno uro. Resno svarilo Stalinovo geslo, da hoče zgraditi komunizem samo v eni državi, v SSSR je zgolj agitacijsko geslo za tuje, zlasti za demokratske države. V resnici pa so najožji Stalinovi sodclavci že večkrat nedvomno izjavili in to je tudi jasno razvidno iz obrisov njegovih sedanjih načrtov, da je Stalin najzvestejši izvrševalec Trockijevega programa in priganjač svetovne revolucije. Stalin je prepričan, da je sedanja svetovna vojna tista vojna, o kateri je dejal Lenin, da se bo v njej porodila svetovna revolucija. Moskovski mogočnjaki gledajo popolnoma hladnokrvno na dogodke, Kakor so morali v SSSR milijoni delavcev in kmetov leta in leta noč in dan opravljati najbolj suženjska dela v veliki bedi in pod stalnim nečloveškim pritiskom, samo da so kovali orožje za to vojno, tako naj bi ljudstvo drugih držav omamljeno z zapeljivimi komunističnimi gesli, ki se ne bodo nikdar izvedla, ustvarjala pogoje za boljševi-zacijo sveta. Želja Moskve je, da bi ljudstvo različnih narodov samo uničevalo svoje narodno imetje, svojo industrijo, svoje prometne zveze, svoje kmetijske pridelke, svoje kulturne ustanove. Če bodo namreč ljudstva v samouničevalncm besu popolnoma razdejala svoja visoko razvita narodna gospodarstva, te bodo iztrebljene vodilne plasti razumništva in če bodo ljudske množice oropane vodstva z najbolj krvavim nasiljem potisnjene k tlom, bi bilo lahko delo, te narode brezpogojno podvreči po svetovni nadvladi hlepeči moskovski vodilni klild. Šele, če poznamo to ozadje, lahko razumemo, zakaj boljševiki po raznih krajih in med različnimi narodi organizirajo ter plačujejo tolovajske tolpe, ki tako blazno delajo proti interesom svojih lastnih narodov. Potem tudi lažje razumemo razne novejše politične dogodke, med katere spada zlasti neuspeli obisk poljskega begunskega ministrskega predsednika Mi-kolajczyka v Moskvi. Moskva hoče čisto jasno uničiti enkrat za vselej poljski narod in si ga podvreči. Pri tem prav nič ne gleda na sredstva ali na obzire v svetovni javnosti. Mikolaiczyka povabijo na obisk v Kremelj, da bi svet malo uspavali, medtem pa za bojno črtvo razorožu-jejo, zapirajo in pobijajo poljske vojake in častnike. Stalin torej na vsak način brez ozira na levo aH desno stremi po uničenju vseh poljskih narodnih elementov, s tem pa po uničenju Poljske in po popolni boljševizaciji poljskega naroda Takšno usodo, ki je sedai zadela Poljsko, so Sovjeti pripravili tudi za ostale narode, pa naj se imenujejo Finci, Estonci, Romuni, Francozi ali Angleži, za vsakega takrat, ko bo ugodna priložnost in po zanj primerni taktiki. Neposredno ogroženi evropski narodi so spoznali to nevarnost in se ji po svojih močeh upirajo. Pri tem jih podpira močna nemška vojska, ki je danes edina sposobna odvrniti boljševiško nevarnost, ki se oprta na orožje vali proti zahodu. Na žalost pa niso spoznali te nevarnosti tisti, proti katerim je konec koncev najbolj naperjena in jo sedaj celo podpirajo ter si tako sami zapenjajo vrv okoli vratu: Angleži in Amerikanci. Toda to je njihova stvar in jo bodo nekoč tud' sami morali bridko obžalovati. Nas pa predvsem zanima naša usoda in naše svobodno narodno življenje, ki bi ga boljševizem zadušil in zato se zanašajoč na božjo pomoč in na lastne sile na domačih tleh z vso odločnostjo borimo proti brezbožnemu in protinarodnemu komunizmu, ki ne sme nikdar zmagati v našem narodn. Poljski nrimer pa je dovolj resno svarilo za nas in za vse druge. Zemljevid k bojem v Franciji Stran Q »SLOVENEC*. necfeSft. t5.«»gr«fa Št 181 čemu je Turčija prekinila odnose z Nemčijo Berlin, 11, avgusta. O prekinitvi turških odnosov z Nemčijo piše glavni urednik inozemske službe nemškega poročevalskega urad dr. Ilermann Rau: Turčija je ravnala te dni pri prekinitvi odnosov z Nemčijo kot neplavalec, ki zaradi bojazni, da ga bodo vrgli v vodo, končno sam skoči vanjo. Vlada in narod v Turčiji nista bila o ničemer bolj prepričana, kot o tem, da se je treba v interesu njihove dežele čimbolj izogniti spopadu med velesilami. Dobro vesta, da pri sedanjem razvoju orožja in vojaških sil vojaško skoraj nič ne pomenita in sta v ta namen tudi vedno uporabljala gornji argument, s katerim sta se skušala izvijati angleškemu pritisku. Ker so bile simpatijo političnih krogov v Turčiji bolj na strani anglosaškega tabora, toda nujnost obstoja Nemčije kot velesile so pojmovali Turki kot nujnost. Turtšiki narod sploh ne pozna sovraštva proti Nemčiji kot čuti obratno nemški narod napram turškemu spričo ugodnega razvoja zadnjih desetletij odkritosrčno prijateljstvo. Kar se pa tiče nemškega boja proti boljševizmu, pa gotovo v nobeni drugi deželi niso tako molili za zmago nemškega orožja, kot v posvetni Turčiji. Zakaj vsakemu Turku je jasno, da je nemška vlada ob priliki Molotovega obiska konec leta 1940 odklonila sovjetsko zahtevo po morskih ožinah. Celo kot hudi an-glofili veljajoči Turki so izjavili Nemcem v Ankari popolnoma prostovoljno in ne da bi jih kdo silil, da zelo dobro vedo, da se l>ore nemški vojaki v Sovjetski zvezi tudi za Turčijo. Čemu potem ta odločitev proti Nemčiji, ki si je v Ankari niso želeli, ker so jo na podlagi vsega položaja občutili naravnost kot nesmiselno? Tozadevna Sa-radžoglova izjava in uvodniki turškega tiska ne povedo ničesar. Njihovi argumenti so slabi in večinoma tako v nasprotju z dejstvi, da se v Turčiji sami dobro zavedajo, da se v svetu ne bodo z njimi resno bavili. Kdor ne delft niti prostovoljno in niti zaradi svoje moči, nmpak bi rad. da bi izgledalo, kot da tako postopa in pri tem noče imenovati vzroka za svojo odločitev, pri kateri mu ni prijetno, je vedno v zadregi. Dejanski vzrok turške odločitve namreč ni prav nič-,v zvezi z Nemčijo. Iskati ga je treba v tem, da ie turško državno vodstvo zaradi prehitrega precenjevanja sedanjih vojaških dogodkov izgubilo sposobnost za hladno presojanje. Ako tio-čemo popolnoma odkrito govoriti, predstavlja najvažnejši moment turške politike skrb pred Sovjeti in njihovimi pohlepi po zahodnem Sredozemlju, prednje - azijskem in bližje-vzhodnem področju. Rešiti se skuša na ta način, da bi se »še pravočasno« postavila na stran Anglije in se tako z njeno pomočjo zaščitila pred angleškim zaveznikom, Sovjetsko Rusijo. Pri tem je zanimivo, kako malo dejanskega zaupanja uživa v resnici Anglija v Turčiji. Britansko izdajstvo Poljske gotovo ni imelo nikjer tako hudega vpliva, kot prav v turških krogih v Ankari. Toda čeprav so se morali prepričati, da je Anglija odstopila in morala odstopiti sovjetskemu vplivu vso severno, srednjo in južno vzhodno Evropo, pa vendar upa- i'o na močnejši angleški odpor tam, ;jer se neposredno pričenjajo britanski sredozemski interesi. Vojaško sicer ne pripisujejo Angliji nikakih večjih možnosti, a zato računajo z angleško diplomacijo. To se pravi, da vtikajo pred proletarsko grobostjo sovjetske politike in sovjetske diplomacije glavo enostavno v pesek. V turškem tisku, ki je za enkrat prisiljen, da piše uvodnike o prekinitvi odnosov z Nemčijo, a se pri tem ne more baviti z bistvom stvari, često trdi, da je odločitev ankarske vlade vzbudila v Nemčiji vznemirjenje! Ne vemo, čemu naj bi se to zgodilo. Nacionalistična Nemčija se je svoječasno v skladu s svojo nalogo, da drži bolj-ševiško nevarnost čim dalj od Evrope, pri zahtevi Molotova po sovjetskem oporišču v Turčiji postavila sama za t« prijateljsko državo. Nemiški narod se sedaj nad tri leta bori in krvavi za Evropo in proti ogrožanju z vzhoda. Turčija se mu je zahvalila s prekinitvijo odnosov in s prestopom na sovražno stran. Za nas je to sicer bolj njihova zadeva kot naša, oziroma zadeva boljševikov in Angležev. Ni nemška usoda, temveč turška, da leži Turčija na prostoru, na katerem se da pot na vzhod v najširšem smislu besede odpreti ali pa zapreti. Zavraten umor vrlega Slovenca Stalinovi slamnati možje Ameriški lfest obsoja Rooseveltovo klečeplazenje pred Stalinom Ženeva, 12. avgusta. »San Franoisco Examineir« piše v nekem članku med ostalim: »Vsakemu mislečemu Amerikancn je vedno bolj jasno, da podpira Sovjetska rveza povsod v Evropi komunistične slamnate nvaže, da bi a tem pripravila »mar«, ki bo breadvomno sovjetski miT, če se bo nadaljevalo Roceeveitovo, Hullovo ln Churchillov© klečeplazenje pred Stalinom. Pred francosko posvetovalno skupščino v Alžiru je izjavil de Ganile e Stalinovim cinizmom, da dogovori mod Darlanom in Clarkom, na katerih sloni vojaška avtoriteta zaveznikov v severni Afriki, Francije ne vežejo več. Ce govori de Gaulle o Franciji, misli na samega sebe. Kakor je videti iz uradnega moLka ameriške vlade in angleškega zunanjega urada po tej de Gaulleovi izjavi, se tako Združene države kot tudi Anglija boje od dc Gaulla zahtevati pobližnjo izjavo in to enostavno zaradi tega, ker bi lahko »ljubljena in silna Rusija« (to so besede de Gaulla) rekla svojemu mogočnemu demokratičnemu zavezniku: Roke proč od mojega ljubljencal Izredna naglica, e katero Stalin poslavlja komunistične zaupnike, je poudarjena tudi z dejstvom, da je istega dne, ko je de Ganile sporočil 6voje zahteve zahodnim velesilam, podal tudi Tito izjavo, da »bi labko bila razširjena njegova vojska«. To »razširjenje« je nov dokaz, da eo pripravljeni komunisti na povelje Moskve v bivši Jugoslaviji uvesti nasilno sovjetski režim. Titovo ozadje je sto odstotno rdeče. Od leta 1917 do 1920. je bil v Trockijevi armadi. Ko ee je vrnil na Hrvaško so ga kot komunista zaprli. Kakor je to Danied do Luci od agencijo »As60ciaited Press« v oktobru leta 1943. sam videl, so nosili Tito in njegovi spremljevalci rdeče zvezde na svojih čepicah, nadalje so nosili znake srpa in kladiva tor pozdravljali a stisnjeno pestjo. Tito je ravno takšen slamnati mož Stalina kakor de Gaulle. Da Gaullo-va krilatica je: »Osvoboditev Francije I« V reemici je njegova namera izročiti Francijo boljševiški Rusiji. Titova krilatica je: »Svobodna Jugoslavija!« V resnici hoče tudi om izročiti svoj narod tiraniji, ki je ravno taiko velika kot v Sovjetski zvezi. Tragično pri tem je (tragično zato, ker lahko dovede do nove vojne) naše uradno molčanje ter naša dejanska pritrditev glede de Gaullea in Tata. Tega ponižujočega klečeplazenja pred Stalinom in njegovimi slamnatimi možmi ne mo.-e odobravati noben Anverikanec razen Rooseveltovih rdečkarjev, ki jih vodijo PeaTl Bro\vder, Isra©l Amtei ter ostali.« Roosevelt se gre odločnega moža Vigo, 11. avgusta. Reuter poroča, da je preživel predsednik Roosevelt 3 dni v Honoluluju, kjer je obiskal tamkajšnje naprave in imel vojaške posvete z generalom Mac Arthurjem in admirali Nimitzem, HaLsleyem in Lea-hyjem o bodočih vojaških nastopih na Pacifiku. Reuter podaja nato pravo pravcato dvorno poročilo o razgovorih ameriškega predsednika, v katerem ni po-TiEubii omeniti, da je Roosevelta pri njegovem prihodu v luko pozdravilo 19 admiralov in 15 generalov. Nato poudarja Reuter posebej, da je Roosevelt zahteval brezpogojno kapitulacijo Japonske. Svojih načrtov in rezultata svojih posvetovanj sicer ni podrobno objavil vendar je izjavil, da so je posvetoval o novih ofenzivnih načrtih. Vsekakor ni omenil, kdaj se bodo ti načrti uresničili. Opazovalci posvetovanj so mnenja, da je dal Roosevelt Mac Arthurju povelje, naj udari na Filipine. Vsem četam na južnem j Pacifiku je poslal svoje osebne pozdrave ter se je zelo hvalil z ogrom- l nim povečanjem pacifičnega, brodovja in z močjo ameriške mornarice. Vse preveč jasno je, da ima poročilo o Rooseveltovem potovanju v Ho-nolulu le ta namen, da bi prikazalo Roosevelta kot močnega moža in mogočnega vladarja. V Rooseveltovih krogih smatrajo očividno kot potrebno, da obdajo ameriškega predsednika za bodoče volitve z gloriolo uspešnega državnika. Zastopnik japonskega informacijskega urada Iguči je takoj pravilno poudaril ves ta reklamni hrušč ter je pripomnil k Rooseveltovim izjavam, da so zgolj propagandistično in politično orodje v zvezi s predsedniišlkimi volitvami. Rooseveltovi gostobesedno-sti je podal Iguči primeren odgovor, ko mu jc zagotovil, da bodo Združene države, ako bi se upale približati Filipinom, naletele na silno moč Japoncev in Filipincev, ki se bodo brez dvoma borili ramo ob rami z Japonci, da bi branili svoje otočje pred sovražnikom, ki jim je doslej vedno le z besedami zagotavljal svobodo. Vatikan zamkuje Milan. Kakor javljajo iz Rima, Je izdala uradna vatikanska časopisna služba v petek naslednjo izjavo: »Tu ni ničesar znanega o poročilih, da je sovjetska vlada predlagala skupno akcijo med Moskvo in Vatikanom glede povojnih problemov v moralnem in socialnem oziru.t Nov španski zunanji minister Madrid, 12. avgusta. Državni šef general Franco je imenoval dosedanjega španskega veleposlanika v Viehyju Jono Felixa de Lequorica y Erquic.ia z,n zunanjega ministra. Novi zunanji minister je prisegel v petek v letni rezidenci Caudilla. Šerife knjige Slov. knjižnice! Konrtmislični zločinoi, ki s svojim terorjem in ogabnimi umori seje jo po naši zemlja sovraštvo, so zakrivili nov zločin nad slovenskim poštenjakom. 