ltUj, r»»k do W •o6ot' dailj «xeapl Satardaj«, 'gnodar* "d Holidaja. jfl^VEAR XXVIII. Caaa lkta Ja «0.00 GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uradniški la apraralikt preetort: »MT B. Lawadala Ah Offloa af PubltaaUoa. M67 South Lavndal« At« Kockw.ll 4004 JtBMUT K. IMS, mt ta« »a« um— J-Ch^.. lUUote. o*4ar th« Aet mt Cm*t*m mt H+rmk ». UT«. CHICAGO, ILL., TOK K K, .H. 801*1 KM HK A (SEP. 3), 1935. Subscrtptioa |0.OO Y*arly. ftTEV.—NUMBER 171 Acoptaaea for aailing at apacial rata of po»tag» proridad for ia i-ction lltva, Aet of Od. S. 1017, authortivd on Jota 14, 1918. Ameriški in angleški kapitalisti okupirali polovico Abesinije! Vavkar sklenjena pogodba z afriškim cesar-itvom jim dovoljuje eksploatacijo naravnega bogastva na ozemlju, ki obsega 150,000 štir-jaških milj. Italiji ne bo ostalo ničesar v slučaju okupacije Abesinije. Rimski krogi pravijo, da Italija ne bo revidirala svojega mili-tarističnega programa__ London. 2. sept. — Angle-1 vlada je izjavila, da ni* ne o kakšnem sodelovanju an akih kapitalistov v korpora i, ki je prevzela oljne vrelce rudnike v Abeainiji. Anglija informirala abesinakega vla-rja Selazija. da mora takoj prijaviti pakt z ameriškimi piulisti. če ua je re« podpi-[ ker vsak tak pakt je krši-r pogodb z Italijo, Anglijo in incijo. Angleška vlada je na-prejela odgovor iz Addis Aba-da nova korporacija je ame-in s stoprocentnim ameri-im kapitalom, toda abeninska ida ne Im> razveljavila te od-je. kajti Abesinija je neod-drzava in lahko razpolaga ivojim naturnim bogastvom fcor sama hoče. Addis Ahaha. Abesinija, 31. g. — Včeraj se je doznalo, da bila podpisana pogodba med larjem Selassiejem in britsko-seriškimi interesi, ki daje sledim ogromne koncesije v Abe-liji. Možnost je, da je bila vsa >de\a urejena z dovoljenjem tgleske vlade, kar pomeni, da »solini ne bo dosegel cilja, ki (ima \ svojem programu. Pri-kjfiji, katere je upal doseči z ijaiko okupacijo Abesinije, so daj la>t angleških in ameriških ipitalistov. Ameriški kapital, je ukljmVn v tej transakciji, edstav 1 ja interese Standard J Co. I W Rickett ie podpisal po- ;i1 ,Vh -inski rudniški mi-J^i" pri t-m je bil navzo? 3 ' ri i! Andrevvs Colson, A-' ' • nam m svetovalec V;,-s, in'n ' 'katerem je ome-"a f rp-raci.ia dobila konce-u k j j u 1 uje teritorij vzhodno k« Kr it reje in južno ' I w ;t - H in od tu do ju-' z< ra Kudolph ob ' ' Kenva. To ozem-y '»'""»o kvadratnih l ' ' ' M,,vro skupna po-'' 1'linoisa in lowe. u '' r 1 bogata oljna Mala antanta pro* ti Habsburžanom Vodila bo boj proti re-stavriranju Bled, Jugoslavija, 81. avg. — Predstavniki male antante (Jugoslavije, Cehoslovakije in Ru Domače vesti Afera okradene cerkve Chicago. — Dne 7. maja t. 1. je Prosvetu posnela po cleveland-ski Ameriški Domovini vest, da je bila slovenska cerkev v Forest Cityju, Pa. okradena. Ta vest ni bila resnična. Fr. M. Jevnik, župnik te cerkve, je po treh mesecih na pritisk svojih faranov začel s preiskavo, da dožene, kdo je poslal to Vest časopisom. Obrnil ae je na -Prosveto, Amerikanskega Slovenca in Proletarca — dasi Proletarec ni nikoli prinesel te vesti — toda na Ameriško Domovino, iz katere je ta vest izvirala, je Jevnik pozabil in šele Proaveta ga je morala pismeno miin;,' \ „.* . - . .. opomniti, kam se naj obrne za mala antanta izreče za zvezo podonavskih držav, a le na podlagi statusa quo in restavriranja Habsburžanov, bodisi na Ogrskem ali v Avstriji, ne sme biti. S to izjavo je mala antanta ski Slovenec brž poročal — ne vemo, ali namenoma ali pomotoma — da je Prosveta najprvo prinesla omenjeno vest, kakor da je to za bralce tega lista najvažnejše! Dne 29. avgusta se je pa oglasila Ameriška Domovina in nniAiln .,„„1, • . . UKittfliin Aiiiroanu isomov ou m uničila vsako upanie monarh * , « 1 1 tttm, _. *. i . I,,u,,»rni 1 mučno poročala, da je prejela stov v Avstriji in Ogrski, da1 • * .. 1 u. va. ■ a 1 omenjeno izmišljeno vest od bi se kdaj dala pregovorit za znane osebe v Forest Cityju, povratek Habsburžanov. Uradni ^teVi oač ne more biti v čast da komunike bleške konference se P ' glasi glede te zadeve: "Povratek habsburške dinastije bi onemogočil vsako mirno sodelovanje male antante s sosednjimi državami." Amerika spet posvarila sovjete Izjava državnega de-partmenta VVashington, I). C., 1. sept.— Državni department (zunanji u-rad) ameriške vlade je včeraj izjavil, da se ne strinja z odgovorom sovjetske vlade na svojo protestno noto, vendar za enkrat ne bo izvajal nobenih posledic. Nadaljnji odnošaji med Združenimi državami in Sovjetsko unijo zavise od bodočih akcij sovjetske vlade. Ameriška vlada ni poslala nobene note Rusiji in ne pričakuje nadaljnjega odgovora od sovjetske vlade. da so v teku na-1 k 1 ko velike Britanijo. Na-načrti glede * /« ra Tsana, iz-Kornbinacljo bo-1 Alieninije, K-^'iti-ri namera- projekt ""lo velikanski 1 tako [Kjveča r Nil, kar ne bo " i \oVa leta de-'•"donu. Kairu. ! • Al»abr. * Ako '^I^Ana. bodo /.r gradnja je 1 ^-''»/MHl.OOO. ' 'J. katere 1ui dobili britsko-ameriški interesi v Abesiniji, je v tem, ker slednji omogočajo izhod iz fevdalizma'in hiter razvoj v moderno državo, Domneva se, da se bodo letni dohodki Abesinije, ki znašajo sedaj pet milijonov dolarjev, po-t roj ili v prihodnjih štirih ali petih letih. Britako-ameriška korporacija, katero ima pod]>oro v močni mednarodni kapitalistični grupi, ho odprla oljna polja v Abesiniji z zgraditvijo :WM> milj dolge linije cevi, v katerih bo teklo olje naravnost v britsko Somalijo. Ta skuša blufati javnost". Pričakujemo, da se zdaj ponovil > — z isto urnostjo kakor prvič — o-glasi tudi moški Amerikanski Slovenec in mučno prizna, da se je motil glede Prosvete. Nov slovenski zdravnik Chicago. — Dr. VVilliam F. Jane, mlad slovenski zdravnik, je zadnje dni odprl svoj urad v južnem delu Chicaga na naslovu (>2-1 W. 119 St. Dr. Jane je bil rojen v Chicagu, tu jiJ študiral medicino in služboval eno leto kot zdravniški praktikani v Mer-cy hospitalu. Milvvauške vesti Mihvaukce. — Rojak Viktor Miško, ki je že več let uposlen pri mestnem kanalizacijskem oddelku, je zadnji teden pri delu po nesreči padel v podzemski kanal in voda ga je odnesla skoro miljo daleč predno se ga z ve kim naporom rešili in dobili na površje. Med prostovoljci, Ki so šli pod zemljo in rešili Miška, je bil tudi John Oblak. — Zrdnje dni je umrl John Završnik st., star 61 let in doma iz Kadomir-ja pri Sv. Frančišku v Savinjski dolini. V Ameriki je t m I :10 let it 1 —r Nov dekret glede porok v Nemčiji (Candidatje bodo morali dobiti certifikate o apoaobnosti Berlin, 31. avg. — Nacijske avtoritete pripravljajo odredbo, ki bo zahtevala od vseh, ki se žele poročiti, certifikate o sposobnosti. Tako je izjavil dr. Ouett v i-menu ministrstva za notranje zadeve. Ta odredba bo onemogočila poroke med osebami, ki so fizično in mentalno nesposobne, da se tako zagotovi Nemčiji zdrave bodoče generacije. Dalje bo preprečila poroke med Arijci in drugimi rasami, kakor tudi med zdravimi ljudmi in osebami, ki so dedno obremenjene; ljudem, ki se podvržujejo sterilizaciji, bodo |)oroke dovoljene. Hilda lx»mke, načelnica ženskih delavskih taborišč v Hran- ANGLIJA ZAHTEVA POJASNILA OD MUSSOLINIJA Rimski list naglasa italijansko lojalnost napram Angliji NOVE EKONOMSKE ODREDBE liondon. 31. avg. — Izvedelo se je, da hoče Anglija nadaljnjih pojasnil v zvezi z Mussollnl-jevo itjavo, ki jo je podal po is-redni seji kabineta, "da se brit-skemu imperiju ni treba bati I-talijanskih kolonialnih načrtov." Prav ti načrti, meni Anglija, ta-htevajo pojasnila, kajti če bo I-talija dobila kontrolo nad Abesinijo, bodo angleški interesi v Kgiptu in Sudanu ogroženi. Od odgovora, ki ga bo Italija dala denburgu, je izjavila, da nemške nH to vprašanje, zavise pogsja-ženske ne marajo nobenih pra- j nja, ki se bodo otvorila v fcensvl. vic, temveč samo dolžnosti, in Ta pogajanja bodo zadnji potkut, hvaležne so Hitlerju, ker jih jim da se odvrne preteča vojna v A-je naložil. V taborišču je sedaj o- friki. krog 10,000 žensk. Služba v teh V diplomatlčnih krogih govo-taboriščih je sedaj še "prosto- rijo, da bo Italija najbrž odgodl-voljna", toda kmalu bo prlsllje-lla akcijo proti Abesiniji do okna in bo v kratkem obvezna za tobra. Ako se bo to zgodilo, tedaj vse nemške ženske. "Ta služba |bodo pogajanja na seji sveta uči ženske, da morajo služiti dr-j Lige narodov olajšana. žavi", je rekla I*emke. Ženske v taboriščih prejemajo osem centov na dan, možje v delavskih taboriščih pa dva centa več. Oblačilni delavci obnovili pogodbo Mezdna lestvica nespremenjena Henri Barbuaae umrl v Moskvi Moskva, 31. avg. — Henri Bar-busse, znameniti francoski levičarski pisatelj, je včeraj umrl \ bolnišnici v Krenilo za pljučnico. Star je bil 61 let. Barbusae se je udeležil komunističnega kongresa v Moskvi, nakar je zbolel zadnji teden. Marbus.se se je prosla vil že med svetovno vojno s svo-projekt bo stal okrog »1 .