PROLETAREC JE D E I. A V S K I LIST ZA MISLEČE ČITATE1JE
PROLETAREC
«;itt»il« Jugoftlovnnftke Sorialiwlirnè I.wrv m Prowveliie Mtilee
OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS
EDUCATIONAL BUREAU
ST--N0.~TM9.
Fnlrrvd •• mond iltM
■xllri, Dm. «. »ft7, «t lb» pmmt «Ilir« mt Chkmto. IN. kr Ik* Acl uf	ol March I. IS»
CHICAGO. ILL.. 17. FEBR JARJA (February 17). 1943 ,.„......... Werkly 2S01 s Uwnd,le Av„	LETO-VOL. XXXVIII.
Vojnih froBOt, lu »o •• dogodile na vzhodni fronti cd prižtlk« nemikc ¡»vasi je pa do ••daj, jih v primeri • temi, ki •• dogajajo na dru|ih «ftiih frontah, človek pravilno «ploh predstavljati ne more, rasen ako ni hil »am
v v« jni, p« ima lastne ikuanje. Gornje je «lika s vshodne fronte. Ubili vojak je navij, ki «o mu pokončali iivljehje sovjetski strelci pred Stalin-gradom.
Sovjetska unija o ureditvi mej v vzhodni Evropi
"BALTIŠKE DEŽELE IN BESARABIJA SO . NAŠA ZADEVA," PRAVI "PRAVDA". — "Ml NE BOMO DOPUSTILI UMEŠAVANJA V IMPERIALNI USTROJ VELIKE BRITANIJE", JE IZJAVIL MINISTER BRENDAN BRACKEN
Po Zi; iji svetovni vojni »o z«verniki ustanovili v vzhodni *i cc»t:i!-ii Eviv.n pet samo-tojnih rti 2 a v. i med teh so bile nred \ »ju > Est i. '<a, Latva in UvindtA rs !<a posest, in pa velik del Poljske, drugi del Poljske pa je imela prej Av-stro-Ofrmka in Nemčija. Rusko Besarabijo je dobila Rumuni-ja. Finstki, ki je bila prej pod Rusijo, pa je sovjetska vlada ¿»ama priznala neodvisnost, če-hoslov&ška ni dobila na ruske stroftke nič teritorija.
Namen razdelitve
Namen zaveznikov, ki so žari-^li meje tem deželam, ni bil tamo, da jim dajo samostojnost, temveč, da se na vzhodu Evrope izgradi nekako obzidje med Nemčijo in Sovjetsko unijo. Slednja je hotela ta načrt saj deloma preprečiti z invazijo v PiliTudtskljevo Poljsko in dospela že blizu Varšave, kjer je bitko izgubila. Sla je v njo zopet po nemškem vpadu na Poljsko in si pridržala zase precejšen del.
Besarabijo in baltiške dežele si je podvrgla porine je, ni pa imela sreče s Finsko, ki je sedaj z njo drugič v vojni.
Namig zaveznikom
Mr>otri V Angliji in Ameriki pravijo, da Sovjetska unija nima nobene pravice do teh dežel, češ, mar se ne borimo za .•v o bodo vseh narodov?
Ti m v odgovor je imel dnevnik " Pravd a" v Moskvi u vodil k, v katerem izjavlja, da za Rusijo baltiške dežele in Bes-arahija niso vprašanje, ker spadajo v sovjetsko k vezo. članek je potem priobčil iz "Pravde" (v angleškem prevodu) informacijski buJetin • ovjetskega poslaništva v Wa-hkigtomi, kar je ibilo ameriški vladi in ameriški javnosti znamenje, da je članek v Pravdi ob enem uradno stališče sovjetske vlade.
Kaj glede Poljake?
Nedvomno v Moskvi žele, da bi tudi Poljska postala članka sovjetske zveze. Uradno so ji obljubili neodvisnost, ni pa še tečno znano, da-li ji bo Moskva rej priznala ve» prejšnji teritorij, ki je po prvi svetovni vojni prišel pod poljsko <;b!ast. Poljski ministri se boje, da bo bodoča Poljska precej manjša, ker bo Rusija zahtevala zase tfc»ti del, ki je po pre-
biva'stvu rusinski (ukra ji liki). .Polj ki premier Slkor ki i je bil že parkrat v Moskvi v i- rfco sporazuma o tej sporni t: ci, tada kclikcr je znano,
, ie čnega zagotovila ni dobil.
|
Antanas S me t on a o Lit vinski
Tudi v prej omenjenih bal* 1 tiskih deželah delujejo posebno begun ki knvji, da se jih ne pri/na Sovjetski uniji.
Zadnji pondeljek je na ne-kt m shodu v Chicaigu predsednik bivše lit vinske republike Antana- Smetona izjavil, da njdiva dežela noče ne nem-Pke, ne ruske dominacije, pač pa zahteva neodvisnost. "Lit-vinci smatramo Nemčijo in Rusijo za svoji sovražnici," je dejal pobegli predsednik, "ker 1 !a nas cbe napadli. Najprvo Rudja, potem Nemčija.!'
Za zavezniške diplomate take rtKliike , niso enostavna •tvar, z izjemo sovjetske vlade, ki je skozi "Pravdo" razložila svoje stališče.
Anglija hoče ostati imperij
Ne samo v sovjetske, tudi v angleške zadeve se mnogi u-me.*ava jo; večino kritik proti Angliji prihaja vz Amerike, največ zaradi Indije.
Vrh tega je v Zed. državah mnogo takih ljudi, ki Anglijo instinktivno sovražijo.
Ko se je pričela tu kampanja proti angleški politiki v Indiji, je premier Churchill izjavil, da ni načelnik kraljeve vlade zato, da bi prisostvoval
(Nadaljevanje na 5. sfrani.)
O usodi Nemčije in nacizma se odločuje na vzhodni fronti ■
Ko so v Nemčiji nedavno praznovali prvo desetletnico nacijske vlade, je maršal Herjman Cjog-nng v svo.em govoru dejal med drugim, da tretji rajh ne bo sklenil z Rusijo nobenega sporazuma, kaj 11 Nemčija lahko občuje le z gentlemani, no z boljševiki!
Kolonar K M Landis II tolmači, d6 je bil to nemški namig Zed državam in Angliji, češ, z vami da, ker vas smatramo za gentlemane, a z ruskimi lxi r bar i pa hočemo obračunati do konca
To. je velika bahavost, kakor |e bila leto prej Hitlerjeva, ki je izjavil vsemu svetu, da je ruska armada razbita in se nikdar več ne obnovi
Firer in njegov pomočnik Goering »mata sedaj o n|i brez dvoma drugačno mnenje
Hitler je hotel triumfalno v Leningrad; j>ot w v Moskvo, nato v Stalingrad
Skozi vso to zimo se od teh mest oddal u je, toda ne prostovoljno Premagan je bil lani pred Moskvo, sedaj je bil odgnan izpred Leningrada, kjer o padlo od 22 iunija 1941 pa do konca januarja t I .okrog 400,000 Nemcev, in pred Stafingradom znašajo nemške izgube od zadnje jeseni sem nad 300,000 mož
In tudi Rostov je prišel nazaj v sovjetsko posest Ni čudno, Č3 nacijski glavarji apelirajo na kapi taIstičm $vet, kako se oni bore za obvarovanje Evrope pred "komunizmom', pa naj vendar to v Angliji in Ameriki razumejo sebi v korist tako, da ne bodo podrli na tla države, "ki je glavni steber evropske civilizacije". Umevno, ta država je Nemčija. A evropska ljudstva njene "civilizacije" rtoče-o m se radujejo vsake sovjetske zmage in vsake zavezniške zmage kjerkbli, ker jim to krepi vero v odrešitev iz terorja *
Kje in kako dobiti dovolj delavcev za na farme?
Italija poražena, čeprav ni še zasedena
Ruska fronta glavno bojišče, na katerem je bilo pokončanih nad 600,000 nemških vojakov
V	depeši iz Londona priob-čuje JIC dne 25. jan. sledeče:
V	svoji oddaji za Jugoslavijo poroča londpnski radio, da je bilo na ruski fronti dozdaj ujetih, ranjenih ali ubitih 600 tnbč vojakov različnih narodnosti, "nabranih v deželah, ki so sprejele sramotno vlOgo, da pomagajo Hitlerju. Le Rusi Vedo, koliko jih je padlo in koliko jih je ujetih- Toda znano je, da so se začeli udajati v velikem Številu.
Londonski Daily Telegraph je mnenja, da so se ti narodi pridružili Nemčiji v prepričanju, da bo Nemčija njim v prid zmagovala. Sedanje kapitulacije pomožnih vojska na vzhodni fronti niso le izraz vojaške slabosti o-wa, temveč tudi izliv poljtičnega razočaranja.
To velja prav posebno za Italijane, ki so izgubili toliko moštva na ruski fronti, a zdaj zaigrali tudi svoje kolonijalno cesarstvo. Kljub strašni bedi, v kateri žive, so Jugoslovani,
Grki in Albanci doživeli srečen tre no tek, ko so poslušali poročilo o padcu Tripolisa in o porazu črnih duš v Črnih srajcah. Francoska Revijera in oni del Balkana, ki ga A« drže, Italijanom ne bo veliko pomagal. Revijera je mrtva, na Balkanu pa je ostala le gola, prazna zemlja, pomanjkanje in beda.
Italija se maje na svojih temeljih, kmalu se bo zrušila. Italijansko vojaštvo je tako nenw.no, da se je močan oddelek laških vojakov nedavno razpršil vsled strahu pred bradat im poštnim uradnikom. Italijani mislijo, da je vsak mož .z brado gerilec
italijanski list "La Nazione" piše, da se vojna ne more zaključiti v kolonijah in da bodo morali zavezniki zasesti državo samo (Italijo), ako hočejo zmagati.
Farmarji so »e že lani pritoževali. da jim manjka delavcev. Lete« je še slabše. Veliko sinov to jim vzeli v armado, in stotisoče farmskih delavcev pa je šlo v vojno industrijo.
Iz statističnih podatkov agri-kultumega oddelka zvezne vlade je razvidno, da ie delalo na kmetijah 6,638,000 članov farmarskih družin in pa 1,731,000 najetih delavcev.
Namen vlade je letos zvišati pridelke do največje mogoče mere in v ta namen pomagati farmarjem s stroji, subvencijami in z dobivanjem delavcev.
ie lani so bili storjeni poskusi, da bi v času šolskih po« čitn;c dijaki pomagali na farmah. pa se niao kaj prida ob-ncfli. Mrgoče bo letos boljše.
V Califomiji, kjer so s farm za pridelovanje sočivja Japonce izgnali, si pomagajo z 1 »vanje m delavcev iz Mehike, k* pa niso tako produktivni kot Japonci in to pomeni manj »jridelkcv seda i, ko jih bi čimveč potrebovali.
Kar se tiče gasolina, ga farmarji debe kolikor ga potrebujejo, težje pa je dobiti ponedeljke stroje, ker so tovarne, katere so jih izdelovale, raoetlene sedaj z vojnimi naročili.
Zvijačna gonja
proti delavcem v plašču "naporov
za zmago v vo|ni
..... i-r u*" i» t hit p, i iidfc
ZASTRUPLJANJE NEUKE MASE S HUJSKANJEM PROTI UNIJAM, KI VODI V FAŠIZEM. ZLORABLJANJE SLOVESA ZA ZLE NAMENE RICKENB0CKER ZA "DVOJNO MERO"
•rr
Delavci, ki čila j o samo ka-
I	pitali	li •> in pc.duAajo
II	> radiu razne Kaltciib^rnc li j:ni I . 'trjujejo, ne v« do, da so s«* pustili nahujfkati zoper ¿am**ga sel»«*.
Ulivanje strupa med mladino
Propaganda, ki vodi v toke, po kakršnih se je razvil fašizem v Evropi, je dobro prera-4 j na na, da se dosežejo z njo čimboljši učinki. Najhujša jo fedaj priti unijam, ki -o bile p4.v<od polfctf delavskega po-litknci/a uibanja prva tai\-a fašisti nih napadov hi z delavskim političnim gibanjem vred
18,000 Slovencev interniranih vSardiniji
("Bazovica" st. 5. z dne 20. dec. 1042.)—Poročila iz Ljubljano naglaAajo, da je bilo iz ljubi jan ¡ke pokrajine odpel ja-nih v notranjci-t Italije nad 30 Slovencev. Nekaj časa so jih držali ipo nekaj tisoč v Fur-laciiji in Julijski Krajini, zlasti na Tolminskem in BovAkem. V zadnjem ča?iu pa so vsa ta taborišča izpraznili in Slovence odpeljali največ v Sardinija. Tu so naši ljudje internirani ro najbolj primitivnih tabornih, kjer stradajo in «mrzu-jejo. Večina mora na prisilno delo. Tudi po drugih krajih Italije je vs« polno Slovencev. I)o oktobra meseca letošnjega leta nho smeli ničesar pisati d i mov in tudi z doma niso dobivali nikake pošte. Sedaj prejemajo po kako dopisnico.
Ameriške zgube v Tuniziji
Ameriške izgube v Tuniziji ho znašale do 28. januarja 1,-258 mož, v^tevAi ubite, ranjene, vjete in pogrešane. Tako je f>oročfl'l omenjenega dne vojni tajnik Stimson.
Kupujte vojne bonde in znamke.
Kitajska se osvobodila privilegijev tujih dežel...
Kitaj ka, ki je v sedanji vojni dalj kot katerakoli druga dežela, izvzemAi Japon ke, je dobila zagotovilo Anglije, Ze-«linjenih držav, in tudi Italije, da se odpovedo privilegijem, ki so jih imele v nji. Nemčija je bila iz njih izrinjena te v prvi svetovni vojni. To je zelo dobro, toda dejan-ko stanje je, da ima sedaj \se tiste privilegije in se veliko več Japonska, kar pomeni, da je Kitajska prftla z de-žja pod kap.
Na zabavah, sejah in dri«ih priložnostih se spomnite tiskovnega sklada Proletarca.
pive uniJene čim je nastala fai stična diktatura.
Sovražniki socialnega napredka v Ameriki sicer ne trii i jo, da so fašUti, nego na-spm!no, eni >e f.glaAajo za va-luhe dcm< krači je in tudi svo-l>Cdo ti?ka in govora poudarjajo. ko so de.ali na primer \ desetimi leti tudi v Nemčiji. M a o so p ridobili z ob stanje ni "židovskih bogastev" in z "narodnim socializmom". Ker te \T/te kampanja najbolj uspeva med mladino iai pa * boljšimi iJoji", se tudi v Zed. državah največ nanje opira.
Nimajo vsi slabih namenov
Mnogi, ki v tej propagandi delujejo, smatrajo, da vrle fvojo patriotično dolžnost, ako kažejo na sebičnost unij in u-nij^kega delavstva. To mnenje pa imaio zato, ker so zavedeni ali pa ne poznajo razmer, oziroma oboje.
Dne 14. februarja na primer je govoril pov radiu kapitan Kduard Riekenbacker. Njegov gov< r je bil namenjen dijaštvu v višjih šolah in po v naprej določenem načrtu ga je poslušalo 6,500,000 dijakov in njihovih staršev.
Dijacki, ki ni.-o še nikoli o-kusili tivlega fabrUkega in im-darskega dela, se ob takih go-v..ih zgražajo na<I delavci, ktr se ne zavedajo, da so tudi njihovi roditelji med njimi, in ne zapo padejo, da morajo f starši igarati, zato da oni lahko | hodijo v Aolo in imajo vue udobje, ki ga jim moreta dati s svojim garanjem oče in "mati.
Tendenčna poročila
Ltega dne je imel Ricken-backer v Philadelphiji tudi intervju z novinarji in sledeče podajamo nekaj njegovih misli, ki jih je po Ameriki razne da Associated Pre¿s in dru-
časnikarske agencije, i Ko so ga reporterji vprašali, ali govori uradno kot zastop-] nik ameriAke oborožene sile, v Kateri je upoelen, je dejal, da samo v svojem imenu. Dan prej je namreč pod ta j nik vojnega oddelka Robert P. Pat-terson izjavil, da so Rickeniba-c ker jeva mnenja njegova ose-¡ bna stvar in nima z njimi voj-j ni department zvezne vlade nič opraviti. To je dobro, toda Riekenbacker je privlačna, po-¡ pularna oseba posebno med j mladino. Proslavil se je kot i lefriJec že v prejšnji svetovni vojni, v sedanji pa se je letalo, v katerem se je s svojo družbo vozil nad Pacifikom, pokvari-i lo in padlo v morje. On z drugim moštvom vred je bil po-jtem na vodi precej dni, predno U:o bili rešeni. To njihovo ne-I srečo in srečo v nesreči so listi ¿kczi par tednov dramatično opisovali. Tako je Rickenba-ckerjev sijaj se bolj zrastel, in glavno, radi česar ga drže na pr\ih straneh, pa so njegove izjave proti delavskim plačam.
Dne 14. feb. je znova pou-i (Nadaljevanje na 5. strani.)
Kongresniki za večje plače, toda ne za delavce!
Roosevelt se ni bogatašem z ničemer bolj zameril kot z odredbo, da ne sme nihče uneti tolikšno plačo, da bi znašala več kot 25 tisoč dolarjev čistega na leto. Dovoljuje pa jim vse druge dohodke v kot prefite, dividende, obresti itd.
Kongresni odsek, ki se peča z davki in proračuni, je dne 13. februarja sklenil s 15. proti 10, glasovi, da sa ta Roosevelt ov odlok razveljavi.
Končno besedo ima seveda kongres, a ie sklep v odseku prikazuje, kakšen veter piha« Delavcem naj se odvzame pla« ; čo za nadure, da na bo "infla-
cije", kar sedaj zaslužijo preveč» a parazitom pa je celo 25 tisoč dolarjev premalo.
Odsek je svoj sklep upravičil a iajavo, da ako se Rooae-veltov odlok razveljavi, bo imela vlada $110.000,000 več dohodkov na davkih. Češ, če sa bo spet dovolilo plače po sto tisoč dolarjev na leto in več, bodo tudi davki večji.