62 letni trgovec in posestnik v liovcu Izidor Ostan je bil umorjen na travniku, ko je kosil. Bil je odločen Slovenec, grajal Je zločinski teror komunističnih tolovajev, kakor mora grajati njihovo delo vsak pošten človek. V teku svojega življenja je užival spoštovanje vseh važčanov in poznali so ga v bližnji in daljni okoli ai kot poštenega krščanskega Slovenca. Ko je komunizem začel aejaiti svoje zlo seme po naši zemlji, je tudi on bil prepričan, da je obstoj slovenskega naroda in ohranitev njegove kulture možna le, ako se stre zločinski teror komunistov. Bil je na strani tistih, ki bijejo težak boj protd tolovajem in njihovian sodelavcem, proti tistim, ki hočejo zadušiti poštenost slovenskega naroda in njegovo kulturno tradicijo. Vedel je, da more le nesebično delo za narod, ljubezen do bližnjega in pomoč potrebnim zatreti zločinstvo, ki taiko kruto ugonablja slovenski živelj v svojih zlo- činskih namerah. Za svoje prepričanje je moral umreti, daroval je evoje življenje za boljšo bodočnost našega naroda in njegova žrtev prav gotovo ne bo zaman. Vei, ki so zvedeli za ta ogaben zločin, so se zgrozili nad njim, saj 60 poznali tega kremeni/tega poštenjaka, ki J« v svojem življenju storil le tisto, kar mu je narekovala krščanska poštenost. Se bolj so spoznali, da so zahrbtnost in strabopetnost, umori in teror sredstva, s katerimi ee bojujejo od tujih zločinskih sil podpirani tolovaji in narodni izkoreninjenci proti poštenosti in urejenosti. Čepraiv se jim včasih posreči iztrgati iz vrste odločnih in poštenih ljudi žrtev, je vendar njihov boj brez-smiseln, saj prav a svojimi zločini potrjujejo, da njihov »družabni sestav«, ki obljublja »enakost in svobodo«, prinaša le smrt, bedo, žalost in sovraštvo. Žrtev Izidorja Ostana bo zapisana med žrtvami borcev, ki se niso bojevali le za obstoj lastnega naroda, ampak za obstoj vse človeške kulture. Tolovaji naj ee zavedajo, da jih za vsak njihov zločin čaka kazen, ki jiim ne bo ušla. Spori TENIŠKO PRVENSTVO LJUBLJANSKE POKRAJINE V četrtek »večer je bilo izvršeno žrebanje tekmovalnih skupin za teniško prvenstvo Ljubljanske pokrajine, ki Ka organizira SK Ilirija na svojih igriščih pod Ce-kinovim gragom. SpTičo velikega odziva najboljših ljubljanskih teniških Igralcev bodo borbe za najboljša mosta izrodno zanimive ter Je pričakovati odličnih nnstopov ln borb. Igral-oi so se temeljito pripravili ter nostrpno pričakujejo pričetka tekmovanja. Tekmovanja se lidoležujejo člani SE Ilirije in ZSK Hormosa, katerega mladi teniški odsek je na zadnjem turnirju mnogo doprinesel do poživljenja teniškega športa in katerega mladi zastopniki so se odlično uveljavili. Mlada hermežanska mladinska ekipa je strnjeno zasedla prva štiri mesta in je brez dvoma tudi tokrat velik favorit za mladinsko prvenstvo. . Veliko število ndoleženoev je dokaz, da je zadnji herinežsnski turnir poživil teniško delovanje ter jc zabeležiti občuten vzpon in napredek teniškega športa. Uverjemi smo, da bo ta turnir še bolj poživil delovanje teniškega šport« in pridobil še mnogo no. vih, navdušenih pristašev teniškega športa. Najbolj zanimiva srečanja bodo danes okoli 10, ko bo odigran semifinale vseh skupin. V teh srečanjih se bodo sestali favoriti in aapirantl za prva mesta ki bodo borbe Uredno ogorčene. V današnjih popoldanskih urah pa j« na sporedn finalno tekmovanje vseh skupin. Najprej nastopijo ob 15 mladina in gospodje kategorije B: ob 16 dame tn gospodje; ob 17.30 pa je na sporedn najbolj zanimivo srečanje: finale gospodov r dvoje. Ta Igra bo najbolj zanimiva. Brata Smerdu, zma-govaloa na zadnjem turnirju, sta favorita Ln bosta na vsak način skušala obdržati naslov prvakov gospodov v dvoje v svojih rokah. Za zmagovalca v tem tekmovanju je poklonil g. Slavko Leajak dva lepa pokala. * Srečanje med finalistoma tekmovalne skupine gospodje kategorije B, ki na zadnjem turnirju ni bilo odigrano, ker je moral g. Štular nujno odpotovati, je bilo izvedeno v sredo popoldne. V srečanju med Btutarjem, članom 2SK Hermesa, in T. Gradišnikom (SK Ilirija) je zmagal Stular v treh setlh, ln sicer 7:5, 1:8, 6:5 ter si pridobil naslov zmagovalca tekmovanja gospodje kategorije B. Iztok t Vit. Danes dopoldne ob pol 1( bosta navodona kluba odigrala prijateljsko — trening tekmo na igrišču Ljubljane. Obe moštvi pripravljata svoje najboljše igral-oe na bližnji nogometni turnir, ki ga bo priredila SK Ljubljana ln na katerem bodo sodelovali vsi ljubljanski nogometni klubi s svojimi najboljšimi moštvi. Današnja tekma bo imela namen, pripraviti i eno i druge na te predstoječe tekme. Ob pot I pa bodo nastopili najmlajši Iztoki proti najmlajšim Ljubljančanom. Videli bomo kako igra naš bodoči nogometni naraščaj. Prijatelje nogomsUt vabimo, da pridejo na igrišče Ljubljane. 8D Iztok. Prosim vse lgraloo I. moštva, da pridejo danes do t zagotovo na igrišče LJubljane, kjer bodo odigrali prijateljsko trening tekmo s SK Vičem. Prosim sigurno in vsi I — Načelnik. Stockholm. Britanski prosvetni nrad so sedaj izpremenlli v ministrstvo. Uradov predsednik je postal prvi britanski prosvetni minister. Sofija. Princ Ciril je sprejel hrvaškega poslanika v Sofiji Ašimoviča, ki mu jo izročil red krone kralja Zvonimira z zvezdo in meči, s katerim je odlikoval Poglavnik princa Cirila. Amsterdam. Britanska poročevalska služba javlja, da je Imenoval predsednik begunske poljske vlade v Londonu dosedanjega člana izvršnega odbora poljske socialistične stranke Tliomasza Ar-tiszewskega za začasnega poljskega predsednika. Beograd. Nek britansko-severnoame-riški bombniški oddelek jo bombardiral vas Alibunar v bližini Vršaca v Banatu. Bombe so porušile ali pa težko poškodovale številne hiše. iniujtA altov o; P. n. Konzorcij ..Stoverca" Ljubljana Dne 19. Junija 1944 se Je moj mož Stanovnik Anton na delu na Verdu smrtno ponesrečil Ker je bil slalni naročnik »Slovenca", mi je bila takoj izplačana smrtno nezgodna podpora v znesku Ur 3.800 - za katero svoto je zavaroran vsak reden naročnik »Slovenca". Za uvidevnost ter takojšnje izplačilo se konzorciju »Slovenca" toplo zahvaljujem, posebno iz ozira, ker mi je bila podpora v nesreči v veliko pomoč. Naročite se na »Slovenca", ki Vam bo v nesreči tudi v gmotno oporo! V Borovnici, dne 28. Julija 1944. Stanovnik Frančiška, Borovnica št. 123 Kulturni boljševizem .(Nekaj pogledov v preteklost). So svetovni nazori, kot sta na primer katoliški in komunistični, ki nimajo v nobeni stvari nič skupnega. Kako se torej moreta katoličan, ki je res katoličan, in komunist, ki je res komunist, združiti, da bi se borila za skupne Ideale? Če si je še mogoče zamisliti, da bi katoličan in komunist skupaj tlakovala cesto ali gradila nasip (tu odmislimo komunistično taktiko, ki izrablja vsakršno sodelovanje, in papeževo prepoved katoličanom, da sodelujejo s komunisti in s komunizmom v vsaki stvari), pa prav gotovo ni mogoče, da bi sodelovali katoličani in komunisti na katerem koli kulturnem področju. Nekoliko drugačno, kot je razmerje med katolicizmom in komunizmom, Je razmerje katoliškega svetovnega nazira-nja do drugih svetovnih nazorov. Gotovo, tudi tukaj n) nobene skladnosti v celotnem idealu različnih svetovnih nazorov, tudi tu ne moro nriti nikdar do pomir-jenja, kaj šele do* združitve med katoličani in pripadniki nekatoliških nazorov v boju za skupne dokončne cilje. Možna pa je sprava —5 no kompromis, temveč začasno pomlrjenje — v nekaterih stranskih zahtevah, ki se lahko kdaj krijejo, čeprav je končni ideal različen. Toda vsakdo, ki si prizadeva, da bi dosegel začasno pomlrjenje, se mora zavedati, da je njegova naloga čisto časovna in enkratna, da si prizadeva le za ustvaritev prehodnega stanja. Mogoče je sicer, da je kdaj ustvaritev prehodnega stanja, začasne koalicije, neobhodno potrebna, kot je na primer potrebna koalicija vseh, ki niso komunisti, proti totalitarnemu napadu komunizma na vse najvišje kulturne vrednote. Vendar tal-a koalicija ne pomeni kompromisa, popuščanja v načelih, in kdor hoče ustvariti na kulturnem področju v kulturnem boju uspešno, iskreno koalicijo, mu mora biti pred očmi razlika v idejnih pogledih in mora vedeti, da je njegova naloga začasna. Ce pa si kdo zamišlja svojo vlogo kulturnega iz-mirjevalca kot stalno, v vseh okoliščinah neizogibno potrebno, če hoče biti vedno in povsod pomirjevalec idejnih nasprotij ne glede na vsebino Idej, je njegov ideal vreden pomilovanja. Tak giasnik idejnega premirja je podoben mirovnemu sod- Iz Trata Albert Emmerich bo v soboto, 12. avgusta priredil pevski večer za nemške vojake. Emmerich je znan pevec, saj jf gostoval že v neštetih mestih, najbolj j ga bodo poznali nemški vojaki, kater' je v času vojne priredil že nešteto le in prijetnih pevskih večerov. Koncerti tržaških umetnikov. V zac njem času je skupina tržaških glasbeni umetnikov, ki jo sestavljajo Rajmund Bot teghelh, Turrido Bertotti, Marij Tomme sini, Conchita Mioni, Bruna Vecchie Renata Artico in Marta Harlan s pian stom Mirom Lozijem, priredila več same stojnih konoertov v Gorici, Gradežu in Vidmu, kjer je žela velike uspehe. Del dobička je bil namenjen za dobrodelne ustanove. Čez par dni bo ta umetniška skupina gostovala v beneškem gledališču »Malibran«, nato pa bo v začetku septembra priredila koncert v tržaškem gledališču Rossetti. Takrat bo sodeloval tudi Tito Schipa in veliki orkester. 600 lir fi Je zmanjkalo. Neka ženski je kupila šop cvet,a pred pokopališčem pri sv. Ani, katerega je nameravala položiti na grob umrlega svojca. Na pokopališču pa je opazila, da ji je izginilo iz torbice 600 lir. Odšla j« k prodajalkam cvetja, ki so ji poveda'e, da 60 videle moškega, ki je pobral denar na tleh in potem odšel. Najbrže ji je denar padel iz torbice, ko je plačevala cvetje. Ker j« pri bombnem napadu ostala brez strehe in je ta denar njen edini prihranek, upamo, da bo tisti, ki je denar pobral, toliko pošten, da ga bo prinesel nazaj in oddal cvetličarki, pred katere stojnico ga je pobral. Nesrečo. Gospa Nerina Čemilog v Ro-janu je odšla po vodo k bližnjemu vodnjaku in je pustila doma triletno hčerko Lucijo, ki se je v svoji otroški radovednosti približala oknu in se nagnila čezenj, pa je izgubila ravnotežje in padla na cesto. Dobila je težje poškodbe m so jo takoj odpeljali v boinišnico. — 15 letni mehanični vajeneo Arnald Ščuka je na ladjici, ki je plula ob obali, padel v pod-palubje in st pri padcu poškodoval levo roko ter dobil tudi poškodbe na glavi. Iz Gorice Podpore svojcem padlih v vojni. Da svojci tistih, ki so padli v sedanji vojni, ne bi ostali brez vsakršnih sredstev zaradi smrti skrbnika, je Vrhovni komisar za Jadransko primorje odredil, naj jim bo, dokler ne bo določena pokojnina, plačana dnevna podpora po tozadevnih zakonih. Dolžnost županov in komisarjev prefektur je, izpolniti to odredbo. Umetniška dela bodo spravili na varno. Ne le dolžnost oblasti, ampak dolžnost vsakega posameznika, ki je v posesti umetnin, je, da jih varuje in v seda-njem času 6pravi tudi na varno, kajti zavarovanje proti ognju in tatvini mu umetnine ne bo vrnilo. Vojna teče svojo pot, alarmi se vrstijo in umetnine so tudi v nevarnosti. Zato so v goriškem gradu pripravili prostore, v katerih hi bile umetnine na varnem. Zasebni lastniki slik in kipov ter drugih umetnin bodo zato mogli izročiti te občinskemu upravniku, ki bo poskrbel, da jih bo spravil v varen prostor. Pred štirimi leti ukradeno kolo se je vrnilo. Avgust Bizjak, ki čuva kolesa na Corso Muti, je doživel čuden dogodek. V novembru 1940 mu je dala v varstvo svoje kolo 231etna Emilija Komljanc. Ko se je vrnila po kolo, ga ni bilo več in Bizjak ji je moral dati 800 lir, kolikor je bilo takrat kolo vredno. Bilo je skoraj novo in črno pleskano. Pred par dnevi pa Je pripeljala neka ženska modro pleskano kolo in ga je izročila Bizjaku v varstvo. Ker sama ni imela časa, ga je prosila, naj ji on popravi gumijasto cev. Čimbolj je Bizjak ogledoval kolo, tembolj je spoznaval, da je to prav tisto, za katerega je moral plačati pred leti iz svojega žepa 800 lir. Ko je prišla ženska spet po svoje kolo, je odpeljal vse skupaj na kvesturo. Prijava krompirja. Vsi pridelovalci krompirja morajo najkasneje 5 dni potem, ko so krompir pobrali, prijaviti množino pridelka pristojnim občinskim uradom. Truplo v Soči. Pod železniškim mostom čez Sočo so v sredo popoldne našli truplo mladega fanta, katerega istovetnost še niso mogli ugotoviti. Živilski trg v Gorici je dobro založen z zelenjavo. Tudi sadja jo dovolj, tako je veliko breskev in tudi marelice prodajajo. Veliko je jabolk fh hrušk, smokve pa so že preveč dozorele, zato jih ne prinašajo več toliko na trg. V trgovinah s sadjem je naprodaj že grozdje, katerega pa na trgu še ne prodajajo, ker nima še pravega okusa, saj je še prekislo, ker je prekmalu obtrgano. niku, ki hoče doseči pomiritev strank za vsako ceno, ne da bi si bil na jasnem o pravici in pravičnosti. Podoben je poklicnemu mešetarju, ki se ponuja za posredovalca povsod in prepričuje pogodbenike, da bodo imeli vsi dobiček iz pogodbe, za katere sklenitev posreduje on In zamisel (PEN-kluba se Je močn< približevala podobi mirovnega sodnika ki nima pravega pojma o pravičnosti, d£ je ne primerjam z vlogo poklicnega me-šetarja. Gojiti splošno strpnost, to jc preveč pasivna vloga, da bi mogla organizacija književnikov ostati samo pri tem kaj šele, da bi mogla s takim delom vzpostavljati poteptane ideale človeštva kot so mnogi upali. Kakršno strpnost sc imeli v mislih oni, ki so postavljali program PEN-klubu? Nasproti komu ali nasproti kakšnim idejam strpnost? Do katere meje in v kakšni obliki strpnost? Strpnost in napredek sta, kot vidimo, čisto prazni formuli, ki jima daje vsakdc drugačno vsebino. Težko se je združiti na podlagi praznih formul, v borbi z" nedoločene ideale. In četudi kdaj pride do take združitve, to ne more ostatj za trajno, ker se bo vsakdo trudil dati praznim formulam vsebino, ki Je njemu po volji, in bo iz tega prizadevanja nf-stal boj, .