>,000- jo znamenjto . j^. j,Vu» (KMl in z delom se bo takoj pričelo. Pričakuje se, da bodo brit-ske industrije imele velik delež prof ita v zvezi s to konstrukcijo. Rickett, ki je podpisal pogodbo v imenu korporacije, je danes odpotoval v Džibuto, glavno mesto francoske Somalije. Od tu bo poletel v Egipt in fHitem ae bo vrnil v liondon. Pred gf>dha sklenjena '>na je izzvala brituke interese v ji in Ik» vztrajala na uvojem »tališču ne glede na to. da v tej stvari cedaj zapleteni tudi ameriški interesi. (Ogenj), ki je bila kasneji Chicago, 31. avg. — ("'lani |>e-tib krajevnih unij Intl. Lu-di»*s' (iarment VVorkera so na svoji seji, ki s<- je vršila v Ashland Boulevard advitorlju, obnovili pogodbo z zvezo delodajalcev. Te unije imajo okrog 7004) članov. Mezdna lestvica, ki je bila v veljavi zadnji dve leti in katera določa tedensko plačo $14 za licence in $35 za izurjene delavce, ostane. Morris Bialis, podpredsednik mednarodne unije, je dejal, da dogovor določa, da ne sme noben delodajalec odpustiti delavca, dokler take akcije ne o-dobri posebni arbitražni odbor Pogodba je veljavna za dobo šest mesecev. Kuga v Mandžuriji; 78 ljudi umrlo Peiping, Kitajska, 31. avg. — Poročila iz centralne Mandžurije se Klase, da se tam širi kuga, ki je doslej zahtevala že 7H življenj. vedena v vsi* moderne jezike l'o vojni se je pridružil komunistom in spisal je dolyo vrsto socialnih del. Zadnja leta je bil zelo aktiven v mednarodni kampanji proti fašizmu in vojni. Tu je bilo naznanjeno, da bo angleška delegacija, ki bo Ala v Ženevo, uključevala poleg stotnika Edena in zunanjega ministra Hoara tudi dr. Hdvvarda L. Burgina, tajnika trgovske zbornice, E. de la VVarra in VVilllama Malkina, pravnega svetovalca zunanjega ministrstva. Pariz, 31. avg. — Premier La-val Je imel daljši razgovor z an gleškini poslanikom v Parisu. Detajli razgovora niso bili objav Ijeni, toda informacije iz Kaneš IJivih virov se glase, da bo Anglija vztrajala na svojem atallA čii glede ekonomskih sankcij preiti Italiji, če se bodo za to Izre kle druge članice Lige narodov na seji v Ženevi, ki se otvori 4. septembra. V Parizu so v teku diplomatič ne aktivnosti, ki spominjajo na viharne dneve pred izbruhom svetovne vojne. Francoski po skusi, katerih cilj je preprečiti polom l.ige narodov v zvezi z I-talijansko-abesinskim konfliktom, ne kažejo posebnih uspehov Mussolinljeva izjava, da je Italija pripravljena na vse sankcije, je povečala napetost. Večina francoskega tiska je naklonjena Italiji i/, vzroka, ki je znan N' njemu, toda iz zadnjih komori-tarjev o mednarodni krizi je razvidno, da je fiino vznemirjena. Bol/ano, Italija, 31. avg. — Diktator Mussolinl, ki opazuje vojaške manevre ob avstrijski meji, je dal Italijanom in tuje-zemeern priliko, da razmišljajo o njegovi izjavi, v kateri Je obsodil Abesinijo in naglaail, da Se ne boji ekonomskih sankcij, kl Jih bo morila Liga narodov naperila proti Italiji Neki prominentnl Italijanski «lje a« 2. alrani ) Nemci v Posaar ju so razočarani Brezpoaelnoat narašča pod nacijskim režimom 1'n/or 1» »h'«1;t relifnih rielatre* % Hi. katero je določila federalna adiniiiiatracija relifnih del. Coughlin napadel Roosevelta! Radio župnik imenuje predsednika "komunista"! Zvezal se je s Hearstom Detroll, Mlrh. — "Pafcher" Charles H!. Coughlin, znani radio župnik, kl Je Še pred nekaj meseci lomil kopja za Roosevelta z grmečim geslom "Koosevelt ali pogini", Je zadnji petek javno potegrjll s Ifssrstom, Smithom in ostalimi burMncI ln rtai>ovednl poraz Roosevelfovl administraciji v prihodnjem letu. Coughlin je izjavil, da je Koosevelt danes "neke slabše vrste ruski komunist" in socialist Thornas Je Im>-Iji ko on; "VVilliam Kandolph llearst i-ma prav, ko priporoča konstltu-<• Iona)nega demokrata za prihodnjega predsednika", Je rekel Coughlin. "Upam. da llearstov vpliv ne ostane brez u*|>eha Značilno je, da je llearst pripravljen |K»zabit| na vsa nasprot-stva napram Smithu iz prošlostl In ga priporočiti za prednodnlka. Itooaoveltova |H>lit)ka Je danes neameriška! Norman Thomas Je l^ilji, če ga primerjam r lt»H (»ravič nost" Ui v prlhotlnji predsedni-v.„ __l , - . .. 1 škl kampanji izpirala kandida- /M / . . ........ no formo ameriško vlado Kaarhrucken. — (FP) — Nemški patriotje, ki so se navduševali za Hitlerja pred plebiscitom in mu omogočili zmago, dobivajo zdaj brce. Politične službe so izgubili in njihove pozicije so zasedli veterani v nacljaki stranki. Meti temi je bil najbolj promi-nentna osebnost župan Saarbru-ckena, kl je priredil veliko proslav« Hitlerju, ko je prvič prišel v to mesto. Kmalu po pleblacitu so ga naciji obtotili korupcije in ga odatavlll It urada. Njegovo pozicijo je dobil neki Ducrrfeld, ki je prišel na izredno aejo mestnega sveta In naznanil, da mu je Hitler poveril županatvo in bil Je takoj izvoljen, Slične nacijske "volitve" so bile tudi V Sulzbachu, DuchveU lerju ln v mnogih drugih mestih. Nu samo Župani, temveč tudi drugi mestni uradniki so izgubili službe in njihove urade so prevzeli "preizkušeni nacljaki veterani". Organizacija vojnih veteranov, ki je bila silno aktivna v kampanji za združitev Po-saarja z Nemčijo, Je tudi prejela plačilo. Naciji ao razpustili organizacijo ln voditelje aretirali, Ob plebiscitu je bilo v Poaaar-ju 80,000 brezposelnih delavcev, ob koncu julija tega leta pa Je število naraslo na 7«,000 In to kljub "prostovoljnemu" Izšelje-vanju posaarsklh dela vi ev v Nemčijo, Drugi simptomi Industrijske-Ka poloma v Posaar ju je pogina ustavitev obrala v juklainah .v Burbarhu. Rudarji se morajo zahvaliti pogodbi, da se še nadalje pošilja premog v Francijo, dru-gače bi bil tudi obrat v premo govnikih ustavljen. V splošnem Je prišlo do tistega, kar so militantni delavci napovedovali, Tisto navdušenje, kl je vzki|ado, ko je Posaarje postalo spet del Nemčije, Je Izhlapelo. KONGRES SPREJEL DOLGO VERIGO NOVIHPOSTAV Z "newdealsko" zakonodajo se bavil skoro osem mesecev VEC DELAVSKIH POSTAV SPREJETIH 9m*mt*b4 t >h«im Waahlngton. — (FP) — Zad-nje kongresno zasedanje je deželi prineslo celo kopico novih postav za "kontroliranje" kapi« talizma in za protektiranje delavstva in farmarjev pred vali« ko nsffotovostjo, ki je postala splošna karakteristika sedanjega družabnega reda. Koliko bo pa vsa ta zakonodaja pomagala in olajšala življenje delovnih maa, je seveda drugo vprašanje. Slično Je tudi s "kontrolno" za-konodajo. Rekord zadnjega kongresnega zasedanja Je kljub tem dvomom imposantan. Nove poatave Je prešal skoro osem meaecev. Mnogo ae je bavil g načrti za "kontroliranje" blzniss, predvsem Javnonapravne industrije, še več pa z delavskim in far* marakim "problemom". Kongres aicer ni bil bogve kako "delavski", ni ae pa mogel izogniti problemu brezposelnosti, niti ne položaju farmarjev. Velikanska armada brezpoael-nih, ki stoji že v tč let akoro na nu«tu kljub vsem "nevvdeal-ski m" ukrepom, pač meče močno senco tudi na Washlngtoii. ln ker Je bil kongres prisiljen "nekaj" atoriti, j« dal Koosevel-(u štiri milijarde RR0 milijonov za ločenje bede. Skoro milijardo te vsote je namenil za dirskt^ ni relif. Večji del ostale vsote bo šlo pa za "zaščitne" plače, proti katerim jo nastala prva revolta v senatu, a je bita potlačena, zdaj pa ae širi med delavstvom. Ampak administracija bo najbrž tudi to revolto potlačila s svojim ndiktom: "Delajte ali stradajte!" Spoznavajoč, da ameriški kapitalizem več ne nudi delovnemu ljudstvu tiste minimalne sigurnosti obstanka kakor Jo je v dobi svojega razmaha, in nadalje, da je velika brezposelnost postala stalna institucija sedanje-ga "reda", je kongres sprejel prvi zakon ux aorialno zaščito. To je storil potem, ko Je izrazil Lnndeemrv načrt splošnega — iti dobrega —• socialnega zavarovanja. Ta "zaščita" ostane zaenkrat le ti a papirju. Vprašanje zavarovanja proti bruzpoaelnoatl Je kongres zvrnil pred vrata |a>aa-moznih držav. Pod sedanjo u-stavo mu najbrž ni preoatajalo drugega, ker splošno zvezno zavarovanje bi Alo najbrž po iatl poti kakor Je Ala NIIA. Predno bo kongres mogel aprejeti splošno zvezno zavarovanje proti brezposelnosti, en aUtem za vao deželo, bo potrebno amendira-nje ustavo kakor to določa If ili-ijuitov amendment. Kolikor se m tem v zvezi tiče z važnih dajatev državam za pomoč vdovam in atarim ljudem, jo pa louisianski diktator lluey I>ifig to preprečil za dolge mesec« s mojim "flllbustrom", a katerim Je prvpračil sprejetja zakona za dodatno apropriacije. Vsi ed tega njegovega "filibu-stra" bo moralo čakati v«č novih zakonov, novega kongresnega zasedanja Wa»Mn rjev delavski zakon, kl je bil sprejet |m> razveljavljanju NI It A za preservaeijo točke 7 a in uamerjsnje delavskih bojev l»o kolov o/ntci, Jo v skladu 1 "n*wdeMl«ko" filozofijo 0 regulaciji kapitalizma Za delav* stvo Je v™'jega pomena ie valed tega, ker jo vlada s nJim priznala, da ga no more ignorirati. 2 nJim jo dobil priznanje kot raz-rod tudi v zakoniku, a>J« aa t atraai.) PROSVETA THE BNLIGHTBNMEKT GLASILO IN LASTNINA Kl UVKNMKE MABODNK POUPOKNK JKDNOTE Or*M •! MUIIM k, i h. N.U^I AraWI« MKr Naročnina : u E4rut< f.» driav« (ItVM CWm|»| 1» Kanado $« 00 d« Irto. |l oo ta U ta ii »o m tturt l«u; m Chk«o in 40 u lato, (IU u pol l««/w/ru. i'.akupial 4*|>laov (n n#n»ro*«t>lh *U>.k«v aa t* vrat*)" llt»»*»r>« vagina itnU*. po- vrnil. 