Mar niso sedaj prav tako lahko, kar pomeni tista razlika dobiček korporacije, in dobiček ja podvržen davku kak6r so mu podvržene plače.
Ako se odsekov sklep odobri, bodo korporacije, ki sedaj
vsled vojnih naročil Vujejo o-gromne dobičke, plača zvišale — seveda ne delavcem, nago direktorjem, in jim ob enem tudi za lani povrnile razliko, ki je nastala vsled Rooaevelto-ve odredbe.
Interesi korporacij in bogataškega sloja »ploh so torej v kongresu dobro zastopani, v skrbeh pa so delavske unija, o katerih smo na tem mestu nedavno poročali da so se združile v namenu sa ščitenje svojih koristi v zbornici poslancev in v senatu.
Predsednik je v tem mesecu izdal na red ko, ki podaljšuje
delavnik s 40 na 48 ur na teden. Mnoga podjetja obratujejo sedaj samo 40 ur na teden, a ta odlok pa jim ukazuje obratovanje podaljšati na 48 ur. ako imajo vojna naročila. To je vse v redu. Toda ker je ob enem določil, da se mora delavcem za teh osem nad ur plačati "over tirna", na basi "čas in pol", ga kritiki v kongresu in v listih napadajo, češ, plača delavcev je s tem previseka in povečava nevarne *t inflacije.
Tako vidimo, kako močni so razredni interesi kapitalistov in kako zveste zagovornike imajo v zbornicah.
Čemu ni v Proletarcu več dopisov?
Jos. Durn pravi v tej številki, da bi moral imeti Proletarcc več dopisov kot jih ima ter vprašuje o vzrokih.
Tfeh je mnogo. Največ dopisov povzročajo polemike, in ljudje Dišejo najrajše v razširjene liste.
Za polemike, kar se naših sodrugov tiče, v Proletarcu ni vzroka, ker soglašajo z listovim stališčem glede svetovnih in domačih vprašanj. Glede razmer pravijo, da nimajo kaj več poročati, kei* so ljudje brezbrižni, o vojni pa itak drugi dovolj pišejo. Glede partizanov večinoma tudi nimajo vzroka, da se bi prerekali z urednikom, ali s tistimi, ki drže z Mi-hajlovičem, ker#v Proletarcu objektivno razlagamo resničen pomen te borbe.
Vendar pa soglašamo z Durnom, da bi se naši dopisniki lahko vzlic temu pogostejše oglašali, na primer naši stari znanci Puncer, Martin Judnič, Anton Shular, s. Ovca v Springfieldu, Zornik in drugi v Pcnni, dalje Clevelandčani itd.
Gradiva je dovolj, zato je dobro, da drug drugemu povemo svoje misli.
Naš stalen sotrudnik sedaj je Joško Oven, a drugi se oglašajo le od časa do časa. Vabimo jih v interesu našega gibanja, da naj v Proletarca bolj pogosto dopisujejo.
\
PROLETAREC
LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKO SREDO.
ladaja JuioiloTtnika D«l*vika TUktvu Drtik, Chicago, 111.
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE
NAROČNINA v Zed in j enih drlavah t« celo leto $3.00; ta pol Uta""$i!7&;
m četrt leta $1.00. '	*
Inozemstvo: ta celo leto $3.50; ta pol leta $2.00.
Vti rokopisi in oglasi morajo biti v našem uradu najpoaneje do pondeljka popoldne ta priobčitev v številki tekočega tedna.
11 ■ i ... . i. — ,
PROLETAREC
Published every Wednesday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co.,
Inc. Established 1906.
Editor..............
Business Manager.
_____Prank Zeitz
.Charles Poforelec
SUBSCRIPTION RATES:
Jnited States: One Year $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00. Foreign Countries, One Year $3.50; Six Months $2.00.
PROLETAREC
2301 S. Lawnd.le Avenue	CHICAGO, ILL.
Telephone: ROCKWELL 2M4
Slovene*! zriev
enako Hrvati, in Bolgari
i h i rig.
Srbi
"London podpira Mihajloviča, Moskva pa aktivno pomaga partizanom." Tak je podnaslov v enem poročilu o raz-merah v Jugoslaviji, ki ga je napisal in brzojavil iz Londona C. L. Sulzberger in je bil priobčen v dnevniku New York Time« dne 27. januarja.
Predsednik Roosevelt, ki iskreno želi, da med zavezniki ne pride do spora, saj toliko časa ne dokler ne porazijo Hitlerja, je v svojem govoru na Lincolnov rojstni dan 12. februarja dejal, da si fašistična propaganda prizadeva napraviti razdor med združenimi narodi. V tem je imel'kajpada v mislih sporne zadeve, ki so nastale ali nastajajo med politiko Waahingtona, Moskve, Londona in Cunkinga.
Časopisi v Rusiji, posebno Pravda in Izvestja v Moskvi, bo Kooseveltov govor priobčili skoro v celoti, toda brez komentarja. Kadar komentarja v njih ni, je to čitateljem znamenje, da tako je govoril, a kako je v resnici, nai pa sami presojajo iz prejšnjih poročil.
V	Jugoslaviji je neke vrste civilna vojna.
in po vsem Balkanu. Na eni strani London, na drugi
Moskva.
čemu? Za demokracijo? Mnogi trdijo, da res zanjo in za iiič drugega. Kdor pa pozna saj nekoliko (zgodovine, ta ve, da so se na Balkanu kresali imperialistični interesi v prošlosti in tako se tudi sedaj.
če je res, da Moskva podpira partizane, je jasno, da zasleduje Sovjetska unija na Balkanu svoje cilje, čeprav v veliko bolj drugačni obliki, kakor jih je carska Rusija. In ako London ter Washington podpirata Mihajloviča, to pomeni le, da obe ti dve velesili želita in hočeta povratek sedanje vlade nazaj v Beograd in obnovitev monarhističnega režima v Jugoslaviji.
V	teh spletkah se torej ne gTe nič za demokracijo, o kateri se toliko pise zgolj xaradi propagande, ampak borba je le, ali naj dobi po zavezniški zmagi vpliv nad Balkanom Rusija, ali I>a Velika Britanija. Nobenega nacijskega propagandista ni treba, da nam bi poudarjal to dejstvo. Znano je vsakemu fašističnemu in prav tako vsakemu demokratičnemu človeku. Znano je socialistom in komunistom, reakcijonarjem, konservativcem, sploh prav vsem ljudem, ako znajo čitati in misliti.
Ljudje, ki se v Jugoslaviji sedaj resnično bore proti osišču, so v propagandi tistih, ki hočejo, da ostane vse po starem, zmerjanj za provokatorje, ki s svojo nerazsodnostjo potiskajo v smrt tisoče nedolžnih ljudi in je bilo radi njih upepeljenih že nič koliko vasi.
Sedanja iborba v Jugoslaviji je slična bivši civilni vojni v Španiji. Se celo mnogi socialisti »o se pustili zavesti kapitalistični propagandi, ki je trdila, da le Rusija, s svojo netaktično, komercialno podporo, ugonablja demokracijo v Španiji.
Kdor je od takrat hotel stvar premisliti, ve, da so španskemu fašizmu pomagale ne samo Nemčija in Italija, temveč predvsem demokratične dežele, vštevši Zed. države s svojo "nevtralnost jo",	v
Borba v Sloveniji, na Hrvatskem in v Orni gori ima sedaj sličen značaj, kakor ga je imela borba v času civilne vojne v
ápaniji.
V	Sloveniji ne govore o demokraciji, temveč predvsem o tem, ali naj zavlada tak red, v katerem bodo ¿ahko jedli saj enkrat na dan tisti, ki orjejo, se jejo in žanjejo, ali pa oni, ki pospravijo sadove ne da bi orali, sejali in želi.
Ob enem se bore "hostarji" zoper one, ki so mešetarili za Slovenijo in za Jugoslavijo z Rimom in Berlinom in so le premnogi še sedaj v tistemu režimu. Kar se v sedanjem svetovnem metežu vrši, je ne le vojna med zavezniki in osttčem, nego ob enem notranja vojna v prav vseh deželah za socialno preured-lx). Vprašanje ni samo demokracija ali fašizem. Vprašanje je, tudi, ali naj kapitalizem ostane, bodisi s pomočjo demokracije, ali s pomočjo fašizma. In dalje, če smo za demokracijo, ali smo pripravljeni delovati, da vrženo vzroke, radi katerih je fašizem nastal, in vzroke, radi katerih pada stotisoče fantov in mož po nepotrebnem tudi v sedanji vojni. Kdor je res za demokracijo, naj bo tudi za socializem, in če izma&amo zanj, pa bo demokracija! Brez take zmage je v pravem pomenu besede nikoli ne bo.
Vsi ljudje so lažniki, toda vsi lažniki niso ljudje.

J0SK0 OVEN:
RAZGOVORI
Zime fce vedno ni konec. Pa'slabem potu. Prišel je čas, ko .vaj smo šele v prvi polovici fe- ponovno rabi denar za njegov
J	____ _	..........t i____I „i . .11.	L .. ♦ n»u(ra
bruarja. Kljub temu bi želel človek, da bi izginil sneg če že ne več saj za en teden. Kurivo je nam pritrgano in sedaj pa še čevlji. Ali tri pare čevljev bo zadostovalo za vsakega odraslega, izvzemši otrok. Kadar pomislim na žrtve, katere do-prinašajo drugi narodi na svetu, so te naše žrtve navadna— bagatela.	»
Da pa prihajamo v ostrejšo dobo, ko bo pomanjkanje marsičesa na kar smo bili navajeni in kar se je nam zdelo, da je naše ter da moramo imeti, postaja jasnejše vsak dan. Veliko ljudi je še danes v Ameriki, ki še niso spoznali, da smo v totalni vojni.
Vojna in mir
preiskovalni odbor, katerega delo je znano menda že celi Ameriki. Ko je zadnjič napravil svoj dolgi govor v zbornici, katerega ni potrebno ponavljati. mu je zelo dobro odgovoril mladi kongresnik Will. Rogers mlajši, skn umrlega humorista Will Rogersa.
Ogromno delo oboroževanja se nadaljuje ter bo v tekočem letu imelo še večji zamah. Splošna konskripcija delavcev bo odvisna od poteka vojne.
V spomin dunajakim delavcem
Dvanajstega februarja bo minilo devet let, kar je mali fašist Dollfuss zavratno napadel in porušil največje delo, kar ga je kontinentalni evropski socializem zgradil po vojni
Na radiu, v časopisih in re-1 — delavski Dunaj . vijah se zadnje čase precej pi- Ko' se bo pisala zgodovina, še o miru. Prav je, da se o tem 1 ter ko bo človek bolje razumel
razpravlja. Veliko se tudi piše o ruskih zmagah in pri nino-
vse dogodke, kateri so se v taki naglici vršili med leti 1918-
Slika is Casablaaco v francoski Afriki, kjor »odaj gospodujejo »kupno i francoskimi ameriški vojaki. V Catablanci sta bila na svojom nedavnem »««tanku predsednik Roosovslt in promior CKurckill, in pa francoska poveljnika Giraud in do Gaullo. Gornjo predstavlja »osnsnjanjo ameriških vojakov s domačini.
gih se že kaže strah če pride 1939. bo postalo jasnejše in Rusija prva V Nemčijo — ali razumijivejše vse to, kar še
Zedinjene države Evrope
kaj bo zahtevala Rusija pri mirovni mizi. Tu se križajo razna mnenja. Ne samo posameznikov, ampak tudi posameznih držav, katere sedaj tvorijo zavezniško celoto.
To se opaža v Afriki in po-
dane» stoji nekako» v megli včerajšnjih dni. Intrige Vatikana, Quirinala ter Berlina, kateri so sledili, se je katoližki fašizem pokazal v vsej nagoti — zato razumem, zakaj je sveti oče tudi dane« v tej vojni
sebno pa še na Balkanu. Jasno | — nevtralen.
je, da Združene države in An-
Al.	....	.	-	...	3 - . igrlija podpirate jugoslovansko
Ali |C federacija evropskih dežel in narodov možna, ali le utopija? — Zapreke Vja(j0 v tujmi in MihajJoviča, bolj navidezne kot resnične. — Združenje evropskih dežel zgodovinsko poslanstvo Rusija pa partizane. O tem ne delovskega ljudstva. — Narodi žele mir in zveze med deželami v skupno dobro. —
Kdo so nasprotniki evropske federacije?
(Nadaljevanje.)
Za to oživljeno idejo Pan-
»i vendar edini v tem, da je za
vsako posamezno državo nuj-
....	,. . no, da ostanejo edini in enotni,
evrope so bih pr.pravljem «o- Najva4nejie kar sledi 12 ^
delovat, znam francoak. zuna- . da sm|Urajo miUtarizem
nji mmiater. umrli Brianu, oa , _____,
.1/ f \ «M	WAI •« »•» t% n A V> A
Nemcev pokojni Stresemann,
Bodoči mir bodo v slučaju zmage narodov gradile množic*. Jn tudi odločevale bodo one.
dalje Edouard Herriot in drugi. — Vsi ti so delali v tem smislu v Društvu narodov, ki so ga po svetovni vojni v prvem navdušenju ustvarili, v glavno seveda z namenom, da preprečijo novo oboroževanje in vojne. Kako je pozneje pri-žlo s to ustanovo, to pa vsakdo predobro ve.
Vse to je preteklost, ko pro-letariat še ni znal uvel javiti svoje voJje.
V naslednjem pa naj navedem par vzgledov- velikih držav, kot n. pr. Združenih držav Severne Amerike in Sovjetske Rusije, na drugi strani pa Švice kot vzor narodno urejene države.
Združene države Amerike obsegajo danes 48 večjih in manjših držav, !ki štejejo o-krog 140 milijonov ljudi, t. j. za tako velikanski kontinent precej malo, če pomislimo, da danes samo srednja Evropa šteje okrog 300 milijonov.
To je nova tvorba, ki ima šele okrog 300 let zgodovine, kajti 1. 1776. je bila sklenjena sele prva zveza severnih provinc pod skupno vlado; tem prvim državam so se pozneje pridružile druga za drugo za-padne ;m južne pokrajine. Bili to hudi in dolgotrajni boji med Francozi, ki so prišli prvi, in Angleži, dalje z Holandci, na jugu s Spanci. Kot najbolje ši organizatorji so končno zmagali Angleži ter osnovali to mogoano stavbo. Preko vseh intrig in žela Francoske in An-gieške, ki so jim hotele kot ev-ske države vladati, so se te države v skupni obrambi osamosvojile, a obenem so brezobzirno iztrebile redko naseljene domače prebivalce Indijance.
Edino Kanada na severovzhodu je ostala angleška, pa je danes že samostojen domini-jon, ki pa ima s Severno Ameriko najožje gospodarske stike, veliko bolj ko z vsako evropsko državo. Naravno je, da je ta Ogromna držav», ki je nastala iz tako različnih narodov, še do «danes obdržala značaj velike kolonije, ki jo sicer druži skupni angleški jezik, dočim so posamezne države po svojem kulturnem napredku in civilizaciji še zelo različne, še bolj pa se razlikujejo po gospodarski strukturi. Severne države, ki so bolje organizirane, so v prvem redu industrijske, dočim so južne bolj agrarnega značaja. Ali kljub vsem razlikam v značaju, rasi, civilizaciji in gospodarstvu so
evropskem smMu za nepotreben in da so vojne največje zlo, ki ga je treba iztrebiti. V sedenji vojni pa se je Amerika spet oborožila do zob in je u-vedle obvezno vojaško službo, kakor jo imajo ves čas evropske dežele. Kljub vsem velikim hibam, ki jih še kaže nastajajoča kultura Amerike, je smisel Amerikanca za svobodo in demokracijo in za socialno enakost ljudstva odločilne važnosti za obstoj te nove države. Ona primitivnost in naivnost, ki je še bistven izraz a-meriske civilizacije, je za evropskega opazovalca spočetka dcer nerazumljiva, ima pa, kakor vidimo, vendar to dobro tran, da veliko bolj stremi po socialnem in gospodarskem iz-načenju delovnih mas, kakor
V glavno pa se hočejo vse te države zavarovati proti
bom razpravljal, če tudi imam svoje mnenje, kajti ilAzmere so mi znane samo kar čitam v ; Časopisih in revijah — veliko i I več menda tudi nobeden od
vmešavanju evropskih in dru-i?iH velesil. Skratka v Severni Ameriki vidimo mogočno državo, ki deluje na to, da se ji pi Vključijo se drugi deli sveta v politično celoto in da ustvari v spioino čim višji življenski «tar.dard, t. j. udcbho življenje za vsakega in da končno odpravi politiko oboroženega c braču tavanja med ljudmi. To je močno pozitivna stran ameriške civilizacije, ki v marsičem prekaša takozvano evropsko kulturo in njeno laži-ilovekoljubnost.
Druga, danes še veliko večja država, ki obsega že okoli 180 milijonov ljudi, je Rusija. O njej danes ne moremo mno-to razpravljati, pač pa lahko navedemo, da je ta država od 1. 1917. dalje v glavno mogla obdržati svojo enotnost najbolj s tem, ker je uredila problem narodnosti z avtonomijo
caterakoli evropskih držav, ftevilnih azijskih in evropskih
Seveda vse to ni še zasnovano
narodnosti, deloma celo takih,
v smislu socializma, ali vendar ki so jih šele zbudili k življe-ie temu dosti bliže, kakor se j nju.
nas ne ve. Vemo pa, da je v Jugoslaviji zadržano več kot
Junaški Schutizibund, ter tisti delavci, kateri so umrli na vidicah — so umrli za bratstvo in svobodo — za tisti svet, kateri pride, tiste nove delavske Avstrije, katera bo imela mesto v združeni svobodni Evropi.