(Dalje-i * K • st. m »SLOVENEC«, nedelja, ll. nvguFtn 1041. Rlmn ^ Čez mine skozi zasede v nož Domobranci na oklepniku noč in dan na straži Viden dokaz propadanja domobranci emo na svoj oklepnik a ponosni, saj smo z njim prizadeli etemu sovražniku našega naroda že marsikatero bridko uro. — Povabimo vas za eno noč na izvidniško potovanje s grosupeljskim oklepnikom. Noč na oklepniku Večeri se. »Pripravno stanje za ;bor!« se glasi povelje in kmalu nato: »Zbor!« Na vrat na nos pograbiš puško in opasač in v nekaj skokih si iz prvega nadstropja že na prostem. Na tiru zraven pralnice sika lokomotiva oklepnika. Ko so fantje pripravljeni, se sliši povelje: »Na svoja mesta!« Kratek topot okovanih čevljev čez grušč in tramove med tiri — in bunkerji na oklepniku so zasedeni. Tudi signalist je že na svojem mestu in že daje strojevodji znak za odhod. Nekaj sunkov pare iz lokomotive in oklepnik drsi počasi v noč. Pa nihče ne pričakuje, da se bo hitrost zvečala, kajti vsi vemo: previdnost je mati zdravja in celih udov. Kmalu smo izven mreže; pogovori po bunkerjih potihnejo, fantje se zamislijo: Bog ve, kaj jim lebdi pred očmi. Morda spomini, morda pričakovanje, a marsikdo gotovo misli na njive, na polja, ki sanjajo ob progi, mnoge neizorane in neposejane; morda kdo sliši njihov klic po zagorelih, močnih rokah, ki bi čez lehe vodile plug, pa sedaj v pričakovanju počivajo na mrzlih prožilcih strojnic in petelinih pušk, ker. je tako velel domovine ukaz. Svet olj progi polagoma vz.va-lovi, skozi temo se razloči, da prihajamo v sotesko. Pobočja so ji porasla z grmičjem, iz vasi onstran tunela se sliši močno lajanje psov. Skromen razgled se nam nenadoma zapre. Nepredirna tema nas objame, slišimo samo šuin lokomotive in enakomerne udarce kolesja ob tračnice, v tunelu smo. Oklepnik v akciji Kmalu je zopet mogoče razločiti nied taktom koles lajanje, ki prihaja iz vasi, in ko smo že izven tunela, se nekdo šali: Zopet bo pika-poka. Borec na desni odvije vijak na težki strojnici, da jo bo lahko po potrebi usmerjal; in zopet je vse tiho, le lokomotiva enakomerno sopiha. Kar naenkrat pa »tresk!«, rezka detonacija pretrese ozračje in vlak se sunkoma ustavi. Mina... spredaj... zadaj? — Toda Pomožne sile komunizma na delu »Strategija se bavi z vprašanjem glavnih sil revolucije in njihovih rezerv. Menja se s prehodom revolucije iz ene stopnje v drugo, ostaja pa v temelju neizpremenjena ves čas dane stopnje.« (Stalin, Temelji leni-nizma.) Komunistična taktika ponujane roke in enotne fronte je v bistvu le nabiranje in uporaba pomožnih sil komunizma. Dokler se komunisti ne čutijo dovolj močni, da bi lahko sami stopili pred javnost, se poslužujejo na videz nevtralnih krink. Ce doživljajo uspehe, se pokažejo v javnosti. Kadar doživijo poraz, pošljejo v boj spet svoje zaveznike, rezerve. To dni smo lahko opazovali, kako so komunisti poslali v boj svojo rezervo, v upanju, da bi opravila zanje koristno delo bolje, kot bi ga lahko opravili sami. Pisci nekega podtalnega lističa priznavajo, da so bili člani Osvob. fronte, pohvalijo se celo, da so dali glavno moč komunističnim tolpam. Pravijo pa, da se zdaj borijo proti komunizmu. Pisanje teh ljudi o borbi proti komu nizmu ne more biti iskreno. Saj isti listič obsoja protikomunistični tabor, češ »da se je moral spustiti na nivo komunistov — v medsebojno pobijanje«. Kdor oboroženo narodno samoobrambo pred krivičnim napadom komunizma obsoja in jo odklanja prav tako kot krivični napad, nima pravice govoriti, da se bori proti komunizmu. Kdor še danes odklanja oboroženo borbo proti komunizmu, ne more imeli čistih namenov. Tako pisanje bi 6i mogel kdo razlagati kot samo vojno dobičkarstvo. Ljudi, ki so stali tri leta našega velikega boja ob strani, bi upravičeno imeli za vojne dobičkarje, ki se danes vmešavajo v tihi nadi, da bi po vojni čistih rok prišli do visokih mest. V resnici pa gre tu za mnogo nevarnejši pojav, kot je vojno dobičkarstvo. Opraviti imamo z rezervo komunizma, z njegovo pomožno s:!o, ki stopa na dan zmeraj, kadar hočejo komunisti odvrniti pozornost od sebe in povzročiti razkroj v nasprotnih vrstah. Pojav v naši javnosti ni nov. Ljudje, ki so se spet pojavili kot navidezna sredina, nastopajo v času zadnjih treh let že tretjič v taki vlogi. Prvič so nastopili kot zavezniki komunistov — to priznavajo sami — ob na-slanku Osvobodilne fronte. Ko komuni stom niso bili več potrebni, so morali stopiti v ozadje. Drugič so nastopili lansko poletje in so klicali k »narodni edinosti mimo vseh nazorov«. Nastopili so v času, ko je komunizem doživljal poraze in se je moral zateči spet k uporabi rezerv. Njihov poskus je bil razkrinkan in se je ponesrečil. Tretjič nastopajo v teh dneh. Nastopajo z enakimi nazori, kot so nastopili že dvakrat, in ob enakih situacijah. Njihov nastop je v skladu s splošno strategijo komunizma in s trenutnimi navodili komunistične stranke pri nas. Komunizem odklanjajo le v besedah, v resnici pa so njegova pomožna sila. Toda komunistična taktika — tudi taktika pomožnih sil — ie že preveč razkrinkana, da bi taki poskusi' imeli uspeh. za odgovor ni časa, ker se vsuje z višine z desnega pobočja na nus toča krogel. Pa nič hudega. Naši strojni-čarji so hladnokrvni, tudi oni ne varčujejo z municijo. Nekje na hribu je zarukal protitankovski top, oglasil se je tudi naš težki minomet in mina se je s treskom razletela na pobočju. Se se je oglasil top in minomet še enkrat. »V tretje gre rado,« se je smejal France; »na še eno klobaso...« rezek pok in top se ni več oglasil. Kmalu so utihnile tudi strojnice, le streli posameznih pušk so sekali v noč. France je poslal še nekaj min brigadam za popotnico, pa je bil mir. Na nasprotnem koncu vluka se je nekdo na glas jezil: »Hudiči, že spet so zbežali.« — »Misliš, da boš kakemu lahko prerešetal rebra, pa se prav tedaj spomnijo na svojo taktiko vednega bežanja.« — Nekdo drugi pa pogreva domislico: »Tolovajski kolovodja bo spet moral v kratkem na operacijo, ko dobi pruh pri dviganju tolovajske morale.« Toda signalist že daje znak za odhod. Ker je mina eksplodirala pred vlakom, smo se vračali nazaj brez težav. To je ena noč, a takih smo doživeli že dobršno število. Celo tako se je zgodilo, da vlak ni mogel ne naprej ne nazaj. In mi smo šli peš v Grosuplje. K sreči je to bilo tudi samo enkrat, ko smo jo nekega zimskega jutra primahali vsi mokri in prezebli domov. Ootovo se je tedaj nekomu tam v prometnem središču Grosuplja tajalo srce od veselja: »Oklepnika več ne bol a prezgodnje cvetje prerado pozebe. Zvečer je namreč oklepnik odšel zopet na svoj izvidniški pohod. Kako smo odstranjali mine Včasih smo pred vlakom pošiljali izvidnico, ki je pobirala nastavljene mine in mnogokrat plazeč se po tleh je šla skozi točo krogel, ki so privršale iz zased. Tedaj je marsikdo Prod leti so mnogo pisali o zatonu zapacla. Mnogi resni misleci so vedno bolj spoznavali, da zunanji mislil: »Ne bodo dolgo takole hodili.« } znaki kažejo na bližajoči se pro-Pu smo hodili na akcije tudi teduj, t Vzrok je v nenravnem življe- k0 TiTS-^oSfe^VS! »j*1 .s°dol",Jsa 61rcka-.Bodočno8t kar skozi štirinajst dni poo.tvuic ...... , hodimo. Iu še toliko osveCale posebno * liko nu nismo klo- 1» Ko je propadula stara Grčija, in trdnost nurodov n r a v n o s t i. je edino v pozornost, in Se in toliko primerov- a nili, čepruv smo vedeli, da ni poseli- 1 . ," f : „„„,,.,,1 nrodvsem nih težav za rdeče junake v tem, da , se je kazal njen propad predvstm nam nastavijo mine. Vedeli smo pa i v nenravnem življenju. Častili so tudi,, da v takih zanjkah ni nič kaj pri- (i goloto, sramežljivost pa je izginja- jetno obtičali. i la. Isto opazimo ob razpadu rimske- - i j j ga cesarstva. Ncnravno življenje »Za svobodo domovine . . .« se je ^talo predvsem v nedostojni ln zakaj nismo klonili, zakaj nismo ) noši. In isto se godi tudi danes. Ne-napravili nekaterim Grosupeljčanom veselja, da bi nas nenadoma zmanjkalo? Zakaj nismo takega veselja Grosupeljčanom mogli privoščiti? Za mnoge, ki so tako neumni, da pričakujejo od komunistov še kaj dobrega, bi bilo res bolje, če bi jim s tem lahko postregli. Toda mi nismo zaradi teh v Grosupljem, ne hodimo zanje v nevarnost, ampak zato, ker hočemo, da oslanejo naše slovenske domačije ne-požgane in neporušene, ker hočemo naših mater in sestra \ dostojna noša priča, da je izginila sramežljivost. Morda se bo kakšen polizanec posmehnil: »Kaj? O sramežljivosti govore v dvajsetem stoletju!« Vendar je to le dokaz, da ta človek dvajsetega stoletja ne ve, kako je sramežljivost važna. Sramežljivost je dihanje čiste duše, obramba pred samiin seboj in pred , • .i drugimi; sramežljivost varuje bliž- ohraniti čast nasib mater in sestra i . J o „ -i in ker smo se s srčno krvjo zavezali, ,i njega pred padcem. bramez-ljivost da nočemo, da bi se kdaj čez vse, kar ni v hinavskem povešanju oci, vse je nam sveto in drago, raztegnila pe- vl,g ;e Sramežljivost pazi nase, zla terokraka zvezda kot en sam grozoten nasv0j0 obleko, da je vsekdar krvav madež. Tega ne bomo dopustili |l , . • J . nikoli, in zato se ne strašimo še takih <> doslojna in ne peha sočloveka v žrtev in naporov. greh. Nihče se ne zgraža, če zdrav- V vsaki veži mora hiti nabit seznam oseh, ki sodelujejo v hišni protiletalski zaščiti (starešina, podstarešina. prostovoljci hišne zaščite, zdravstvene pomočnice. sli). Zvonec hišnega starešine pri veinih vratih, naj bo vidno označen (rdeče pobarvan ali rdeče obrobljen). Če orodja za hišno zaščito ni mogoče nabaviti, naj ga dajo v uporabo stranke, v kolikor ga imajo. To orodje pa naj bo označeno, da ne bo zamenjavo. niki nalezljivo bolnim ne pustijo hoditi okrog in ogražati zdruvili. Ce bi kilo hotel odstraniti one, ki pohujšujejo mladino z nedostojno obleko in zapeljujejo v greh odrasle, bi sc to mnogim zdelo nerazumljivo. Dobro vemo, kdo je pripravljal pot komunizmu: nenravnost. K.uit golote, ki je počasi zastrupljal našo javnost, da celo mnogi dobri niso več vedeli, kuj je še dostojno in kaj ni. Otopela je vest ljudi, pozabili so, da so krivi tujih grehov in propada naroda. Polna usta so imeli besed o narodu, pa so ga vodili v pogubo. Kdor je v grehih nečistosti, ne in ara za božjo besedo, nc za svarila duhovnikov in škofov. Pa so se čudili, da so ljudje za komunizem. Skrivaj so gojili strasti, komunizem je obljubljal strastem vso svobodo. Zato so hrepeneli po komu nizmu. Božja milost mora ganiti duše, da bodo ljudje spoznali gnusobo greha in težko krivdo"za nedostoj-nost v obleki. Prosimo tu teden, da bi si vsi, odrasli in mladina, prizadevali za dostojnost v obleki iu v življenju. Udarne skupine - strah komunistov Na Dolenjskem, 11. avgusta. Novomeška udarna skupina je pod-vzela v zadnjem tednu nekaj uspelih hajk proti tolovajem. V soboto, 5. t. m., so krenili novomeški domobranci v smeri proti Čatežu pri Veliki Loki. Zvedeli so namreč, kako veselo je tam doli. Tolovaji, organizirani v dolenjskem odredu, so prirejali dan na dian vesele mitinge, kjer je bilo v izobilju vseh mogočih dobrot in vina. Vsi ljudje, ki so prihajali od tam doli, so tako izjavljali. O resničnosti teh izjav se je prepričala tudi domobranska obveščevalna patru.la, ki je ugotovila, da se v tem predelu gibljejo večje skupine tolovajev. Hodili so v sprevodih iz vasi v vas, kradli, požigali in rajali včasih do poznega jutra, ko so gospoda štabni tovariši vsi pijani pospali v objemih smrdljivih tolovajk po dišeči mrvi. Za večjo reklamo jih je spremljala harmonika. Tolovaji pa so kričali na vse grlo, podobno kakor divja superšportna publika pri nogometni tekmi. Banditi so zlogovali ime svojega zločinskega kolovodje, dokler jim niso domobranci zmešali štrene.. Bliskovito so jih iznenadili. Približno ob desetih dopoldne se je vnela pri Čatežu ogorčena, a kratka borba, v kateri je padlo 50 komunistov, 11 pa je bilo ujetih. Manjša skupina domobrancev je zaplenila poleg orožja, čevljev, odej in drugega materiala. Nekaterim tolovajem so je posrečilo zbežati. Potegnili so jo v smeri proti nemški meji. Pa so imeli zopet smolo. Tamkaj jih je spet blagohotno pozdravila obmejna straža. Spet so padali kakor snopje. Domobranci pa so domov grede zapeli zmagoslavno koračnico. V ponedeljek je odšla večja patrulja novomeškega bataljona proti Žužemberku, kjer so si komunisti že tolikokrat opekli prste. Predobro so si zapomnili krvave poraze, ki so jih utrpeli v Žužemberku in širom kame-nite Suhe Krajine. Patrulja je med potjo srečala le redke, osamljene tolovaje, ki so očividno zgubili zvezo s preostanki razbitih brigad, ki so jo potegnile na varno, čez Krko in proti Beli Krajini. A se zelo motijo, če mislijo, da jih domobranci tudi tam ne bodo obiskali. Med potjo je padlo devet komunistov. Domobranci so se brez slehernih izgub s plenom vrnili na svoje izhodišče. — Da so tolovaji svoje bande čisto evakuirali iz Suhe Krajine, je potrdil tudi zadnji pohod novomeških norcev, ko vso dolgo pot skozi dolenjske predele ni počil niti en sam strel. Nekemu vodu udarne skupine majorja Križa se je posrečilo včeraj severno od Stične zapleniti 1)0-gato tolovajsko taborišče,- katerega