4rmm*. pmml itd » - »rwj# |N*llj*telJu U » »tuUJ*. (• M p H lot 11 voitnik« Advartiain« raU> ga »*r«rms-nt.- Mariuaarlpta «f »ommupl-ratiurn ar.4 unaollflud ertieica »IU ik* b« r»t ,m«4- OtSar maouMrlpu turi. *a aturia«. plajra. porm«. alt., will b« raturaad „„1, Wh«>i MrumfHibMd 0y a*lf-»ddraaa*d and »UnH •ovalov« Naalov MM ta, kai un« aOk t lUtom I PKOKVKTA I«}7»t H«. I.a»ndal« A*»., ( hUag». llllnala MKMSKS Of TU K *KI>EBAT*U 1'KICMM P* 138 Si, lllti, pola« v«»a«* Um itoturitosn poUkl* a*- 'm llat m tmurf. l)al um lasa 0 a li nrfnlu v <4il*vaiu. na primer »aalovu purama, da vam PoiUiViU ju prmrutaaoo. ' aii«, 1« a 4* M Kontrolirani kongres Roosevelt je rekel pred kratkim v svojem govoru v radio, da njegov "New Deal" ni socializem ne fašizem, temveč kontrolirani indi-vidualizem. Te naivne besede »o veljale fcu*"i bonskim klepetuljam. Vsi oni, ki vedo, kaj ja i socializem, vedo najbolje, kazal, da najljuliši so mu kapitalisti m plantažnlki, ki m- puste kontrolirati, a teh j« malo. Roosevelt mora, h<»češ ali n*k im, trpi ti, da kapitalisti, vodilni "krepki in-diudiji", kontrolirajo — njega s tem. da vsak • «» kadar je treba, nahujskajo demokratske burhoitce v kongrenu proti njemu. Mi mo Ju neštetokrat poudarili, tla je vae govoričenje o "kontroliranem individualizmu in kapitalizmu" prazna slama. To govoričenje je namenjeno le naivnežem, ki so pripravljeni po. goltniti Vsakega divjega zajca s kostmi In dla ko vred. Kontrola privatnega kapitalizma, zlasti ameriškega, ki je najmočnejši na »vetu, n« bo nikdar realizirana, ker je nemogoča. Privat-m kapitalizem ne more vršiti svojih funkcij, ne mare o. Sfveltovega programa Prvi zbor avtnih delavcev v Detroitu Nova unija ni popolnoma industrijska Detroit. — (FP) — Prva konvencija nove unije avtnih delavcev, ki zboruje v Detroitu, bo v precejšnji meri odfovoriia na vprašanje, če je Ameriška delavska federacija spoecfcna organizirati delavce v industrijah z masno produkcijo. Ta konvencija je velike važnosti za vse ameriško delavstvo, predvsem pa za avtne delavce, ki so se zadnjih par let pričeli organizirati v federalnih unijah pod okriljem Ameriške delavske federacije in tudi v neodvisnih. Od njenih zaključkov zavisi v veliki meri vprašanje unionizma v avtni industriji v bližnji bodočnosti. United Automobile VVorkers je prva unija, katero je avtorizira-ja eksekutiva federacije v masnih industrijah. Da ne bo povsem industrijska, je bilo razvidno takoj prvi dttJvVonyenpfje, leo je WiJliam Green izrodi oljski čtrtpr predsedniku Franyi*M DiUontj in *hington, D. C. — Hopkins, federalni administrator rellfnih1 del, je zadnje dni ustavil rellfno podporo v dveh državah, v Ala-bami in Wyomingu. Hopkins je pojasnil, da je v omenjenima državama piogram rellfnih del tako obširen, da bodo lahko uposleni vsi brezposelni delavci tamkaj, ki zdaj prejemajo podporo. Naloga administracije je, da relifna podpora preneha po vseh državah do 1. novembra. Meseca septembra bo relifna podpora u-stavljena v mnogih drugih državah. n Kingfish" v vlogi največjega demagoga New York. — Senator Ix>ng je zadnje dni prisostvoval raznim delavskim sestankom in s)a-vnostim v Nevv Yorku na Labor day in nastopal je kot "velik prijatelj" organiziranega delavstva. V imenu unije stavbnih delavcev jo tudi grmel po radiu proti "zaščitnim mezdam" in ob tej priliki je opsoval Roosevelta in gen. Johnsona, upravitelja za relifna dela v Nevv Yorku. Slana, sneg v avgustu! Chicago. — V gornjem Michi-ganu je snežilo zudnji petek, 30. avgusta. V Nebraski in Južni Dakoti je bila istega dne močna slana in v Severni Dakoti je bila prava zmrzlina s temperaturo 29 nad ničlo. Koafrts sprejel drigo 1 Terigo novih posta? (Nadaljevanj* s ). at.-anL) "Malo NRA" so dobili rudarji s sprejetjem Guffeyjevega zakonskega načrta. Namen zakona je, da odpravi kaos v tej najbolj kaotični amer. industriji z regulacijo cen in delavskih od noša je v. Ce bo ta zakon iel skozi vrhovno sodišče neosku-ben, bodo od njega imeli koristi predvsem operatorji in nekaj tudi rudarji. Sigurno bo pa podražil cene, kar je sicer v skladu z "nevvdealsko" filozofijo, čeprav ne z žepi konzumen-tov. Prav tako sigurno je tudi, da ta zakon ni nobena solucija za rudarje in probleme premo^ govne industrije. Brez socializi-ranja te kakor tudi drugih važnih industrij se bo kaos nadaljeval in izkoriščani bodo rudarji kot tudi konzumentl. Slično "malo NRA" zahteva za tekstilno industrijo tudi tekstilna unija, katere načrt pa ni prišel daleč v tem zasedanju. Prišel bo gotovo pred prihodnje zasedanje, kakor tudi načrt A-meriške delavske federacije za vzpoatavitev NftA v dr^gi for-mi, to je z licenairanjem podjetnikov in določitvijo delavskih standardov ter minim^lrie pla^e. Več sreče so imeli organizira-, ni železničarji, ki so tik pred dvanajsto uro porinili skozi kongres nov penzijski zakon. V detajlih je ta zakon nekoliko drugačen kakor prvotni, katerega je razveljavilo vrhovno sodišče. Določa tudi večje prispevke od delavcev, 3.5% namesto dveh odstotkov. Prav toliko bodo prispevale tudi železnice. Poštnim ualužbencem je kongres skrajšal delovnik na 40 ur v tednu, kar bo pomagalo, da bo okrog 20,000 novih delavcev dobilo delo na pošti* Ni pa prišel daleč predlog za aplošno skrajšanje delovnika na 80 ur za vso deželo. To vprašanje sploh ni bilo tako važno v zadnjem kongresu kakor v prejšnjem. Ker je prišel na dnevni red bolj radi poraza Walsheve NRA kakor pa z namenom, da se skrajša delovnik, ni bil niti resno uva-ževan. Se celo vodje Ameriške delavske federacije so kazali le flegmatično zanimanje. To so v glavnem novi delavski zakoni. Farmarji so dobili nov zakon za triletni moratorij na dolgove v slučaju, da jim grozi šerifska prodaja. Prvega je razveljavilo vrhovno sodišče, češ, da ni bil ustaven, ker je pomenil — konfiskacijo upnikovega premoženja (povsem u-stavno pa je, če farmar izgubi posestvo!) Amendirane so bile tudi tri AAA — farmarska NRA — in bodo po novem zakonu "kontrolirali" tudi produkcijo krompirja, glavnega delavčevega živeža. Administracija je zmagala v boju z elektrarskim trustom tudi glede Tennessee Valley Au-thority, kateri zakon je bil izboljšan in daje več moči vladi pri gradnji olektrarn na jugu in razvijanju tega velikega projekta. Kolikor se tiče "hold ding" kompanij, bodo bolj pa-rasitične v nekaj letih likvidirane. Kongres je poleg razkrinka-nja lobije elektrarskega trusta razgalil tudi Igro "trgovcev" s smrtjo in končno sprejel resolucijo za amer. nevtralnost v slučaju izbruha vojne v Kvropi. To pa ne pomeni, da je bil kongres pacifističen, aH pa-da je administracija pacifistična. Vojni in mornarični department sta od zadnjega zasedanja dobila največje apropriacije v zgodovini dežele rasen v dobi svetovne vojna. Dobila sta približno eno milijardo. Z ozirom na "razdelitev" bogastva je kongres sprejel nov davčni zakon, ki ima vladi prinesti okrog S60 milijonov več dohodkov na leto, kar je bore malo v primeri s velikim deficitom. Dohodninski in dedičinski davek je bil svišan le za vrfenjo plast ameriške plutokracije. Navadni milijonarji so odnesli celo kožo, na drugi strani je pa "newdealski" kongres osedlal delovne mase s težkim indirekt-nim davkom — s procesnim in drugim. Rekord je kongres napravil tudi v tem, da ni sprejel nobene represivne zakonodaje. Ampak nevarnost ni minila, ker sta na programu za prihodnje zasedanje Tydings-McCormackov o-snutek in Kramerjev "izdajni-ški" osnutek. unija ''in .apelu 17 obsojenih stavkar- 11 f' d rr r v1 r 19 *>, Fargo, N. D. — (FP) — Državno vrhovno sodišče bo 3. septembra vzelo v razpravo priziv 17 voznikov, ki so bili obsojeni na obtožbo "izgredov" od treh do šestih mesecev zapora. Trije so dobili po šest mesecev, ostali pa po tri mesece. Stavka traja že od 22. janu ar j a. Prizadeti so večinoma raz-važevalci premoga in ledu. Do lanske jeseni v Fargu ni bilo skoraj nobenega sluha o kakšni organizaciji voznikov. Na jesen so se pričeli organizirati razva-ževalci mleka, ki so meseca novembra zastavkali in tudi zmagali. Izvojevali so znižanje delovnika od 90 do 40 ur na teden in zvišanje plač. Po tej uspe|ni stavki so se pričeli organizirati tudi drugi vozniki. In kot prej omenjeno, je bila stavka oklicana 22. januarja. Podjetnikom, ki so se organizirali v openšaparski zvezi, je prtakočila na pomoč noto rična openšaparska organizacija Associated Industries iz Min neapolisa, ki je faktično prevze la boj proti uniji. Openšaparjem so se pridružile tudi krajevne oblasti in v skupni fronti odprle pravcati pekel proti stavkarjem. Dne 27. januarja je policija uprizorila napad na unijski stan, kjer se je vršil shod stavkarjev. "Postava" je obkolila poslopje in ga izpraznila s plinskimi bombami. Aretiranih je bilo 94 oseb, od katerih je bilo jpo^nege obtoženih "izgredništya" 17 stavkarjev. Edini di^azl o %zgredni-štvu" ao bili žfebyf( katere je policija našla v ubijskem stanu. Ker je bil pa {udi sodnik na strani openšaparjev, so ti "dokazi" zadostovali. DivjAfrj0 