Ruski relif
John Zornik iz Detroita,
Uideset smražnih 'divizij,. ter j Mich.,^ je daroval $2 v sklad
da je jugoslovansko ljudstvo napravilo več za zaveznike kot
pa vsa ostala zasužnjena Evropa. kar je po mojem skromnem mnenju precej velika stvar.
Posamezna mnenja o bodočem miru so različna. Od federativne Evrope do deljenja Ev-
za ruski relif. IMo tako J. Zvočnik iz Chicaga $2. Svota za namizni prt je narasla na $350, še $150, pa bo pet sto dolarjev. časa imamo še skoro dva meseca. Zanašam se tudi na vas, sodru(gi in prijatelji, in še posebno na naše žene in dekleta, da nam pomagajo doseči to
rope v tri posamezne skupine vsoto. Vsak pošiljatelj bo pi-terdo velike Poljske, o kateri «meno obveščen o prejemu
\a prvi pogled sodi. Mentali-eta Amerike je Čisto drugačna od evropske. Res pa je, da ma Amerika prednost v skupnem jeziku, dečim je v Evro-ni narodnostni problem dokaj *;ežji, a vendar ne nepremost-'jiv.
Tudi je Amerika avtarkija, t. j., da ima vsega zadosti, 1a preživi svoje prebivalstvo. Manjka ji le nekaj surovin, ki jih uvaža, n. pr. kavčuk, petrolej in nekaj kovin.
Blagostanje amerike pa je bilo do prve svetovne vojne in 5e med vojno ter do te krize tako vzcvetelo, da je veljala kot najsrečnejša država; se danes je življenje v Ameriki po svojem standardu tako ugodno, da se evropsko niti malo ne da z njim primerjati, tudi če ne bi l>ila v vojni. — Ameri-kanci se seveda dobro zavedajo, da Evropo baš tlači militarizem, fašazem in vojna in da ga Amerika do te vojne ni potrebovala, iker nima političnih mej, ki bi jih bilo treba vedno strašiti, kaikor v Evropi. Tn vendar imajo amerikaivke posamezne države precej široiko samoupravo, vsaka tzase, seveda brez carinskih mej, brez potnih listov in brez mejne žandarmerije in dr.
In kakor kaže RooseVel-tova politika, ima Sev. Amerika načrt, da polagoma združi v svojo zvezo poleg Mehike tudi še južnoameriške države (ki so sicer po jeziku latinske) in da jih najtesnejše z veže s svojim gospodarstvom v Čim večjo celoto, v korist sebi in drugim.
Kakor je torej Amerika dokaz, da se dajo s smotrenim gospodarstvom neke celote in s politiko mirnega reševanja «porov voditi velike države, toliko bolj pa je Rusija dokaz, da se da ob dobri volji, to se pravi, aiko ni imperialistično
se med poljskimi šovinisti že veliko govori. Intrige, sumni-čenja in ambicije — vse to se že pojavlja. Hitler razume to <tanje — in to bo njegova zadnja karta.
Proti Rusiji je največ naperjeno. Proti tisti Rusiji, katera je pretrpela tako grozne žrtve, da je človeka strah jih zapisati. Rusija, katera je bila edina izmed vseh svetovnih držav, katera je bila kos nemškim armadam ter bila zmožna jih pognati v beg. Čudno se mi vidi kadar čitam — in to v slovenskem delavskem časopisu, da bi mi bili pretepli Nemce tudi brez Rusije, samo malo dalj časa bi vzelo. Pobiti in vjeti kake štiri milijone Nemcev bi ne bila tako težka stvar, saj tako se zdi gotovim ljudem. Kadar vemo in je zgo-
zasnovane miselnosti, da je sa- dovinaka resnka, da je tristo
mo neki določeni (n. pr. nemški) narod poklican vladati drugim, ako ni domišljavosti, da je ena ra^*a več vredna od drugih, prav lahko uredi vprašanje narodnosti s tem, da vsakemu priznaš jezikovno svobodo in razvoj kulture vsakega plemena.
Runi j a je država, ki obsega dva dela sveta, Azijo in Evropo, torej Evroazijo in ni upravičeno, kakor to dela Kalergi, da jo smatra bolj za azysk9. Glede uprave in go^podaratva, ki je šele vse v razvoju, pa bomo lahko po vojni sodili šele čez desetletja in naibri bo Evropa takrat drutgače sodila kot pa je dosedaj.
(Konec prihodnjič.)

Big" Tony zelo zaposlen
Anton 1>omšič sporoča iz Oaklanda, Celif.. da se pn-jto je <bilo vse, kar je stalo med
petdeaet tisoč Nemcev prodr lo skozi francosko armado, katera je štela (SflH milijonov mož in ob enem v smrtni dirki napodilo angleške divizije, katere so pustile vse svoje orožje pri Dunkirku. Nemtška armada, katera je štela deve^milijonov popolnoma ttbrtiranih mož. kateri so podrli, oropali in zasužnjili ves evropski kontinent, zaplenili vse francoske tovarne municije, orožja, francoske, belgijske in nizozemske armade, češke tovarne in orožje in proti njim je stala samo Anglija, skoro brez orožja za svojo neizvežbano armado. Samo malo vode je bilo med njo in sovražno invazijo, in tista voda jo je rešila. Angleška zračna flota, katera je bile ie močno izčrpana ter nje-ive bojne ladje, in pa posrum,
vsote in dobi potrdilo. Kadar čitate o ruskih zmagah, morete razumeti, da so dobljene v potokih krvi. Pomagajmo jim z obvezami in zdravili.
Priprave za Proletarčevo veselico zadnjo nedeljo v marcu, so v teku. Ker to leto ne bo veliko priredb radi vojne in raznih dnugih težkoč, se gotovo udeležite te priredbe. Program bo bogat. Zato sodrugi, sodružice in prijatelji v nedeljo 28. marca vsi na našo veselico.
Dober odgovor
"Gospod sodnik, aaj vendar ni vaš poklic, da bi delali iz ljudi angele!"
"Ne, gospod doktor, — na to se vi zdravniki bolje razumete.
Tole mi ne gre v glavo?
pravlja napisati daljši dopis, pa mu vsak dan zman)ka časa. Omenja, da se še spominja zadnjih praznikov pred novim letom, hi da je »prejel okrog dve sto vodilnih kart, ki jih je vesel tzato, ker so mu dokazale, da imata on in njegova žena vzlic vsemu še veliko prijateljev.
Pravi tudi, da ker v San Franciscu manjka kave, jo je on nadomestil tz domačim vinom, žena pa z mlekom.
njo in pa pogubo.
Nobeden ne razume to bolje kot to ratzume angleško Ijud-rbvo. Nikjer nima Sovjetska Rusija boljših prijateljev, kateri ved<j, kdo je rešil svet in Anglijo, fcot med angleškim ljudstvom. In prav je tako.
Pri nas
Stari , "delavski prijatelj" Martin Dies je zopet privlekel dolgo lUto imen državnih uslužbencev, kateri so baje na
Kako je mogoče, da demokratični zvezni kongres voli znova in znova poslanca sa predaednika odaeku, ki pr«U-kuje protiameriake aktivnosti, dasi je on — namreč kongresnik Dies. oglaša n sa «ovratnika demokracije 7 Mar ni s na-4o demokracijo veliko narobe, ker je s takimi izvolitvami ob enem prot(demokratična? Ali pa je morda le proti de In v »k a ?
POVESTNI DEL
Hudiček v steklenici
Robert Louis Stevenson. — Prevedel V. P.
(FILOZOFSKA PRIPOVEDKA)
I vzdihovali kakor kaika zaljub-i ljena devica—to je prvo. Drugo pa je: zelo poceni proda-; jate steklenico."
"Saj nem vam že povedal, j zakaj vzdihujem: zato nam-
"Na otoku Havaj zi\'i mož,! Prav, pa sami poskusite. Po-i red, ker se bojim, da se moje ki ga bom imenoval Keave. Ta izkusite, če jo lahko razbije- zdravje krha. in kakor rte sa-mož ¿e živi. Zato moramo za- te."	mi dejali: Za vsakega človeka
molčati njegovo ime. Njegov Tedaj je vzel Keave stekle- bi bila strahota umreti zato, rojstni kraj je Honaunac, nieo v roko in jo je vrgel ob da bi šel k hudiču. Kar se pa kjer so v neki votlini pokopa- tla, metal jo je vedno znova,	tiče, da vam steklenico
ne kosti Keave* Velikega, toliko časa. da ga je utrudilo, j tako poceni prodajam, .vami
Steklenica pa je od-kakovala moram pojasniti, da je s ste-, od tal kakor otročka žoga in je klenico zvezana posebna zaostala cela in nepoškodovana, poved. Pred davnim ča^om, "To je pa čudiva reč," je de- ko jo je prinesel hudič prvič | je nekaj t asa po otočnih pur-jjal Keave. "Ce jo potiplješ in i na svet, je bila silno draga, j nikih in je ob obali Hamakua pogledal, bi sodil, da je iz ste- Najprej so jo prodali duhov krmaril enojambornico. Kon- kla."	-	™ku Ivanu za mnoigo milijo-
čno se je Keave domislil, da si "Steklena je," je pristavil nov dolarjev. Prodati pa jo bo ogledal veliki svet in tuja mož in in je huje vzdihnil ka-mesta, in vkrcal se je na ladjo, kor kdajkoli. 4*Ampak steklo
ki ga je peljala v San Franci- te steklenice so pihali v peklu, j jo kupil, M se povrnila k tebi
sco.
Mož je bil ubog, pošten in marljiv, pisati in brati je znal kakor kak šolnik, poleg tega pa bil odličen mornar, vozil se
Nacijtm i* ja ialja končno lo izpolnila. Podali »o te sovjetski armadi in tako »o dobili priletno«! marsirati v Stalinfrad bres nevarnosti ca tvoja življenja.
lahko glede Slovencev že kaj I omenile. Ali je potem kaj čudnega, če se je na Slovenskem in Hrvatskem pojavila tako-zvana osvobodilna fronta aJi partizani, katere hoče sovražna propaganda prikazati za importirane komuniste in zločince?
Vse možno je, da jih je ne-| kaj med njimi, a nedvomno se l velika večina njih bori za os-! voboditev izpod fairzma in za ! združeno Slovenijo, katera naj j gre v federativno, demokratično Jugoslavijo.
Torej je nič več kot prav dati takim borcem moralno o-poro. Slovenci, majhen narod kot so, so morali v prejšnji vojni plačati z velikimi žrtvami, ker so jim razkosali domovino.
A ko se danes bore, da se njihova tragedija ne ponovi z novim imperialističnim mirom, mar naj jim odrečemo podporo? Ne!	J. F. Durn.
V njej biva hudiček. to je sen To je lepo mesto z veliko lu- ki jo vidiva in ki se giblje, ko in z bogatimi ljudmi, da jih Vsaj mislim si tako. Ce bi ni moč prešteti, posebnost pa kdor kol kupil steklenico, bi
ja grič, ki je ve< posajen s palačami. Po tem griču se je ¿el Keave nekega dne sprehajat,
mu hudiček v njej služil. Vse kar bi si poželel — ljubezen, slavo; denar, hiše, kakršna je
ves žep je imel poln denarja ta hiša, da, celo mesto, kakr-
in zadovoljno si »e ogledoval velike hiše na obeh straneh.
¿no je tole mesto, — vse bi bilo njegovo takoj, ko bi izgovoril besedo. To steklenico je imel
"Kako lepe so te hiše!" je , vr . . . mislil sam pri sebi. "in kako I	J® * »J?™ Po-
srečili mora o biti ljudje, ki v, P****1 ^ fveU:
njih stanujejo in jim ni treba • £ V^í Z £ J» skrbeti za prihodnji dan." ?»p,tan Cook je imel to ste-
Ko tako oremišlieval ie	klen,co 'n z nJ*no P*™«*1® J«
Jr»^f Vi Premi^eval' Je	racrel pot do torkih otokov,
priše do hiše, ki je bila manj	'. ,	. .. w , , %vo
1 .	.. » .. ... , ,	1 cd.', t. ii 011 jo je prodal pa
sa od mnogih drugih hiš. todr	\.J F .
¿udovito lep« in iedna kako, f? «r ™ .«*oku Hav.j ubür kaka igrala. Stopnje prrt kaJ.u koJe. Podana. ,a,une hiéo se je svetilo kakor sre-
moč prejšnjega posestnika in
smeš samo v izgubo, če bi jo | $erT1 jn fjQ po Clevelandu	mativno priredilo. Poslovodja	rekla *voje misli o združenju
prodal za isto ceno, kakor s*	pivnice Kaba/ se je znesel ne	vseh slovenskih delov v novi
(Upil, bi se povrnila k tebi V IProletarcu je vse prema-	samo nad njim pač pa nad	Jugoslaviji, vladi v Londonu
or golob v golobnjak. Za- i lo zanimivih dopisov. Kaj je	vrem direktorijem, 2 zatrjeva-	in Washingtonu pa nista izre-
i tega je cena vsa stoletja vzrok, da jih ni več? Posebno	»jerTlt (|a ne sodeluje z njim v	kli še nič določnega. Vrh tega
radi tega je cena vsa stoletja	vzroK, ua jin ni vet:. roaeono n jenlt (la ne StKicluje z njim . ,
padala iti steklenica je zdaj	jih manjka iz Clevelanda, to- ti.-tcm oddelku domovega pro- vidimo, da sta slednji dve pri-
čudno poceni. Jaz sem jo ku-	rej iz naše ''Ljubljane". Res, meta je kar He dohodkov P,avU«ni flirtati s fašistično
pil od enega izmed mojih naj-	da zaposlenost ovira mnogo tjie ,\ajvažnejAi	Italijo.
mogočnejših sosedov z griča in	ljudi, a vseeno bi se lahko kaj	_	.	Ne pozabimo v tem presoja-
mu plaval zanjo devetdeset	več pomagalo tudi na polju, ki1	enem je grajal tudi po- tiiii	.ti
dolarjev. Uhko bi jo prodal	ga zastopa Proletaree. Saj je	0 finančnem stanju, češ,
za devet in osemdeset dolar-	to sedaj edini list med Sloven-1 da J* prirejeno v zavajalni ob-
TISKOVNI FOND PROLETARCA
lil. IZKAZ
jev in devet in devetdeset cen- ci, ki piše objektivno, prašič- l«ki ne pa tako kakor bi motov, drugače bi se pa rftekleni- no in pošteno in zastopa delav- ntlo biti. Rekel je, da bi moča povrnila k meni. S tem viške interese.	|ralo poročilo glede pivnice da-
ca povrnila K meni zvezi je dvojno zlo. Prvič: če| prodajaš tako svojevrstno ste-'
ti v številkah nji več prizna-
Razne delniške seje, tikajo- ¡ nja kot ga ji je.
klenico za osemdeset in toliko ¿e se domoy, zadruge itd., so Dvoranam se je v poročilu
dolarjev, bodo mislili ljudje, nami. Morda je na mestu, izkazalo prebitek. Zato ga je.
da se šal». Drugič — toda za- da saj o nekaterih nekaj po- kar >e knjigovodstva t;če dru-
to se prav nič ne mudi in o tem > ročam.	| $rje toliko manj. Znano je, da
m treba pobliže govoriti. Toda • Ena izTned naAih Koapodar-. se dvorane ne . plačujejo, nam-paziti morate, steklenico nam- ?Wh usUn(n. je konzumna Ka. rea da se n§ obrestujejo< tem.
nju tukajšnjih iti starokraj skih klerikalcev. Njihovo mnenje je, da če Slovenci morajo
Reek Springs, Wyo. Frank G ru m >1.50; po 60c: John Jereb in Frank Kemitz. hkupaj £2.50. (Ponlal John Jerrb.)
Ely, Minn. Math. Fraprotnik $2. ...	.... ... Young »town, O. Mildred Warga
v podjarmljenje^ naj jih rajše	$1> ()0
vzame Italija kot pa Sovjetska	CHicafe. III. Anton Garden $r»;
vunija, ki jih itak ne misli vzeti.	Jacob Putz $2; Peter Vrhovnik
a jim je pripravljena pomaga-	$i.65; John Olip $1.20; po $1.00:
ti V osvobojen je.	John Rayer, John Turk in Filip Go-
Razviono je. da v teh res-	'Una, «kupaj $13.85.
nih trenutkih ni sloge meti na-	Detrc.it, Mieb. John Z^nik $1.00.
mi. Utegne se zgoditi, da bo to	O-kl-ad, Calif. Anton TomA« $1
In vendar sami «govorite, da| bi jo prodali?" je rekel Keave.
Imam vse, kar si želim, in staram se," je odgovoril mož. "Samo enega ne zmore hudiček, da bi podaljšal življenje. NTe bi brlo pošteno, če bi vam prikrival: s steklenico j* povezana nadloga. Ce bi Človek prej umrl, preden bi jo prodal, bi moral večno goreti v peklu."
"To je pa res nadloga!" je aklical Keave. "S to rečjo ne >i rad im:l^pravka. Hvala 3ogu, prebil ^om prav tako lahko tudi brez hiše. Eno pa ja vendar, česar ne bi mogel prenesti. in sicer tega, da bi bil yc ¿ubije 11!"
;ih dni."
"Hm, dvoje bi pripomnil," Is rekel Keave. "Ve* čas ste
bro, m na vrtnih gredicah je bilo vse polno cvetMc, bile so kakor girlande, in stekla v oknih so se svetila kakor diamanti.	|
Ko je tako stal pred hišo, j3 v enem izmed oken zagledal moža, ki ga je gledal. Okno je bilo tako čteto, da ga je Keave lahko videl, kakor vidiš ribo v vodi, če stojiš na pečini. Mož je -bi* že postaren, imel je golo glavo in črno brado. Prek3 njegovega obraza je bila razlita težka skrb in bridko je vzdihoval. Resnica pa je taka: ko je gledal Keave moža v hiši, mož pa Keaveja na cesti, sta d.u;j drugega zavidala.