vsebina je izdala malone vse terenske skrivnosti OFarjev in rajonskih odborov v Stični in njeni okolici. Poleg mnogo vojaškega materiala in komunistične agitacijske solate je prišlo domobrancev v roke več svežih pstin, ki so izdale imena terencev in njihovih družin, ki so dobivale iz gozdov denarne podpore. Poleg drugih so ujeli tudi tičico, ki je vse to pisala. Pri zasliševanju se je na moč trudila, da bi spremenila pisavo, pa jo kljub vsej zvitosti ni mogla. Domobranci so tudi ugotovili, da so mnogi od prizadetih dobivali občutno manjše podpore, kakor pa je bilo navedeno v originalu. Taka je torej »pravičnost« in »enakost« med komunisti. Takole so komunistični brra-božnlkl oskrunili sliko svet-nlskcga Škofa SlomSkn. Nekdaj Je velika stenska slika visela v ljudski Soli v St. Vidu pri Stični. Ob pogledu nanjo so se učene) spominjali lepih naukov. Pri SlomSku so se učili ljubezni d0 »<>K« In do svojega naroda. In vzgojitelji — da, predvsem vzgojitelji — «o Imeli v nJem vzornika, ki Jih Je varno vodil pri težkem vzgojnem delu. Ko so komunisti prišli ki so govorili o neki ljubezni do naroda, zaradi katere naj bi sovražili Boura In Njegovo Cerkev, Je prISlo nad narod najhujše: barbarstvo, kakršnega ne pomni slovenska zgodovina. In žalosten dokument tega barbarstva Je — poleg mnogih drugih — tudi slika svetniškega Škofa Slom-Ska, kot So jo pustili knmnnl-sll t ljudski Soli t St. Vidu pri Stični. Pri gašenju zažigalnih bomb In manjših hišnih požarov je treba lavarovat! glavo in obraz. Če nimate čelade in protiplinske maske, dajte na glnvo klobuk, ki ste ga prej omočili, pred nos in usta pa zarežite moker robec. Predložite načrte zaklonišč, to jih še niste, in prijavite popravo načrtov, če ste že po vložitvi načrta Izpremenili lego zaklonišča ali napravo zasilnega izhoda. Ti načrti bodo važen pripomoček tehnični službi pri odkupavanju ruševin in reševanju zasutih. Dobrova pri Ljubljani vas vabi na veliko lično zborovanje ki bo danes v nedeljo ob 9 zjutraj Dobrova bo dala izraza svojemu protikomunističnemu mišljenju s tem, da se bomo vsi Dobrovčani zborovanja udeležili. Iskreno pa vabimo tudi vse naše prijatelje iz Ljubljane in okolice. Z Reke Na napačen naslov se jo obrnil. Pred časom je bila neki gospe iz Grobnika ukradena torbica z dokumenti in živilskimi nakaznicami. Zdaj pa ji je — prav njej — ponudil neki mladenič v nakup njene lastne živilske nakaznice in jo ta-ko gospa na prav izreden način dobila svoje karte nazaj in sama prijela tatu. Olje se je spremenilo v vodo. Ko se je vrnila s potovanja, je neka gospa oddala svoje kovčege v garderobo. Ko je čez par ur prišla ponje, je na svoje začudenje ugotovila, da je v dveh steklenicah, ki sta bili prej napolnjeni z oljem, zdaj voda. Kovčeg s steklenicami je oddala zaklenjen in ga je tudi zaklenjenega dobila nazaj. GOSPODARSTVO Tečaj pengo—marka. Nemška državna banka je odredila, da velja od 1. julija 1044 dalje za oddajo pengiiv v breme žirovnega računa državne banke pri madžarski Narodni bamki tečaj (50.90 marke za 100 pengij, dočim je znašal dosedanji tečaj 73.42. KULTURNI OBZORNIK Horveška povest V prevodu Rudolfa Kresala je izšla pred kratkim povest velikega norveškega pisatelja Olafa Duuna »01siiy-ski fantje«. S tem se pojavlja v našem prevodnem slovstvu zopet novo ime iz norveške književnosti, ki si je steklo že svetoven glas. Saj spada Olaf Duun med tiste norveške pisateljske velikane, kakor jih svet primerja s Knutom Ilamsuuom in Sigrid Undsetovo. Duun spada med najznamenitejše sodobne »landsmaalovce«, to je pisatelje, ki pišejo v domačem narečju, kajti znano je, da so starejši kakor Bjornson, pisali v oficielnem knjižnem jeziku, ki je na Norveškem bila — danščina. Olaf Duun ima zdaj 68 let in je ime, s katerim se bomo še srečevali v našem slovstvu. Kolikor vem, se prestavlja iz izvirnika njegovo največje delo: šest zvezkov obsegajoča epična zgodovina rodu od 1. 1800 do današnjih dni pod naslovom »Saga o Juvin-kingih«. Je to zgodovina rodu v šestih generacijah, kjer nastopajo mogočni predniki pa tudi dekadentni sodobniki, v ospredju pa je boj za občino. V rodu sta vidna dva osnovna značaja teh oseb: eni so bliže pustolovstvu ter so nagnjeni k umetniškemu tipu človeka. drugi pa se zavedajo dolžnosti do kraja ter "se bore za oblast v občini ter so rojeni za vodnike. Junaki naj bi izgladili in uravnali ti dve nasprotji v svoji krvi. Komu se posreči, drugega vrže življenje ob stran. Tako zlasti umetnike, ki se odrečejo svoji drugi naravi. Njih smeh pa je_ samo bramba pred občutkom, da so že odveč. To je glavni smisel njegovega glavnega romana o Juvinkingih, ki se v prevodu šele pripravlja, ki pa ima za pisatelja tak pomen, kakor za Undsetovo njena »Kristina, Lavransova hči«. Kakor se lahko vse Undsetine povesti smatrajo samo za uvod v to glavno delo. tako tudi Duunove za Juvinkinge. Tudi to delce, ki je izšlo v Kresalovem prevodu »01soyski fantje« (str. 181). Moram priznati, da pri branju te povesti nisem občutil tiste veličine, kakor sem pričakoval spričo slovesa njegove glavne knjige. Ni to namreč Erava napeta povest, pravi roman, ki i razvezaval enotno problematiko, temveč je splošna slika življenja štirih fantov na otoku Olsoju, katerim zgodaj umreta .oče in mati, pa so navezani sami nase in na služkinje, ki Frihajajo s svojo usodo med nje. antje rasto, hodijo v šolo s čolnom, uganjajo svoje norčije, se zaljublja-jo, greše in se žen i jo,_ se bore z morjem in umirajo od njega. To je_ razmerje štirih bratov med seboj; joha-na, J (igra, Sebulona in Arneja. Živ- ljenja in smrti, ko Johan umira ob največji sreči, ki jo je doživljal ob ženi Johani. Potem jo je vzel brat Jiiger. Toda ljubil jo je tudi brat Sebulon in ona njega. Jiiger je to vedel, pa je tudi zato še prej umrl za jetiko. Ostala sta še dva, Arne in Sebulon, in njun medsebojni odnos je vsebina tretjega dela. Arne se poroči z Alet-to, ki zagospodari na otoku, Johana se preseli na svoj dom, Sebulon pa se res ne more odločiti, da bi jo poročil, čeprav ve, da bo nekoč prišel fionjo in da ga ona čaka. Toda Scbu-on ima še svoj odnos do Olge, ki jo je nekoč pustil na cedilu. On sam vase več ne verje, išče pa zdaj nekoga, ki bi veroval vanj. Še vedno čaka na Johano, ki je bolna, in se ne more odtrgati od nje. Čuti, da ga Bog vodi k nji, druge črne sile pa odtegujejo. On je najbolj skrivnostna postava med brati, notranje je bil povezan z vdovo Johano, ki je hirala, a doživljal je novo ljubezen mlade Rakele. Poleg tega pa ga je mučil — rop mrtvega kapitana. Izpove se šele po Johanini. smrti Rakeli, ko se hoče zaradi tega posloviti od nje, ker je ni vreden, kajti ona veruje vanj. Sebulon je skrivnostna nordijska postava ki je vsega zmožna, pa sama nniveč trpi. Ni ubil Freda, pa je vendar kriv slabega sveta, ki ga je zavlekel v smrt. Toda vera Rakele v njegovo ne-krivdo ga rešuje, da se odloči poročiti in ustvariti življenje na otoku. Razmerje med bratoma, ki sta si bila notranje tuja, se zjasni prav. tedaj, ko je katastrofa najbliže. Tik pred poroko je Sebulon v viharju izginil v morje, prav tako na skrivnostni način, kakor je bil skrivnost vse življenje. • To je samo rahlo skicirana zgodba te povesti, ki niti zgodba ni, kajti vrednost povesti ni v zgodbi, temveč v celotnem razpoloženju življenja na norveškem otoku, med ribjimi lovi, na morju in sožitju z drugimi otočani, predvsem pa v intimnem razmerju teh štirih bratov med seboj, ki se imajo na svoj način radi in ljubijo vsi eno bitje: Johano. Na koncu sta ostala samo še najbolj tuja si, ter tragika Sebulonovega življenja, ki je prav za prav glavni junak povesti. To notranje razmerje ljudi med seboj ter življenje prirode okrog njih ie pesniška polnost umetnine, ki je bolj idila kot povest, pa vendar tudi balada z nordijskim mističnim razpoloženjem. Vendar pa prav zaradi pomanjkanja močnejših izrednih poudarkov v razvoju zgodbe same ne zagrabi tako, kakor bi pričakovali, ter nas v tem pogledu celo razočara. Daje pa nam slutiti v njegovem slogu krepkega umetnika, ki spada resnično med moderne klasike norveškega slovstva. Vzbudi pn nam mik po glavnem njegovem delu, ki ga bo pokazulo gotovo v močnejši luči. Zasluga tega prevoda, ki je izšel v prikupni obliki, pa je. da je uvedla k nam novo ime orizuanega norveškega pisatelja. td. Obnova naših porušenih krajev Z Vrhnike nam piše bralec: Službena pot me je po preteku več let zopet enkrat zanesla v Ligojno. To je ono ljubko naselje, razprostrto po sončnem pobočju an znano po pridelovanju odličnega 6adja. Kot na stotina naših vasi, je tudi Ligojno zadela nesreča, ko je bila L 1942. požgana skoraj do zadnjega poslopja in nove, živo-rdeče strehe nemo pričajo o groznih dneh komunističnih zločinov. Ze lani so pričeli vaščani z obnavljanjem kar sami od sebe in lelos spomladi jim je priskočil na pomoč »Pokrajinski urad za obnovo«. Kakor 6em bil vesel živahnega obnovitvenega dola, 6em postal potrt, ko sem si vse ogledal pobliže. Nekaj novega veje iz prenovljenih, še ne-omotamih zgradb. Takoj sem ugolovil, kaj je vzrok. Namesto onih ljubkih, kmečkih oken, omreženih z lepimi figuralnimi okrižji, zijajo iz kmečkih hišic velika tro- delna okna s šipami od vrha do tal. Hišni vhodi, ki so i«icli prej največkrat z orna-nienti okrašene »bangerje« iz črnega kamna, ki jih poznamo skoraj iz celotne vrhniške okolice, so danes po večini brez njih. Nekdanja lepa, iz deščic sestavljena hišna vrata so pri mnogih hišah zamenjana z neokusnimi modernimi vrati, ki bi se prilegala kvečjemu kaki mestni vili. Celo betonski balkon sein opazil na pritlični kmečki hiši. Tu bi morala priskočiti z navodili tehnična nadzorna oblasti Pripomba uredništva. Kot smo dognali, so bila ta dela izvršena že poprej, preden je sodeloval »Pokrajinski urad za obno-vot. Ta urad organizira sedaj poseben odsek za varstvo narodopisno«ti krajev pod vodstvom znanega strokovnjaka in strogo pazi, da se obnavlja ne samo prvovrstno v gradbenem in higienskem oziru, temveč tudi po zdravih estetskih načelih. Dogodki in novice današnjega dne NOVI GROBOVI ■f- Ivana Treven. V Bogu je zaspala vdova sprevodnika državnih železnic Ivana Trevc-n. Rajno mamo bodo pokopali v ponedeljek ob treh popoldne iz kapele sv. Petra na Žalah. -f- Ivan Srebrni?. Izdihnil je v Ljubljani računski inšpektor v pokoju Ivan Srebrnič. Pogreb ho v nedeljo ob petih popoldne iz kapele sv. Antona na Žalah. •f Ludvik Novak. 17, novembra 10-13 je smrtno zadet od brezbožne roke omahnil v svojem rojstnem kraju salezijanski duhovnik Ludvik Novak. Žemskih ostankov rajnega še niso odkopali. Slovesna maša zadušnica bo v cerkvi sv. Terezije na Kodeljevem v petek, 18. avgusta, ob osmih. ■f" Frane Ranter. Previden z zakramenti za umirajoče je po daljšem bole-hanju zaspal v Bogu g. Franc Rauter, posestnik in bivši župan na Planini pri Sevnici. Sv. maša zadušnica bo v stolnici V ponedeljek, 14. avgusta, ob osmih. + Lucija Kalinger. Po daljšem bole-hanju je v Ljubljani umrla gospa Lucija Kalinger, roj. Rukavina, poslovodkinja gostilne »Ražem«. Blago mater bodo pokopali v ponedeljek ob pol treh popoldne iz kapele sv. Jožefa na Žalah. Sv. maša zadušnica bo v soboto, 19. t. m., ob osmih v cerkvi 6V. Jakoba. + Viktor Rupret. Pri izvrševanju njegove službe je dohitela smrt strojevodjo državnih železnic in posestnika Viktorja Rupreta iz Ljubljane, Ciglerjeva 19. Blagega rajneca bodo pokopali v ponedeljek ob štirih popoldne iz kapele sv. Kri- Naj rajnim sveti večna luč, vsein njihovim dragim naše iskreno sožalje. OSEBNE NOVICE Poroka. V cerkvi sv. Frančiška ▼ Spod. Šiški sta se poročila g. Pavlin Jože, akademik, in gdč. Bohinc Branislava. Priči sta bila g. Main-tinper Leopold, kemigraf, in g. Bevc Vid, nadporočnik. Mlademu paru želimo obilo srečel Poroka. Včeraj sta se poročila v cerkvi pri sv. Družini v Mostah pri Ljubljani gosp. Debevee Franc, pletilec, in gdč. Dolin še k Geni, prikrojevalka. Novoporočencema želimo na njuni življenjski poti obilo sreče in blagoslova! Poroka. V Št. Petru pri Novem mestu sta se poročila v ponedeljek, dne 7. avgusta, g. Nadoh Stanislav, domobranski poročnik, z gdč. Levin-g a r Mileno. Novoporocencema želimo obilo sreče in božjega blagoslova na poti v novo življenje! ZGODOVINSKI PABERKI 13. velikega srpana: Leta 1802 se je rodil v Csatadu na Ogrskem Nikolaj Lenau, s pravim imenom Niemhsch von Strehlenau, pesnik mehkega liričnega, včasih že bolest-nootožnega razpoloženja. Večje pesnitve: »Faust«, »Savonarola«, »Don juan«. Umrl je po dolgi duševni bolezni 1. 1850. 14. velikega srpana: Leta 1808 se je rodil v Središču Ko-čevar Štefan, zdravnik, narodni buditelj in politik. Študiral je v Mariboru, Gradcu in na Dunaju, služboval pa v Podčetrtku in Celju, kjer je 22. februarja 1883. 1. umrl. V Gradcu se je seznanil z Gajem in Vrazom in se navdušil za ilirizem. 18-18. 