Veličastna proslava Dneva Vojske in Imperija
Velika parada Druge Armade, ki je zasedla Ljubljansko pokrajino
9. maj je za vso Italijansko Državo velik praznik, dan Imperija in praznik italijanske Vojske. Prav na ta dan je namreč pred nekaj leti Italijanska vojska izvojevala veliko zmago v Vzhodni Afriki in postavila temelj Im-Periju. Zato vsakoletna obletnica tega velikega dogodka zasluži, da jo Italijanski narod na primeren način proslavi.
Ljubljana je prvi praznik Vojske in Imperija proslavila na zelo slovesen način. Po njenih belih ulicah so ta dan odmevali strumni koraki Italijanske Vojske, ki nem je hkrati z mirom Prinesla zagotovilo za nadaljnje redno ^v|jenje pri nas. Tako gre Italijanska Vojska po stopinjah zmagovitih rimskih falang, ki so hkrati z mirom prinašale ljudstvom pravico do njihovih običajev, jezika in tradicije.
Ko so Slovenci v velikem številu Prisostvovali tej veliki paradi in bili Priče sijajni organizaciji italijanskega orož;a, smo jo občudovali z upanjem, “a bomo v polni meri deležni njegove zaščite. Hkrati smo se s hvalež-K>st„o spominjali modrega ukrepa JJUceja fašistovske Italije, ki je namesto Sile izbral pravičnost in tako priključil naš mali, a že pogosto presušeni slovenski narod kot avtonomno in zaščiteno pokrajino v veliko Kraljevino Italijo.
Velika vojaška parada, s katero je Italijanska Vojska na zasedenem ozemlju Ljubljanske pokrajine pv.oslij.viIa ta velik: praznik Italijanske Države, je bila hkrati manifestacija lojalnosti in solidarnosti našega prebivalstva z Italijansko Vojsko, ki se je na vsem zasedenem ozemlju izkazala kot prijateljsko razpoložena. Paradi so prisostvovali mnogi italijanski odličniki, jned njimi Ekscelenca General Am-brosio, poveljnik Druge Armade, in kKscelenca General Robotti. poveljnik grmadnega zbora, ki sta prva na konjih prijahala na čelu parade pred častno tribuno. Priprave za parado je osebno vodil poveljnik divizije «Re», f^kscelenca General Fiorenzoii. ki je u<Ji prisostvoval mimohodu na Blei-^eisovi cesti.
Na častni tribuni za goste, okradeni z zelenjem m trobojnicami, so veličast-^Ku defileju italijanskih čet prisostvovali Kr. Komisar za Ljubljansko podajmo Ekscelenca Emilio Grazioli. zra-njega so pa stali odličniki škof Rožman, ljubljanski župan dr. Ad-j®Sič, bivši ban dr. Natlačen, nemški °nzui Brosch, namestnik Zveznega Rajnika konzul milicije De Turris, ge-*?eralni konzul Kraljevine Italije g. 'Jerini Maraldi in zastopniki naših Jp^sti. kakor rektor dr. Slavič, pred-r^unik Zveze industrijcev Avgust Prapotnik in drugi.
JPoleg častnih gostov na tribuni je P?tek parade spremljalo več tisoč lju-
■ ki so z zanimanjem opazovali stru-“®n mimohod posameznih enot po parnih koračnicah dveh godb. Na , *u je bila godba slavnih Sardinskih j5®nadirjev, ene najbolj elitnih itali-^ ih čet. Mimohod je spremljala r ed častno tribuno. Kot prva je pri-binalCala mimo teta Kraljevih Kara-sk ''ev' za nj'm' Pa s prožnim rim-korakom Sardinski grenadirji s
^e°in zas!‘avo- ki sPada med najstarej-y°jske. Nato so se zvrstile ostale čete.
najslavnejše svetinje Italijanske
Pa strumnejša od druge, vsaka je vji". Pokazala drugačno vrsto orožja in Lil , a o brezhibni organizaciji Italijanske Vojske.
arada je trajala poldrugo uro. Fo-del	.*n reporterji so imeli mnogo
čnri n^en učinek bodo pa lahko obnovah tudi po vsej Italiji, ker so Paiado filmali.
lje odobne svečane proslave tega vell-V dne. so bile tudi po vsej Italiji, hval 1	nar°d	se je ta dan za-
‘svoj> vojski za njene uspehe in vet! tvoyalnost. Posebno prisrčne slo-Za„!10sti so imele fašistovske ki
rteT1 ■
nizani- P6?'1 so Dopolavorovske orga-^i 'i - Prnedile slavnostno proslavo, bil d iJe- udeležil tudi Duce in je cii ? žen najprisrčnejših manifesta-‘J vsega ljudstva.