Nenadoma se je mož na-rmehn!l, pokimal je Keaveju in mu pemigal, naj pride v hišo ter mu j s šel do vežnih vrat nasproti. Tedaj je mož spregovoril in grenko vzdihnil: • "Lepa je, tale moja hlsa. Ali bi vas ne veselilo, da bi si ogledali sobe?"
Teko je vodil Keaveja po vsej hiši od kleti do podstrešja. V vsej hi& ni videl ničesar, kar bi ne bilo po svoje popolno, in Keave se je čudil.
"Res je," je dejal Keave, "to je bpa hiša. Ce bi jaz stanoval v takile hiši, bi ?e ves dan smejal. Ka<ko je le to, da vedno vzdihujete?"
"Nobenega vzroka ni," je rekel mož, "da bi vi ne imsli take hiše, ki bi bila v vsem podobna tej hiši, ali pa še lepša, če bi želeli. Saj mislim, da imate nekaj denarja pri sebi?"
"Petdeset dolarjev imam, je dejal Keave. "Ampak taka hiša bo že več veljala."
Mož je trenutek premišljal, kakor bi računal, potem pa je dejal:
"Žal mi je, da ni-mate v>č, ker vam bo to mogoče v bodoče pov zreča lo skrbi, vendar boste de bili hišo za petdeset dolarjev."
"Hi£o?" je vp:a*al Keave.
"Ne, ne hrše," je odvrnil mož. "ampak steklenico. Kajti povedati vam m ram: da*i st vam zdi, da sem tako bogat in srečen, *em vendar dobil v«o svojo frečo, htoo in vrt od nje, ki ni mnogo večja od pesti. Tule je."/
Odprl je .^teitsko omaro in vzel iz nje trebušato okroglo steklenico z dolgim vratom. Njeno steklo je bilo belo ko mleko in mavrične barve na njem so »e spreminjale. V steklenici pa se je gibalo nekaj nedololenega, kakor senca je j bRo kakor ogenj. "To je steklenica," je dejal mož. In ko »e je Keave smejal, je na- ui v Afriki poveljnik trentiaske di daljeval: "Ne verujete mi?	je «adaj jetnik AnfU*«*
katastrofalno vplivalo na ves naš narod. >
------------------- --------------„„ _ i>(B VWI1WIUJ1;JU(	Ko čitamo o spletkah zaradi
. _ _ _ .	^ lahko prodate samo za ko- ijn,:/at ^ je ¡meia ^oj cbčni manj pa še sedaj, ko so tudi jetnikov in partizanih, se la-
hudičeva podpora, če pa kdoi van denar.	zbor 31 dec v Slovenskem do- f b nedeljah in sobotah največ- hko vprašitmo, ali se sploh
ni zadovoljen s tem, kar ima, j "Kako pa naj vem, ali je vse nu, na Holmes Ave. Udeležilo knU prazne. Bilo je \-sled te imamo za kaj boriti, če gre mu bo slaba predla."	j to res?" je vprašal Keave. se ga je prilično število članov, kritike nekaj nesporazuma, a t -amo za intrige med posamez-
"Majhen poskus lahko takoj Posebno žensk je bilo precej naredite," je pristavil mož. prisotnih, kar je znamenje, da "Dajte mi vaših petdeset do- se za zadružništvo dobro zani-larjev, vzemite steklenico in majo.
želite si, da bi imeli svojih pet-j Podpirani je predsedoval te-dfset dolarjev zopet v žepu. mu zboru, Anton Jankovič pa Ce se to ne bo zgodilo, vam a a- je bil podpredsednik, gotavljam. da bom razveljavil; Finai>eno poročilo zadruge kupčijo m vam vrnil denar. ^ bilo I>rec|loženo članom v ti-"Menda ne lažete -" je vpra- i skani obliki, da je imel vsakdo šal Keave.	takoj na seji ve.- upo»gled v po-
ln mož se je zavezal z veli- slovanje. Tajnik zadruge Jos. ko prisego.	¡Siskovich je tolmačil, kako gre
"Prav. toliko bom tvegal," j v teh časih promet, in bil je na je dejal Keave, "to mi itak ne razpolago s pojasnili tudi kar
Rices Landing. Pa. Anton Zorich 60c. (Poslal Anton Zornik.)
Parkkill, Pa. Mary Zabric $1.00. Piney Fork, O. Nacc Žlemberjrer $1.00.
Girard, O. Po $1: Anton Natrodc in Louis Blazich, skupaj $2. (P,oslal Anton Natrode.)
West Aliquippa, Pa. Neimenovan • narodi pričakujejo, če jim ni- $1. (Posla! George Smrekar.)
__ J_ ----------i.—.: Skaron. Pa. Joseph C ve Iba r 50c.
la, da bodo osvobojeni?	Fontana. Calif. Ant. Blasich $2.20.
Končno, imejmo zaupanje V po $1: Anten Cuder, Valentin Zajec
končno se je vse pomirilo, karjnimi vladami? In kaj naj mali je bilo najboljše.
V vseh teh naših prizadeva- ne da nobenega zaptovi-njih uvidevamo, da se število
naših "robustnih" dela\x:ev manjša, idealizem tudi izginja, priseljena ameriška Slo-
venija se stara, mladine pa ni	...
dovolj, ki bi vse to, kar smo Icmo' mora^<> Presojati polo-
predsednika Roosevelta in v podpredsednika H. Wallacea. Slovenci,
in John Pesnik, skupaj $5.20.
Library, Pa. Bernard Zupančič
majhen narod kot|50ç. O'ooU Anton Z«,n,k.»
Arma, Kens. Anton Shular $1;
vršili, nadomestila.
more škodovati.	računov tiče.	| toljko pozornosti kot bi jo ra-
In plačal je možu svoj de-1 Prvič v tridesetih letih po-Idi. A. Kabay je vse to poudar-nar, ta pa mu je izročil stekle- j ntevanja ^e je dogodilo, da je j Jal, a ob enem izrekel močno
, . , ,, ,	.	.	po 50c: Anton Kovach (Franklin) in
žaj tudi s slovanskega stališča. Chas Vorina (Edison)> ,kupaj $2>
. . . x. , , i To je, a ko slovenskega naroda /pft*ii.i Antnn ^KuIai- \ Tudi je treba upoštevati, da	^«¿i vaI «o v™1 (Pos,al Anton
so v d i rektor i iu nied druiimi Ru*IJa	reS1, kd° g b°? I Clevel.nd. O. Frank Turk $1.00.
tak k TW Gtabezljivci iz drugih držav (PosU1 JoKn KrebeL) taki, ki 90 zaposleni dolge ure	tovQ np bodo y u je na |	Androina 25c.
v vojni industriji pa j,m nika- » ^ Zed drža ako bo kor 111 mogoče dati tej ustanovi
nieo.
"Hudiček
v steklenici!" je
"Za Boga! Nikar ne bodite	Keave, "rad bi imel svo-
akoj tako neučakani!" je od-	Jih petdeset dolarjev nazaj."
govoril mož. ,4Saj vam ni treba	In res — komaj je sprego-
irugega, ko da se zmerno po-	voril, že je bil njegov žep tako
lužujete hudičkove moči in	iežak kakor popre je.
la prodate nato steklenico ko-	"Zares, to ti je čudodelna
nu drugemu,
^m jaz zdajle prodal, potem | "Zdaj pa dobro jutro, moj
to podjetje izplačalo svoje prvo posestvo, v katerem je centralna prodajalna. V tem letu bo obhajalo svojo 30-letnico.
željo, da se naj za dom bolj zanimamo kakor smo se. ker sicer lahko piidemo v težave.
krat. ko se bo sklepal mir, še pod Rooseveltom. Drugače pa, aj "veste, kaj se je dogodilo po prejšnji svetovni vojni.
Prepričani smo, da primorskih Slovencev ruski medved ne bo tako objel, kakor jih je •talijanska podlasica. A to, da
Ker že piši m, naj omenim
Ker je njen napredek ¡mpo-|tudi še -ejo postojanke pcmo-	se na Baikan vsem mudi, la-
zanten, bo tudi jubilejna pro- žn€ akcije ^venske sekcije	hko v^jmo iz raznih poročil,
slava sijajna. |jpo. V njenem sedanjem od-	Kdor bo prišel v končnem kon-Slovenska zadruga ima tri boru so J. Terbižan, predsei- fljktu prej na Balkan ta bo
kakor vam jo , ^klenica!" je /.«klical Keavc.l l>rodiiinlne1 f^upno so rmelev ; nik : A. BožM podpredsednik;	j tud j vei ali manj odločeval o
«.vj..: ______minulem letu nad $206.000 ,J. h. Durn, tajnik; Josephine i7j(iu celotne vojne.
pa živite udobno do konca ervo- |epj mladenič, in naj vzame
hudič va; namesto mene!" je'^ano dejal mož.
"Stoj!" je zaklical Keave. "O tej neumnosti nočem ntče-m r vc3 slišati. Tu jo imate — vzemite svojo steklenico nazaj!"
"Kupili ste jo za manj denarja, kakor sem jo jaz kupil," je odvrnil mož in si mel roke. "Zdaj je vaša, jaz pa si
Barton, O. Joseph Skof GOc. Ckicaga, lil. Po $ I : Frank Barbič (Cleveland), Frank V rata rich (Luzerne, Pa.) in Edward Tomsich (Walsenburjr), skupaj $3.00. (Izročil Chas. Pogrorelee.)
Ckicago, III. Andrew Grunt Jr., Detroit, $10; Josephine Močnik, Cleveland, $2, ekupaj $12. (Izročil Fr. Zaitz.)
Skupaj $52.90, prejšnji izkaz
$81.59, skupaj $134.49.
. |f ^ — »
Koncert Zarje
Cleveland, O. — Prihodnji
j centrale na 152. cesti je izpla-lDurn, zaipnnikarica. Nadzorni tiče. se zdi. da mu hočejo uso- ! kor.cert pevskega zbora Zarje o in poslopje na Waterloo odbor: Mike Lah, Geo. Pačur|d0 zapečatiti. ' Ako so demo-i se bo vi šil v nedeljo 28. febru-rd je tudi precej «nižalo dolg. ¡n Stefie Koncilja.	kratene vlade za dodelitev i arja v SNI) 11a St. Clair Ave.
Neugodno je. ker se na*i df»-| Publieijski odbor: Matt Pe- pravicc vsem narodom, bi bile 1 P d ohnrsti slede.
prometa. Zadružno poslopje, Prau-1, blagajničarka; Marie Kar se slovenskega naroda
lavci, posebno ti-ti, ki jih smatramo za napredne, za zadružni vo vse pn malo brigajo.
Ta zadruga je na svoji zadnji delničarski seji sklenila, da
trovich in Tony Jankovich.
Na seji je bilo sklenjeno da se vrši prihodnja priredba v
o bot o 27. marca *
še manj zanimanja kot za

I
prispeva $100 v slovenski re-
lifni aklad JPO, kar ji je v pri-	re|ifno akcijo pa je ta politi
š s v o j e' 'strani" n e"žei i m ~drugei | f11"^'' inJ«s'»ži zahval° 7«	«no akcijo. Potrebni 4 a obe.
«a. kakor da bi videl vaS hr- "j«"«"»' ^lep.	Opažati pa je. da s» ne zaupa
bet "	l«te(rn dne se je vrfcl tudi	¿„¡.^ druRemu. Najvei se se-
'Pozvonil je svojemu kitaj- oWni /,bor Cankarjeve usta-	daj preklam^, kdo je v pra-:*«« ,-Vjiabniku in mu Uka-1 "ove;nJ' b" P«ro^»'l njen od-1 vrm v borbi 7.a osvoboditev
zal, naj pokaže Keaveju vrata.
Ko je stal Keave na cesti in je držal steklenico v rokah, je I je I premišljevati.
"^e je vse to re* o steklenici, sem sklenil zlo kupčijo," je premišljal. "Toda morda se je mož samj šalil."
Prvo, kar je storil, je bilo, da je preštel svoj denar. Vsota je bila natančno ista, bilo je devet in štirideset dolarjev a mi rikan kega denarja in en čilsiki pezo.
"To je resnici dejal Keave sam brm pa drugje poizkusil."
bor. Ker na dveh krajih hkrati nisem mogel biti, zato se
od-,V€r :ratiLtg
tare demovine. Ali so četniki, partizani? Kaj je -«pl0b |C. U. nisem mogel udeležiti. lra7Hka meti njimi?
Dne 24. januarja se je vršila Neovrgljivo je, da partizani eja delničarjev Slovenskega svoj boj dobro vrše, luiglede. delavskega doma na Waterloo1 kako He jim	dati pečat
Hd. Udeležba, upoštevajoč važnost tega podjetja, je bila *laba. Vzrok temu je bilo morda to. da ?e je vršila v soboto, | drr.jM pa za|>oslenost članov, ki «o mnogi v vojni industriji,
in dolge delovne ure.
(Dalje prihodnjič.)
Tudi zame je bilo neutgodno . z;rijj ia povečanje Srbije, ali podobno," je j na imenmani	« M i saj za re-tavriranje pred\*ojne ¡¡j
sebi "Zdaj i 4€'rn vfn<iarl€- ker rtko	Jugoslavije, s takim režimom, lo SitorcH nskrhi dinmski odnek, r katerem no JOSKO OVES,
*el, bi kršil tradicijo. ?.e <>d kakor ga je imela prej. leta 1914, od kar se je umisli- Slovenci v starem kraju se lo idejo za zgraditev tei?a do- 7a tako p(>|itik(» nič ne ogre-ma, sem bil udeležen na sejah, vaj0	n\ 7n povratek v j
niKAMI
lprir<k«fllia v kor i;
PROLETARCA
V NEDELJO 28. MARCA 1943
i
V DVORANI SNPJ, SO. LAWN DALE AVE.
komunizma. Ko človek čita razne revije ali pa brzojavna poročila v angleških dnevnikih, vidi. da dajejo priznanje paV-t.i/.ancm. Mihajlovič, ki je v
/.afetku VOjih bojev zelo za-1J Josko Oven na tej priredbi oznani uepeh klubov« akcije
Vstopnice v predprodaji 50c, pri blaga|ni-G0c.
lovel, je — kakor trdijo, | J aa ^ski relif. — Prebitek priredbe »ame gre ve» v tiskovni
»klad Proletarca.
JOHN RAK in FRANK ZAITZ. Sodelujte z nami pri razpecavanju vstopnic.
LOGIKA
¡z edinim presledkom v prvi	ytarc razmere, pač pa žele» v ¡[
j j vet ovni vojni, v kameri sem	i>oi j*o bodočna«t. Mojr mne-')[
i. 'užil strica Sama.	da vodijo partizani u-SDD izkazuje v svojem lan- pravičen boj, pa četudi imajo j J"kem prometu še dokaj povo- kaj komunistov v svoji sredi. •
V dnevniku mladega dekle ta je bilo napisano med dru ^B^^PH	I ^^^H
gim tudi tole:	«kem prometu še dokaj povo- kaj komunistov v svoji sredi,
i m i k<	"Zakon je zelo praktična Ijen napredek. Le sestava po- Znano je tudi, kako so gle-
itaiijaataj faaar.i Maaiaa, ki >e Greh Re v njemu »premeni ročila je naletela na ugovor,Ide Halkana opredeljene zave-
Pnmapaimn ne samo k zmagi zaveznikov, neftn tudi k zmagi za PRA VIČEN MIR: za otmitev SLOVENSKEGA in VSEH drugih pod jarmi jenih, narodov.
V nedeljo 28. marca pridite v dvorano SNPJ.
Prireditelj: KLUB ST. 1 JSZ.
v dolžnoat.'
ker ga tajniétvo nI bolj infor- zniiko vlade. Moskva je le .....................................