proti, stavkarjem )e pozitoje Obsodila tudi nižja zbornica legislatu^e, ki je dala ukor krajevnim oblastem radi trošenja denarja Sa razbijanje stavke in najemanja pobojnikov proti občanom. Stavkarji so dobili brco tudi od predsednika mednarodne u-nije voznikov, Dana Tobina, ki jim je vzel čarter, češ, da je unija v rokah radikalcev, Niso pa s tem izgubili simpatij in podpore tukajšnjega organiziranega delavstva, ki je ves čas na njih strani. Delavstvo smatra postopanje oblasti proti stavkarjem za grdo zaroto, vsled čeaar je bil vzet tudi priziv na državno vrhovno sodišče. .... "(•"L* V * MU p"",,,n11 n» Kr'1» P™" rednim delavcem ki ao zahte- vali svManje mezde tn »krajšanj* delovnih ur. Pasje pokopališče Severno francosko mesto Lille se ponaša a prav nenavadnim pokopališčem. Tam počivajo namreč sami ustreljeni in pobiti tihotapski psi, ki ao za svoje gospodarje prenašali tobak čet francosko-belgijsko mejo. Lansko leto so finančni stražniki marsikak mes*c poatrHIII po šestdeset psov. ki so nič hudega ne sluteč hoteli s svojimi dvajsetimi kilami na hrbtu privezanega tobaka čez mejo. fakonske zveze Kdor u hoie v Abtsini^ „, ,., baro četvero «ko^h lv« ^ nJ »vojo bodočo leno navezati r.aseTn w 1)1 Prvi je verski obred, ki rvefa£u wl*"»« kor kričanja zako^ka /vi , zakonske zveze so pa obS ' rC:pl T, niklh in redkih Jednt ^T/* 1 se da razdreti samo iz resnih , ul mi tudi tedaj, če si JZ mostan, tena kot redovnic, » Vaien razlos je recimo tudi iZl , fantijada enega izmed zako cf^Lf ' nolomstva ločena tena se n, .m„ w. U m dokler se ni .pokorila. C Wt fcne se sploh ne smejo drugič porodi * aH vdova se sme poročiti ieledel ti po smrti svojega zakonskega t j ima oče prisiliti ^ jo, da sklene zakonsko zvezo. Na.^ott pa hči, kl je s 25. letom Se devica t htevati od staršev, da ji izpl,č,J0 » skrbe iemna. (To bi tudi pri n,3 ' pačno.) 1,0 Drugi način zakonske zveze .se imenuje l ča in je najbolj razširjen. To je civilni J ki ga svečeniki kvečjemu samo blago^l«," Razglasi se na gostiji, kjer sede in je do j« in ženske ločeno vsak na svojem dvorišču pride do plesa, sta oba spola lojena tako di sme biti med njima nobenih stikov Tretji čin zakbnske zveze je zakon na poskutnk se klMe v rodbinah, ki hočejo imeti jam, dk dobe dediče in ki nočejo imeti strošku ;ločitvijo zakona. Taka zakonska zveza ti največ dve leti. Potem gresta zakonca v>ak K če ni otrok, če pa imata otroke, skupaj in se civilno poročita. ' Četrti način abesinske zakonske iveie i menuje dumo? in to je uzakonjen konkubi Sklene se na gotovo dobo, toda pod gotoi pogoji, razglasi se pa enako svečano kakor ča. Mož pred pričami svečano obljubi, da bo no hranil in oblačil, pa tudi da ji bo pla6 letno ali mesečno določen znesek. Zakon zveze, sklenjene civilno, torej berče, se zelo ko razdro. Tu zadostuje, če mož noje dati i darila. Ce mož z ženo ni zadovoljen, jo p« nazaj k njenim staršem in prosi njenega 06 naj določi dan, ko se bosta pogovorila o rs litvi imetja. Pri taki ločitvi ima vsak zakc pravico prepovedati drugemu stopiti v novo konsko zvezo s to ali ono osebo, ki jo n pred pričami imenovati. Nova Einsteinova teorija Pred dvema mesecema je Albert Einstein javil, da ni zadovoljen s svojo teorijo relati' sti in izrekel je proti nji nekaj resnih pomi kov. Toda že takrat je izjavil, da dela nt 1 teoriji, ki te pomisleke upošteva. V juli številki "Physical Revievv" je s svojim soti nikom dr. Rosenom končno objavil svojo o teorijo. Ko je Einstein objavil svojo specii teorijo relativnosti, se je govorilo o nji, di razume samo 12 ljudi na svetu, zlobni ji so pa pri tem celo izpuščali dvojko. Stvari kovnjaka bo torej po bližje pojasniti nove steinove formule in definicije. Einstein skuša formulirati zdaj vse nefc v svetovju z atomistično teorijo gmote in trike, ki namenoma ne računa z vredno ' kvantne teorije. Tej teoriji očita Kinsteii sicer zelo uspešno pojasnjuje, kako vf atomi in njihovi manjši sestavni deli dr drugega, da pa sploh ne pojasnjuje pojavi lativnosti. Einstein pravi, da je veda zdaj J kor mizar, ki žaga les, potem pa s kladi zabije vanj žebelj. Biti bi pa mora! r kakor mizar, opremljen z univerzalnim jem, ki zna les i žagati i zabijati ield* ■ univerzalni stroj naj bi bila njegova nova rija o gmoti in elektriki, ki .se ne l*'ča * ~ nostmi poedinih polij sile, temveč razp na splošno 0 gravitacijski m polj" lK' il teoriji relativnosti in o elektromagneticws| I ju' pte Maksvvellovi teoriji. • h teorije izhaja, da sta ek-ktrični M gmota integralni konstanti, med *<>»J visni, ali da je najmanjši delec v naravi« tami delec elektrike brez gmote ot n«sM»M to enako ničli. Iz nje izvira tudi. rija po Einsteinovem priznanju tično toliko predelana, da bi ušlo w ali obsega tudi kvantitetiie P^Jf' no pa to vnaprej ni. Ce bi Einstein odkril matematičen način, ksa njegovo lastno teorijo reUtivno.t. « ' ^ •slavno kvantno teorijo v enoten. strument prirodne vede z« rslumevsnj kalnega sveta. No.ljanje zopet v mod' ' 4I1SHJI Mnogi ljudje trdijo, da je bi ■■ zdravo od kaje. Človeka je 0 ^ tako mu je čistilo nosnice, 1m* ' y ni Uko zastrupljalo pU^ kJ4Kr;(Hj(( ^ tUJi prihaja nosljai kolenje, ki je videlo tai*tJ<"' ^ in čitalo samo v romanih o ^ T<> s« začenja asmo ogrevati a« • ' ^ | § imenitno "prezrači ^ ^^ f» če ima človek poln no* dirn" B «inu. ,,0-Uaie1 Anft* Zanimivo je w f mo moški, temveč1 tudi v veda izpremenila s*'" ^ mlade dame no»ii" , k(, mi*^"'^ puder in barvila MedIsnf^ m f 0 IJanje kmalu tako razš.rJ^ ^ ^ kaja Morda se bo razšink) tu« Vesti iz Jugoslavije ^rat in statve dolini je moderno £5* v gorah nad njo pa JTf kmetje še patrijarhalno HN*__ Ljubljana. 10. avgusta. V naših muzejih je kolovrat smiejska vrednost. Mnogi ki ljudje niti več ne po-u0 domačega platna, dočim Lega sukna niso niti videli, napredek ne prodira na irti enako hitro ter je tudi pogledu relativen kakor letfuvno vse. ito se še ustavili vsi kolo-in četudi je tovarniško izredno poceni, ni še mo-fcpodriniti domačega. Mo-j proizvodni način ter pro-nj še mogel zavladati po-B ter ni še zasužnil kmeta, je kmet odrezan od širokih i- življenja današnjega pro-ijskega sistema. si morete misliti večji |yt: v dolini, ki so se sa 10 ime toliko pravdali (Lo-ika dolina), so na letovišču izvani mondeni letoviščarji, il je, ki so se umaknili is "ra-civilizacije — v dolini je udeno letovišče, nekaj kilo-rov v gorah pa še žive kmet-patrijarhalno življenje?! tako velik kontrast je med rednostjo teh kmetov in zalim načinom življenja po strani. Ta kmet se še oblači hleko iz domače volne in pe-iz domačega platna. Pri irni hiši pozimi še predejo imajo po več kolovratov, ka-radi kupujejo ljubitelji ji. Ko prideš v gorski svet gornjo Savinjo, se ti zdi, da ukai čas za 100 let nazaj, i stopa pred oči življenje i pradedov ljub temu ti ljudje niso ta-idrezani od sveta, da bi ne šali pridobitev civilizacije, )i ne znali ceniti izdelkov rne produkcije in da bi se tvedali, kako lahko postane »n moderni produkcijski m za nje. Morda prihajajo bolj pogosto v mesta kakor je iz dolin. In povsod, pri mi hiši so naročeni vsaj na umik. Pri vsaki hiši naj-tnjige, tu in tam celo od itarejših izza reformacije do ovejših. Povsod si prese-nad inteligenco teh ljudi Hiš neko svojstveno, kmeč-tulturo, umirjenost ter u-*nost, urejenost ter ustali po nezapisanih formah akonih. Zivljenske izkuš-prilagoditev naravi, zdra-tradieija in borba za obstoj pMikovali tega "hribovske-»»veks. in ta človek ni ptvstiven. Ne drži se sta-izročiia zaradi konserva-Tako mu najbolje ka-Ne mu, da bi kupoval no- ker se Zftra(ji t#Ktt ukcijski stroški v njegovem MaMvu ne zmanjšali. S »pridelovanjem lanu ni de-troškov, odnoeno pro-r.stroški so tu v delu in n ne neposredno v denar-pač ne najema delav-•ridelovanje lanu, svoje-pa ne računa nikdar Pr<*i u k oljske stroške. Pre-lH,zimi, ko bi itak porabiti časa bolje Kmet za deli i, .....OOIJC ,, n,tro l>i moral hribovski ,, kupovati surovine, " '"'■»••» Pridela doma. bi bi- figov U Mreh ttt, k ura ta podarstvo deficit-»avanje izdatkov dohodki, se pravi, 'povati, mora tu-('lav ni njegov iz-in zanje mora ' i no denar. Ku-pražnjo obleko, do-boljša obleka iz 'ktov že zaradi tr-^ki kmet pro-in živino. V ' J'' zdaj zastoj, *o kupci redki, "krčiti izdatke ;,m čuti, da Je m bol J odrezan Iz gledu, da pu-'r arja v nji, kar r* biti čim bolj '•" oj,-n. To je ki ni izum njega dni J« 'dj rieiHivrnen, en od menjal-""'■•'k. Neodvin- nejši je pa tem boij, čim manj pogreša industrijske izdelke, čim boji se osamosvoji od industrijskega trga. Popolno se seveda ne more osamosvojiti, a velik uspeh je že, če mu ni treba izsekavati gozda, ko les nima cene. Sistem menjalnega gospodarstva ter prekletstvo gospodarske krize posegata zdaj tudi v kraljestvo solčavskega kmeta, ki se ne more več braniti dovolj u-spešno s samo "avtarkijo". Dohodkov ni skoraj nobenih, izdatkov pa je vedno dovolj. Zdi se, da les ne bo mogel rešiti mnogih, ki so začeli v borbi za obstoj nepremišljeno izsekavati krasne gozdove. In pripravljanje lesa ni brez produkcijskih stroškov. Ogromni