d.an je Duce sprejel tudi vda-baniii , zojavki Oboroženih Sil iz Al-in Severne Afrike s podpisoma
organi-
so ponovno dokazale svojo z Italijansko Vojsko. V
generala Cavallera boldija.
in generala Gari-
Dan Vojske in Imperija so slovesno proslavili tudi v Cetinju. Tam je ci-. vilne načelnike črnogorske ■ uprave
duce:
na albanskem bojišču
Tc dni j« rimsko časopisje objavilo nekaj podatkov o inšpekcijskem potovanju Duce ja na albuisko-grškem bojišču pred odločilnimi operacijami Italijanskih Oboroženih Sil. Ducejev obisk na tej fronti je trajal od 2. do 19. marca.
Duce je prispel v Tirano z letalom, potlej pa takoj nadaljeval pot na bojišče. Bil je v Keliovi, doživel je letalski napad na Berat, prebil prvo noč v Valoni, drugo jutro krenil v Demblan in Maurovo, si ogledal postojanke v Dermiju in obiskal Elba-san. Vse tc dni je po večini preživel na bojišču, ogledal si je posamezne enote, njihove postojanke, doživel več
Veličasten sprejem Kralja in Cesarja v Tirani
Navdušene manifestacije ljudstva ob prvem Vladarjevem obisku v albanski prestolnici
sprejel Civilni
zel na I letalskih napadov, Jedci s četami, pri
Italijanski Kralj in Cesar Viktor Emanuel je preteklo soboto prvič uradno obiskal Albanijo Navdušenje in manifestacije, ki jih je albansko ljudstvo priredilo svojemu vladarju na čast, dokazujejo, s kakšno zvestobo iu vdanostjo je pred dvema letoma
Komisar
La giornata del soldato a Lubiana. Sopra: II comandante della II armata, S. E. gen. Ambrosio (a sinistra^ e S. E. gen. ltobotti passano in testa alle truppe divanti alla tribuna donore. Sotto:	La fanteria sfila al passo
romano davanti la tribuna d’onore. — Velike vojaške svečanosti v Ljubljani. Gornja slika: Poveljnik II. Armade Ekscelenca general Ambrosio (na levi) in Ekscelenca general Robotti jahata na čelu čet mimo častne tribune. Spodnja slika: Pehota koraka v rimskem koraku mimo častne tribuna.
znanje njih izraze hvaležnosti črnogorskega naroda, da je njih ozemlje zasedla velika Italija. Visoki Komisar je nato obiskal poveljnika Divizije, nato pa ranjence v cetinjski bolnišnici. Nato je dal Visoki Komisar razdeliti denarne podpore siromašnim rodbinam in jim zagotovil prehrano ljudstva.
so.tvoval operacijam čet, se posvetoval z generali in dajal nasvete.
Njegovo potovanje je bilo velikega pomena, saj je kmalu nato Italijanska Vojska zmagovito napredovala. Ducejeva prisotnost je vlila novega poguma bojevnikom, ki so svojega voditelja povsod navdušeno pozdravljali.
odličniki. Kralja in Cesarja je sprejel zunanji minister grof Ciano, ki je v Tirano prispel dan poprej v spremstvu šefa ceremoniala in drugih visokih osebnosti. Poleg grofa Ciana je bil navzočen tudi vrhovni poveljnik Oboroženih Sil v Albaniji general Ca-vallero z drugimi generali in visokimi častniki. Kraljevi namestnik V Albaniji general Jacomini je prispel Ija z vsemi člani albanske vlade. Na-vzočni so bili tudi nemški, romunski, bolgarski konzul in zastopnik nemške vojske.
Po pozdravu grofa Ciana, generala Cavallera in namestnika Jacominija je pristopil k vladarju predsednik albanske vlade in Kralju in Cesarju ! na srebrnem krožniku ponudil kruha ! in soli po starem običaju. Nalo se je Kralj in Cesar z vsem spremstvom in avtomobili odpeljal v Tirano.
| Na mestni meji je vladarja navdušeno pozdravila zbrana množica. Ti-; ranski župan je pa vladarju prebral tole slavnostno adreso:
»Veličanstvo!