Prolatarac, February 17, 1943
KOMIMARI.II
Kasimir Zakiajiek je pero-| se listini privHegijem ck!povedal v slover. kih'dnevnikih o , dali, zgleda ti» papirju to jako izjavi Lcuisa Adamiča, da a* i Itpj. A v rtarnci nimamo na merijki Slovenci ne kupujeji Kitajskem drugega kakor pri-več t^l ko vojnih jondov vse ; ložnost, da jI pomagamo. Pn-cd kar se je tsvedelo o Stimso- v:!egije, ki »o jih imele tam
novem flirtanju z O tonem Habsbuiikim. To prerekanje se je baje dogodilo ob priliki sloven ke depu^acije k državnemu pedtajniku Wellesu. Ako in CE je Adamič res iz-
druge sile, so vzeli Japonci. Kar Kitajska sedaj teli je, da bi ji belopoltni iniperialisti, kateri so jo tako dolgo zlorabljali in izkoriščali, p majali, ne pa, da se bi cdpuvedall ko-
usti! take besede, bi bilo mo-, rirt.m v nji, katere so prevzeli goče ugotoviti le iz rtenogra- j že me.ece prej Japonci, fičnega zap! nika. V tisti de-j Tajnik SANSa Kazimir Za-putaeiji so bili poleg njega kra'šek je v Prosveti in v dru-Vincent Cairkar, Marie Pri!- gib slovenskih dnevnikih, ka-land, Kazim'.4 Zakrajsek, Jo- teri priobčujejo njegove spise, seph Zalar in J:tnkb N. Rcgelj. izjavil, da je bil iposet députa-
v Adamiču se po navadi za malo zdi, da se »bi cbre«rr.val ob vsako obdolžitev, a lahko pa bi rekel ve* ostali ~dbor" depata-cije, kako in kaj. Na primer.
cije SANS k Sumnerju Welle-u ¿ikoroda najvažnejši dogodek v vsej tisočštiristoletni zgedovini slovenskega naroda. Če je to res, tedaj slovenski na-
tudi če bi Adam:J res izjavil, rci nima nikakršne zgodovin?, da se je navdJienje med Sto-i Kajti t*ti obkk fc januarju to venci za nakupe/anje vojnih leto ni bil pro<v~nič zgodovin-bor.dov ohladilo, bi to nič ne «ki, nego zgoJiformalni apel, pomenilo, ker na*i ljudje de- da se demokrrobno vlado delajo v fabrika i in v majnah, mokratične Amerike prosi, naj
Japeeci »o iagubili bilko >a Guadalcanal ia aa Solomon.k.h «tokih sploh. Na »liki »o japonski vojni ujetniki, ki so bili poelani v tabor pod stražo ameriških cet.
kaj stori za krvaveči slovenski narod. Takih obiskov je bilo že mnogo, na primer od Slovencev v prejSnji vojni, ¿a več pa prošenj, V zgodovini ao brez važnosti. it
Louia Adamič, ki je bil tudi v omenjenem "zgodovinskem dogjdku", si je z njim naprtil
pa se jim odrtSunava 10 odstotkov za bon de ne glede koliko bankete v priredi kak Oto, ali grof Sforzu, ali kdorsiže-bodi. Slovenci v Ameriki so delavci in plačujejo v želji, da s« vojna kenia ne samo proti Musscliniju in Hitlerju, ne samo proti mikadu, neg3 z zma- _ .______
go tudi proti nagemu im.urfa- sovraštvo še celo s strani "Zve-lizmu in kapitalizmu. Ako je 'e slovenskih župnij v Ameri-Adamič pri podtajniku držav- j ki". Poslala jfe proti njemu negar oddelka tako gcroril ka-1 protest državnemu tajniku kor poroča rev. ZakrajSek, ie CordeHu Hullu, pomožnemu hotel le poudariti, da če sa bo- drZavneimi tajniku Welleau in rimo za demokracij d, tedaj 1 pa direktorju urada za vojne vojujmo le zanjo, ne pa na na- Informacije Eknerju Davisu čin, da se bi name to prejšnjih -iedeče vsebine uši naple zale na telesa člove-j	^^
Stva nove uli prav ako grde .1wiuiiih ^pnij , A-ertW kakor ene, ki se jih bi -trlo pri	hv.Mffrtra.i «a.fpaiki,
mirovni m*zi.	kmr .aj^h.m.t-.je prot.Miramo v
Hrvatski kongrea povzroča lm#"V1^'000 ***** SUvo.e.v
' v svojih predpripravah veliko	J- ** "i-
r* rrka t kwakor pa - ^ i tljSEl
me! dover *i, ki se Je vnil jalM(arja I943 T Mrwhi lanskega decembra v Cleve-1 dria.neM tajnih., ...r*, da jo -landu. Hrvati SO bolj razbonti upanje ameriftih Slm.ce* do ivo-in pa tudi veliko več vzroka je Vlado omajano ter njih sodelov«. imajo za prepire, kakor pa mi, njo * vojnem naporu • tem v takem ki fimo "nergedovin ki narod". «Wefu amanjian«, da eo nehali k«.
Profesionalnih patriotov je ^I!1'
mnogo. Eni o v tr^eru, v ka-1 L0""	n#	^
X___°	, . .. ,	f, »«nskota naroda, katerega arostoha
teren, prednja i, konf,e,nik d. ,Ud. Wi.J..ill mi wu uies. ui u«, v t» temu. ki od- P,.«.ki«ti »¡kj.r Jt—ij»., tar Vas klanjajo Rusiji kakr?nekc*i ,.g#t.v|jamo, 4a mdi v bodočnost, zaslllje V tej vojni. Tudi Dicu 1 no bo n« b.ne prilike dvomiti • tem."
jih ji zanikava. Torej dva na- i _
spretna si tabora, a oba za i*-' Tol ej tajnik SANS v enem koriščevalni siitim.	članku trdi, da je bil njegov in
.	. Adamičev obi*k, zaeno z
Kitajaki iimo cbljubili, da se f gospo Prislandovo, V. Cain-odpovedujemo ek-trateritori- karjem, J. N. R^gljem in Jos. jalnrm pravicam v nji, * kate- Zalarjem eden največjih do-rimi so jo velesile davile skozi godkov v <4tisoč ¿tiri stoletA» do te vojne, posebno Anglija j zgodovini .«fov&isrtjega naro-in dnaj* evropske ?ile, ter Ze- da," a zvejfe slovenskih tupnij dmjene države. Sedaj, ko smo pa smatra, da je bil poJorn.
v*"""
i i
! y k
PRISTOPAJTE K
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDN0TI
USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA DESET
NAROČITE SI DNEVNIK
"PH0SVETA
99
ČLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO fi
J
CMcagp, Illinois S
9
Naročnine sa Združene driaee (lavan Chicaga) ia Kanado $#.00 aa letoj $3.00 aa pol leta) $1.80 sa fetrt lata» aa Chicago ia Cicero $7.80 sa celo letaj $3.fS aa pel letat sa inoaoastvo $0.00
Naslov za list in tajništvo je:
2057
Re»v. Zakrajšek je njen član. In o Adamičevi izjavi je v slovenske dnevnike on poročal. Ali vidite, kako je vse to sme-ino? Ali ni imel pisec te kolone prav, ko Je trdil, da je bila tudi ta deputacija prav tako neuspesna kakor na primer o-na lansko leto? Ce bo tako nadaljevano, je boJjie, da jih ne bo. čemu naj narod plačuje •troške za — polome! Ako je Adamič govoril kakor se ga sedaj obtožuje, čemu niso člani deputacije Kazimir Zakraj-iek, Vincenc Cainkar. Marie Prisjand. Jj*. Zaiar in Janko N. Rogelj kar takrat protestirali, namesto da bi morala to nalogo prevzeti Ameriška domovina in pa zveza slovenskih župnij v Ameriki? Mar smo SANS ustanovili za intrige ali v obrambo naroda, ki krvavi? Ali ne diši vse to tako, kakor da je to nekak zakulisni boj med Rev. Zakrajškom proti Adamiču, in vzrok so — partizani? 44 Da zares, čudna godlja se kuha," je rekel nekdo, ki ima nekoliko opravka pri tej kuhi.
Glavni odbor KSKJ se je na
svoji seji precej pečal s Slovenskim ameriškim narodnim svetom. Tajnik Joseph Zalar je pojasnil to in ono, in ob e-nem razložil, da je nekje v C h i c a g u nekak milijonski fond. Ko je bila vsa stvar do debra cbrazložena, in ko je bilo ugotovljeno, da ker je K. S. K. J. soudeležena v relifni in v politični akciji >za obrambo Slovenije, ne bi bilo pravilno, če bi pomoč politični akciji gmotno odklonila. Dosedaj ji jo je dala le moralno. Pa je brihtni glavni odbor KSKJ takole zaključil (citirano iz GLa-; pila KSKJ dne 3. feb. na prvi etrani):
"Glavni odbor (KSKJ) jo določil darovMi $1,000 (en tisoč) Slovenskemu amerttkemu narodnemu svetu POD POGOJEM, da s« prenese VES denar bisioga Jugoslovanskega repuhličanskega sdruienja v sklad SANS/'
• Joaeph Zalar, ki je drugače
zelo razumen Človek, bi lahko bil v tem .»lučaju bolj previden. KSKJ je fcil« na*»protna Jugoslovanskemu republičan-*kemu združenju, a sedaj Zahteva njelgov denar v blagajno SANS, nič pa ne omeni, kje je denar, ki ga je dobivalo "kraljevalo" gibanje v času zadnje svetovne vojne, s katerim je bila KSKJ saj moralno združena.'
Louis Adamič je rekel, da
če
ameriški Slovenci v propagandi za osvoboditev Slovenije ne mislijtj prispevati saj par sto thočakov, tedaj naj se te akcije nikar ne lote. KSKJ je Mala s svojim sklepom naj-.«!at>.\i vzgled.
Prijatelj tega lista pi*e, da ker je gl. odbor KSKJ sklenil prepevati v obrambo Slovenije samo Vioto tisoč dolarjev, in ie to edino pod pogojem, če se i/r či v*o vsoto .TRZ Slove n snioiMkctnii narodnem«!

i
svetu, čemu se <bi tudi s te strani ne postavilo sličnih zahtev. Na primer, jugoslovanska vlada razpolaga z milijoni Plače prejemajo celo ministri, ki ni-eo ministri, in drugi begunci. Čemu ne bi oni vriili dolžnost braniti svojo deželo, namesto da ustanavljamo svoja gibanja, vprašuje tisti dopisnik. Prsvi, da naj bomo predrzni tudi na tej strani in predložimo proti ljudem Petrove vlade *e veliko bojj drzne zahteve kot pa je zahteva KSKJ' napram JRZ.
Ali veste? Namreč, ali se ipominjate, da je bila jugoslovanska vlada *koro do zadnjega sovražna Sovjetski uniji in |e ni hetela pWznati, kot da je fploh ni na zemljevidu? Predsednik Roosevelt je VSSR priznal in ji bil prijateljski, a v Beogradu pa so prvačili belogardisti, s pokojnim Aleksandram, in pa s knezom Pavlom ter njegovo ženo Oltgo na čelu. čemu to sedaj pripovedovati? Zato, ker preveva v jugoslovanski vladi prav taka tendenca kakor takrat, in zato tudi dvojna borba v Jugoslaviji.
Joae Luis Arreae, ki je tajnik faAistične stranke v Španiji (samo ta je dovoljena), je dne 9. feb. na seji ministrov in I drujrih španskih veljakov iz)a- j vil, da je glavni namen fcpani-i je v sedanji svetovni borbi po-1 raziti komunizem kjerkoli, i "To je naša dolžnost," je vz- J kliknil. O tem lahko nekoliko razmišljajo tisti, ki tako kričavo poudarjajo demokracijo, a pozabljajo, da je Jose Luis Arre*e mogočna osebnost v Španiji zato, ker »o "demokracije" s svojo nevtralnostjo pomagale premagati demokratično špansko republiko.
V Chicagu se vai županski kandidati (volftve bodo ta mesec in v aprilu) ponašajo z zasloni bo in indorsiranji unij. Bn republikanski kandidat za župana se na iprimer ponaša, da ga podpira kar nad petdeset unij.ikih voditeljev (po haAe, odbornikov). Ako bi ti "unij-ski" možje hoteli biti rajSe za svoje članstvo, bi se pobrigali saj •za reiitev transportnega sistema, namesto da ne udinja-vajo korupciji. Toda njim se pač ni treba voziti v "street k arah'' in busih, kakor se morajo delavci na delo in z dela. In edini, ki je v socialnih prizadevanjih v Chicagu kaj. pomenil — profesor Paul Dou-gla.4, član mestnega sveta, je po vseh svojih Izgubljenih bitkah prostovoljno v armado (bil je star M) let) raj*e kot da se bi osamljeno boril z raketir-ji in korumpiranimi političnimi malinami obeh strank. Zal, da je v Chicagu aoo. stranka čirto omagala. Za aldermana kandidira njen ' predsednik Maynard C. Krueger, in če kdo čitateljev kaj more pomagati k njegovi izvolitvi, naj to stori.
SUrai, ki hirati zgube v vojni pet sinov, so redki. Kna a-
meriftka dnr/.ina jo že kmalu
po prvih japonskih napadih izgubila tri sinove, ki so bili potopljeni z ladjo vred, zakonca Sullkan, ki živita v Waterloo, Ia., pa sta jih izgubila že pet. Vseh pet Roosevelt je odločil, da se njim v spomin eno novo
kom bosta London in Washington, namreč s katero stru-jo? "Hm, zaito tako pitanje?"
bojno ladjo krsti z imenom menil, dâ je federacija evrop-
Sullivans". To je starAe nedvomno vzradostilo. Toda nobena taka krstitev jim ne mere vrniti padlih sinov, če bo ta vojna res odpravila vzroke za no
NEKAJ DROBIŽA
• ■ .. > • *m	v'
Chicago. — Zadnjič sem o-
skih dežel mogoča, in v dokaz sem navedel Švico. Tudi naA«? Zed. države so mogočen argument, kako dobro je, če se države združujejo, namesto da
ve vojne, dobro, če ne, bodo bi tiščale druga od druge in se družine po nekaj letih premir- Oboroževale za medsebojift ja, ki bodo izgubljale sinove, uničevanje, ipet razočarane, kakor so se- čemu si niso vzeli gotov daj. Mi lahko zmerjamo fasi-1 maJi evropski narodi Švice z* zem Ae tako, toda čemu n . mo vzgled? Priznam, da je bilo v
po naii zadnji vojni odpravili
nenaterih monarhističnih dr-
v»zre kov zanj? Saj smo Vendar žavah več svobode kot v tej aii ebljubljali v zavezniških de- oni republiki, %)ci je bila repu-želah vse tisto kakor sedaj — blika le po imer.u.' A Švice se pravzaprav še veliko več. tak argument prav nič ne tiče. Muaaolini je v Italiji v za- y švici izv(>]ijo ' svojega
četku vpada njegove armade v predsednika in poslance, ima Francijo razg.asil g^lo "vin- jo ^^ teya ^ kantonska
ceremmo (zmaga bo naša), (krajevna) zastopstva in tako Po porazih v Afriki so fašisti žive trije narodi složno sku-geslo spremenili v "non vin- p^j ce ranno', kar pomeni, "oni .
(namreč zavezniki) ne bodo ^v,ca Je	v kateri sc
zmagali." Italija torej ve, da nobe" l)oba ne uveljaviti je vojno ¿zgubila, a nadeja se, i kake*a pretendenta za da bo kljub temu dobila na-lkra,)a' ,n *Ploh tar" ni, ra-grade, kakor jih je v prejšnji; " ol?lh* kl Pohajajo tja na vojni.	| počitnice. Kdor načeljuje re-
publiki Švici, mora biti zre!
Ali epažate, da resnični de-
makr«t:fni elementi, ki so bili ^ } , monHrhijah postane faHzmi najbolj trn v neti ne	državp lahko v«al«io.
debe opore v nobeni demoiera"- " r,Hi!	družini im«
tllni deželi, razen v Rusiji? V ' V u	Za. P1"^"1"8-
francoski Afriki «o na k. milu , ;^dmka 8,1 P^tolona.sledni-
reakcionarji, francoski demo-	.
krati in španski loja listi ter 7A- i ^ tak fant dekle kaj
dje pa v koncentracijskih ta- jvp ah	monarhističnem
borih. Tu in tam koga izpu-te, i praJu ima Pravko prevzeti
kar na ves glas oznanjajo, aiy,ado' mu je dana prilika in
toliko več pa jih drugih z a pro. Uk®> stvar Tak je mo-
La Parola, italijanski iocia- »arh»zem. Je slab V vsakem
lisUčni list, ki je «a demokra-j ?lu^aju ln **	ni treba
cijo in za Rooseveltov new ^jf^' da fIrerji P<>'
deal od začetka, se upravičeno 8,edlca tega nedemokratične-
zgraža nad apizarstvom zve-!^R» . P^budskega ' sistema.
zne administracije napram ita- KttPltahzem in monarhizem
lijanskim fašističnim prvakom »e moreta biti demokracija.
v tej deželi, ki jih skuša z raz- 1 olel*f*ta Je >e toliko, v koli-
nimi.imenovanji v urade in s kor ,ima ne more P«aUti nevarna. pač pa v korist
Čemu Sploh treba sistem, v
pokloni pridobiti za demokracijo. Izgleda, da so demokrati socialističnega mišljenja tu , ■1 * prav tako nedobrodošli, kakor l|| v francoski Afriki. Gro se. ka-| kor je nekoč Joško Oven zapisal, le premnogim za "real! e state".
Henri Giraud, ki je vrhovni poveljnik francoske armade in oblasti v Afriki, je dejal: "Na- i še Čete (potrebujejo modernega orožja. To, kar imajo sedaj, je ropotija — stara šara ..." Taka je bila vsa francoska armada, ko je šla Francija I v vojno s Hitlerjem. In ljudje, ki načeljujejo francoski oblasti -z ameriško protekcijo v Afriki, so krivi, da je še zmerom I tako. Kna izmed najbolj strohnelih kapitalističnih sil je bila | Francija, ker je njen vladajoči sloj bil korumpiran do dna, a demokracijo pa dovoljeval le toliko, da ni njegovim boga-itvom škodovalo. Sedaj je med Francozi borba: "Ali nazaj v korupcijo in kapitalnem, ali v jmk* ¡al ¡stično Francijo? S
katerem je kralj kak poba, ne-sku*en v državnih poslih, pa ima vzlic temu četrt ali pol milijona plače na leto, ki je iz-j tisnjena iz bednega ljudstva?
Kekel >.em četrt do pol milijo-! na dolarjev, a v resnici preje-' niajo tudi milijon in več, kajti monarhistična kot fašistična kamaiila je zelo draga stvar.
Trinajst ameriških kolonij, ki so bile pod kraljevino Velike Britanije, so se monarhiz-J mu uprle, proglasile ao se za [neodvisne, in tako smo dobili Zed. države Severne Amerike.
Kakšen razlog naj bi bil, da bi se tudi v Evropi ne mogli združiti ?
Rezultat tzadnje svetovne vojne je bilo društvo narodov. Ni pa bilo v tem društvu med vodilnimi državniki Anglije in Francije volje, da bi delali takrat za kaj drugega kakor njihove imperialistične namene. K temu so jim pomagali še razni mtriganti, in pa vere ter razna šovinistična ljubosumja, da ni prišlo do sloge, glavna krivda pa seveda je v kapitalističnem ekonomskem sistemu.
Enaki vzroki, ki so ugonobili mir po prejšnji vojni, delujejo sedaj, da tudi ko bo te vojne konec, ne bo lahko pridobiti zmagovalce za ustvaritev takega miru, ki bi trajno ostal.
Prav isti interesi, ki so nam zapasli zmago prejšnje vojne, 40 na delu. da store enako s sedanjo.
Kadar hoče narod kje v boljše razmere in v svobodo, se mora uipreti zatiralcem. Tako so storile ameriške kolonije. In posledica tistega upora je U. S. of A.
Osvobojene kolonije so si u mislile novo zastavo, ki je bila res najnovejša pod soncem. Trinajst prvotnih dežel je na lastavi označenih s trinajstimi pasovi rdeče in bele barve, o-zadje je plavo in na njemu pa iS belih zvezd. Toliko namreč Vejejo držav v federaciji U. S. of A.