1. se je kot zastopnik graškega društva »Slovenije« udeležil hrvatskega sabora v Zagrebu zaradi političnega zbližanja Slovencev in Hrvatov. Bil je središče društvenega in političnega gibanja Savinjske doline. Kot zdravnik in velik rodoljub si je s svojim vztrajnim nesebičnim delom že med sodobniki pridobil obči ugled in spoštovanje. Dr. Frane Grive« Narodna zavest In boljševizem je samoniklo znanstveno delo ter je kot tako alovenskemu tnteligentu neobhodno potrebna Ena sama oseba more navdušiti celo deželo za Boga. (Eymard.) Koledar Nedelja, 13. velikega srpana: 11. pobln-koštna; Hipolit in Kasijan, inučenoa; Ja. nez Berhmans. spoznavale©. Ponedeljek, 14. velikega srpana: Evzeblj, »poznavalec; Atanazija, vdova: Dome- trij, mučeneo. Torek, K, velikega srpana: MaTljlno vnebovzetje; Jedert, devica in opatica; Arnulf, škof. Operno gledališče Baletni večer. Izven. Ob n. Kino Matica »Se enkrat Študent« ob 10.30, IS, 17 in 19. Kino Union »Čarobne gosli« ob 10.80, IS, IT ln 19. Kino Sloga »Jastreblea Wally« ob 15, 17 ln 19. Kino Kodeljevo »t Codonl« ob 14.30, 16.45 ln 1). Lekarniška služba Notno elnlbo Imajo lekarnet v nedeljo: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Deu, Gosposivetska cesta 4; mr. Bo-liino ded., Rimska cesta 31; v ponedeljek: mr. Leustek, Rosi jeva costa 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12, in mr. Ko. motur, Vič, Tržaška cesta. , Zdravniška slnžba Nedeljsko zdravniško službo bo opravljal od aotiote od 20 do ponedeljka do 8 mestni zdravnik dr. Vinko Igličar, Ljubljana, Tržaška cesta 14. tel. 22-89. Henrik Federer: COF® M l|ud|@ fe nora knjiga »Slovenčeve knjižnice« Roman je poln gorske lepote, zdravega optimizma in odkrite poštenosti. V knjigi ni nič sladkobnega, vso zgodbo preveva duh preprostih gorjanov, ki se drže svojih starih navad in ljubezen bolj čutijo kakor kažejo. Skozi vso zgodbo se zliva vroča očetovska ljubezen do nezakonskega otroka, ki hrepeni po očetu in ga slednjič tudi najde. Zgodba je zdrav oris preprostega, neskvarjenega življenja, ki mu dajejo gore še poseben čar. sta prvi izžrebani številki potrebni za dvojke. Dvojko je zadel, kdor ima ti dve številki v eni izmed vodoravnih vrst. Kdor jo zadel dvojko, bo dobil: 1. Jurčič: Cvet in sad, 2. Gregorčič: Oljki, 3. Pregelj: Na vakance, 4. Ralautič: Sonetni venec, 5. Zbornik Zimske pomoči. Knjige bodo dobitnikom na razpolago od ponedeljka 21. t. m. dalje, Za trojke bomo objavili izžrebane številke 17. t. m. Vsem kupcem tombolskih tablic je na razpolago Šalijev »Spev rodni zemlji«. Opozarjamo, da so tablice še vedno na prodaj v pisarni v Gradišču in v Ulici 3. maja. Tudi malo knjižno žrebanje bomo vršili dalje do 27. t. m. STARŠI! Dragocen spomin na leta otroštva, namenjena staršem in otrokom, je knjiga MOJA MliADA IiETA Uredila Krista Hafner. — Opremil arh. Vlado Gajšek. — Cena kart. L 55.—, vezana v polplatno L 60.—. LJUDSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI Seznam najdenih predmetov prijavljenih opravi policije v Ljubljani v meseca juliju 1944: Črna denarnica z veeblno okrog 1000 lir; dva bankovca po 100 lir; trije ključi na obročku; dva skupaj zvezana ključa; črna denarnica z raznimi malimi slikami in nekoliko lirami; moški naočniki z dozdevno zlatim okvirjem; ženska kromirana zapest-na nra znamko »Iko« e kromiranim delom sponke: promotna knjižica za dvokolo glaseča na ime Grmek Anton; tmenomoder ženski »Pan aima« klobuk in stoklono nalivno pero z držajem okovanim z zlatom. 3A*>&te novice. Gospodje i akademsko i»o- b r a z b o udeležite se molitvene ure za mir med narodi in blagor domovine, ki bo danes, v nedeljo, v kapeli Slomškovega doma, Poljanska e. 6, od 19 do 20. Knjižice prinesite s seboj. Kdor jc nima, mu bo pri molitveni uri na ras-polago v kapeli. Te molitvene ure bodo redno vsak mesec in sicer drugo nedeljo v mesecu v imenovani kapeli in ob navedeni uri. Tudi slovenska inteligenca bo na ta način v skupni molitvi prosila Boga za pomoč in rešitev slovenskega narodal Dekanlja LJublJana-okollea ima mesečno konferenco v četrtek, 17 avgusta. Zbrano delo Janeza Grcgorlna »Blagoslov gora« bo izšlo konoo tega meseca. Lepo opremljena knjiga bo obsegala 320 strani, z nad 30 ilustraoijami Slavka Pengova, Cena v prednaročbi je 120 lir ln prednaroč-nikl bodo dobili knjigo tiskano na boljšem papirju. Naročila sprejema še do vštetega 25. t. m. pisarna SPD. Ulica 3. maja 5-1. Oglejte si del ilustracij, ki so razstavljene v izložbenem oknu Bate. Dr. BLUMAUER ordinira v avgustu trikrat na teden: ponedeljek, sredo in petek od 2 do V« 4 Namesto venca na grob gospe Justine Bltenc je darovala gospa Frančiška Samsa 100 lir za moščanske reveže. Bog plačajl Krlžanskl moški kongreganlstl imajo na praznik Marijinega vnebovzetja, torek, 15. avpusta, duhovno opravilo zjutraj ob 6.30, popoldne pa ob 17 (5). Pri »love6nem shodu bo tudi darovanje za novi oltar Marije Pomagaj .v stolnici. Riževo zdrobljenko In otrobe dobe j>rt Zadrugi malih gospodarjev na Gallusovem nabrežju 33 vsi rejci, ako prineso za vsak kilogram po 2 sveži, nad 50 g težki jajci. Zegoza, zadruga malih gospodarjev na Gallusovem nabrežju 33, obvešča vse rejce, ki prejemajo krmila, da bo v ponedeljek, 14., in v torek, 15., zaradi čiščenja vee dan zaprto. A. Korit ni k: „Za dušo" nova vzgojna knjiga, Mladinska založba, Ljubljana Goriška Mohorjeva družba bo začela spet izdajati redne letno knjige. Za leto 1945 bo izdala štiri. Naročnina znaša 30 lir. Knjige naročite lahko takoj v Mohorjevi knjigarni na Miklošičevi cesti 19, kjor je zastopstvo Goriške Mohorjeve družbe za ljubljansko pokrajino. Pokrajinska delavska rveza nas j« zaprosila za eledečo objavo: Da se ugodi želji nameščencev denarnih zavodov, zava-rovalnio in hranilnio jo bil za pisarno Oddelka bančno - zavarovalnih delojemalcev Pokrajinske delavske zveze v Ljubljani uveden sledeči delovni čas: vee dni razen torkov in četrtkov od pol 8 do pol 14; ob torkih In čeitrtklh od pol 8 do 12 ln od 16 do 18. — Ob tem času je tajnik oddelka na razpolago omenjenim nameščencem za vee Informacije. Obvezno eepljenje proti davlet onih otrok, ki eo bili pred 14 dnevi te enkrat cepljeni, bo za vse mestne okraje skupno na mestnem fizLkatu v M petnem domu In sicer v ponedeljek, 14. t. m., v sredo, 16. t. m. in v četrtek, 17. t m. vsakokrat ob 17 popoldne. Mestni zaščitni oddelek zaradi enaženja prostorov v sredo, 16. in v četrtek, 17. t. m. ne bo posloval za etranke. Mestni stanovanjski urad zaradi enaženja uradnih prostorov ne bo sprejemal strank v četrtek, petek ln soboto, 17., 18. In 19. t. m. razen v Izredno nujnih važnih zadevah. Veterinarska ambulanta druStva malih gospodarjev na Gallusovem nabrežju 33 posluje za obolele Šivali, razen ob sobotah in CERKVENI VESTNIK Bojevniška slovesnost na Rožniku Bojevniška slovesnost na BožnLku se začne dne 13. t m. ob 8 s sv. mašo na Božniku. Sv. maSo bo daroval bivši vojni knrat p. dr. Hadrija.n Kokalj. Po sv. maši bodo opravljene molitve za umrle bojevnike iz prve svetovne vojne kakor tudi za žrtve, padle v bojih za slovensko domovino. Vabljeni so v«i tovariši iz svetovne vojne kakor tudi kasneje odsluženi vojaki ter slovenski domobranci in člani Narodnih stTaž. Cerkvena glasba v cerkvi sv. Jožela Cerkvena glasba na praznik Marijinega Vnebovzetja. Cerkev sv. Jožefa. Ob 8 slov. ev. maša; izvaja se: Missa ln hon. st. Jo-sephi zl. Jo«. Linnor. Gradnale: Proipter veritatem zl. P. Griesbacher. Offert.: Ansumpta est Maria zl. I. B. Kristinus. Po maši: Danes odprto je »veto nebo zl. St Premrl. Bežigrajčanil Vaš Bežigrad obhaja letos lOletlnioo obstoja lastne župnije. Farni cerkveni zbor bo to proslavil s koncertom, ki bo na praznik Marijinega vnebovzetja, 15. t m., po litanijah (ob 20). Zbor vodi g. Jože Han o, pri oirglah bo g. prof. Matija Tome, sopran solo bo pela gdč. Franja Senegačnikova. Spored bo naslednji: Max Beger: Te Doum (orgle); iz »Hrestomatlje« Solovjeva: Himna sv. Cirila in Metoda; St Premrl: Povsod si Ti... (sopran solo); Ant. Foer-ster: Ave Marija (iz opere »Gorenjski slav-ček«); p. Hug. Sattner: Marija, kako si lepa...; K a milo Mašek (1830—1859): Fuga na tomo »Aleluja« (orgle); Haydn: »Stvarjenje, rccitativ in arija Gabriela iz II. dela (sopran solo); p. H. Sattner: Vstal je Gospod...; G. F. Handl: »Aleluja«, zbor iz oratorlja »Mesija«; Mat. Tomo: Preludij ln fuga na temo »Ite missa est«, in dr. L. Pufi: Himna sv. Cirila in Motoda. I je novega S Spodnje Štajerskega naših sosedih? Trije zlatomašniki v tihoti. V baziliki Matere Milosti ob Dravi se je na praznik karmelske Matere božje, 16. julija, vršila zlata maša frančiškana p. S e-verina Korošec. Slavljenec je doma iz Prlekije in je bližnji sorodnik velikega Antona Biserjanskega »Bižiko-vega Tuneka«. Rodil se je v Kapeli 13. maja tS71. Skoraj vsa duhovniška leta je preživel v mariborskem frančiškanskem samostanu. Edina pomoč je sedaj župniku o. Emeriku Laudergot. Živel je vedno tiho in pobožno. Opešal mu je žali-bog sluh in tudi noge. Slavljenec pa je ostal vedno zvest Koroščevemu rodu. — Dne 28. julija pa je obhajal svoj zlato-mašniški jubilej Jožef Cede, župnik v Studenicah pri Poljčanah. Duhovni 6včtnik Cede je vodil dolga leta skupino duhovniških tretjerednikov lavantinskih. Slavljenec je bil znana markantna, a ponižna osebnost. Svojo župnijo je preuredil duhovno, kulturno in gospodarsko v najlepšem smislu. Sovražnika ni imel. — Ravnotako obhaja te dni zlato sv. mašo Jakob Palir, prvi urednik in ustanovitelj »Glasnika presv. Srca Jezusovega«. Rojen je bil 1. maja 1866 v Zibiki, posvečen v mašnika 23. julija 1894, novo mašo je bral 15. avgusta 1894 na Tin-ski gori blizu Sotle. Zadnja leta pred vojno je bil župnik v Žusmu. »Glasnika« jo začel izdajati kot kaplan v Selnici ob Dravi. — Svetnik Cede in župnik Palir živita sedaj med brati Hrvati, kjer sta v ožjem krogu ob spominu na 6vojce slavila zlata jubileja. Vsem trem naše čestitke! Preskrba Maribora s knrivom za zimo je zelo važno poglavje. Stare zaloge so že skoro pošle in sedaj je v teku velika akcija za napravo drv. Na varnih južnih pobočjih Pohorja in Kozjaka kar mrgoli drvarjev iz Maribora. Tudi taki v gosposkih suknjah morajo z žago in sekiro v roki pomagati »kupnosli. Avto- mobili pa kar sproti odvažajo sveža drva v mesto. Osebna vest. Župnik v Limbušu pri Mariboru Andraž B r a č i č je bil zopet težko obolel na očeh, da skoro ni mogel več brati sv. maše. Podvrgel se je operaciji, ki je dobro uspela. Bračič je znana osebnost v mariborski okolici, velik šaljivec in priznan kletarski strokovnjak. Marsikoga je on že naučil poštene _ obrti. Njegove življenjske skušnje so priznane, saj je že med prejšnjo svetovno vojno napravil z odliko poseben izpit. Iz Srbije Sedanje srbsko časopisje. Beograd je ostal še nadalje 6rbsko politično, gospodarsko in kulturno središče. V njem izhaja še naprej vodilno srbsko časopisje, ki ima pa danes mnogo večje naklade kot poprej v mirnih časih. Vodilni srbski dnevnik je sedaj »Novo Vreme«. Dnevnik izhaja kot jutranjik. Namesto prejšnje »Pravde« izhaja sedaj kot večermik »Obnova«. List ima obliko prejšnje »Politike«. Za športno občinstvo izdaja »Novo Vreme« tudi tednik »Šport«. Tedensko izhaja v Beogradu tudi revija »Kolo«, srbskemu podeželju je pa namenjen tednik »Srpsko Selor. Vsi ti časopisi izhajajo v založbi »Novo Vreme«. Člani niškega gledališča med podeželskim ljudstvom. Kakor smo že poročali, je bil pri dosedanjih letalskih napadih močno prizadet tudi Niš. Med porušenimi in zadetimi hišami je tudi tamošnje gledališko poslopje, ki je bilo zgrajeno nekaj let pred to vojno. Gledališki igralci, ki so zaradi tega ostali brez zaslužka, so si svojo nadaljnjo eksistenco zagotovili na ta način, da so se razdelili v več skupin, katere sedaj potujejo iz kraja v kraj ter j>ovsod prirejajo gledališke predstave, akademije in koncerte. Igralci imajo skupno prehrano ter si jo kuhajo v skupnem vojaškem kotlu. Za kuhanje je določena Vsak dan druga igralka. Gledali- ški igralci in igralke pa v posameznih krajih ne prirejajo samo gledaliških predstav, temveč povsod tudi ljudem pomagajo pri poljskih delih. Dosedaj so tako obiskali in obšli več mest, trgov in manjših krajev. Računajo, da so na svojih dosedanjih številnih predstavah imeli do 100.000 gledalcev. Posebne nagrade za delavce pri mlač-vf. Poročali smo že, da je sedaj v Srbiji in Banatu žetev in mlačev v polnem teku ter bo v kratkem opravljeno to važno delo. Da bi pa dobili za mlačev čim več potrebnega delavstva, so pristojne oblasti določile posebne nagrade za vse delavce, zaposlene pri spravljanju letošnjega žitnega pridelka. Poleg gotove količine žita bodo delavci dobili tudi nakaznice za nakup tekstilnega in drugega blaga. Ureditev bolniških pristojbin v Banatu. Načelnik banatskega okrožja dr. Sepp Janko je izdal pravilnik, s katerim je predpisal višino pristojbin za zdravljenje v okrožnih bolnicah ter bolniških ambulantah. Po tem pravilniku bodo imele banatske bolnice samo dva razreda in to prvega in drugega. Pristojbina za prvi razred znaša 250 dinarjev, za drugi razred pa 180. Osebe, ki bolujejo za nalezljivimi boleznimi, bodo plačevale za zdravljenje samo polovico predpisane pristojbine. ———1— - nedeljah, vsak dan od 11—12. Kopunjenj, 10—12 tednov starih petelinčkov bo od sedaj naprej vsak ponedoljek, sredo in potek ob 15, kastriranje 4 moseco starih kuncev p9 so opravlja vsak ponedeljek in sredo ob lo, Obdelovalci njiv Jadrana pri kolezij. skem bazenu smo najeli dva stražarja, tj imata nalogo, da primeta vsakogar, ki |,| posegal po pridelkih njiv lastnikov. Opo-zarjamo zlasti starše, da opozorijo svoje otroke na to obvestilo, {ta ne bodo imeli nepotrebnih sitnosti in stroškov. Kopalce pri kolezijskem bazonu naprošamo, naj ne po. legajo med njivami ln po travnatih bregovih, kjer napravljojo škodo pridelkom in tr«. vi. V ta namen naj se poslužujejo