Ponosen sem, da Vas prvi pozdravljam v imenu prestolnice Vaše kraljevine Albanije. Tiransko prebivalstvo Vam bo kmalu glasno in z neizmerno radostjo razodelo svojo sre-<fčo, da vidi slavnega Kralja in Cesarja na albanskem ozemlju. Veličanstvo, pričakovali smo Vas z neizmernim hiepenenjem. Vaš albanski narod ni nikoli dvomil, da mu bo prišla sreča samo z zvezo z Italijo pod krono Vaše Vzvišene Hiše. Mesto Tirana, kjer je največje število albanskih in italijanskih državljanov, živečih v slogi in bratstvu, je najboljši dokaz lega uspešnega sožitja. Tako je v vsej Albaniji in tako bo večno. Veličanstvo, bodite dobrodošli v Vaši Tirani!«
Kralj in Cesar je nagovor pozorno poslušal, nato se je pa odpeljal proli kraljevi palači, veličastni moderni stavbi, kjer je kmalu zavihrala zastava italijanske Kraljeve Hiše z italijansko trobojnico in albansko zastavo.
Ob obisku Kralja in Cesarja v Albaniji je predsednik albanske vlade Verlaci naslovil na albansko ljudstvo poslanico tele vsebine:
»Narod Albanije!
Naš Kralj Viktor Emanuel III. Savojski prihaja danes prvič med nas na dan, ko mu je bila v tvojem ime-1 nu izročena krona albanskega kra-I ljestva. Vlada in narod sta tudi v teh okoliščinah združena v radosti, da pozdravita zmagovitega kralja, nosilca tradicije, pravice junaštva in ča~ sli vzvišene Savojske Hiše. V našem imenu zagotavlja vlada Vzvišenega Vladarja, da Arnavti ne bodo nikoli prelomili dane besede in da so ponosni, ker so njegovi podaniki.«
Popoldne je Kralj in Cesar sprejel v avdienci generala Cavallera, poveljnika Oboroženih Sil v Albaniji in druge odlične vojaške osebnosti. Pri vseh avdiencah sta bila navzočna tudi zunanji minister grof Ciano in kraljevi namestnik Jacomini. Predsednik albanske vlade je pa ob fe| priložnosti prebral Kralju in Cesarju v avdienci poslanico albanskega Ijud-slva, ki se glasi: ••
»Veličanstvo!
Kraljevska vlada se čuti globoko srečno zaradi visoke časti, ker je Vaše Veličanstvo blagovolilo predsedovati današnji seji albanske vlade. Dovolite mi, Veličanstvo, da danes izrazim našo hvaležnost in vdanost, Vas ponovno iskreno pozdravim v Imenu vsega albanskega naroda ler še enkrat poudarim našo veliko radost nad zgodovinskim obiskom Va-Sega Veličanslva! Pod sijajnim vodstvom Vašega Veličanstva in vse preslavne Savojske Hiše bo arnavt-ski narod dovršil svojo zgodovinsko poslanstvo v tesni zvezi z zmagovitim rimskim cesarstvom.«
stopilo pod okrilje velikega Italijanskega Imperija.
Italijanski Kralj in Cesar se je pripeljal na tiransko letališče s svojim letalom v spremstvu nekaj lovcev.
Na letališču je bila zbrana velika množica občinstva, Albanci v svojih I slikovitih narodnih nošah in mnogi , Nadaljevanje na 2 str. v 2. stolpcu
DRUŽINSKI TEDNIK
Leto XIII.
V Ljubljani, 15. maja 1941.
štev. 20 (604)
Brez križa ni paradiža.
Slovenski rek
»DRUŽINSKI TEDNIK«
Irhaja ob <S<-t rt k; I« U red n I I t » o la u |i r < t i v Ljubljani. Miklošičeva 14 III. Poštni predal St. 345 Telefon it 38 32. — C a rtu* poštni* hranilnice ▼ Ljubljani št I V333. — P. o k o p 11 o v ne vračamo, nefrankiranih dopsov ne »prejemamo. Za odgovor je- treba priložiti ta 3 din mamk.
NAROČNINA
lU leta *») din. 1/j leta 4(1 din Vi r leto 80 din. V Italiji na leto 40 lir, v Fraorijt 70 frankov, v Ameriki	dolarja.
Rriigod »orazmerno. — Naročnino |e plačati vnaprej.
CENE OGLASOV
V tekstnem delu: eiiostolpčna petiti.a vrsta al, njen prostor (v šij.a 3 min in Širina 55 mm) 7 din: v oglasnem delu 4*50 din.
V dvobarvnem tisku eene po dogovoru. NotU.e : t»e»t*da 2 din. Mah oglasi: beseda 1 din Oglasni davtk povsod ie poaebtj. Tri večkrati.ein naročilu popust.