Zvezde na tej zastavi so vse enako velike, neglede ali je pridružena država velika ali majhna, važna ali nevažna.
Zastave evropskih dežel, razen par izjem, pa so simboli preteklosti. Pomenijo tradicije, ki so že zakopane in nikoli več ne vstanejo od mrtvih.
Narodi v Evropi se od ameriške unije lahko veliko uče, pred vsem, kako dobro je delati skupno. Evropa se bo re-lila, kadar se združi v svobodno federacijo po ameriškem zgledu.
Jezikovne razlike so morda res ovira. Toda ali mar niso Zed. države mešanica ne samo raznih jezikov ter narodnosti, iiego tudi plemen?
Torej če smo za trajen mir, |o treba ne .-amo premagati osiSče, nego Evropo in ostali svet reorganizirati. Tudi v Ze-dinjenih državah ni šlo gladko, pred no so postale enota. In da so si enoto ohranile, so si morale v njo pomagati s civilno vojno. Vzelo je nad sto let, predno se je ameriška unija utrdila in sedaj je lahko vzgled vsem drugim, kako je mogoče federacijo dežel in narodov uspešno graditi.
John Chemasar.
iVt! i M Mili Ia
■ rrv« slovenska pralnici «I foporoi« rojâkom v Chic«RU, *
Ciceru In Berwynu.	■
« mrkf im laundry « o, :
FRANK GRILL in JOSEFH KOZDRIN. U.tnik. ■
Fin. ff »strežba — Con« «m.r„* — D.lc jamèeno I
1 MVfHHVmH Telefoni: C*VNAL 7172—7173
CHICAGO, li^.
1727-1731 W. 21st Street 1111ff^1*1111«««••■•Iiiiaij
...........................«..............
ZA LIČNE TISKOVINE
s*	"5S3?kS^*W,O
Adri« Printing Co.
: II138 IN. HALSTEP STREET, CHICAGO, ILL.
T.I. MOHAWK 4707
PROLETAREC SE TISKA PR| NAi .............................................

TENDENCNA POROČILA PROTI PARTIZANOM V SLOVENIJI, NA HRVATSKEM IN V ČRNI GORI
Slov eni ki liati, ki prejemajo , ¡ulove pa «o odvedli mnogo ii-poročila o ra:merah in bojih ' v M, oble ko, ta precej talcev." v Jugoslaviji iz urada, ki *e	*
otfictjelno imenuje "Royal Yu-1 "CawpU 4}ßra*ii*art\ ki iroslav Govcmment Informa- haja pod nenuko kontrolo, pi-
Graceu Iv. ljubno: krivic, Krivic da jim je bilo orcijt od Neko besed o pokornem Gloro Zoritskv Elvove bo
st.. Pogačnik J«*e, Prcife» Fr. Rav- partizanov podtaknjeno, nI nié m	, , w, V	. j * i / T .
nik iv trzin: rebolj jote, aiika j. pomagalo.	. *• "anku J. Webru	pela no Proletarcevi
G UNCU L: Suiteiiič Pet. MENOt*: Ven Fr., Bleje Andrej. KAMNIK: Hribar Iv., KobiUek Joie, Mrak Fr. SKOFJA LOKA: Fibijia Martin, Pire DuAan, Uientfnik Joie, BajielJ Fr. KRANJ: Novak Fr., Pristovnik,
tion Center," g pisarno v New Yorku, zelo radi ponatu kujejo vde njegove vesti in nekateri uredniki »o ne iz njih in iz zaupnih pisem pustili zaveHi tako, da sedaj dol že "partizane" ¡za zmedo in za v a druga zla, ki se dogajajo v krajih, ki »o se do te vojne imenovali "kraljevina Jugoslavija*'.
Retkli smo in ponavljamo: vesti o dogodkih v Sloveniji zbirajo župniki In katoliški la-jiki, in jih, kolikor mogoče, točno sporoče v centralno škofijsko pisarno.
ie z dne 5. dec. med drugim: "Pri nas se nahajajo me i par-t"ani penajveč intelektualci, zdravniki, advokati, (tfujri izobraženci in dijaki, ki svojih š: u d i j ¿e niso dokončali. Kmetje, ki pomagajo partizanom, kc pijejo sami svoj lastni grob in bedo uničeni. Ponovno pozivamo kmečko prebivalstvo, da
pomagalo
Velike La&e: Italijani so v i Kden izmed pionirjev ame-
ot čini Velike Uiiče požgali	rtfkega delavskega gibanja je
v*a podopja v Krvavi peči 26.	bil tudi i>okojni Frank J. We-pa-estnikom, v Sekiridču 5, in ! ber. Star je bil 93. let. Umrl je
^^ ............. v U>-redka 7 posetnikom. Sku-	v Milwaukeeju, kjer je delo-
Golob Vladimir. GOR*I: Transu* paj 4il h!l in 101 gospodarskih	val desetletja v unijnkem in
st HRUAICA: Polk» Fr., Pajer Jo-: po.4c.pij. 266 ljudi je brez »tre-	socialističnem gibanju,
te, Potočnik Fr., Dovia Miroal., Gor- he. V Dvorski vasi je bilo 19	u ^^ nQ{, ,
janc Ludv., Jajak R.. Jerman Edv.. posestnike m poigano Vse tudi	j|h je nam ^ J^ ^Lu
Jer*. Anton, Krive Ludvik. Kcbon- cerkev je pogorela. V vasi Pri-	je razvidno, da se je milWau-
tar Andr., Koemar Matej. Lipoviek lesje je bilo V*e požgano 14	Ako ddavnvo ^
po<eatnikom. Vse to zato, ker - ^**	j» s
prireditvi
Chicago. — Bržkone prvič v zgodovini kluba ¿t. 1 bo na prireditvi dne 28. marca
>0VJETSKA UNIJA 0 UfeEDITVl MEJ V VZHODNI EVROPI
(Nadaljevanje s 1. strani.) likvidaciji Velike Britanije.
Albin, Markueti Ludv., Matiterle Al., Pototnik Joie. Vidic Joie, Pire Va., Majcen A., Medvettek Milan, R^ain-ger Slavko, Purkart Mirko, Tepina VU, M.vica Fr., AMBR01IC: Err Fr., Valen^in, Cmola Stanko, Krem» vmk Maik VU îioTOV-LJE: Demiar Al. SREl>NJA VAS: Biajak Joie, Ingli« Pav. PUA AL:
vstvpl V naào organizacijo in Hartman Fr. (bivAi pol. komiaar na pcmaga državi v njeni aktivni ! Jeaenkak) ; PODGORA: Debelak
boibi proti partizanom." *
"Švicar ko časopisje zopet poroča o nemški ofenzivi proti juge^ovan kim partizanom itn
Iz nje gredo dalje v Rim, in	,
kar tam dovolijo podati na-iomen^ izJ*V0 Jugojknanfke
prej, gre v London.
Z vatikansko pošto seveda, ker ni nobene druge zveze med Londonom in Rime m kot ta, kar se Slovenije tiče. Le a Švico je večja. A kar pa gre poročil iz Švice, so najbolj zanesljiva iz nje v ameriških listih, in v tfctih an$ie$kih časopisih, ki niso udinjatna skoz rn skoiz uradni propagandi.
Torej to kar o uporih v Sloveniji čitate, je večinoma iz kraljeve jugoslovanske informacijske pisarne.
Kar pa čitate v komunističnih listih, je pa kajp3ia "propaganda iz Moofcve".
Tako trdijo, in tako je. Propaganda je eno in propaganda je drugo, a za čitatelja je vprašanje: Kaj zasleduje ena m kaj druga na stroHce slovenskega, hrvatskega in srbskega naroda?
Sledeče je nekaj notic, citi-
vlade v Londonu, da so Nemci poslali dve novi divinjji v operativno etemlje v dolini Save, južno od Zagreba. Fuehrer hrvaških imcMcv nemške narodnosti. Sole, je izjavil, da ti boji nikakor nimajo rnačaja mi-ščaji ke vojne, temveč, da so refničen del spletne svetovne vojne."
Poročilo iz JIC v New Yorku, datirano 8. februarja letos (1943):
"Stari tri pri Ložu ¿o partizani zasedli dne 11. maja. Že v/seboto 16. maja pa so prišli Italijani zopet nazaj. Na Kri-t<ni gori je bilo plat zvona. Ljudstvo »e je razbežalo, le -tarejii 90 ostali fci duhovniki. Kakih deset minut od Starega |
Ant., Froehlich J nko. Vuri Jote. Tavčar Pav. KOROŠKA BELA: Tu.k Kaiel, PentoUik Al. JE8(^I-CE: Majet»i Viktor, Burnik Al. Pre-želj Al., Jamaek Jakob, Krmelj Val., Krivec Av., Likovič Rudolf. iT. VID: Capuder Ivan. POLCE: Marin-|ei* F>g., Valentin. JAVORNIK: Mo-her»i Mirko, Muri Joie. PIČlCE:
ac ljudje kaje podpirali partizane. Va< Strmec je bila dvakrat c»b"^reljcvana iz topov iz Velikih La£č. Mnogo h iS je porušenih.
Dotbrepclje: Italijani so požgali Bruhanjo vas. S topovi so obstreljevali vas Kompolje, del vasi je pogorel. Italijani so ustrelili Slaka Janeza, partizanskega kurirja, odpeljali pa so Slonarja Frhca, železničarja, ki je nosil jfertizanom tobak in vino ter žel. uradnika Petra iz -postaje Dcibre^polje-
Dne 3. av.4u.-ta so Italijani s treh strani obstreljevali vasi Veliki in Mali Videm. Pogore-
Pintar Franc. PRESERJE: Jerman . .	hi¿
St. LJUBLJANA: Kotnik Al., Ko«.¿5.	.
man Iv. LESC'E: Rabié V., Sitar Fr.. | Mlaka pri Ponikvi : V vati
Smodin Jos. BREZOVICA: Pavlié ** parkrat pojavil, partiza-M. KLOPCE: Peterka Pet. GODE- *ato Italijani CdpeljaJl SIC: dvigelj Iv., Dovi¿ St. SP. GOR- 65 ljudi.
JE: žumer Andrej. šT. VID: strmoli Ra¿ica: V Kraáki jami pri Ant. KOROŠKA BELA: Noč Anton. Raáici so iUlijani ujeli 300 GRADIŠČE: Kerka« Ludvik. BREZ- aartizar^v. baje jih je izdala
NIC A: DemAir Ig. TUHiNJ: Ravnik Fr., Cerar Lovr., Ivan, ŠKOFJA LO-I KA: Kr«w Rudolf: KAMNIK: Jurje-vri Ivan, Martin. NEZNANI KRAJI: KruSkf Frarve, Vidic Albert, Pintar Franc.
*
Pod naslovom "Ubijanje nedolžnih ljudi v Sloveniji" pore ?a JIC naslednje:
"Londonski jugoslovanski
» krogi so zvedeli, da je bilo v bežečih ter jih 11 ustrelilii - l Uubljani dm 16> novembra u.
samih mladih fantov. Sed »m ! lih je bilo iz Starega trga. 4 pa iz l^oža. Italijanski vojaki so se nato raz pršili po hi^ab ter
¿.treljenih 24 talcev zaradi u< !>oja nekega uradnika."
rane iz omenjenega urada, ki ropali in požigali. Zaž/ali so
zgleda jo navidezno čisto navadne vesti,* a ntoo pa nedolžna tista "tajna" sporočila sopotnikom sedanje vlade, ki jim natvezujejo, kako zločinski so "partizani". Kdo pač »o "rpartizani"? Propaganda trdi, da so komunisti, in za komunista je sedaj oglašan vsakdo, ki se zoperctavlja reakciji.
Sledeče je izmed mnogih le nekaj notic, ki imajo namen diskredltirati uporniško gibanje v Jugoslaviji sedaj, ko se je vsled iznanih razlogov general Mibajlovic umaknil iz nje-gral:
Poročilo JIC z dne 11. feb. 1943, "podtalno iz Slovenije" v izvirnih besedah:
"Dne 7. julija je bil v bližini vatti Krasna ubit od partizanov nemški policist, ko se je peljal na motorju. Nemci so nato vas požgali, vse moške pobili, genske in otroke pa odselili. *
Druga vest:
"V Globokem (pri Kranju) so partizani iz tiral i vl^k. Zato je bilo v Kranju pri Kokrskem
mostu ustreljenih 55 talcev." *
"V nekem članku z dne 12. novembra poroča Hrvatski Narod, da so partizani, ki »o v teku bojev v Bosni zapustili Jajce, tam po%ali do tal železniško po tajo in uničili elektrarno, vodovod, Sokolski dom in več drugih poelopij. V go-
vse hiSe, kjer niso nafcli vseh članov družine doma. Napravili so &kode preko poldrugi milijon lir. Vseh enajst ustreljenih so pripeljali pred občin-ko htfo. Pripeljali so župnika in zahtevali, da pove imena u-streljenih. Ker so bili silno rabine a rje ni, jih ni mogel prepe^nati, pa se je tudi bal oovedati imena dobro vedoč. da bodo potem ¿e 9vojccm za-fgali domove. Pri dveh so na-*li legitimacije in takoj -rte zopet dve domačiji fcli v plamen.
V petek, dne 5, junija je že zgodaj zjutraj okrog 4. ure ka\ih 200 italijanskih vojakov cbkolilo vas Nadlesk. Odpeljal so seboj okrog 50 moških, iz vasi Podcerkve pa okrog 20. Okrog 6. ure zjutraj so pridrli v Stari trg ter mo^ke kar iz cerkve odpeljali."
Poročilo iz JIC z dne 6. ft b. 1943:
"Kot reprisalije partizanskih požigov na Hruiici pri Duplici je dala nemška o4)la*t u treIHi 133 talcev." (Op. Tudi imena ubitih talcev so navedena v poročilu, ki so s>ledeča:
DUPLJE: šolar Fr., Pavlin Fr., Erien Fr., Perko Fr„ Rozman Iv., Kocjančtt. GABRAE: Hirftenfekler Vikt., Stanovnik Ant in Al. RADO VUICA: Tenten Joie. REPNJE: Meglič PeL, Dreter Joie. PRISTAVA: Pandei Bog., Perko Fr., Puger M., Joie, Janes in Peter. Zupan Luka, Ogrln Alb. R3BDC: Farjen G.,
partizan v,
neka ženska, ki je bila prej z njimi.
ču^perk: Dne 3. avgusta je bil med Dcbrepoljem in Cu¿-perkom napaden osebni vlak. Eden Italijan in en železničar sta bila ubita, nekaj je bilo ranjenih. V gozdu nad ilovo goro so Italijani ujeli šolskega upravitelja iz llove gore iit so ga nato v Cuáipcrku ustrelili.
Rob; Učitelj Brundelj, komandant partizanskega oddelka je Ael javiti predajo svojega oddelka okrog 200 mož.
MU . .	.. „ ¡ Ribnica: Dne 5. avgusta so
Manche ter Guacían za- Iu|¡jani ^^ iz Ribnke
jema iz italijanskih porodfl: j 200 mož in fantov v Italijo. V
U-mrčenih 2,654 takozvanih	^ . ^ • >	^^
•^banditov", in 1,165 ujetih j ^ gori se je predalo mno-
. ' »i« ^. . 'go partizanov. Italijansko poročilo zaključu-; -T . .. ^ « o „
je. da i'gube (!) ehrttnefa	.8-.87.>0
prebival tva v teh številkah \U>*m na ^arl(>v,ctl UJeh »>artl-
..ana «učitelja Svajgerja. ki je
dal obsoditi na smrt 40 ljudi. Odvedli so ga na Rob k italijanski komandi. Poslan je bil na vüjp komando v Velike Lašče, kjer je bil brez zaslišanja ustreljen.
Travna gora: V začetku av-
ško delavstvo od sodruga Webra veličastno poslovilo.
Že leta 1887 je pokojni Weber dobil v unijskem gibanju važno odborniäko mesto. Bil je borben, sacialiatičen Unijski delavec, ki se ni bal ne preganjanj, ne zaporov. Skozi precej let je bil potem predsednik wiscondnske State Föderation of Labor.
Pokojni Weber je bil tudi precej let član wisconsinske zakonodaje in v nji veliko deloval za sprejem postav v korist delavcev in farmarjtn
Z Webrom je šel v grob e-dan nadaljnih tistih na&b pionirjev, ki imajo v delavskem gibanju resnične zasluge. A ko bi bilo več takih, bi bile unije *e jačje kot ?o- in imeli bi tudi delavsko politično gibanje. V zgodovini delavskega pokreta v Wiscon&inu si je Frank J. Weber ohranil trajen spomin.
i revn-am po*vičen ne sa«no , Kar Imam0, to bemo tudi drža-Proleti cu negqt tu4i s^vj^tt ; je poudaril, armadi, ki je v «fi(tijih p^r le- ^no je dne 15. feb. izjavil t'<h, pcKbno «e to fmd s s\x>jo ! Brfendan Bracken, ki je* V mcjcir.i cdt>omo?'tjo, iniciati- ^^ —chVJcvem kabinetu mini-vo in ene:»'ijo cslabila Hitler-1 er ?nftrmacije (minfctar jev 4 iiUttkrieg". toliko, da je ni0Pr ff r ie). Dejal je, da se zavci?nrkom zmaga nad o i- Anglija ne bo pu tila pehati ":em zagotovljena.	j ¿¿in in tja, in da to, kar Angli-
Med dugimi nastopi na tej | ja ima> ^ je p idebila z vMi-prire-Ibi sopraniHka Clara Za-, k ;n Vuiom, pa ne bo sedaj rit:kjf E!yove; ki bo z^ptAn l-	usodne napake, kar bi
rijo Iz opere amer, d^lje ' rtIcdilo, ako bi zavrgla pvo-^, ** * '
dragoceno dediiino.
Vendar pa vzlic takim izja-vrm terit^rijalni preiblemi s tem n'io reži a i in bodo ostali, drAler S3 svet ne preuredi v zVezo svobodnih dežel.
ru-k^ narodne pet mi.'
program s^ prvine 9b 3L pap. Vstopnice po po 56c, p :i bla-laini pa bodo dr '^rn ye 5.