so tudi stroški z gradnjo drč, kajti les je navadno nad 1000 m visoko. Toda baš solčavski kmet si lahko pomaga, ker redi ovco takozva-ne solčavske pasme. Ta ovca ima krasno volno, ker ne za-optaja skoro nič za^siMrtlo avstralsko ,vol io. Povpraševa ^je ppjobri vcg^i ^ Yflliko. V nafto drŽavo livada uvaža tekstjlna industrija o-gromno volne, jul*qvadne slabša od domače. Ppt( ciji notranjega trga ti dustriji ne bilo treba ve______ ti volne in našim ovčerejcem bi bilo ogromno pomagano. Toda kmet bi se moral organizirati kolikor toliko sam, sicer bo cena volne tudi padla. Pri pametni gospodarski politiki, ki ne ščiti interesov enega stanu na škodo drugega, se sicer tega ni treba bati, vendar je prvi pogoj, da se ovčjerejci organizirajo. Organizirati pa morajo tudi umno rejo zaradi selekcije, kajti res dobre volne ni brez smotrene reje. Na to že mislijo v Solčavi. Prvi znak, da se v Solčavi gibljejo, je bila lani že razstava drobni ce iz solčavskega okolišča na ve-lesejmu. Razstavljalci so prodali vse plemenske Živali, ki so bile tako lepe, da strokovnjaki niso mogli verjeti svojim očem, kajti dotlej niso še vedeli, da je reja .drobnice v Savinjskih al-pah na tako visoki stopnji. Kdor ima vsaj m#Jo gospodarske žilice, pač ve, kaj pomeni pri nas smotrena reja ovac in organizirano vnovčevnje volne. Uvoz volne bi lahko povsem u-kinili, kar pa ne pomen,i da bi bili zaradi tega volneni izdelki kaj dražji. Se cenejši bi morali biti, s čimer pa bi bilo zopet pomagano našemu kmetu, tistemu, ki se ne bavi z ovčjerejo. Izredno važnega pomena je za vsako državo, da ima dovolj volne kot surovine za primer, da bi bila izolirana. Razlogov je torej dovolj, da lahko zagovarjamo organizacijo ovčjereje zlasti v Savinjskih alpah. Res je tudi ttam, visoko nad dolinami, prizadela kmeta kriza, vendar nam kaže baš hribovski kmet na it-hod iz najhujše zagate: kmet se mora osamosvojiti, od nosno mora. samo z organizirano sil0 dosečK+zravnanje cen kmečkih pridelkov in izdelkov* n cenami' industrijskih izdelkov.1 njo vprizorila majhno komedijo s trikom, ki je med cigani dobro »nan in ki je med lahkovernim ljudstvom našel že toliko žrtev, da je kar neverjetno, kako mu more fte dandanes vsaj malo razumen človek nasesti. Človeka sta si dals prinesti križ steklen-ko blagoslovljene vode, živo pi-Me in jajce pa moško srajco iz tenkega blaga in telovnik, nato pa zahtevala od gospodarja, naj jima izroči stotak. Mavrin, ki je po vsej soseski znan kot dober, varšten gospodar, je prinesel bankovec. Tedaj si je neznana ftenska domislila, da potrebuje za uspešno čarovnijo prav za prav ves denar, kar ga je pri hiši. Nato je Mavrin prinesel ia skrinje še nekaj ameriških in kanadskih dolarjev pa nekaj domače valute, tako da sta imela cigana pred sabo na mizi okrog 7000 Din. Ženska je delala z blagoslovljeno vodo nekakšne križe nad vsem skupaj, zamotala je bankovce in srebrnike v srajco, mrmrala nad svežnjem neke čarovniške molitvi Vesti s Primorskega fašistične molitve V februarju t. 1. je bila v Rimu svečanost, pri kateri so molili sledečo selo zanimivo "molitev", ki se imenuje "molitev vojaka": "Bog, polni puftko s tvojo voljo. Stori bister moj pogled in bolj trden moj korak na svetih poljanah domovine, na cestah, ns obalah, po gozdovih in po četrti obali (Afrika!), ki naj postane rimska. Gospod, naredi iz tvojega križa znamenje, ki naj bo pred zastavo moje vere in čuvaj dučejevo Italijo vedno in ob uri naše lepe smrti. Amen!" Tej prošnji vojaka je sledila molitev letalca. V Caserti je 19. januarja t. 1. blagoslovil škof zastavo aeronavtične akademije z napisom "S strelo uničujem". ("Fulminando io distruggo"). "Bog moči in ela ve, ki daješ mavrico našemu nebu — dvigali ce, nato pa srajco spet razmo- »e bomo proti tvoji svetlobi, da ŽRTVE VELIKANSKE KOVERNOHT1 LAII Z vražaratvom slepari neznan par po Beli Krajini Ljubljana, 16. avgusta. Policijska uprava v Ljubljani je prejela te dni od raznih orožnikih postaj v Beli Krajini prijave o primerih neverjetnega babjeverstva in sleparstva, katerega žrtvi sta postala med drugimi tudi posestnik Ivan Mavrin in njegova žena na Brezo-1 vici pri Starem trgu v črnomaljski okolici. Nekega jutra sta pri Mavri-I novih potrkala dva popotna človeka, ki sta bila po vsej priliki od onstran Kol|>e doma in *tn! pobožno pri povedo vala. da romata na Brezje k Mariji Poma-' gaj. Prosila sta zajtrka in Ma-1 vrinka Jima je res postregla,' ženski s črno, moškemu pa z be-, lo kavo in zajetnim kosom kru-hs. Ko ata se goata krepčala, sta na le|>em za«-ela govoriti o tem, da ae razumeta" na razne zanimive čarovnije Nato ata; tala in pokazala, da denarja ni ve£. A preden poj dete spat, je skupaj na£li nu postelji, njene moleče, pa bo-inesle najboljšo sreta vsej h\li!f Gospodarja je potegnila, naj gre na polje in naj to srffco rattrosi tudi po njivah in tr*vipki^ Mavrin je vr«snici obšel vse svoje polje, a ko se je čez eno uro vrnil o dobrotljivlh čarovnikih ni bilo več ne duha ne sluha. Sele takrat se je za-bliskalo gospodarju, da je bilo vse skupaj pusta, nesramna potegavščina. Zapregel je in z vozom hitel za njimi proti Kočevju, a sleparja kakor da sta se vdrla v zemljo. Na podoben način sta neznanca, ki sta baje od nekod iz okolice Siska doma — on okrog 40 do 45 let star, na desni roki mu manjka palec, ženska pa majhna in dosti mlajša od njega —< ogoljufala še nekega posestnika v Jelievniku pri Črnomlju in o-kradla nekega kmeta na Griču, ki ju je gostoljubno vzel pod streho čez noč. Žandermerija je sleparjema za petami. Razna zanimivosti Nenavaden samomor pilota V Minneapolisu je skočil učenec pilotske šole Fields s padalom iz letala, med padanjem si je pa pognal kroglo v glavo. Padalo je po vseh predpisih pristalo na letališču, toda samomorilec je bil že mrtev. e Ženskam je prepovedano delo v rudnikih Mednarodna konferenca za delo v Bernu je prepovedala ženskam delo v rudnikih. V rudnik bodo smele samo one ženske, ki bodo opravljale socialno in zdravstveno službo. e Sedem deklet skočilo iz višine 7000 metrov s padalom V Sovjetski Rusiji so Ženske od zlodja hrabre. Pred kratkim jih je kar sedem skočilo iz vrtoglave višine. Junakinje so doseglo nov ženski svetovni rekord. i • • i ' H00 ftskijitev binerja ao /drobili v prah ia vrgU v morje Na Japonskem Je več tvrdk, ki trgujejo z biseri, zdrobilo ogromno količino biserja v prah, hoteč tako zavreti padanje cen. bomo peli z našimi motorji: Mi smo ljudje: toda dvignili se bomo nasproti tebi, pozabljajoč na težo našega mesa. Ti, o Bog, daj peroti kremplje in oči orla, da bomo nesli povsod luč, zastavo zmage Italije in Rima." Javna dela Čakajo boljših časov St. Peter na Krasu, avgusta. — Kot smo že poročali, so vsa javna dela, ki so bila obsežno zasnovana, prekinili. Tako so pustili nedovršeno strateško cesto pod Taborom, dalje prekinili so postavljanje drogov za električno napeljavo, katere so |M>stavili že do Bitelj; cesto, ki veže Reško dolino s Pivko, so speljali samo do stare ceste pod Taborom, dalje pa so pustili tako kot je. Pričeli so tudi s širjenjem te ceste, ki meri le 2.5 metra v 5 m, a so delo izvedli le v dolžini enega kilometra, potem pa tudi to opustili. Edino delo pri razširitvi na postaji v Kllovčah, bo popolnoma izvedeno in končano. Z ukinitvijo vseh teh del in tudi drugih, ki so bila napovedana a ne pričeta, pa je zelo prizadeto okoliško prebivalstvo, čeravno ni pri vseh teh obsežnih prišlo bogve koliko v poštev. Zdaj je izključen še vsakršen zaslužek in je ljudstvo pri* morano preživljati se le s tem, kar pridela. Kako se obnaftajo nekateri Jugoslovani v Opatiji in lx»vranu Ajdovšščina, avgusta. — Neki domačin je zaprosil za potni list. Prošnja je bila zavrnjena brez vsake motivacije. Zaprosil je vnovič, tokrat je priložil zdravniško spričevalo, ter je navedel v prošnji znano lečilišče v Jugoslaviji. Odgovorili so mu takole približno: "Tudi v Italiji imamo ne-broj zdravilišč in nešteto izvrstnih zdravnikov in ni potreba, da iščete zdravje v Jugoslaviji, ko ga pa imamo na cente ihmI našim modrim nebom". In dečko je moral molčati in še celo podpisati, menda zato, da je potrdil, da je res tako. Dobro. Kaj pa, če bi tudi v Jugoslaviji tako rekli enemu in drugemu, ki hodi v draga laška letovišča, ko vendar Ima doma kakršna hoče. A ne samo to. Odkrito povedano, sram me je bilo, ko sem naletel v Opatiji na Jugoslovane, ki «o govorili med nemški. Na vprašanje čemu govorijo v nemščini, odgovorili mo, da tu- bojijo govoriti slovenski! fte lepša je ta: V i/ovrani mi je pravil lastnik nekega večjega pensijona, po rodu Nemec, da je bil lansko leto pri njemu na letovišču neki gospod, višji uradnik is Celja. Ta mož je udrihal po Jugoslaviji, besedičil o žalostnih razmerah v Jugoslaviji . . . Seveda dokler bo imela Jugoslavija take ljudi v državnih službah, bodo pač res žalostne razmere. Aretirani Dolgan Karel i/.puftčen is sspora St. Peter na Krasu, avguata. — Zadnjič smo prinesli vest, da je bil Dolgan Karel is Košane a-retiran na poti k poljskemu delu. — Oveden je bil v t r laike zapore, ker