Danes:
Italijanščina za Slovence
(Gl. str. 9.)
DOKTRINA FAŠIZMA
Napisal
Benito Mussolini
Danes začet)jenu) priobčevati vrsta člankov o doktrini la&iznta, kakor
jo je podal sam njegov spočetnik, Duce Fašizma in fasistovske Italije, Benito Mussolini. Naši bralci bodo ktho imeli priložnost, spoznati iz najbolj poklicanega vita Ideologijo, ki je vodila in vodi Italijo zadnjih dvajset let. Članki so ponatisnjeni po slovenskem prevodu, ki ga je izdala rimska založba Novissima.
I.
Osnovne misli
1. Kakor vsaka trdna politična zasnova, je tudi fašizem praksa in misel, dejanje, ki vsebuje nauk, in sicer nauk, ki je vzniknil iz danega sestava zgodovinskih sil, ki jim ostane kot svojstvo ter deluje od znotraj (1). Ima torej zahtevam časa in kraja ustrezajočo obliko, obenem pa tudi idealno '’°ebino, ki ga dviga do formule ,ce v višji zgodovini misli (2). prevladujoča človeška volja je duhovno delovanje na svetu nemogoče brez dojetja minljive in posebne realnosti, na katero hoče učinkovati, in pa neminljive in vesoljne realnosti, v kateri prva obstoji in živi. Kdor hoče poznati ljudi, mora poznati človeka; in kdor hoče poznati človeka, mora poznati realnost in njene zakone. Ni je državne zasnove, ki bi ne bila osnovna zasnova življenja: filozofija ali institucija, sestav idej, id se Tazvija v logično zgradbo ali zbira v vizijo ali vero, a je vsaj po učinku vedno organična zasnova sveta.
2. Tako bi bil fašizem v mnogih svojih političnih dejanjih, kot disciplina, neumijiv, če bi ga ne gledali v luči njegovega splošnega načina zasnove življenja. Ta način je duhoven <3). Za fašizem svet ni le materialni svet in viden samo na površini, kjer je človek od vseh drugih bitij ločena samostojna osebnost, podvržen zakonu narave, ki ga nagonsko žene živeti egoistično in trenotnemu uživanju predano življenje. Človek fašizma je takšna osebnost, ki je narod in domovina, moralni zakon, ki tesno povezuje osebnosti in pokole« j a v skupno tradieijo in poslanstvo, ki zatira nagon po življenju, zajetem v oaki krog uživanja, ga povzdigne v dolžnosti vzvišeno življenje, prosto časovnih in prostornih vej: življenje, v katerem s samoodpo-vedjo, z žrtvovanjem svojih osebnih interesov, smrti same, realizira osebnost tisto povsem duhovno eksistenco, v kateri je njena človeška vrednost.
3. Duhovna .zasnova torej, ki je vznikla iz splošne reakcije tega stoletja zoper puhli in materialistični pozitivizem H), stoletja. Pro-ttpozitivistična, toda pozitivna: ne skeptična, ne agnostična, ne pesimistična, ne pasivno Optimistična, -kakor so na splošno nauki (vsi negativni), ki stavijo središče življenja izven človeka, ki si more in mora s svojo prosto voljo ustva-•riti svoj svet. Fašizem zahteva aktivnega in z vsemi svojimi močmi v akcijo vpreženega človeka: terja od njega možatega spoznanja obstoječih težav in pripravljenosti, da se jim zoperstavi. Življenje pojmuje kot borbo, misleč, da pristoji človeku doseči takšno, kakršno je resnično dostojno njega, tako, da najprej samega sebe pretvori v (fizično, moralno, intelektualno) orodje, s katerim ga more zgraditi. Tako posameznik, tako narod, tako (človeštvo (4). Odtod visoka vrednost kulture v vseh njenih obli-ikah —- umetnosti, veri, znanosti — 'ter silni pomen vzgoje. Odtod tudi bistvena vrednost dela, s katerim človek premaguje naravo ter ust varja človeški (gospodarski, politični, moralni, intelektualni) svet.
4. Tako pozitivno pojmovanje življenja je očividno etično pojmovanje. Obsega vso realnost, pa tudi človeško delo, ki realnosti gospoduje. Nobeno dejanje se ne sme izmikati moralni sodbi; nič nasvetu se ne sme oropati vrednosti, ki vsemu pritiče v redu moralnih smotrov. Zato je po pojmovanju fašista življenje resno, vzvišeno, religiozno: povsem svobodno v svetu. -ki ga vzdržujejo moralne in odgovorne sile duha. Fašist zaničuje »udobno« življenje (5).