rajo prodnatega sveta. Mestno občino pa prosimo, napravi kopalcem ob kolezijskem bazonu zasilno stranišče, ker opravljajo kopalci svoje potrobe kar na njivah, kar je nehiji. jenlčno ln neprijotno za obdelovalce. Učite se strojepisja! — Novi eno-, d t o-ta trimesečni strojepisni tečaji — dnevni tg večerni — pričenjajo 14., 15. In 16. avgusta, — Pouk dopoldne, popoldne ali svečer po želji obiskovalcev. — Lahka desetprstna m«, toda. Učnlna zmerna. Vpisovanje dnev. no. — Praktično (nanje, koristno vsakomur seda] ln v bodoče. — Informacije prospekti: Trgovske nčlllšče »Chrlstofov nčnl zavod,« Domobranska 15. Za dijake In dijakinje srednjih, strokov, nlh In meščanskih šol pričenjajo novi eno-in dvomesečni počitniški strojepisni tečaji 14., 15. In 16. avgusta. — Učne ure dopoldne, popoldne atl zvečer, po telji. — Vpisovanje dnevno. Učnlna zmerna. — Informacije. prospekti: Trgovsko učlllšče »Chrlsto. fov nčnl zavod«. Domobranska IS. Povest Bale vrtni«« in Sestra Dragica izideta v kratkem Invalid brez noge, oče petih otrok, brez premoženja, najlepše prosi dobra srca, da bi mu podarili kakršno koli obleko za novorojenčka. Za vsak dar so najlepše vnaprej zahvaljuje. Darila eprojema uprava Slovenca pod »Oče petih otrok«. LJUDSKA KNJIGARNA v LJubljani. Pred škofijo S. bo od 14. do 28. avgusta v popoldnevih zaprta. Odvajalni čaj »PLANTA« dobite v vsaki lekarn L Prijave za vpis v Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti In v Višji trgovski ličaj se sprejemajo med počitnicami dnevno v pi. sarni ravnateljstva. — Informacije: Trgov, sko nčlllšče »Chrlstofov učni zavod«, Domobranska 15. r Omejitev električnega toka že sedaj občuti Ljubljana zlasti pri prometu električne cestne železnice, enako je pa mestna elektrarna prisiljena še za večje omejitve. Z omejitvami so bili doslej posebno prizadeti kraji naše periferije, ki so se zato upravičeno pritoževali, da ima središče mesta prednost pred prebivalstvom na robu Ljubljane. Ker pa mestno županstvo vse občane in vse prebivalstvo ceni enako ter si zato prizadeva vsem enako olajšati današnjo razmere, kakor je tudi prisiljeno vsem enake razdelili bremena, zato je moralo mestno županstvo do nadaljnjega po pravici odrediti, naj mestna elektrarna odslej ob največji stiski omeji dobavo električnega toka tako, da bo en dan dobivala tok po možnosti polovica Ljubljane, drugi dan pa 6pet druga j>olovica konsumentov. Opozarjamo torej vse kon-6iimente, naj posledice te pravične omejitve upoštevajo ter 6voje obrate in gospodinjstva urede tako, da bodo čim manj pogrešali električni tok tiste dni, ko ga sploh ne bodo dobili. Vojni časi vsej Evropi in tudi drugim delom sveta nalagajo skrajno skromnost in najtežje naloge, zalo pa mora uvideti in potrpeti tudi Ljubljana vsaj omejitve, ki so mnogo ostrejše v drugih krajih. Ljubljančani naj upoštevajo, kar se električnega toka tiče, da so drugi, večji in važnejši kraji med njimi tudi sosednji Zagreb, že 3 leta občutili skrajne omejitve dobave elek tričnega toka, medtem ko je bila Ljub ljana zares izjema, ko je do zadnjih dn redno dobivala električni tok v vse množini. Vsem prijateljem in znancem sporočamo, da je umrl gospod MARKO KRANJC tajnik glavarstva v pok. Pogreb bo v ponedeljek, 14. avgusta 1944, ob H 4 popoldne % Žal, kapele sv. Andreja, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 12. avgusta 1944. Žalujoči ostali O umni organizaciji vseh višjih živi, o njihovi odliki, kako naraste iz ene stanice celo staničje, oziroma celi udje, kako vse stanice streme za skupnim smotrom, ki je v korist vsega organizma, boste podrobneje brali v zadnji knjigi I. letnika »Svetove« knjižnice. TAJNOSTI NARAVE ne smejo manjkati na nobeni knjižni polici. V knjigi, ki jo je napisal prof. dr. Fr. Mihelčič, boste brali še mnogo zelo poučnega. — Naročite se takoj na »Svetove knjige«! St. 185v »SLOVENEC«, nedelja, »■ avgusta 1944. Vsakdanja Ljubljana po kronistovih zapiskih Prav zgcden živilski trg Stran 5 Lepo avgustovsko jutro. Ko so se alile megle ruzgnule, je Vodnikov ži-■jlski trg v soboto že prav zgoduj zu-rjvcl in vzvulovil v tržnem vrvežu. )h 0 zjutraj so se ljudje že sukali )0 trgu. Ob 7 pa je bil trg že tako jvalicn, kakor je bilo to navadno jkoli y v normalnih časih. In po 7 uri :e vse hitelo nnkupovat potrebščino ,a vtnkdanjo in zlasti za nedeljsko iuhinjo, ki bo pač morala iznajti primerne jedilne liste, da bo pripravila iedelisko mizo. Pa naše gospodinje so znajdljive in bodo že poskrbele zu -8ko nedeljsko dobroto. Ka trgu pod drugim starim kosta-LjPin so stale v daljši vrsti prodajalke iiščancev. O njih ceni kronist ne go-tori. Piščanci pa so bili še kaj hitro irodani. Za domače kunce, ki so bili |ll(li prodaj, ni bilo takega zani- Z aoma je pobegnila Matijas Marica, 9 let stara, je 8. t. m. koli 10 odšla brez varuha z doma in e doslej nI vrnila. Na sebi nosi svetlo eleno obleko, belo jopico s črno progo, »•ene rjave opanke, ima črne dolge use, čez ramo nosi usnjeno rjavo tor-liro. Kdor kaj ve o njej, naj javi naj-iližji policijski stražnici. Za ukradene rjuhe 5 let robije V sobi štev. 124 okrožnega sodišča je lila v soboto ob 10 dopoldne pred po-pbnim sodiščem za javno varnost raz-irava zaradi tatvine rjuh, ki so bile ikradone v nekem iavnem dobrodelnem »vodu. V kriminalni razvidnici kot Irzen kolesarski tat zaznamovani kle-»arski pomočnik Lojze Tepiua je odnesel iz omenjenega zavoda 60 rjuh, ki jih nato prodal poklicnemu vlomilcu Stan- ku Kniserju. Ta ]e nJemu plačal rjuhe po 300 lir, a prodal jih jo naprej po 650 lir. Bila sta obsojeua: Lojze Tepina na 5 let robije, Stanko Kaiser zaradi nakupa ukradenega blaga na 3 mesece I strogega zapora. Razprava je bila prod sodnikom-poedincem. Kupi fižola ln kumar Letina za visoki fižol in kumare je letos prav dobra in povoljna. Pred tedni so gospodinje še nn trgu stikale od prodajalke do produjalke, da bi si kupile kak kilogrnmček stročjega fižola. Sedaj ga jb toliko, da ga lahko izbirajo po mili volji. Prihaja nu trg le visoki stročji fižol, ki je letos bogato obrodil. Kmetice in ljubljanske vrtnarice ga prodajajo, fižol je šel v soboto izredno dobro v prodaj. Marsikatera gospodinja ga je kupila po več kg. Poleg stročjega fižola je bil trg močno založen s kumarami, Velik tatinski promet s kolesi Policijska kronika navaja, da Je bilo v času od 3. do 9. t. m. ukradenih v Ljubljani 13 koles v vrednosti 77.600 lir. Vsak dan je bilo ukradeno kako kolo, gotove dneve pa tudi po dva in več. Kolesa so bila posamič vredna od 8000 do 14.000 lir. Najditelji na| vrnejo kolesa Na Golovcu je bilo 9. t. m. najdeno moško kolo »Fixor« brez gum. Tov. St. 44.276. Kolo je bilo najbrž ukradeno. Lastnik naj 6e javi na policiji, soba št. 13, IU. — Konec junija so pa neki otroci našli tudi na Golovcu dve kolesi brez gum, tako moško kolo »Adler« in žensko »Gritzner-IIelius«. Obe kolesi je ukradel neki maloletnik. Najditelji obeh koles so pozvani, da v najkrajšem času oddajo kolesi na policiji, ker bodo drugače imeli sitnosti. Križanka š«. 15© 15 19 24 31 42 49 55 36 43 32 44 56 59 66 60 25 20 21 26 37 46 50 61 46 51 16 27 38 52 62 67 33 39 18 28 40 57 63 58 10 U 22 47 64 23 29 41 68 12 13 80 84 54 35 48 14 58 65 Vodoravno: 1. italijansko pristani- če v Genovski pokrajini, 8. Široka četa (tujka), 15. lep mladenič iz grškega mjeslovja, 16. tatarski poglavar, 18. irodnik, 19. kraj pri Mariboru, 21. sOr nozavest, 23. podzemski hodniki, 24 :lan izumrlega naroda, 25. umetniški 7(lelck, 27. gradivo, 28.' mednarodni dic na pomoč, 30. severni jelen, 31. >na (lat.), 32. jamec, 33. groza, 35. ikrajni konec zemlje, 36. tišina, 37. itaroslovanska pijača, 38. kratica pri laštevanjUj 40. ruska reka, 41. Ka-ndžičevo ime, 42. kratica za starejši, W. moško ime, 4-6. dete, 47. del sobe, začetnici priimka in imena slov. lesnika in kritika, 4-9. kratica za aka-iemski naslov, 50. število, 52. elovnič-la kratica, 53. zgoden, 54. hodi, 55. dva ?naka soglasnikn, 56. krilo, 57. ptica, španski spolnik, 59. apetit, 61. jo, >2. osebni zaimek, 64. velika kača, 65. imski pozdrav, 66. pravoslavna podoba, 67. mesto na ČeŠKcm, 68. gospodarska naprava. Navpično: 1. ime in priimek itali-anskega slikarja, 2. turško mesto, 3. ioža, 4. ime druge žene angleškega Henrika VLIT., 5. kemični znak za litij, ime in priimek slovenskega pisatelja, 9. začetnici imena in priimka živečega slov. pisatelja, 10. kemični znak za erlbij, 11. neumen, 12. malik (tujka), 13. drevo, 14. grški filozof, 16. debela palica, 17. del obraza, 20. mleč- ni izdelek, 22. zelenjava, 25. pokrajina na jugu nemške države, 26. igra na ko> njih, 28. vzdih, tožba, 29. štajerska reka, 3G. gostija, 34. jezen, strog, 38. pojdite (latinsko), 39. ruska reka, 4-3. ribiška priprava, 45. grča, 47. elan, 48. rastlina. 51. znamka švicarskih ur, 53. jadranski otok, 60. časovni veznik, 62. pritok Urala, 63. vas pri Ljubljani, 65. okrajšan veznik. Rešitev križanke št. 149 Vodoravno: 1.'slepec, 6. ave, 9. pastor, 15. logar, 16. Atena, 18. Kelti, 19. Oger 20. um, 21. Ala, 22. ri, 24. Matp, 25. Vir, 26. kruh, 27. Paka, 29. kad, 30. ej, 31. ga, 32. ar, 33. Oka. 35.' so, 36. ni, 38. ve, 39. Arno, 41. obilo 42. Sara 43. sp., 45. bera. 47, eta, 43. kopa, 45. Ca, 50. kaim, 52. cent. 53. jara 54. Pan, 55. idol, 57. ha, 58. mat, 60. na. 61. lire, 62. dolar, 64. Ivo, 66. pesmi, 67. oven, 68. Don, 70. tri, 72. smer, 73. mak, 74. karantena, 75. ano. Navpično: 1. Slovenski tfom, 2. legija, 3. Eger, 4. par, 5. Er, 6. ata, 7, veliki traven, 8. ena* 10. Ak, 11. Sem, 12. tlak, 12. Ottava, 14. Rio de Ja neiro, 16. Amur, 17. Aras, 20. ura, 23, Iko, 26. kanec, 29. Anapa, 31. grb, 33, obet, 34. Alaij, 37. Tra. 40. oreh, 42 Sora, 44. Padova, 46. Ana, 48. kan, 49. Carmen, 51. molek, pisma. 56. lan, 58. mi, 59. to, 63. por, 65. gre, 68. dan, 69. Na, 70. tt. 71. Z Notranjskega krasa | Trnovo na Krasu. Prisrčen praznik je doživela preteklo nedeljo naša dolina. Cerkveni pevski zbor Trnovo-Il. Bistrica pod spretnim vodstvom g. kaplana Karla Babnika je namreč priredil javen koncert v kino dvorani v Ilirski Bistrici. Kar verjeti nlsuiO mogli, da bo naša pesem spet zadonela v vsej lepoti kot zuanilka boljše dobe. Spored, ki je bil prav posrečeno izbran, je obsegal 14 pesmi in so bili zastopani sledeči skladatelji: Aljaž, Dev, Dolinar, Adamič. Hribar, Žirovnik, Laharnar in Stanko Premrl. Pevci so bili prav dobro izšolani in so pokazali zadovoljiv uspeh s podajanjem samim. Vsi glasovi so bili sigurni in topli, pa tudi dinamika je bila odlična. Tudi solisti 60 se odrezali dobro. Obširna kino dvorana je bila polna kot že dolgo ne in občinstvo iz vseh slojev je z navdušenim odobravanjem spremljalo potek koncerta. Poleg drugih o rodila val navdušenja Premrlova Slovanska pesem. — Zboru in pevovodju čestitamo k lepemu uspehu z željo, da bi nam še večkrat pripravili tako praznično razpoloženje, da bo tako slovenska pesem skozi mrzlo kraško burjo grela in vnemnla srca vseh in nas združevala v nesebični ljubezni do naroda. Operno gledališče Nedelja, I}. avgusta, ob 17: Baletni večer. I7.ven. Cone od 40 lir navzdol. Ponedeljek, 14. avgusta: Zaprto. Torek, 15. avgusta, ob 17: »Alda«. Hod Sreda. Gostovanje tenorista Josipa Gostlča. Baletni večer. E. pl. Dohnany: »Piorotln pajčolan«, plesna pesnitev v treh dolih. — Tlorot — Pogačor, Plereta — Bravničarje-vn. Hnrlokin — Kilrhos, Usoda — Polik. Ve soljakl: Japljeva, Brcarjovo A., Buhova, SuStorStčeva ln baletni zbor. — E. Grleg: »Peer Gynt«, plesna snita. Peer Gynt — Kiirlios, 8vot dobrega: Ona — Wisinkovo. Njono spremstvo. Svot »loga: Zapeljivost — Japljeva. Njeno spremstvo: A. Brearjeva, R. Broarjova, Potanova, Pogačar, baletni zbor. — M, Rnvel »Bolero«, Španska plesna slika. Plešejo solisti: Bravnlčarjova. Japljeva, Kilrbos, PogaCar in ve« baletni zbor. Dirigent D. Zebro, koroogrnf ln režiser luž P. Oolovin, kostumi J. Vilfanova. P. n. ahononte reda Sreda opozarjamo, da Imajo za avoj red predstavo v torek, na praznik, 15. t. m., oh 17 Verdijevo »Aldo« z gostom J. Gostlčem In Heybalovo kot Aldo Rdeči križ poroča Dobrim srcem! BK v LJubljani potrebuje stare obleke, čevljev, perila ln rjuh, da more ugodit.1 Številnim prosilcem, ki so znradl vojnih razmer težko prizadeti. Zato prosi vse, ki jim Je vojna dosodaj prizanesla, naj bi od svoje zaloge podarili od viSno obleko, perilo In čevlje. BK Je pripravljen prevzeti tako blago tudi proti primerni odškodnini. Potrebo "o velike, zato prosimo, da Javlto svoj naslov v pisarni BK oddolok za podpore v Šentjakobski Soli. Na žoljo »tranko prevzame RK blago tudi na domu. Prltolbe glede paketov, Z ozirom na no-katere pritožbe, da prejomajo naslovniki paknto, ki jih odpošilja RK, v nnpopolnora stanju, »poroča RK, da carinski uradnik ven k pnkot vpričo stranke zaplombira, kon ea motvoza pa zalepi z vinjeto RK. Pakete provzamo naslednji dan carinska poŠta In jih odproml dalje. ProSnJa. RK jo ž» ponovno prosil, naj 98 javijo pri njem iz vojnega ujetništva, Internacijo itd. vrnivfie se osebe, aH da »vojcl takih oseb javijo It K vse spremembe glede bivališča teh svo'cov na podlagi ob veetil, ki jih prejemajo naravnost. NaSi proSnjl pa so prlzadoto osebe le redko od zivojo, znrndi česar jo naSa ovidenea ne popolna. Zato prošnjo z vsem poudarkom ponavljamo. Zahvala. RK »o naklonili: nameščenci Nnrodno banko v LJubljani 330 lir namesto cvetja nn krsto blngopokojno gospo Antlco Sancin, g. Ocrtruda Kozina 400 lir namesto ovotja na grob blagopok. ge. Ane Hartman, g. Murgolj Vera 100 lir v počastitev spomina blagopok. g. Mahra Surllja, družina Premk 150 lir namesto venoa na grob blagopok. go. Justino Bltono, g. inž. Kerfiič Peter 200 lir namesto venca na grob blagopok. g. dipl. telin. PelkovSka Nikolaja. — Vsem darovalcem prisrčna hvala! ŽOGA SREČE Zadel je vanj popolnoma fair, toda Bruck je strmoglavil v blato, in ko se je zopet pobral, je znova izbruhnil vihar. »Daj gal Ti umazani pes!