ao ugotovili, da je nedolžen in ga kmalu izpustili. Veat popravljamo v toliko, da je aretirani Dolgan Matičkov iz Stare Sušice pri Košani in ne iz Kofta-ne. Afrika zahteva vedno več žrtev Reka. avgusta. — Naš list je že večkrat prinesel žalostne vesti o razmerah v italijanskih ko* 'onijah vzh. Afrike in o Žrtvah, ki jih zahteva tamkajšnje pod-uebje iu razmere. Le malo kateri izmed naših mladenlčev je toll* ko odporen, dtt bo vzdržal. Vfečl* na bo podlegla aH smrti ali kar ie še hujle: neozdravljivim bo-'eznim, ki m^janiiljeno razsajajo med našimi. To nam dokazuje veliko število mrtvih, zlasti pa bolnih, ki m* vračajo domov. Sicer je vsem onim, ki so se vrnili, strogo prepovedano dati vsakšno, tudi najmanjše pojasnilo o razmerah, dogodkih in življenju v kolonijah. Ni potrebno, da o tem govorijo, kajti dovolj pove fte sam pogled na njihove blede in izmučene obraze. Odšli so krepki, zdravi, kljub temu, da pri nas niso razmere rožnate in da se v naših kmečkih družinah večji del ' letu bojujejo s pomanjkanjem. Vračajo se pa popolnoma strti: duševno in telesno. Zato »e ns smemo čuditi njihovim izjavam: "Ce bi me še enkrat poklicali, bi raju prijel za revolver in se u-strelil", drugi zopet "Dvajset centezimov bom že dobil, da ai kupim vrv, in se obesim" itd. Pred kratkim je prišla vest, da je neki mladenič iz Mals Uuko-vice podlegel bolezni, dalje, da se je vrnil neki mladenič, doma iz Topolca, ves bolan in uničen ter neki drugi s Prema z močno srčno napako. To so tri žrtve iz bi striške okolice, zgleda pa, da bodo tem sledili še številni slučaji. Oaem tisoč bolnikov se je že v r nik> iz Afrike Po vesteh, ki jih prinašajo francoski in angleški listi, so ' zadnjem času prispele iz Italijan skih kolonij Vzhodne Afrike dve veliki ladji, ki sta izkrcali $,000 bolnikov v Napoliju in Genovi. Pomembno, da se je to izkrcanje vršilo le ponoči. Vračajoči so |s>-vcdall, da so predvidene strogi sankcije za nedisciplinirane delavce, zaradi tega odtržejo de lavcem včasih tudi polovico plače. Disciplina je v obeh kolonijah silno stroga. Do sedaj je o-bolelo zelo Veliko število delavcev in vojakov, od teh so odpeljali, po poročilih inozemskih listov, že 8000 nazaj v Italijo. Zopet mobilizacija dveh novih divizij Zaradi mrzličnega oboroževanja Abesinije, ki dela z vsemi silami za svojo lastno obrambo, je Italija odgovorila proti temu z novo mobilizacijo, kot da bi bila vine t«y dopolnjuval «kunom*ke teorijo Marxa s sociološke ia fi- Velika tabla pred ao%jet«ko dr>a* rio kmetijo »•a«**** n ( krajini, ki kaže napredek pri po*pravljanju pred gospodarjem in gospodi«; pridelkov ogrožena od Abssinije . . . Dne 6. avg. je ministrstvo za propagando in tisk izdalo deveto obvestilo glede oboroževanja. S tem je bila odrejena mobilizacija di-vitij "Assietta", ki ima svoj sedež v Imperiji. Nadomeščale bodo novoustanovljeno divizijo "Cosserla II" ln mesto "Assiet-te" bo ustanovljena popolnoma motorizirana divliija "Trento". Sestavili bodo tudi šesto divizijo miličnikov it prostovoljcev Iz inozemstva, bataljonov pohabljencev, bivših borcev, prostovoljcev in arditov, ki se bo imenovala "Tevere". Tudi akademike bodo spravili v te vojaške formacije. Ob 40-letnici smrti Friderika Engelsa Prve dni tega meseca je minilo 40 let, odkar Je preminul Friderik Kngels. Kngelsu pripada nedvomno sloves, da Je t "židovskim zapeljivcem" Karlom Mar-xom utemeljitelj znanstvenega socialitma. Sporazumno z Mar-xom je znanstvenik desetletja u-stvarjal temelje hiatoričnomate-rialistič.bcga pojmovanj* »godu->b|j loaofake strani. Po smrti Marxa 1&&3 je domala dva deceiUja vo* Ijal kot Vodilni teoretik in prak-tlčar socialističnega gibanja, katero je* na vdal is svojlrti propagandnim delom t duhom marksizma. ,N ' i Teoretično delo Engelsa ln Marxa se da težko ločiti, ker sta skupaj delala In se nista pshala za slavo avojih imen. Vendar se pa lahko trdi, da se je Marx ba-vil, slasti po izselitvi v Anglijo, predvsem z ekonomskimi teorijami, dočim je Engels obdelaval družabno snanstvena, fllotofaka, zgodovinska in politična vprašanja in na podlagi teh dognanj Je bilo ustvarjeno trdno socialistično svetovno naiiranje. Sele Engelsovi spisi so popularltlrali velike znanstvene ugotovitve Marxa, ki so jih prej poznali le ožji krogi, ln na podlagi Engel-sovih spinov se je pojavljalo vedno močnejša delavsko gibanje po vseh deželah. En tak njegov spis Je bila majhna brofturica "Raz voj socializma od utopija do zna nosti", ki Je bila prevedena kratkem skoraj v vse evropske jezike ter je povsod uveljsvljala ekonomsko-dlalektično zgodovin sko naziranje in obenem iz njega izhajajočo revolucionarno po litiko, Zlasti mlajša aoclalnods mokratična generacija v sedem desetih letih prejšnjega stolet ja, ki je postala pozneje vodilno gibanje, po vseh deželah, Je spoznala bistvo, kaj Kngsls in Marx hočeta. H tem Je bila ustvarjena v Evropi marksistična šola in tradicija. Značilno je, da si Je marksizem pridobil simpatije delavskih voditeljev in intelektualcev, ki so hrepeneli po duhovni in aoclalni svobodi, Ael« ko Js bil teoretično utemeljen |>o Kngelsu kot enot« no svetovno lutziranje. Tudi potem je bilo fte mogoče njega kri vo razlaganje, ki pa ni imelo u s|N»ha, ker je Jasno pokazal raz voj razreda k praktični politiki, ki so hoteli reševati probleme po avojs. izginil f* s tem fatalizem, izginilo praznoverje, da "prt de socialna revolucija sama od sebe" zaradi ekonomakena razvoja, pal pa je potrebna borba proti temu ter uveljaviti v zgodo vinskem procesu ais ialistično zavest prav tako kakor revolucionarno voljo. Kngels je |>oiital s tem učftelj delavskega gibanja. Modrug dr. Viktor Adler ga je imenoval ob njegovi smrti "največjega takti čarja" mednarodne attfialne de-mokraeije, vendar nikdar v zmi slu taktiziranja ali izogibanja, marveč vedno v tem zmislu, da je porabljal marksistično teorijo v politični prakai. Ob vaem svojem realističnem oiatzovanju političnih prilik j« ostal vedno stari, neupogljivi revolucionarne, ki je imel luoziiaje »e na dog(»dke vedno le laeločnost gibanja pred očmi. Ko je Vollmar IH.U izjavljal, da naj bi ae gibanje |>olago-rna vtihotapilo "z obzirno politiko" v obla»t, je Kngela natopil odločno proti taki |*ditlki. Ii« kel je, da naj sicer Horiallatično gibanje Izrazi zakonit«- motnosti, da (Kiveča svoj politični vpliv, da pa mora avojo glavno energijo porabiti za zbiranje ail, da ai oavoji politično oblast, Mnenje, da bi bil Kngels proti koia a svojega življenja v tem pogledu iZprvOKUll svoje stališ- če, je neresnično. Engels ni delavskega gibanja v splošnem nikdar svaril pred akcijami. Engels je prav dobro vedel, da pro-Ictariat brez težkih bojev ne bo osvojil politične moči, rasen v izrednih primerih. To je bilo znanstveniku znano In če je tu-patam grajal taktiko, je to storil, ker je bila akcija itvršena politično neoportuno. Delavsko gibanje se namreč ne sme vedno dati izzivati k bojem po gospodujo-čem razredu. Delavski ratred pa ne sme dopuščati, da gospodujoči ratred krši ustavo in pravico. To natlranje je Kngels ohranil. Zakaj, Če krši en del pogodbo, poginil* ni več in drugi del tudi ni več vetan po njej. To je logika Kngelsova. ki pravi nadalje, da socialisti svoje "pravice do revolucije je sploh edina dejanska "zgodovinska pravica", edina, na kateri alone vse moderne države bro« itjeme. V taki revoluciji pa bodo policije socialističnega delavstva t ozirom na nevarnost reakcionarnih sil mnogo ugodnejšo, če pridobe i ustavnimi In zakonitimi pomočki večino naroda zase. Kngels je tnal združiti znanost s praktično politiko, inanstveni soclalltem. ki ga je soustvarjal, napraviti za temelj politike delavskega razreda. NI napisal receptov, kako naj se vodi politika, dal Je pa navodila, znanstveno u-temeljeno metodo marksističnega mišljenja o problemih delavskega gibanja in aploftno politike. Reakcija je delo nekoliko ta-vrla. Resnični pa ostanejo nauki Engelaa ln Marxa vseeno. Velja pač to, kar je rekel Marx: "Filozofi so svat le različno razlagali, gre pa ta to, da se ga iipremenl." Itpromenitl ga pa more le socializem, delavski razred, ki mora sedaj prenašati velike krivice. —D. P. Človek, ki raste v amrl "Čudo", kakršnega menda fte nI bilo aa svetu V neki bolnlftnicl v Aleksan-drlji leži Saad Mohamed Ghati, ki je ta sedaj 2.B0 m dolg — če nI med Um spet traael ta kakšen centimeter, kajti možakar ras«* neprestano, v nedogled In ni videti, kdaj se bo ta njegova čudna rast končala. Morda s smrtjo? Ce ga vidiš namreč prvikrat, se boš ustrašil. Na bolniški postelji, ki so jo morali tanj nalašč Itdclatl, leži oziroma sedi predolg ozek človek, ki Je gleda z Ictarglčnlm mirom. Kajti, nI zabava, biti študijski objekt ameriških, angleških ln francoskih tdravnlkov ter žrtev skrivnostne, morda smrtnonos-no rasti. Pred petimi leti je bil (ihazi 1,70 m dolg. mlad človek. Delal-Je kot pomočnik pri svojem očetu, preprostem aobnem slikarju. Nskega dne se j« zgodilo, da Jo na slikarskem odru itgubil ravnotežje In padel 2 m globoko. Kolikor se je delo videti. nI sicer pri tem padcu utrpel nobene