Xa naml'ni p/t v sk'^i ra-k'ga %*ojnega "elifa se je nabralo ¿0 bi.'ju $409, C:ij j« zbrati do t? pr -editvev raj- Slovenski rojaki v Rusiji manj $500.
Vse čltatelje Prole tarča va-b mo, da .nr.m pomagajo pri ra: pciü^an'.V v V)pnfif." Kdor
» -
Molovski radio je fporečil, da so na ruski fronti Ru ! ujeli msd številnimi i'aüjsn k>ni u-
P^.au , v	au. .	d< recejànje àtevilo
ifh }e 11'ma, naj nam npi^l ¿	^ ^^ ,k 2,£ ti
na urjd Pre eU xa pa mu jih	B Kobarida in
icn^.' dima p ilj.mo.
Pr pravijaJni o4bor.
"TT
SLOVENSKE IN	
ANGLEŠKE KNJIGE	
	i Največja slovenska
	knjigarna v Zed. državah
	j Pišite po cenik PROLETARCU
2301 S. Lawndale Ave., Chicago * « •	
r\i*o vključene . .
*
"Glasilo KSKJ" z dne 3. feb. 1943 p;Se med drugim: "Dne 16. julija 1942 se je začela v Sloveniji italijanska ofenziva proti partizanom. Javili smo že, da je bilo tekom te ofenzive uibitih ckrog 4,000 Slovencev. preko 30,000 pa jih je bilo cdpeljanih v internacijo ter porušenih in požgknih nad 140
slovenskih vasi."
*
"V Preserje so Italijani pripeljali 25 topov, jih razporedili v bližini železniške postaje in ob-tre I je vali »gozdove nad vasmi, kjer so imeli partizani Nvoja taborišča ... Požganih je bilo več hiš in odpeljanih precej ljudi."
*
Prosveta z dne 5. februarja je imela o njih uvodnik, v katerem pravi med drugim:
"PARTIZANSKA** NESREČA Poročil« Jugoslovanskega i«f«raa-
cijtkef« centra « gromovitostik, ki jik počenjajo italijanski f al isti in nemški nacisti t Sle veni ji, sadnj« ¿asa bolj in bolj omenjajo "parilaa-ns". Čitatelji Pro«T«to so kros dvoma to opasili in lahko raamiiljajo o tem. Kdor nima presMtoncopcij, to «o pravi, kdor ni Is ? naprej aakljuiil, da so «4»nc "partiaaal" tisti, ki kodo rešili slovonski narod In Jugoslavijo — ta >i bo lahko naredil pravilno sodbo o tej iibi, ki danes tope naio staro domovino.
Porc.2Ua pripovedujejo o dolgi vrsti satanskih pokol jev nedolinik slavonskih kmetov in kmetic, ki so sko-ro dosledno dogajajo po "partiaaa-skih" napadih na manjio skupine Italijanov ali Nemcev. Grobovi motenih in ubitih slovenskih irtev In pcgorliža vasi sa mnofta po vsej Dolenjski, Notranjski in Gorenjski. Vsak "partizanski** napad provoclra strahovito represalij« nad ubogimi vaičani. Kdo naj ne sklopa la toga, d« v mnogih in mnogih primerih niso fi napadi nobeno smotrno bojevanje aa paralisiranje In iagon sovrstnika, pet pa so —• slepo l>aivanjo, ki pri-naše ubogemu prebivalstvu stokrat vet škode kot koristi? Na ta natin no bodo osvobodili našega ljudstva, temveč ga bodo pognali v popolno uničenje."
*
Veliko piAe proti partizanom tudi "Amerftka domovi-
„ _ »♦
na .
Velika dolina.—Italijani so ustrelili 10 ljudi, ker so naAli
pri njih «»rntf,je. Vse izatrjeva-
ZVIJAČNA GONiA PROTI DELAVCEM V PLAŠČU "NAPOROV'' ZA ZMAGO V VOJNI
(Nadaljevanje s 1. strani.!
daril, da je proti plačam za nadure, dokler bo trajala vojna, "in čeprav to trdim v svoje iti imenu,' ¿em preptfčan, da misli'enako kot jaV milijone Uudi. To mi potrjujejo pisma delodajalcev, pa tudi pisma delavcev, ki jih dobivam na kupe."
Takoj nato pa je na vprašanje o plačah direktorjev in drugih bogataiev dejal, da je za razveljaVljenje Roosevelto-ve določbe, ki omejuje pla^o po odbitj<u davkov do $25,000 na leto. 4Take omejitve ubijajo privatno inicijfttivo in ambicije," je rekel, ker menda ne ^e, da v Rusiji tia primer nihče ne prejema po "petindvajset tisoč dolarjev na leto, pa imajo
. ^	i , vseeno ambicije in znajo u-
gusta je Jravna gora postala ^varJatit kar nam je dokaz
PRQSVEHA «IATIÇA
Idrije. Ti slovenrki ujetniki so takoj zapre sili ruske vojaške cV.asti, da jih kot prostovoljce uvrslijo v 1 u«ko armado. Slo-j venski vojaki, ki so bili u jeti cd R isov, so po veliki večini
V fond Proevetne maUce so v,>la- !	alp kim edinicam.
čaU d ruât vu. klubi JSZ ir. drug« or-
irariKacije v cktobru, novembru in decembru 1942 kot »ledi:
Vsota
$ 0.00
ves razvoj sovjetskega gospodarstva in znanosti.
Venomer je (poudarjal, da je zoper "o\ver tirne* delavcem, toda če se ga plača, "t?-daj ga naj oni, ki «e morajo potikati po lisičjih luknjah, v močvirjih, džunglih in puftčavah". torej vojaki t Kako taki atvumenti vplivajo na mladino, si lahko vsakdo predstavi.
Ona <pač ne ve, da ako se u-nije tuniči, garanje poveča ip plača zniža na minimum, «e bodo njihovi bratje, ko se vrnejo •z bojifcč, znašli nazaj na delu v skrajno mizemih razmerah in kleli bodo demokracijo in v e, ker namesto tako-zvanega boljšega življenja, za katerega so se tepli na bojiščih, bi dobili garanje ob pičli mezdi.
partizanski "Dobe^ob". Nekateri pravijo, da je bilo tam do 1,200 partizanov, pa da jih je komaj kakih 20 rbežalo. Italijani so namreč goro od vseh strani obkolili in jo potem s topovi in z avijoni bombardirali ter zabijali. Na Travni gori je bilo tudi nekaj družin rz Sodražice, kamor so bile s silo odvedene.
Čitatelji Proletarca se lahko spominjajo, da ti ljudje, ki sedaj tanaotijo po "partizanih", «o na vse grlo hvalili "borbo Mihajlovtča in njegovih Četni-kov. Se celo komunisti »o ga svetniško častili in nosili njegovo sliko zaeno z MacArthur-Jevo in Timošenkovo.
Pa se je vse to zaobrnilo valed imperialističnih trenj, kdo naj bo prevladoval na Balkanu, ko bo ikonec te vojne.
Hitler izgublja, Mussolini bo *el tudi "»po gobe" in nastane vprašanje, čegava naj bo demokracija v demokratični Jugoslaviji, ako bo še kdaj u-stanovljena.
V teh spletkah je Mihajlo-vič kocka intrig, in ne samo on, mffo sploh ves Balkan in vsi balkanski politiki, kakor so bili v prejšnji svetovni vojni in pa prej ter i>oaneje. Tako no tudi sedaj.
Jasno je vsakemu: partizane podpira Rusija, četnike, od-nosno Mihajtovfcča, pa London in Washington. Partizani hočejo novo, republikansko Ju-irosrtavijo, in «i jo zamišljajo nekako po ruskem vzoru uredbe države. Mihajlovič je člam Petrov« vlade, ki vedri v Londonu, ki je za povrnitev v stare razmere. Demokracijo kajpada tudi on obljubuje. Saj jo še celo mladi kralj obeta. A če nismo še pozabili prve svetovne vojtie, vemo, koliko se je zanašati na obljube takih "demokratov", ki jim je ta beseda edino le fraza, da se z blfa-njem obdrže v «vojih službah	„
in ohranijo sistem izkor«ča- ¿arjajo »voj radtkaliaam. niaa nja.	tudi aktivni aa radikalisam?
Stevflka drustva ie kraj
1 ♦ . 4 t . »1
1. SNPJ, Chicago, 111 3, SNPJ, Johnrtow*, Pa. aa 1943)
6,	SNPJ.. SfgPp. (aa
1943)
7,	SNPJ, Claivlge, Pa.
13,	SNPJ. Blidgeport, Ohio
14,	SOTJ, Waukrgan, III.,
(U 1943) 14, S>fPJ, Milwaukee. Wia. 29, StffV. tbomaa, W. Ya. f5, SNPJ, Araddock, Pa. 36. SNPJ. WUlock, Pa. 3^, SK^J, Chicafi. IU. 42. ^NPJ, Sheboygan, ^i*. 44, SN^J, Ccflc^g^, Pa.
k (ta 1943) 47, SNPJ. ¿>prin^£ield. II.
53,	SKPJ, Ckrvebnd. 0.
<» mv
54.	SNfj. Glencoe. O. 59, S^PJ. Depue,' III. 69, SNPJ, Evelcth, Minn.
(ia 1943) 91, SNPJ. Bed l^e. Mont. 3.00 HO, SNPJ. Chiftbolra, Minn.
(za 1943) 120, SNPJ. Gallup. N. Mex. 137, SNPJ, Cleveland, 0. 143, SNPJ, E. Helena, fcont
(za 1943) 168, $NPJ, Conemaugh, Pa. 176, SNPJ, ttney Fork, 0. 1^8, SNPjf, WTflard, Wis. ' 2.U, SNPJ. Nea'burg, Kans. 264. SNPJ. Boi, Air, Pa. 268, SNPJ, Ely, Minn.' (ia 1943)	• '
276, SNPJ, Maynard, Pa. 287, SNPJ, Bur®ctt«town, Pa. 291, Bridfeville,: IV ?99, SNPJ. Walsenburg, Colo.
(za 194:n 300, SNPJ, Bnr<idoek. Pa. 812, SNPJ, Cleveland, O. 317, SNPJ, Export, Pla. 325, SNPJ, Gowanda, K- Y. («a
U33, SNPJ, Blaine, 0. 88*. SNPJ. Purnglove, W. Va 407, 9HPJ .Windsor HeUrbU. W. Va. "
6.00
12.00 3.00
6.00
12.90 6.00 é.oo
3.00 6.0^ 3.00
12.Q0 6.00
12^00 6.00 3.00
6.00
3.00 4.00 6.00
6.00 6jM 3.00 6.00 3.00 12.00
6.00 3.00 6.00 6.00
6.00 6.00 3.00
6.00
>j
6.00 6.00 3.00
Ali je vaše druàtvo že član Prosvetne matice?
DRŽAVLJANSKI 1'RIROČMK
aova knjiaics, s poljudnimi navodili Itako postati AMERIŠKI DR2AV-U/AN-
jpolef vprašanj, ki jih navadno »odliki stavijo pri izpitu za državljanstvo, vsebuje knjižica se v II. delu nekaj važnih letnic iz zgodovine Za-dlnjenih držav, v III. dolu pod naslovom RAZNO, pa Proglas neodvisno-iti, Ustavo cZdinjenih držav, Lincol-nov fovor v Gcttysburjju, Predsedniki cdlnjenih držav in Pocdinc države.
Q*na knjižici jc samo SO centov s jMStaino vred.
Naročila sprejema:
Knjigarna Proletarca
2301 SO. LAWNDALE AVE., CHICAGO. tl-L.
tteea^aa^»»»#»»••»
lHJ^UJŠAJTE
v^ako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko radio uro v Chicagu od 9. do 10. ure dopoldne, postu|g WGES, 1360 kilocycleb. Vodi jo Georae Marchon
»	; . . • v	,	- • 1 * * 4
Ali postanejo Gorenjci Nemci?
JIC poroča: Kaerntner Zei-tunsr iz dne 8. decembra objavlja članek o "najpredovanjii" nemškega jezika na Goren^i-skem. V zimi od leta 1941 do 1942 je bik) organiziranih 3S8 tečajev za nemščino, katere je obiskovalo 11,692 shiAakev. Za vsak te*aj so morali učenci plačati po Se*t EM. Število tečajev je pcv;pelo od marca do julija 1942 na 521, a število učencev na 20,739. Ha zven tega je predavalo v 118 ¿olah 423 učiteljev, povečini ne mike narodnosti, domačih in takih, ki so prišli iz Rajha. Ti tečaji 90 bili brezplačni. Učenci vseh šol »e poaluiujejo Gratzove učne knjige, ki tolmači razlike med slovenskim in nem Metan jezikom. Na Gorenjskem je danes vsakomur dana mo£-notit, da se nauči nemškega jezika.
Cemu tuti. ki vaquer IHM-
3.00
425, SNPJ, Elm Giw. W. Va. 3.72
4.n4*8NPJ. Arm», Kaisi	6.00 450, SNPJ, Bucl», if. 1
(aa 1941)	6.00
477, SNPJ, Cleveland Q.	6.00 618, SNPJ, Detroit, Mfch.
(za 1943)	12.00
669, 9NPJ. Chicago, III.	12.00
562, SNPJ. Barton. 0.	3.00
664, SNPJ, D«ih)it, Mich. •	6.m0
Fed. SNPJ, Canton, ^ "	12.00 Fed. SNPJ, Fayctte-Orccn
Čo.: Pa. '	12.00 Fed. SNftJ, E. Ohio in Pa.
(za 1943) < *	12.00 Fed 8NPJ, E. Ohio, in zap.
W. Va. (aa 1943)*	6.00
ItlUBt f
3, Orlesbv, III.	3.00
11, Bridireport, O.	6.00
41 Springfield. Ill	3.00
49, Cleveland, O.	12.00
176, Moon Run. Pa.	6.00
DRUGE ORGANIZACIJE
Soc. pevski ¿bor *fcar)a*\ CU
veland, O. (zal943) '	12.00 Dram, dr, "SoČStrabane, Pa. 6.00
Slov.'del. dom, Sharon, Pa.	• 6.00 I sob. dom. Library, Pa.
(ta 1949)	12 00 čitalnica SOD, Cleveland. O.
(«a 1943)	3.00
.......iMiinit»;
pristopajte K	| |
; SLOVENSKI NARODNI j; ; PODPORNI JEDNOtl n
; NAROČITE SI DNEVNIK
PROSVETA";
$tano aa calo loto $6.00, ( pol lata $3 00	|
; Ustanavljajte nova druitva.	|
► De*«t ilanov(ic) je treba za	,
I rtbvo dmltvo. Naslov za list in	j r ' za tajništvo je:
! 2657 S. Lawndale Ava. CHICAGO, ILL.
M.......................
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN and SURGEON
Ji
3724 Weal 26th Mreat Tel. Crawford 1212
> OFFICE HOURS: 1 s30 to 4 P. M.
(Except Wed. and Sun.) 6s30 to 8:30 P. M.
(Except Wed., Sat. and Sun.)
Rn, 1119 So. Ridfoway Ave. Tel. Crawford S440 If «o aaawor —- CaM Austin 5700
Skupaj .........«.......$403.72
TAJNIŠTVO P M
BARETINCIC & SON |
POGREBNI ZAVOD
Tal. 20-361
424 Broad Street
JOHNSTOWN, PA. .................... ■ ' ■
A Yugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Workers OFFICIAL ORGAN OF J. S, F. And It* Educational Rureau
PROLETAREC
EDUCATION
ORGANIZATION CO-OPERATIVE
COMMONWEALTH
NO. 1849.
ruklitk««* W««kly • t 2301 S«. L.wncUU A««.
CHICAGO, ILL.,February 17, 1943,
VOL. XXXVIII.
THE MARCH OF I 'TOP.
FACING the FACTS
With PHILIP PEARL
Why duM labor keep harping on the theme of moir representation on nil war. agencies?
In the first place, because it hasn't received leal representation.
In the second place, because without such representation the great army of American soldiers of production cannot give their best for victory.
It is a shameful fact that after these lon| months of war the Government has failed to give labor u voice in the conduct of even the civilian aspects of the war—with one notable exception.
That exception is the National I<abor Hoard, which is composed n| an.equal number of management, public and labor representatives. On this important board labor has a voice in shaping policies and in making decisions.	I H'Q.IijKi
Common sense dictates that laibor should be given a similar opportunity to participate in the operaticm of the War Production Hoard, the Office of Price Administration, the Office of Civilian Defense and other war agencies whose decisions affect the lives and welfare of the workers.
Window Dressing Not Enough These agencies claim they have accorded labor some form of representation. The claims are false. At the most, some labor official has been given »• post where heha s no authority and serves merely as window dressing. Or. as in the War Manpower Commission, a labor-management committee is formed and given only advisory powers. This sort of representation is a completely unsatisfactory dodge.
It seems to us that America can learn a great deal from the experience of Great Britain in the matter of labor representation. Here, our Government officials feel that real labor representation is necessary only on bodies dealing with labor disputes. There, labor is welcomed into the high councils of the Government, is acquainted fully with the facts about every major war problem, is given a voice in determining the solution of these problems and is charged with the responsibility of enforcing the policies-arrived at among British workers.
That system has worked effectively in Great Britain. It has eliminated doubts and confusion. It has inspired confidence among the workers, who reailze that their representatives have helped to make the decisions.
Furthermore, because they are fully informed and have become convinced of the necessity of certain forms of action, the leaders of labor in Great Britain are better able to persuade their members to mike the sacri-tices required of them from time to time.