« Gadenska množica je, stoječ na prstih, vpila in psovala. To je [»stalo Še hujše, ko je sodnik, poln očitanja slovesno posvaril starega športnika in Torkeriu zažugal. Rudi se je samo zarezal. Njegova vest je bila čista. Ta človek, ki je bil toliko let domaČi notranji desni forward, ni bil nikoli namenoma zagrešil foula na nogometnem polju; toda bil je zadovoljen, da je prevrnil Brucka, človeka, katorega je bil zmeraj sovražil; in obšlo ga je veliko veselje. Deset minut pozneje je imel še cfm-ffo zadoščenje. »Gadenci« so sedaj skušali pohabiti slehernega »Stctinca«, ki je bil videti nevaren; toda Torker je vprav plesal skozi nasprotne igralce, so umikal nastavljenim komolccm, skakal čez nastavljene noge in se iz-^Sibal nevarnemu sunku v gležnje, ki "i ga položili na tla, To je bila nogomefna umetnost vse izza tistega trenutka, ko se je prvič dotaknil žoge; končni sunek pa je bil nemara najboljši od vseh. Ko je bil očaral vso gadensko obrambo, da ga je pustila skozi, in mu je stal nasproti samo levi back, 6e je naredil, kakor bi mu bilo spodrsnilo v izdajalskem blatu v golovem prostoru, in ko je Ga-denov back padel čezenj, je žoga hitro, pa gotovo drsela k »Stettinovemu« notranjemu levemu forwardu, ki je bil priliitel in najprej zabil žogo mimo vratarja, nato pa odšel nazaj na sredo igrišča in mahal z rokami, kakor bi bil blazen. Tako je bila igra izenačena, in kmalu nato je piščalka oznanila polčas. Srdito odločeni možaki so bili, ki so se v kratkem odmoru zbrali v obla-čilnici gostov. »V tej polovici se pazite, fantje!« jc rekel skrbni »očka«, ko so sStettin-ci« šli, da obnovijo borbo. »Igrajte pošteno, a pazite; na umazano igro!« PO VAŠI ŽELJI VAM IZDELA v svoji crtalnioi raz-ne poslovne knjige, ako niso že v zalopi. Utot&ko izvrši trdi V LJIIBUAM! KOPITARJEVA 6/II vsa druga »njigo-vešku dela posebno razne vezave v raznih velikostih od preprostih do raskosnih oblik v vseli barvah. Posebni oddelek za izdelovanje tlaniskili torbic, šolskih torbio in slifcnih, pasov, de narnio. kovčkov in drugega galanterH hlfira Vam uudi te predmete vedno v lepih, okusnih is modornih oblikah vsaki čhp. CENE SO SKRAJNO NIZKE! POSLDŽITE SE JIH! »CddilolMa »spina 3sdrausin primorit* RADIO L3UBL3ANA Dnevni spored za IS. avgusti 7 Poročila v nomščinl — 7.10 Veseli zvoki za nedeljsko jutro, vmes 8.30 Poročila v slovenščini — 9 Orgelska glasba — 915 Versko predavanje — 9-30 1'ruznlčna glanba — 10 Poročila v nomSČIni — 10.15 Iz domačo zakludnlce — 11.30 Slovenska ljudska oddaja 12 Opoldanski koncert — 12.30 1'oročlla v ni-»iWnl In slovenščini, napoved sporeda — 12.49 NemSkl ljudski koncert - 14 Poročila v ui'iiu>oini — 14.10 Vuadrave 1« domovine izvajata veliki radijski orkester ln komorni zbor pod vodstvom D. M Sijnnea — 14.45 15 iniuut za podeželjo. Inž. Trlmoi Slinonič: Sadimo oljnato repleo — 16 Koncert za vojake, vmos 17 Poročila v nemSčlnl ln »lo-venSflnl — 18 Nesmrtna glasba nemških skladateljev — 19 Ura P osmi, sodelujeta so pranistka Janja Bnukartova in tenorist Ru. dolf Franol — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Kaj prlnaSa. prihodnji teden — 20 Poročila v nemSčlnl — 20.15 NernSka glasba — 22 Poročila v nemščini, napoved sporeda — 22.15 Plesni orkestor vodi Marijan Vodopl veo — 23 Prenos sporeda nemških radijskih postaj. Dnevni spored za 11. avgust? Po običajnem dnevnem sporedu: — 20.15 Iz oper. svota, izvaja vel. radij, orkestor pod vodstvom dirigenta D. M. fitjanca. sodo-lujeta altlstka Elza Karlovao in tenorist Josip Gostlč — 21.15 Tako si prodstavljam ljubezen — 22 Poročila v nemSčinl, napoved sporeda — 22.15 Glasba za lahko noč — 23 Preno« eporoda nemških radijskih postaj. ,IL KI IVO »VMOIV« n " Nepozabno filranko delo iz kraljestva nesmrtno muzikc velikih klasikov Bacha in Brulimsa »čarobne gos'!« Will Ouadflieg. Gisela Uhlen. Eugen Kliipfer, Hans Ucrmann Sclianfuss, Paul Hlirbiger, Paul Henckols, Kisa Wagner, Otto Trossler itd. PREDSTAVE t nedeljo ob 19.50, 1!. 17. 19! K1\0 »SLOGA« [Zaradi velikega zanlmanld Esterle. PREDSTAVE danes ob 15, 1? in 191 IEl KINO »MATICA Salve smeha! Salvo smeha! Dve url neprisiljenega razvedrila: Do aoli so boste nasmejali v najbolj zabavni veseloigri sezone »Se enkrat študent« s priljubljenim komikom Tleln« RDhman- g nom v glavni vlogi. Film za mlado In | staro! — Zaradi izrednega zanimanja PREDSTAVE ob 10.30, 15, 17 in 19! KINO »KODELJEVO« TELEFON 21-91 Vratolomna Izvajanja na trnpozu v največjem cirkuškem filmu »3 Cotion!« v glavnih vlogah Joset Sieber, Reno Doltgen, Leno Normann. Predstave v delavnik oh 19t v nedeljo zaradi Izredne dolžine filma ob 11.30, 16.49. 19. Nepričakovano nas Je zapustil pri izvrševanju svoje službe naš ljubljeni mož, oče, sin, brat in stric, gospod Viktor Uut>ret strojevodja drž. žel. in posestnik stanujoč v Ljubljani, Cigler- jeva ulica št. 19. Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek, 14. t. m. ob 4 popoldne z Zal, iz kapele sv. Krištofa k sv. Križu. Ljubljana, dne 12. avgusta 1944. Globoko žalujoči: Gabrijela, roj. Lcšnjak, žena; Zmngoslav in Lidija, otroka; Frančiška, mati; Vinko, brat; Ivanka por. Čeme, sestra, ter ostalo sorodstvo. V vsako hišo »Slovenca«! i Po dolci, mučni bolezni, previ-dena s svetotajstvi, nam je umrla naša preblaga, iskreno ljubljena sestra, predobra zlata leta in svakinja, gospa ViiitoriiQ SuMlnift roj. Milavec vdova po davčnem uradniku Pogreb naše proskrbno teto bo v nedeljo ob pol 17. uri na farno pokopališče. :: Z.lnia teta, hvala ti za vse preveliko dobrote, ki si nam jih vedno delila! Planina pri Bakeku, Nemčija, Wien, Cleveland, S. M. Mnggiore, dne 11. avgusta 1944. Žalujoče družine: Milavec, Schmidt, Deržaj, Bottoli SALEZIJANSKI MLADINSKI DOM NA KODEUEVEM naznanja žalostno vest, da nas ie za vedno zapustil in odšel k Bogu po plačilo, snirfno zadet od brezbožne roke v svojem domačem kraju dne 17. novembra 1913 LUmiK NOVAK salezijnnski duhovnik Truplo dragega pokojnika zaradi neurejenih razmer počiva šo v neblagoslovljeni zemlji. Vsem duhovnim sobratom, prijateljem in znancem priporočamo v molitev njegovo dušo. Slovesna maša zadušnica bo v cerkvi sv. Terezije na Kodo-ljevem v petek, dne 18. avgusta ob 8. uri. Ljubljana, dne 13. avgusta 1944. &9B Dotrpela nam Je naša nadvse ljubljena in zvesta žonka, mamica, tetka in svakinja, gospa Lucija Kalinger roj. Rukavina poslovodkinja gostilne »Ražemc Pogreb nepozabne pokojnlce bo v ponedeljek, 14. avgusta, ob Yt 3 popoldne z Zal, kapelice sv. Jožefa, k Sv. Križu. Sveta maša zadušnica se bo darovala v soboto, dno 19. avgusta, ob 8 zjutraj v cerkvi sv. Jakoba. Ljubljnna, Gospit, Kamnik, Složice, Ljutomer, ITžicc, dno 12. avgusta 1944. Globoko žalujoči: Vladimir, soprog N a d i c a, hčerka rodbino: Kalinger, Rukavina, Cvetko, TomBlf, Klobučar, in ostalo sorodstvo sporočamo svojim CENJ. odjemalcem, da so naše nove telefonske štev. TOVARNA fužine 20-54 TRGOVINA sv. petra c. 1728-06 A"JAGER MILAN TOVARNA ŽIH1 IN SCBTK ŠE VEDNO NUDIMO. KVALITETNO ČISTO ŽIMO RAZNOVRSTNE ŠČETKE PRODAJAL.CE-KE marljive r.a prodajo raznih malih predmetov iu novih koristnih knjig Iščem. Naslov v upravi »Slovencac pod št. 7172. (b SLUGO za vsa dela v stalno službo iščemo. Zaradi inkasa potrebna garancija ali kavciia. Naslov v upravi Slovencac pod št. 7041. PEKOVSKE« A. POMOČNIKA snmostojnepa za parno peč sprejmem tn-koj. Ponudbe upmavl >Slov.« pod »Samostojen« 7116. (b SLUŽKINJO iS?e krščanska druJfi-na, plača in hrana dobra. Naslov v upr. >Slov.c pod št. 7078. b DFKLE let potrebujem čimprej za hifi. pomoč. Jakob fkrjanec, Gor. Zadobrova 59, p. D. M. Polje. b POMOČNIKA brivskega sprejme takoj. M. PodkrajSek, Sv. Petra cesta 12. (b POMOČNIKA soboshkarskepa in pleskarskega sprejme za stalno Tone Malgaj — Gosposvetska c. 16. (b POSTREJNICO starejšo rabim vsak popoldne od pol 2 do 7. ure. Slomškova 31. KUHARICO perfektno z dolgoletnimi spričevali iSče družina dveh oseb za tnkoj. Naslov v upravi >Slov.< pod št. 7089. HLAPCA k enemu koniu i*če špedicija R ANZINGER. HOTELSKO SOBARICO srednje starosti, veSčo v tein po«1u. ki obvlada nemščino, sprejme takoj Hotel Metropol v Ljubljani. (b DEKLA tudi starejSn, ki jc vajena opravljanja živali in vrtnega deja. dobi s'u/bo pri A. Agnoln. Dunajska c. 10. (1 POL.TRK. ČUVAJA za njivo na Ižanski eosli ob Ljubljanici snrejmem. Predovič, Poljanska c. 73. (b MLTNARJA samostojnega, snrei-mem tnkoj po dogovoru. Novnk Albin, Log 4, p. Brezovica. POSTREŽNICO rabim za en dan v trdnu. Zirlasiti se od 11 do "V Smoletova ulica 13, I. nadstr. (b KUHARICO vajeno dobre kuhe, snrejmem v zasebno hišo poleg sobarice. Hrana in plača dobri. Naslov v upravi »Slovenca« ,pod št. 7200. (b Službe išeeio 1 VOJNI INVALID popolnoma slep, z veliko družino, prosi kakršnekoli službe za svojo 21 letno hčerko, ki ima 4 razrede moSčnnske šole. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 7028. (a § Vajenci | VAJENCA sprejmem. Franc Vrho-vec, kovač, Ljubljana, Bohoričeva ul. 6. (v UČENKO za mod isto vsko obrt, sprejme salon Ani Pu-hek, šclcnburgova 6. VAJENCA pridnepa in poltenega, tnkoj sprejme špecerijska in galanterijska tr-povina. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 7114. (v MLAD DEČKO absolvent mešS. šole s prav dobrim uspehom. iz dobro poštene hiše, išče učnega mesta v manufakturi ali fipeceriji. Naslov v upr. Slovenert nori »Ljubljančan« 7160. VAJENKO za specialno trpovino s predpisano šolsko izobrazbo sprejmemo za Ljubljano. Sirote brez sredstev imajo prednost, event. hrana in stanovanje v hiši. Naslov v upravi >Slov.< pod St. 7215. v VAJENCA za špecerijsko trpovino sprejmem tnkoj. — Naslov v upravi >Slov.« pod št. 7130. (v KLJUčAV. VAJENCA sprejme strojno podjetje inp. Borštnar Opnje-slav, Lj-ubljana, Jcrne,-jeva c. 18. (v m _i RADIO aparate: Minerva Cornotte, Philips, Orion, Zordik. vsi odlične kakovosti, prodam. TTinko Prlv-šefc. Ljubli.iaa, En. lodvorska 7. (t »Stanovanja! tžgefo Bi SOBO in KUHINJO prazno ali opremljeno 1 S č e učiteljic« za 1. oktober. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod >1. oktober« 7019. (• SOIIO S KUHINJO nI i s souporabo kuhinje iščeta 7.n tnkoj 2 osebi. Naslov v upr. »Slovenca* pod čt. 7207._(s i Soba | j ISčeio B sono s souporabo kuhinje, išče zakonski par. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Boljši pare. 7088. (s OPREMLIENO SOBO s stropo ločenim vhodom iz stopnišča išče solitlen stalen pospod. Ponudbe 7. navedbo celic poslati na upravo »SI.« pod »Moj dom«. 7174. (s 1—2 opremljeni SOBI kjerkoli iščem; po možnosti s souporabo kopalnice in kuhinje. — Ponudbe na upruvo »Slov.« pod »Izredno dober plačnik«. 7166. PRAZNO SOBO s posebnim vhodom za novoporočenca iščem, za takoj ali pozneje. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro: »Prazna soba« 71R3. s | Šobi K | oddajo j ŠIVILJO sprejmem na stanovanje. Šivalni stroj na razpolago. — Uraukar, Nove Jurše 79. SOBO opremljeno oddam brezplačno starejši ženski, ki bi malo poma-pala na vrtu. Naslov v upravi »Slovcnca« pod št. 7193. (s SOBO opremljeno, oddam solidnemu pospodu ali gospodični event. proti pomoči v gospodinjstvu. Naslov v upravi »SI.« pod št. 7212._(s l_!!«£j TRGOVSKI l.OK Al. v zvozi n pisarno nli plsnrno v zvezA s skladiščem iščem 7.a takoj; posredovalci dobro nagrajeni. Leča: center mesta. — Itinko Privšek, Ljub. ljana. Kolodvorska 7. (n | Poizvedbe | PETELINčEK se jc zatekel. Dobi sc na Sv. Petra ccsti 39 pri Kačar. IZGUBLJEN JE BIL zlat uhan z briljan-tom. Najditelj naj ga odda proti nagradi v upr. »Slov.« št. 7231. DENARNICA je bila zgubljena s srednjo vsoto denarja, osebno in domobransko izkaznico ter drugimi dokumenti. Poštenega najditelje nn,pro-Šum naj vrne dokumente na naslov v osebni izkaznici, denar pa lahko obdrži kot nagrado. MLEVSKI LISTEK dektromli/ia »Fužine« smo našli. Naslov pove uprava »Slovenca«. j Pohištvo | KTTniN.JSKE~ OPRAVE moderne izdelave naprodaj. — Zor .Tože, strojno mizarstvo — Ljubljana-Šiška Aljaževa cesta 14. (1 RARLJENO POHIŠTVO za sobo in kuhinjo, fi rjuh in drugo posteljno perilo kupim. Naslov pove uprava Slovenca pod št. 7134. patentno posteljm mreže, otomane, mo derne kan če ln foto-tje nudi solidno ln po nizki oenl RUDOLF RAD0VAN tapetnih LJUBLJANA Mestni trg štev. 18 DVE OMAKI ZA OllLEKO kompletno posteljo, več, rjuh ali samo žimnico kupim. Naslov pove uprava Slovenca pod št. 7132. I Pridelki | 100(1 kit KORENJA za krmljenje prašičev kupim, nnttclino Vinko — Ljubljana, Kotnikova nI. 16. (k JEDILNE BUČE in buče za prašiče stalno naprodaj. — Jurčkova pot št. 55, Barje. KRAVJO MRVO dobro, kupim. Zalo ska cesta 181. k | Prodamo | FLANELO ugodno prodam. Naslov v upravi »Slovencu« pod SI. 7131. C (REALKA za gnojnico v dobrem stanju naprodaj. Po-izve sc v upravi »St.