po-aebne poškodbe, limd Je na koži nekoliko lahkih ran. Toda od tega časa dalje je tačel rasli In raati, dokler nI doaegel sedaj, kakor omenjeno, višino 2.H0 m. Ta bolna rast pa Je povtročlla, da ao njegove moči Izginjale, dokler nI |M>Ntal tako šibak, da Je moral v posteljo in bolnišnico. Gotovo si Je pri tistem padcu poškodoval tudi kakšen notranji organ. Zanimivosti s vsega svet* Zen»ki poatajenačelnik V &ou na Japonskem je 14-let-no dekle načelnka postaje. Sleherni dan votti »ko/l njeno poata* Jo v0 vlakov. Menda ni mlajšega poetajena/cinika na avntu, ženskega pa prav gotovo ne, e Vask peli Anglež kupuj« londonske časnike J/Oitdon tlaka alehernl dan 0 milijonov 000,< »00 Js vodov naj-rntiičiiejsih časnikov. *'Daily Herald" izhaja v 2.0L'0,000 uvodih, "Daily K*press" ima I milijon »oo.ooo, "Dailg Mnil I milijon 7MIMIOO naklade, 'Timesa" pa prodajo samo |M0,000 izvodov, e OtroAke avtomobil«*« dirk« V Kuiiji «o priredili dn« 7. julija otroške avtomobllak« dirk«. Hroikih avtomobillatov fttsj« Rusija fe okrog 160,000 Dirkali no nn poeebnem, tn deco prirejenem dirkališču. PB0SVaTX Dolina meseca ROMAN Hpiaol JACK LONDON—Poslovenil Vladimir Levstik Vegasta hiša ne je stresla od težkih, drsajo-čih korakov in skozi notranja vrata je stopila Sara, tenaka arednjih let z viaokimi prai in ku-štravimi lasmi; njen tolsti obraz je bil nabran v akrbljive in čemerne gube. » "Nu, ali ai doma?" je bevknila v pozdrav. "Nisem ti mogla greti jedi, da bi oatala topla. Taklen dan! Toliko da me ni bilo konec od vročine. In mali Henry ai j«? strašno raztrgal ust-nico. Doktor mu je moral napraviti štiri šive." Sara ae je približala in kakor gora obstala pri mizi. "Kaj pa fižol?" je vprašala z izzivajočim gla-aom. "Nič, aamo . . Saxon ae je potuhnila pred grozečo nevihto. "Samo lačna niaem. Tako vroče je bilo vea dan. Kar strahota je bilo v pralnici." Malomarno je arebnila |>ožirek mrzlega čaja, ki je že tako dolgo atal, da je rezal v ustih kakor kialina, in prav tako malomarno popila vpričo avakinje ostanek pijače. Nato ai je z žepno rutico obrisala usta in vatala. "Mialim, da pojdem spat." "Čudim se, da ne gred plesat," je pihnila Sara. "Rea je smešno — vsak večer se vrneš tako na smrt utjuji-na uaji vendar ni£, na de, če greš katerikoli večer v tednu *4oma l>i ple-' šeš brez konca In kraja." * ** v Saxon je ie hotela nekaj reči, a je stisnila ustnice, da bi se premagala. Nato je pa vendar izgubila oblast nad seboj in vzrojila: "Ali nisi bila ti nikoli mlada?" Ne da bi čakala odgovora, *e je obrnila in stopila v svojo spalnico, ki je imela vrata naravnost v kuhinjo. Bila je majhen prostor, o-sem čevljev širok in dvanajst dolg, in potres je bil pustil na ometu svoje sledove. Postelja in stol iz poceni smrekovine pa prastar predalnik sta bili vsa oprava. Saxon je poznala ta predalnik, odkar je bila na svetu. Njegova slika je bila spojena z njenimi najzgodnejšimi spomini. Vedela je, da je bil prišel z njenimi ljudmi na "prerijski ladji" preko velikih ravnin. Bil je iz masivnega mahagonovca. En konec je bil počen in obtolčen od takrat, ko se je bil voz v Ročk Canyonu strmoglavo zvrnil v prepad. Na pročelju vrhnjega predala je okrogla luknja od svinčenkc pričala o boju z Indijanci pri Little Meadowu. O teh dogodkih ji je mati pripovedovala; povedala ji je bila tudi, da je predalnik prišel z njihovo rodbino z Angleškega in to v tistih dneh, ko Georgea VVashingtona še ni bilo na svetu. Nad tem predalnikom je viselo na steni majhno zrcalo. Pod napuščem so ležale fotografije mladih moških in žensk ter izletnih skupin, na katerih ao mladi ljudje z zanikrno nazaj po-tianjenimi klobuki objemali dekleta z rokami. Dalje tam na steni je visel barvast koledar in obilica pisanih oglasov in risb, iztrganih iz ma-gazinov. Večina teh slik je predstavljala konje. Izpod plinove svetiijke je visel čop gosto po-čečkanih plesnih sporedov. Saxon je že hotela odložiti klobuk, a zdajci je aedla nu posteljo. Tiho je zuihtela, premagujoč se. da je ne bi slišali; uli vrata, ki so se alabo zapirala, so brez glasu zazijala in Sa-xono je ispreletelo, ko je začula svakinjin glas: "Kaj ti pa je že spet? Ce ti tisti fižol ni ugajal —" "Ne, ne," je naglo (»ojaanila Saxon. "Samo trudna sem, nič drugega, in noge me bolijo. Saj nisem bila lačna, Sara. Le zbita sem tako." "Ce bi morulu ti skrbeti za hišo," je priletelo nazaj, "in kuhati in peči pu prati in se mučiti, kukor se jnz mučim, bi imela biti za kaj zbita. T1 ae lahko ameješ. A le pocukaj." Sara je pre- molknila in se hudobno zarežala. "Le počakaj, pravim, zakaj prej ali slej boš sama tako neumna, da se omožiš, kakor sem se jaz, in potlej prideš ti na vrsto. Otroci bodo prihajali, otroci in spet otroci — ne plesa ne bo več ne svilenih nogavic ne treh parov čevljev na en mah. Tebi se godi kakor Bogu v nebesih — na nikogar ti ni treba misliti kakor na svojo lastno dragocenost in pa na kup mladih nepridipravov, ki te sladko gledajo in ti pripovedujejo, kako lepe oči imaš. Uh! Lepega dne se obesiš na enega izmed njih in potlej se utegne zgoditi, da boš za izpremembo hodila s črnimi očmi." "Ne govori tako, Sara," je oporekala Saxon. "Moj brat ni še nikoli položil roke nate. Sama veš, da ne." "Saj tudi nič drugega ne naredi. On ni imel nikoli soli v glavi. A boljši je vendarle od tiste sodrge, s katero se ti potepaš, čeprav ne zasluži dovolj, da bi preživljal sebe in Ženo in ji kupoval po tri pare čevljev na en mah. Vendarle je dosti boljši od tvojih nepridipravov, ki nobena spodobna ženska ne obriše vanje edinih čevljev, ki jih ima. Kako da je doslej še nisi izkupila, mi ne gre v glavo. Mogoče je mlajši rod bolj pameten v takih rečeh — kaj vem? Vem pa, da mlada ženska, ki ima tri pare čevljev, ne misli na nič drugega kakor na svojo zabavo fn da se ji bo to otepalo, prej ali slej, toliko ji kar povem. Ko sem bila jaz dekle, je bilo drugače. Moja mati bi me bila na meh odrla, če bi bila počenjala take kakor ti. In prav je imela, to je tako gotovo, kakor gotovo je danfcs vse na svetu narobe. Le poglej svojega brata, kako teka na socialistična zborovanja poslušat prismojene čenče in spravlja denar za stavkovne prispevke organizaciji in jemlje s tem svojim otrokom kruh iz ust, name-stu, da bi si dobro razumel z delodajalci. S prispevki, ki jih plačuje, bi mi lahko kupil sedemnajst parov čevljev, če bi bila tako prismojena, da bi jih hotela. Lepega dne, zapomni si mojo besfedo, ga bodo zašili, in kaj bo potlej z nami? Kaj naj storim, ko bom morala rediti pet kljunov, dohodka pa ne bo?" Od zasoplosti je premolknila, a očividno je vrel v njej še cel hudournik besed. DRUGO POGLAVJE Ob vhodu v VVeasel Park sta kupili vsaka svojo vstopnico. In ko sta položili zanjo po pol dolarja, sta se obe dobro zavedali, koliko kosov finega perila je predstavljal ta novec. Za množico je bilo še prezgodaj, a zidarji so že prihajali s svojimi rodbinami, obtovorjenimi z mogočnimi jedilnimi košarami in polnimi naročji majhnih otrok — zdravo, neotesano delavsko pleme, dobro plačano in krepko hranjeno. In med njimi si videl tu pa tam tudi dede in babice, ki jih je bilo ne glede na njihovo dobro ameriško obleko lahko spoznati med množico. Le-ti so bili manj zajetni in postavni in videti je bilo, da to ni samo posledica starosti, ampak tudi težkih časov in mnogoletnega tru-dapolnega dela na starih irskih tleh, kjer so bili zagledali luč sveta. Ponos in zadovoljstvo sta jim sijala z obrazov, ko so šepali zraven tega čilega potomstva, odgojenega z boljšo hrano. Mary in Saxon se nistu prištevali k tem ljudem. Nista jih poznali niti nista imeli znancev med njimi. Vse eno jima je bila, ali je bila veselica irska, nemška ali slovanska in ali so priredili izlet zidarji, pivovarji ali mesarji. Onidve, dekleti, sta bili izmed plešočega občinstva, ki je v neki stalni meri pomnoževalo vstopnino vseh veselic. (IMU« prihodnji«.) 