Dangers Loom Abend Important decisions are approaching. America has reached the stage in this war where, more and more, we will be forced to depart from our nor-	Qnc thing we hope Socialists won't tolerate is the bellyaching of
ma I way of doing things ami resort to stringent war regulation by the Gov- f>COp|6 who voted for capitalism as the burden of war presses with in-
REFLECTIONS Looking Ahead
By the Editor of the Reading Labor Advocate
Fear of an economic clump after the destructive waste of war, ends torments humanity. Broach the subject to almost any worker, ask him what he thinks of his chances of being imployed when—and, of course, EF—this nation stops building and supplying a gigantic war machine, and he will shake a doubtful and worried head.
But the workers are not alone in their fears. Business men are bedeviling the possibilities of the postwar world with ho greater confidence. Economists and socioligists are doubtfully submitting plans. Even administration spokesmen arc offering the certainty of economic distress as one potent reason why everybody should accumulate a reserve of credit by putting every last possible cent in government savings.
¥
Analyse that fear and it will be seen that what worries almost every-
By LEN DE CAUX
Absence makes the heart grew fonder—But not absenteeism. .
This new and much cussed 'ism does not apply to absentee owners, it seems, but only to the sons and daughters of toil.
It's an 'ism withous any 'ists. No one believes in it or proudly calls himself an absenteeism It's practiced but never preached.
Yet absenteeism is a serious drag on war production—as well as a
►tick used by anti-labor propagandists to belabor the working folks.
* ♦ *
To be absent from a war job, when you should be working, is an 1 obvious interference with all-out production to lick the Axis.
But absenteeism is not a disease that can be cured by yelling ami inaJiing faces at luibor, as some of our modern witchdoctors imagine.
Still less is it due to unions and 'high wages," as they falsely cfai:n.
It's business executives rsther than workers who take a morning off , for a game of golf, who suffer from too much night-life, or who "just can't get through the winter without a few weeks in Florida."
Workers too, like to celebrate once in awhile—just as do absentee | coupon-clippers, or soldiers, or sailors, or even anti-labor propagandists.
And sometimes some of them lay off without a justifiable excuse, just as soldiers are sometimes AWOL.
But the organised workers particularly have a stronger sense of their war responsibilities than have most other Americans.
The unions work constantly to strengthen this sense of responsibility, to shame or discipline the irresponsible, and to cut down absenteeism to | an absolute minimum.
But even if every worker were perfect, tireless and beyond reproach,
Don't Bellyache Now
absenteeism should still remain a serious problem. For its chief causes lies
beyond the individual worker's control.
♦ * *
Government studies reveal tbst most absences from work are caused t>y sickness, accidents, housing shortages, transportation difficulties and other similar reasons.	«—
Much sickness is caused by poor housing, overcrowding, lack of ude-everything we need when we stop Quale eating facilities, as well as by the war strains of more intense work, tending our substance to the four ' the »iekness of children, under such conditions, is a frequent cause corners of the world ami when we absenteeism, isuticulsrly on the part of working mothers, stop wasting the labor of people	Housing shortages near war plants also mean that many workers have
who are now producing things that travel long distances to their jobs. Hours sj>ent standing in packed buses ore note of any use at all, things 1 '*r ,"ct't cars, increase fatigue; and poor tires, auto breakdowns, as well that are made oniy to be (down to KM inadequate public transportation, cause many absences from work.
one is the possibilities of abundance. Look l little deeper and it implies that Hcatrcly anybody really believes we are going to have a fundamental-ly-diffeient society after the war for the "four freedoms" is won.
Surely there will be more of
nutereens. What, then.
are we worrying
rea sed weight upon the American people. What we arc getting now. and , |l4wut? WeU Wf,pi, worry|n|r because
we know only one economic system and one society; we know only the class society of owners and profit-
Then too, when all adult members of a family arc working, so neone has to take time off for household shopping; and the services of doctors, dentists, etc., are often not available except duiing working hours.
Employers' business-as-usual practices and governmental failures, to plan production properly are among the worst causes of absenteeism.
The workers' morale inevitably drops when they sec stock of unused takers on the one hand an.I proper- materials in their plants; when work is poorly organized leaving t cm
time on their hands; or when they know the speedy completion of one job may mean a layoff until the company gets more materials or snother order. - ! Another cause- of absenteeism is the long hours worked by many An.l so abundan.e Worries us. j «killed and key workers. Some of them are working seven days a week and Is that silly? Well, yes and no. ure humanly bound to need more rest.
No one wants this to happen. Everyone will be inconvenienced. A great whl)t we ar# going to get in the months to come is exactly what the major-many people will feel that they are being unnecessarily oppressed while ¡ly 0f people hsve been voting for. Moreover, it is just what we Socialists others get off comparatively lightly.	warned would come if capitalism were permitted to run its sorry course
Full labor representation of all war agencies can help to smooth out to tj,e inevitable end. the enforcement of these new regulations, to obtain better compliance, to ! Wt, hear the groans already. Strangely enough, it is not the fact that ¿"¡^ wo?%<>r* on th<. ofh<.r rvoid bitterness and to maintain production and morale on the highest , American people are being strait-jacketed into the pattern of total war P,ane-	just as tightly as were the German people that is evoking the bleats
No one is going to like being told by the Govei nment that he must stay 0f on his present job at his present pay when better opportunities offer. No	What hurts the average pro-capitalist is that he must now pay the
one is going to like being told by the Government how to spend his earn- j kM for blowing the private enterprise system off the face of the ejrth. He I It's foolish to be sfraid or having ings. No one is going toJ'flWl various aspects of tationing, manpower con-	tolerate the loss of his liberties, he will accept an order of "war-wot k t,.o much — if we believe that the
trols, wage controls, and taxes, mare taxes and more taxes.	or fi^ht." He will even say "goodby forever" to his sons without complain- world is going to be truly free after PROGRESS MUST
But these things are almost certain to come. The form in which the I ¡|1(r too loudly. But when he is told that 24 per cent of his earning» are to the war is over. For true freedom KJQT CTAp regulations are issued, the flexibility with which they are drafted, the fair- ^ taken sway from hwn before he ever sees the money he grows bitter, ' means that the wealth of the woild |	^ ' ^
neas with which they are administered ami the hardships which they will I i^is complainers are the same people who object«*! to Socialism be- • will belong to the people of the By supporting a bill to broaden gross, war or no war. It is squarely create all constitute serious dangers unless those responsible have some caus<. it would mage buroerats of too many individuals. They are the j world; that less waste and greater ' and liberalize the Social Security oppresed to the view expressed by I ractieitl knowledge of the dynamite which they are handling. Perhaps no shrit-sighted individuals who d.imnc^l Socialism on the least pretext and surpluses sre going to bring higher Act, the American Federation of La- Life. Soeial progress, it is confident, one in the counti-y is better equipped with practical experience in these ,tood for anything the political and industrial bosses of capitalism did. j living standards, greater security j bor has served notice that it means will continue, though limited by war-iespects and in closer touch with the persons affected than the represent!- They are the poople who fought and voted against decent taxes for public and morfr leisure.	j what it says when it declares that time exigencies,
lives of organized labor. It would be wise for the Government to give them >cn jcc nn,t who made civic cheapness a virtue while private fortunes were i Hut people don't
L bor believes that this nation his the resources, humsn snd mi-tcrial, to continue a degree of pro-
believe, deep social progress must not stop, even !
the opportunity to serve their country and its people in this way.
j being amassed in the hands of the owning class.
These people who will now have their wages tapped for a quarter and eventually more of their earnings just wouldn't listen to the Socialists in years gone by. Now that the full fruits of mass error and indifference sre being harvested, there is no good reason for Socialists to give sympathetic attention to the bellyachers.
Short-sighted people found it easy to parrot the words of the master class. They thought they were smart when they repeated the ciy that "Socialism is in the future; we want something NOW!"
Well, this is "NOW" and we're getting something. Socialists can stand it with the rest—and the rest ought to like it—Reading Labor Advocate.
WORLD WIDE PLAN NEEDED TO AVERT CHAOS AFTER WAR
Hobbs Bill Dishonest; The House Should Bury It
LABOR hopes the House will bury the Hobbs bill, which the newspapers are gleefully declaring is aimed at "labor rackets." LABOR'S principal objection to the Hobbs bill is that it is not honest. Its object is not to remedy an evil, but to "smear" the American labor movement. It places trade unions and trade union leaders in the same category as "A!" Capone and other vile gangsters.
American labor has done nothing to merit such infamous treatment. Trade unions are as honestly conducted as chambers of commerce, bai* associations or fraternal organizations. Labor leaders are as honest as members of Congress or any other group. If Mr. Hobbs questions th it rtatemcnt, we will welcome a more detailed comparison.
But Mr. Hobbs will say members of some trade unions are interfering with interstate commerce. We do not know of any union which is doing anything like that, but if Mr. Hobbs has information to sustain his charges, we would respectfully suggest that he submit it to the prosecuting officials in the state affected. He will find there «re a score of laws to deal with I 80mbl>'' a'ul through them to the ~ ^¿¡¿^^prosperity" in the such criminal acts.	#	members of the U. S. armed forces, I HinfjMtte# pcrio#."
, If Mr. Hobbs is going on the theory that state offkilas are dishonest	Roosevelt gave this assur-
or refuse to enforce the law, he should have the courage to say so. For our ,lT)cc: "VVr wi,! not ,( t Vou	• • •
part, we refuse to believe state officials have fallen to such low estate. I NVh<'n Vou comp homc wr not
We repeat, the Hobbs bill is not aimed nt an evil, but is designed to | Propose to involve you, as last time, |	^m
"smear" the American labor movement and is unworthy of serious cor,- in ft «to™«»tle economic mess of our A |mi,t.WHr hm>m if, inevitable
sideration by members of the House.—laibor, Washington, D. C.	own	under a free enterprise economy. In ________ _ (>lh,,r "Pokesmen for the adminis- ^ ft tfmU ^^ ,n<Un tho
have given similar
COTTON vs. RAYON
Impound
By SCOTT NEARING
Speaking to the Intl. Student As-
down in their "hearts" or wherever though the nation is engaged in a belief originates, that things will be great war.
fundamentally different after the The bill, introduced by Rep. Eliot Worn by livc,.v bo.v» and girls, shooting stops. And on the basis* of of Massachusetts, will improve the kl,it cotton underwear can "take It* that belief worry is at least under- socisl security program immensely , l°nfcer than rayon, standsble. For the workers*remem- and thereby strengthen the nation Cotton vests worn by 20» girls in her what happened to them when the for the trials that lie ahead of it. " Washington institution lasted ability of the profit economy to pro- The bill is a big step in advance, as' through 44 half-week periods of duce suipluses became so great that, anyone can see by reading its pro-|w<fc,r' washing and mending, corn-here in America, the President of visions.	Pared with 35 for rayon,, in a scien-
the United States was encouraged In endorsing the bill, the Ameri-' tific {Cftt *>>'	textile specialists
to announce that hnrd times would ; can Federation of Labor t.tkes direct J of lh'' bureau of home economics nevermore plague the people and issue with those reactionary persons wbo believe that this is the first test slump sometime in the half-dozen |ha| cafH |n famijy garages and j and interests who are taking advant-years after the war.	chickens in cookpots would be the age of the war emergency to fight
The real post-war pr^em ^ ^ ] symbol of American life.	¡further labor and social gains. Life,
Few workers understand econom- cne of the most profitable magazines ics. But even the most ignorant j in the United Suites, is one of these. inr>', and then followed the action know thnt they get their paltry por- j fn » hysterical editorial, Life naid careers of the garments to old age tion of projiperity only when a »car- . the big job confronting the nation j :,n(i the ragbag.
city of the things which they labor I "is a challenge, because in order to , Following up ou the harder wear produces results in a demand for the fight this war we must deliberately , on union suits worn by 25 boys in sei"vices of workers. Understinding ¡wreck our standards of living, fore-j the *ame institution, the textile spe-must be sh.iped to moderate the thjU ^^ fcir ubundance, because ' go our social gains, forget our peace-
ahundancc means that they are | time ambitions." "freed" from their jobs.
So it is, too, with merchants who
to-find jobs feu demobilized soldiers and war workers* Crowther contin-Boom In Spending, Then Slump, „,»„.	|a ki-ei» them on the jobs
Unlet« Drastic Control» Art T?Kcy find The armistice will undoubtedly b«' followed by a period of hi I ¿it iu us spending in the victorious countries. Government policy
in which scientists directed the machine knitting of. fabrics and the manufacture of garments from cotton and rayon yarns of known his-
In short, tHU British economist believes that I he way to avoid a post-war depression is to avoid a
trat ion
assur*
FPC CHAIRMAN CHARGES POWER TRUST HAS OPPENED CAMPAIGN AGAINST LABOR
ST. l/RJIS, — Charges that the
L .	U. 8. to an increasing extent, gov-
|thc.r program in thousands of news- ances. Some have even gone so 1 cm men t is loading up the public ' papers and magazines. They offer as to promise the American people w|th ^^ ^ o|hp|. forrnn of 'private enterprise' by which they , that the necessaiy measures will be . p(.ndinjr powrr thnt will be ovatl-
employment, |ih,p nfter thQ ^ ln ^ countries
mem an end to the REA's and the , taken to insure full
living wages and fair prices after
rationing is creating an immense backlog of spending for consumer
TVA\ nnd Wagner acts, nnd all other effort* by the people to con- the wnr.
trol their economic lives and des- | Economists arc not in agreement	^^ NOon Ai tho armistice re-
power trust has started a new cam- ' tinies. I concerning the outlook for post-war j	¡n^im, from the war ef-pnign to destroy labor's rights and "These inlerests are trying to now j economic stability. If the United Na-
do away with publicly owned utili- tho -eeds of discord between agricul- Hons win a sweeping victoiy during	Thofu, two fttrti»rs, plus fuller em-
ties were made by Chairman Lcland tu,0 am| labor. This attempt is de- ID*3 ««d are able to make their own	p|oymo|^ War.time Incomes,
Olds of the Federal ToWer Commis- j »i^ned to undo the progress which srmistlce terms, they will be in the	creitc n ending power reservoir
*}on- both farmers and workers have, made : ™o*t favorable possible position to	(hnf w.,j. bur|(t the nfmiatjrc
Spending enormous sums on news- j under the New Deal, ft is baaed on overt a post-war slump, paper and radio advertising, the i the well known principle of divide Geoffrey Crowther. British eco-power companies are disrupting n:i- 1 nnd rule.	nomist and editor of the London
tlonal unity in a drive to return oWolkm on the Is ml and In the I Economist, believes careful planning | rol avprt ^ post-war economic mess.
............. _____*___tk.:. will" ease the ttansition from war ^ .L<__»__________«.u
unless it is subjected to drastic gov ernment regulation.
Good intentions and promises will
monopolies to the position they HoUl | induj(tliHi ccntc„ mUKt rca1jlr thoi
prior to New Deal reforms, Olds independence If they are to | *eonomy to peace economy, but will
create the unite I action which will not necessarily P'^ent a serious "These great economic powers," I |tl 0f|| ^ w,r but ^ #ff'pre-war depression.
Olds averted, "that opposed the grr (tcr' security and abundance to	b<* wi,i,l> optimistic,"
TVA, the REA, the Bonneville ad- j J|||p	..	I Crowther writes, "to believe that the
ministration $nd seek the disfranchisement of labor, see In the great war need for unity an opportunity to serve their private interests.
slternntion of boom an I slump, which bis been phtiuing industrial
Nothing less than economic planning rn a world scale will avail against the menace of post-war economic chaos.
PUBLISHER'S PROFITS
remember that workers thus "freed" can not be good customers and with the owners of surpluses who re-m«>mber that such "freedom" frings industrial stagnation, prevents investment snd expansion and, all too soon, compels the government to do the things which private wealth can no longer do.
*
And so ubumiancc becomes the nightmare of America. Whut will happen when there is too much of everything once more? What about the millions of,'workers who will not be needed? W'hst about the wnr profits thst can not be used to produce more and more profits?
Questions! Questions which will be answered been use the human race must answer them or perish.
How will the answer be given? Will it come with the positive action of a united and purposeful working class; will it he sn answer that will free the nation from class rule and human exploitation? Or will the rules and benefeciaries of the old order supply the snswer that will give Americans a slaves' security
liberty limericks
The men who try to do something j snd a new era of class exploitation? We are all exited by the love of society for at lenst n century snd a and fail are Infinitely Kcter thsn	*
praise, nnd the noblest are most in- half, has now suddenly been <tnod. those who try to do nothing snd sue- | It is much essier to be ?rjtlenl "They hsve blatantly reiterated | fluenccd by glory.—Cicero.	| There is likely to be some kind of eeed.—Lloyd Jones.	thon to be correct.—Bessonfield
cialists found that knit cotton suits lasted on the average ¡11 periods of wear, and rayon 18. No cotton suit was discarded before it was laundered 1!> times, which was longer than the average lifetime of the rayon suits. Cotton was definitely more suitable for the strenuous service that a boy's union suit must endure.
"For garments and service conditions similar to those used in this study," say* n technical rci>ort on the tests, "two vests would be required annually on a girl's clothing budget if cotton were selected, nnd three if rayon. Boys would need approximately three and one-half cotton union suits or six rayon suits a year."
There was a reporter
named Hvnn, Who said (Quote) Tlie Axis can't win! Sure, we'll get Hitler's goat
If we buy Bonds quote) And now is tlia time to begin!
I
Vrlu nitUv*« ài prntimm is* at | MNhN*VtfKlUipMMl aoi.li M«|| pmf émr. Simm ■p fat Ik* Valval«rv f«t-nil Savtaga PI«»
v. s tvmwv rv
WHAT PRICE FAME!
The late Dexter Fellows, who was press »gent for Ringling Brothers and Barmini snd Baily ctunbined shows, had magnificent faith in the overwhelming supremacy of his show. Some years ago he stepped into a newspaper office in Kansas City.
"I am Dexter Fellows of the circus," he announced, waving hi* cane, "and I am here to—"
"What citrus?" snapped the tough city editor.
Fellows was profoundly shocked, "(¡rest Scott, young man," he protested, "if you were In Lfuukxi »ml heard a man sinking 'God Save the King,' would you Interrupt htm snd as, ' Whst King?'