« pod SI. 7010._(t ELEKTIJIf'NE kuhalnike na dve plošči, likalniko in rešoje prodam. Hin-ko Privšek, Ljublja-11U, Kolodvorska 7. (1 RADIO skoraj nov, 4 + 1 pro-dum za H.ROO lir in nekaj parov čevljev, skoruj novih St. 45. — Naslov v upravi »Slo-vcncu« poti št. 7111. (i ŠPORTNE VOZIČKE stari mnterijal. krasne izdelke, po usodnih conah prodam, llinko Privšek, Ljub. ljana. Kolodvorska 7. BLAGO za moSkc srajce in za eno moško obleko v sivem prodam. Omerza — Dunajska 6-1. MRČES IN GOLAZEN uši, stenice, bolhe, ščurke, molje, migi, odgaoe, voluharje In >ruinorje zanesljivo okončate • »trupom. I ga dobile v droge-riii K ANC. Židovska 1 TENIS RACKET angloškl originalni izdelek, prodam. — llinko Privšek. Ljubljana, Kolodvorska 7. Otroško POSTELJO z žininntim inodro-com prodam. Pogledati na Sv. X'otra cesti 02. (1 PRODAM lisoč staro strešne opeke in 1 tisoč nove - zapirača. Franc Kane — Dravlje. (1 BOKS ČEVLJE SI. 40, visoke, ženske, prodam ali zamenjam za protivrednost. Vprašati Zgor. Zadobrova pri Polju št. 79. (I PIIF.SO ZA SADJE ■50 litrov, prodam. — Arhar Alojzij, Celovška cesta SO. (I POZOR! prodam dve peči In eno na laganje. Isto-tam kupujem razne predmete, pohištvo, perilo, obleke, čevlje itd. Grebene, Gallusovo nabrežje 59. (1 DER A nn gumijastih kolesih, naprodaj. Pctcrca, Podutiška 45. (1 PEGE LISA] vam zanesljivo od-Jtranl »aLBAi krema DROGERIJ A KANC. Židovska ulica t. (I PISALNA STROJA (1 v kovčku. I pisarniški) prodam. — Simandl Dvorakova nI. St. 3._(J 3 TONSKI VOZ na pogon z ogljem Se v novem stanju zelo ugodno naprodaj. Merkur, Puhurjeva 6. (1 VEC MOŠKIH IN DAMSKIII KOLES ter dva športna vozička proda Trgovina »Ogled«, Mestni tre 3 (vbod skozi vežo). xPren I. POGAČNIK LJUBLJANA Bohoričeva ulica St-f Telefon St. 20-59 Komisijska trgovina PRIVŠEK IIINKO Kolodvorska 7 — na. sproti Mestnega kopališča proda: gradi za žimnico, harmonike klavirsko in kromatič.ne, pisalne stroje, Singer pogrezljiv. športne in 1 globok voziček, otroško posteljo in leseno za odrasle, bi-ciklje, električne likalniko, kuhalniko in rešoje. radio prvovrstnih znnmk, dina-mo za bicikelj, hišni telefon, kadilno gar-nituro. preprogo 2x3, damske čevlje, daljnogled, plinski rešo, krojaški stroj, servis za kotnpot, in ' črno kavo. dekliški dožni piašd, prevleko za tuhno in tuhno od kašmira, tenis rackot, pccivno žličko, zobo-teliničnl vrtal, stroj, stroj z verižnim vbodom, namizne prte, gramofon v kovčku in omarici, irigator nov, pleteno košaro, olektrično sušilnico za sadje, ogledalo, kožuh - podlogo za plašč, smučarski dres. tehtnico Gras-so, sopran saksofon, krilni rog, flauto, violino in drugo, (r GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK izvrstno ohranjen, po ugodni coni proda trgovino »Ogled«, Mestni trg 3. (1 PRILOŽNOSTEN NAKUP dohro ohranjene foto-kamere 10/15. Zeiss-Tessar 4.5 = lfi5 mm z rnznlm priborom. Oglejte si jo v dro-ceriji Sanitas. Celovška 153, ena postaj" pred remizo. (1 FOTOAPARAT »Voigtliinder« Heliar dobro ohranjen — h pripadajočimi lečami prodam. Naslov: Mir-je. Verstovškova 12. OTROŠKI VOZIČEK globok, dobro ohranjen predvojni, prodam. Naslov: Mirjo, Verstovškova 12. (1 ŽIVO APNO gašono opno in cementne cevi ima v zalogi Gradidom. z. z o. z.. Prijateljeva 15. Dostavi so tudi na dom. Tolofon 24-26. UGODEN NAKUP Blago za moško obleko ir, za domski plašč prodam ali zamenjam. Vprašati: Čopova ulica 19/111, vrata 7._ (1 PRODAM dve moški kolesi, malo rabljeni, novo dia-tonično hurmoniko s poltoni — Jakovac, Cegnarjeva 4. oo PRODAM jedilni pribor, 47 kosov, rje prost, blugo za moško obleko, zeto dobro. Jakovuc, Ce-gnarjeva ul. 4. 1 SANDALE nove duinske drap, 8 preoblečeno pluto Šl. 36 in 39 in otroške nove sandale Slov. 28 in 29 prodam. Naslov v upr. »Slov.« pod šl. 7197. (1 TEŽAK VOZ t dobrem slanju prodam. Vidovdanska c. 4. ZAJČJI HLEVČEK e ugodno prodn. Po-izve se Močnikova 13. BALINČKE iz posebno trdega lesa prodam. Naslov v upr. »Slov.« pod St. 7192. (1 RISALNI SIROJ nemške znamke prvo. vrstno ohranjen ugodno prodam. Ogled v dopoldanskih urah. — Mahničevu 7. Kodclje- (I | Kupimo | ZAPRAVLJIVA EK že mulo rabljen nli stiskalnico za sadje, kupim. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 7093. (k DEŽNI PLAŠČ (bnlon svila), dobro ohranjen, moški, za večjo postavo kupim. Naslov v upravi »Slovcnca« pod šl. 7112. (k JEDILNI PRIBOR rjo prost, in drugi, za 6 nli 12 oseb; ku. liinjsko tehtnico vsoh vrst kupim ali prevzamem v komisijsko prodajo. llinko Privšek, Ljnbljann, Kolodvorska 7. (k SLADKEGA SENA 3000 kg kupim. Ponudbe na Žabjck 11. (k Poljsko KOVACNICO (Fcldsehmiede) v brozhibnem stnnju kupi Motormotan — Celovška 38^_(k OTROŠKE VOZIČKE globoko in športne, kupim ali prevzamem v komisijsko prodajo. llinko Privšek. Ljubljana, Kolodvorska 7. (k RJUHE, KAPNE ln vseh vrst preproge kupi trgovina »Ogled« — Meslni trg 5 (vhod skoz- vežo). (k BLAGAJNE ognjavarne. stoječe, ležeča in registrirne kupim ali prevzamem v komisijsko prodajo. Hinko Privšek, Ljubljana, Kolodvorska 7. (k KUPIMO biciklic, bicikelj gnme, triciklje in trieikclj gume. Merkur, Puharjeva 6. (k PISALNE STROJE rnznih znamk, pisarniške in portnhl. kupim nli prevzamem v komisijsko prodajo. Hinko Privšek, Ljubljana, Kolodvorska 7. POZOR! Kupujem »reče In vse tekstilne odpadke tel plačam po najvišji ce. ni. GREBENC Alojzij. Gallusovo nabrežje 39, Ljubljana. (k HARMONIKE klavirsko in diato. nično, kupim nli prevzamem v komisijsko prodajo. Hinko Privšek, Ljubljana, Kolodvorska 7. (k STEKLENICE vseh vrst stnlno kupuje po najvišjih cenah. »MKTAL.IA« -Gosposvetska 16, telc-fon 32-88. (k CItaJte knjigo »Slovenčeve knjižnice« RJUHE kapno, hlazinske pro-vleke in drugo posteljnino, rahljono in novo. kupuje stnlno Hinko Privšek. Ljubljana, Kolodvorska 7. I Denar | O POSOJILIH nn hiše, posestva in poroštva dobite informacije Ljubljana, Bee/-thovnova l"5. levo. pri JUGO-KREDIT. '(d KUPIMO 4 TEHTNICE (PERSONENWAAGEN). Ponudbe na: 0RGANISATI0N T0I>T OBL KRAIN, LAIBACH, UNIVERSITAT ABTEILUNG NACHSCHUB. Vse dennrne in trgovske posle IzvrSim hitro, ločno m lolidno. Priporoča ie: RUDOLF ZORE Ljubljana Gledališka nL 12 TeL 38-10. B Posestva 3 GRADBENE PARCELE 2 parceli ob Ižanski cesti, sončnn lega za gradnjo dvojčka, odn. 2 hiš v izmeri 4520 tu3 po zelo ugodni ceni 1) r o d a m direktnemu .upcu. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Konjunktura ugodna!' 7211. (p PARCELO krasno, 575 m', primerno za sitavbo ljubitelja prirode, prodam nn Vrhovcih tik za blokom. Naslov v upravi »Slovcnca« pod SI. 7183. (p I Razno B ZA ZATEMNITEV naročite okenske rolete. Dobavljam vseh vrst in pridem na dom po mere. Pošljite naslov v trafiko Merjasec. Tržaška cesta 62, Ljubljana. i STENICE vam uničimo s plinom, stanovanje tukoj uporabno. Naslov pustite v zaprti kuverti v upravi »Slovenca« pod »Diskretno« št. 7191. r g Kolesa 5 TRICIKLJA 1 velika trikolica v novem stanju za 1800 kg nosilnosti zelo ugodno naprodaj. Merkur, Puharjeva b. MOSEO KOLO Srodam. Močnik PaVeJ, ohOfičeva 33. MOŠKO KOLO Inksuzni šport, model, znamke »DUrkopii« v novem stanju ugodno naprodaj. Merkur, Puharjeva 6. BICIKLJE moške, štrapac ln športno, ter damsko 7a 3200 lir prodam. Hinko Privšok. Ljubljana, Kolodvorska 7. PREDNJE IN ZADNJE KOLO 8 tabularji, obroSt aluminijasti, skoraj novi. zamenjam za protivrednost. - Naslov v upr, Slovenca pod St. 7117._ MOŠKO KOLO malo rabljeno proda. Miklič, Vilharjeva 37. TRICIKELJ otroški, dobro ohranjen kupim. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Trieikclj« 7179._ I šiv, stroji | ŠIVALNI STRO »Naumann«, nov, po-grezljiv. šiva tndi nazaj, prodam. Simandl, Dvofakova ul. 3. ŠIVALNI STROJ Singer, pogrezljiv, ▼ zelo dobrem stanju, prodam za 8500 lir. — Pred škofijo 19. Adamič. ŠIVALNI STROJ za domačo uporabo v dobrem stanju prodam za 4000 lir. Pred škofijo 19. Julka, 1. nad., dvorišče. SINGER pogrezljiv popolnoma nerabljen, in Necclii šivalni stroj prodnm. Hinko Friv-šek. Ljubljana, Kolodvorska 7. ŠIVALNE STROJE raznih znamk, rabljeno in nove. za šivilje, krojače, čevljarje. sedlarje kupim ali prevzamem v komisijsko prodajo. Hinko Privšek, Ljubljana. Kolodvorska 7. ŠIVALNI STROJ za domačo uporabo, lopo šiva, ugodno prodam. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 7157. DVA SIV. STROJA znamke Pfaff prodam. — Zupane Ana, Karlovška 20. |_Stroi1_| PLETILNI STROJ 5t. 8 s kompletnim priborom prodam. Ogleda se Gosposvetska 41. S STRUŽNICI (mnla in velika) zelo "godno naprodaj. Me»-kur, Puharjeva 6, I Knjige_| CANKAR zvezek II., »Čas,, letnik 12. Argo vse, šivic, Matriken v. krain und Giirz, Mclik Slovenija, Saltikov Pa-tuloška anatomija, Zvon 1881 do 1902, slovenske in nemške romane novejšega časa in vse knjige za univerzitetni študij kupimo. — Ig. Mcinmavr k Fed. Bom-berg, d. z o. z., Ljublj. VSAKO antlkvarično slovensko knjigo, revijo, časopise, posamezne odtise kakor ludi stare' listine kupuje in naj. boljše plačuje K nji. gnrna Janez DOLŽAN, Ljubljana, Stritarjeva ulica 6. KUPIM " »Življenjepis sv. Avguština«. Ponudbe z navedbo cene na upr. »S love nca« pod 7205. | Glasba | STARŠI! Vpišite svoje otroke v harinoniknrski tečaj. -Informacije, dnevno od pol 8 do pol 10. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 7189. (g KLAVIRJE s kovinsko in drugo mehnnikp, pianina, harmoniko in druga glasbila kupim ali prevzamem v komisijsko prodajo. Hinko Privšek, Ljubljana, Kolodvorska 7. (g LASTNIKI GLASOVIRJEV! Poslužujte se telefon, ske številke 39-23, ki E okliče specialno tvrd- 0 za oglaševanje ler popravila glnsovirje* in harmonijev Jur4sek, Zrinjskega cesta 7/II, Ljubljana. GRAMOFONE HU Mastors v kovčku in salonski omarici prodam, ninko Privšek, Ljubljana, Kolodvorska 7. (g GLASBILA harmoniko, kroma-tično ln klavirske, violino, krilni rog, flnuto in sopran saksofon prodnm. Hinko Privšok, Ljubljana, Kolodvorska 7. (g |_0L[ave_| PREKLICNA IZJAVA Podpisana Cuderman Helena iz Stepanje vasi — na Gmajni št. 2, preklicujem in obžalujem, kar sem govorila žaljivega o gospej Ha-bjan Mariji roj. Mar-kelj iz" Štcpanje vasi št. 11 ter se zavezujem opustiti v bodoče vse take žalitve. Tudi se ij zahvaljujem, da je odstopila od kazenskega pregona. Ljubljana, dne. 10. avgusta 1944. Cuderman Helena. | Obrt | Pozor stavbeniki hlSnl posestniki) Dobavljam, polagam ln alružim star« PA It K ETK JOSIP BRLEČ _ LJubljana KOLOPVOHSKA g 1 živali I DVA PRAŠIČKA za rejo prodam. Pošta D. M. v Polju. Studenec 7. (j ŽREBETA srednje težke pasme kupim. Nastov ▼ upr. »Slov.« it. 6870. j PSIČKI volčjo pasme, ki bodo dobri čuvaji se prodajo po 600 lir v Trnovem. Trnovska ulica št. 27. Ogledajo se v si dan in v soboto ce nedeljo od dalje. 16. uro (j KRAVO ki bo v 10 dneh tretjič telila, prodam. Studonec fi. D. M. v Polju (znotraj bloka) PSA ČUVAJA volčjuka, leto starega, prodam. Rožna dolina cesta I1I./9. I Kurivo | ljudska posojilnica v Ijubliam zadruga z neomejenim jamstvom _♦ ▼ lastni palači y Ljubljani, Miklošičeva c. 6 Posojilnica je bila nasproti hotela Union ustanovljena 1.1895 , , ., , . ... . . ————— sprejema hranilne vloge ▼ vsaki višini Id jih V najugodneje obrestuje, daje posojila na vknjižbo in proti poroštvu. Deutschsprechende weib!iche Arbeltskrgfte im Alter von 18 bis 30 Jahren finden soforft Anstellung bei der Org. TODT beim Nadirichtemvesen und erhalten eine voIIstSn-dige Ausbiidung in diesem Beruffszureige ais Fernsprecherinnen und Fernschreiberinnen Die Ausbiidung erfolgt in der schonsten Gegend von Oberitaiien am Gardasee und dauert ca. 6 Wochcn. Geboten sind neben einer guten Bezahlung, freie Kost, Unterkunft und vollstandige Bekleidung. Meidungen bei der O. T. OBERBAULEITUNG XIII LAIBACH. GOSPOSKA ULICA No. 2 Kachrichtenleiter P0INTNER. in der Zeit von 9-10 und 15-16 Uhr IH ■"rmnClSkanska 10 Telefon 18-61 Ženske moči x znanjem nemščine v starosti od 18 do 30 let, dobe takoj stalno, dobro nameSčenie pri Organizaciji TODT v telefonskem in brzojavnem oddelku. Izobrazba traja Sest tednov v lepem kraju v Gornji Italiji ob Gardskem jezeru, proti dobri plati, brezplačni prehrani in obleki. — Prijaviti se pri ORGANIZACIJI TODT LJUBLJANA, GOSPOSKA ULICA STEV. 2, pri vodji tel. odseka gosp. P0INTNERJU od 9. do 10. in od 15. do 16. ure ia Se medveda bi obrila krema Rapida brez mila BRIVNA KREMA RAPIDA ' Brez mila/ ■brez pene ITmrla nam je naša ljubljena mama, stara mama, sestra, teta in tašča, gospa Ivana Treven vdova sprevodnika dri. iel. Pogreb drago pokojnioe bo v po-nedoljek, 14. t. in. ob 8 popoldne z Zal, iz kapelo sv. Petra k Sv. Križu. Ljubljana, dno 12. avgusta 1944. Žalujoči: RUDOLF, RAFAEL, sinova, ln ostalo sorodstvo t Okrepčan s tolažili sv. vere ee jo po težkem trpljenju preselil k Bogu naš skrbni in dobri mož, atek, dedek, tast ia stric, gospod Franc Rauter posestnik in blv. župan na Planini Sv. maša zadušnlca bo darovana r stolnici v ponedeljek, dne 14. avgusta ob 8. Planina pri Sevnici, St. Jnrl.1 ob jnž. žel., Ljubljana Žalujoči rodbini: Rauter, Drofcnlk Dotrpel je naš ljubljeni mož, oče in stric, gospod Ivan Srebrnič raf. inšpektor v pokoju Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, dne 13. t. m. ob 5 pop. i Žal, iz kapele sv. Antona na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 12. avgusta 1944. Globoko žalujo?a družina in ostalo sorodstvo Eilt >Ljud§kft jlskarna,« ~ Za, Ljudska .tiskfltnpj loža Kiaciariž florausgetbfir, izdajatelj; inž, Jo2« Sodj* « gchriftleitgr, ntednikj tanka Jfefaec,.