1 Frank lltller: SIBIRSKI BRZOVLAK (Nadaljevanja.) Zdaj pa prideva do tretje stvari. Ne Vem, ali ao boljše-viki dovolj močni, da bi ne obdržali v Gdanaku. Bolj bi Me zanesel na Poljake. Cez dva dni pripluj« n«.m francoska eakadra. Francoska eakadra naj bi podpirala Poljake pri njihovem nupadu na Gdan»k ne-oficijelno. Poljaki in Francozi vedo, da bi ae Anglija u kliknila pred gotovim dejstvom. Kakšen interen naj bi imela Anglija braniti smešno svobodno državico Gdansk proti zaveznikom svojih francoskih zaveznikov? Kaj briga Anglijo, če postane C,e imam za actioj, pa še nisem doživel kaj takega. Kaj naj atorim? — Pokličite m-m slugo Davida. to je najenostavneje. Sir Arrhibald je ozrl a Krvavim očeaom na prerezano žico in zamrmral n«'kaj. -r- fliegfried, privedi Davida. — Holjšev iki' Ne verujem v Mjkrvike. A Poljaki, da'bi ae upali — to ni mogufot To ie izključeno! Toda če bi si upali, če bi — verjamem to, Čeprav je oblečen kukor cirkuški artist. Tisti hip ao se odprla dvojna vrata komisarjevega kabineta. Enn ao bila vrata čakalnice. Skozi tu je potisni! Siegfried Brandatedter ves bled in potan komisarja Davida z "Morning Post" v ustih. Druga vrata so vodila v komisarjevo privatno stanovanje. Skozi ta je pomolil vestni tajnik avoj vprašujoči obruz. Videč svojega Aefa samega z možem v črnem trikoju je vos presenečen obstal. Sir Archibald je obmolknil v svojem sumogovoru. Cez otekel noa s«* je t ia reči mi očmi ozrl na moža v trikoju. Brand-stedter ae je ustavil in pokimal, kakor bi hotel reči: Vedel sem. da ae bo takole izteklo. — Higgina! — je dejal sir Archibald. — Da, ekscelenca! Kakšna človeka ata to? Mar je to napad Noa vaše ekscelence —. hm — krvavi. Sir Archibald je še vedno gledal moža v trikoju. — Higgina, — je ponovil. imam z važno politično preiskavo. Zdaj je bil pa tajnik na vrsti, da se je presenečeno ozrl na moža v trikoju. Da, toda nos vaše ekscelence, — je zajecljal diskretno. — Zadel sem slučajno z njim ob pisalno mizo, — je dejal sir Archibald.' — Zaklenite vrata. Obrnil se je k možu v trikoju. — Dober športnik ste, čeprav se tako čudno oblačite. Zelo čudno, toda vsi Nemci se čudno oblačijo. Poglejmo, če imate kakšen dokaz za svoje — hm — absurdne obdolžitve mojega sluge in prijateljskega naroda. Ce govorite resnico, bo vsekakor prepozno ukreniti kaj. V tem trenutku, — pogledal je na u-ro, — v tem trenutku je angleško brodovje odplulo. Frederk Boutet: Anonimno pismo sem | •nca! Mar naj — Da, ekac« pokličem ... Mo* v trikoju ni niti trenil z očeaom. - Higgina. — je ponovil air Archibald tretjič. — Pazite, da rne o m »til. Opraviti V. Gneča na ulicah je popoldne od ure do ure naraščala. Množice ljudstva so bile napolnile središče mesta, da je tramvaj •komaj še vozil. Kavarne so bile polne ljudi s čudno govorico Množice so postajale vedno živahnejše. Ljudem so žareli o-brazi, klicali so nerazumljivo slavo nerazumljivim stvarem. Ljudje, ki so menda igral: vlogo voditeljev, so hodili od kavarne do kavarne, šepetali povelja in hiteli naprej. Toda številna policija svobodne države je bila skoraj že izpodrinjena. Množica ni več krožila. Tu in tam so se slišale stražnikom namenjene grožnje. Že je kazalo, da bo množica zdaj zdaj segla po nasilju. Kaj je hotela množica? Odkod je prihajala? Ali je imela kak skupni cilj? Okrog štirih je prišlo do prvega nasilja. Napadenih je bilo več lepo oblečenih ljudi na Lan-gemarktu in vlomljeno v trgovino z zlatnino v Fundengasse. In že so začeli trgovci zapirati trgovine in izlq$bena okna. Kmalu so stale trgovine na Langemark-tu in v Langgasse kakor z zaprtimi očmi. Napad na hotelskega gosta Dčbtsches Haus je povzročil, da so boljši hoteli in restavracije takoj sledili primeru trgovin. Okrog petih so se začele množice zbirati v predmestjih, pa ni bilo časa misliti na nje. Množice v sredini mesta so bile vedno gostejše. Počapi se je pokazal načrt njihove razdelitve. Zbirale so se naj gosteje okrog magistrata, pošte in elektrarne. Po ulicah so patruljirali samo še redarji na konjih. Stali so po štirje in štirje na najvažnejših križiščih, majhni, sivozeleni o-točki v črnem morju. Mirno so poslušali grožnje in psovke iz množice in gledali stisnjene pesti. Ob pol šestih se je sestal senat. Ob šestih je stopil predsednik senata na balkon mestnega magistrata. Pozval je množico, naj se razide. Poziv je pa naletel na gluha ušesa. Pozval je ljudi, naj pošljejo deputacijo, ki bo povedala, kaj prav za prav hoče. Odgovor se je oglasil, mračno in nerazločno, valoveč v valovih nad množico, bobneč vedno glasneje, dokler se ni strnil v ozračje pretresujoč krik. — Sovjetsko republiko zahtevamo. Zahtevamo tvojo in glave vseh senatorjev! Predsednik senata je izginil. Senat je takoj nadaljeval sejo. Položaj je bil jasen. Glede na vojaško nemoč svobodne države je bilo sklenjeno obrniti se na poljsko vlado s prošnjo za oboroženo pomoč. Ko je prispela brzojavka te vsebine pozno ponoči v poljski glavni »tan, so se tam komaj vzdržali ameha. Poljska vojska je bila že dobro uro na pohodu proti Gdanaku. seveda pa ne z namenom podpirati vlado svobodne države. VI. Na hiši na Himmelfahrtaka- nalu. čije debele stene so jo varovale trušča zunanjega sveta, sta stala dva učena moža, zatopljena v opazovanje ogromnega globusa.Oba sta bila kakor bi bila prebila noč oblečena in kakor da sta dobila malo jesti, odkar ata se (irebudila. Bilo je ob šestih zvečer in skozi stekleno kupolo je prodirala v sobo mirna popoldanska svetloba. — Paranoia, — je dejal pro-feaor Freudenthal. (Daljo pnkodnjkf.j 4 — Pnevmatično pismo je tu, gospod . . . Henry Chartrey ae je baš oblačil k obedu pri prijateljih, ko mu je prinesel sluga sivo kuverto, na kateri je bilo s strojem napisano njegovo ime in naslov. Odprl jo je, razgrnil list tankega papirja in prečital naslednje, tudi na stroji pisane vrstice: "Iskren prijatelj mefti, da je dolžan opozoriti vas, da Genevie-va Vallorgeeva že ima ali pa pripravljena imeti ljubčka Xaviera Lefustella.* Varala je z vami svojega moža, ki ni dovolj pazil na njo in ki ga ni ljubila, kar je bilo povsem naravna Toda zdaj vas vara z drugim, ali ni tudi to naravno? Svarim vas." Henry Chartrey je stal nekaj Časa nepremično, držeč pismo v roki. Bil je presenečen. Kaj naj to pomeni? :.. Ali je bilo to mogoče . . . Genevieva naj bi imela ljubčka? Hotel je podvomiti o tem, hotel je odložiti anonimno opozorilo, ne da bi se zmenil zanj, toda to se mu v celoti nj poere-čilo. Pismo je vendar lagalo, vsaj kar se tiče njega samega. Saj sploh ni bil Ijubček Genevieva Vallargeeve. Ni bil njen Ijubček, niti ni nikoli lazil za njo čeprav jo je -ljubil od prvega dne, ko jo je zagledal pred sedmimi leti, ko se je omožila z Vallorgeem. — Moj prijatelj je, moj najstarejši prijatelj, je pomislil takrat Henry Chartrey, — ne morem ga varati. Bil je sicer prepričan, da nežna in dražestna Genevieva ne more ljubiti neotesanega, veselega in često nerazsodnega Val-lorgea. Vendar je pa ostal zvest svojemu sklepu in postal je njun domači prijatelj. Svoje naraščajoče ljubezni do mlade žene, ljubezni, polne otožnosti in spoštovanja, ni nikoli izdal niti z besedico, niti s pogledom. Genevieva je bila'zanj živa podoba mikavnosti in kreposti. Naklonila mu je svoje prijateljstvo, svoje dragoceno zaupanje. Spri jaznil se je s tihim trpljenjem, ki ga je prenašal, ker je bila orno-žena z drugim. In zdaj naj bi se Genevieva naenkrat spečala s Xaverom Lefustellom, s tem modnim gizdalinom, s tem domišljavim puhloglavcem, ki je hodil od ženske do ženske z domišljavo gotovostjo, da se mu je treba samo pokazati in že zmaga. Da bi tudi Genevieva tako nizko padla? Ne, to je bilo blazno. Toda čim bolj je podil od sebe to grdo misel, tem bolj mu je roj'ln po glavi. Pred oči mu je stopilo na tisoče dokazov, ki jih doslej sploh opazil ni. Začutil je nepremagljivo željo zvedeti vse . . . Da, vse mora zvedeti. Zvečer je bil povabljen na večerjo k Vallorgeu in zvedel je, da je povabljen tudi Lefustelle. Opazoval bo njegovo občevanje z Genevievo . . . Henry je spravil pismo v žep svojega smokin-ga in se pogledal v zrcalo, pred katerim je stal. Njegov obraz je bil še vedno bled od razburjenja. SkušaJ je pomiriti se, vzel ,1o slugi iz rok klobuk in plašč ter odšel. Vrnil se je okrog dveh zjutraj. Legel je, toda zaspati ni mogel. Bil je ves obupan in od jeze je kar škripal z zobmi. Vse je kazalo, da je govorilo pismo resnico. Opazil je bil med Genevievo in Xaverovem Lefustellom znake sporazumevanja, ki so presegali običajne neodgovorne šale. Proti koncu večera se jima je približal, ne da bi ga opazil, tako sta bila zastopljena v kram-janje — in zaslišal je naslednje Genevievine besede: "Da. poslednje Genevievine besede: "Da, pojutrišnjem ob dveh . . . I*fus-tellu je pri tem obraz tako zadovoljno zažarel, da bi mu bil Hen-ry najraje prisolil zaušnico . . . Sestanek . . . Obljubila je sestanek temu tepcu, je pomi/dil vea iz sebe od ogorčenja. Hladno se je poslovil od Genevieve, ona pa tega niti opazila ni. Odšel je ves zbegan in potrt. V glavo mu je šinila misel: zvedeti hoče. do kam sega njegova nesreča. Da. njegova neareča . . . Gene. vieva ni pripadala njemu ... Pa tudi drugemu ne sme pripadati. Jutri jo bo zasledoval. V ta namen je ogrnil drug plašč, vzel nov klobuk, si nataknil očala in odšel v bližino hiše mlad«- žene, kjer je sedel v tak- za vogalom , _ ^ j Stm • - - lia , g u< on* iz hiše in poklical taksi. — Sledite ji Je naročil vadna ie na Henry svojemu šoferju in mu o nem *e , v; -mi bljubil posebno nagrado, če bo *em mo£ £ * ** i vse dobro opravil. I bil, ki m»' £ ** ni nikoli Genevievin taksi je vozil z o- mu bile najdoK Var,d'1 bičaj no hitrostjo do Luxembur- ljubše od men?* ga na vogalu ulice Assas. Gene-! tega. Zdaj to do^ nt 1 vieva je izstopila, plačala in od- ga nisem nikoli S In,lu# urrtr,jtw vae to listu Proovota. Aao toga ne store, toda j datum ta to vaoto naročniku. ____________— PR08VETA. SNPJ, MS7 So. Uwmdole Ave- Tk^f* Priloženo p«iil)ass naročnina ta lisi Proe*** m, ... Y1 I) ........................................... Na«lov ......................................... ('stavite tednik in ga pripiiite k »ofi aar^aisi dmftino: I) .......................................... S) 4) 5) M Nov Drla"