5. Fašizem je religiozna zasnova (6); človeka vidi v njegovem tesnem razmerju do višjega zakona, do objektivne Volje, ki posameznika prešinja in ga povišuje v sozave..«ega člana duhovne družbe. Kdor se je v religiozni politiki fašizma ustavljal zgolj pri oportunistični oceni, ni razumel, da fašizem ni samo sistem vladanja, marveč predvsem sistem mišljenja.
6. Fašizem je zgodovinski nazor, po katerem je človek tisto, kar je,
Nadaljevanje e J. strani
Vladar je z vidnim zadovoljstvom poslušal poslanico in naposled podpisal dekret o amnestijah. Nato je sprejel v avdienci 4e mnoge častnike, ki so se borili na albanskem bojišču, za njimi pa mnoge zastopnike obla-sti in domače odličnike.
Okrog dvorca je bila ves čas zbrana množica domačinov v pestrih narodnih nošah in je sleherni trenutek navdušeno manifestirala in vzklikala Kralju in Cesarju, Kraljevskemu Domu in Oboroženim Silam.
Ob svojem obisku je Kralj izročil predsedniku albanske vlade milijon lir, ki naj jih razdeli v krajih, ki so bili v vojni najbolj prizadeti.
Kralj in Cesar je s svojini spremstvo* obiskal tudi vse tri tiranske cerkve: mošejo, pravoslavno cerkev
in naposled katoliško cerkev, kjer se je udeležil tudi službe božje. Predstavniki vseh treh veroizpovedi so mu zagotavljali neomajno vdanost in zvestobo. Nato je Kralj obiskal še več javnih ustanov, dom Dopola-vora in več bolnišnic. Na vseh poteh je bil deležen prisrčnih manifestacij.
V	Tirani je bil sprejet v avdienco tudi Kr. Civilni Komisar v Črni gori, minister Mazzolini in se je dalj časa razgovarjal tudi z grofom Cianom.
Iz Tirane se je Kralj in Cesar odpeljal v Drač, kjer se še poznajo sledovi vojne. Na vsej poti ga je ljudstvo navdušeno pozdravljalo in mu vzklikalo. V mestni hiši so ga pozdravili zastopniki oblasti in verski predstavniki. Odtod se je vladar odpeljal v Kraljevo hišo, kjer ga je sprejel admiral Sportiello.
Naredbe Kr. Civilnega Komisarja
Naredba o carinskih predpisih za blagovni promet
Kr. Komisar za Ljubljansko pokrajino. na podlagi kraljevega ukaza z dne 3. maja 1941-XIX. štev. 291, na podlagi kraljevega ukaza z dne 30. aprila T941.XIX, št. 290, na podlagi razglasa DUCEJA fašizma, Prvega Maršala Cesarstva, Poveljnika vojnih sil na vseh bojiščih, z dne 29. aprila 1941--XIX. na podlagi komisariatske naredbe z dne 25. aprila 1941-XIX, št. 9, in ker smatra za potrebno, izdati nove predpise za ureditev carinskega prometa Ljubljanske pokrajine in vzpo-rediti valutne predpise, odreja:
UVOZ IZ ITALUE
člen 1. Določba, da ostanejo v Ljubljanski -pokrajini v veljavi davki In takse, ki «o se poprej plačevali, kakor je določeno v členu 1. komisarske naredbe z dne 25. aprila 1»41-XIX, št. 6. se ne uporablja, kolikor se tiče pristojbin v obmejnem prometu, ki jih je določala carinska tarifa bivše jugoslovanske države za uvoz v Ljubljan-
sko pokrajino blaga italijanske ali albanske proizvodnje ali nacionalizirala v Italiji ah v Albaniji. Blago, ki je na ozemlju Italijansko-albanske carinske unije plačalo monopolski prispevek ali notranje pristojbine za izdelavo ali «a potrošnjo po uižjih postavkah nego so določene v prejšnji jugoslovanski tarifi, se sme v Ljubljansko pokrajino uvoziti, če plača razliko. Blago iz tega člena je po!«® tega zaveaano trošarinam, ki so jih imele pravico pobirati dravska banovina in občine.
IZVOZ V ITALIJO
ttai 2. Bazen tega je oproščeno plačila-izvoznih carin, ki so bile določene v prejšnji tarifi bivše jugoslovanske države, blago, namenjeno za ozemlje Italijansko-albanske carinske unije in aa prosta pasova Kvarnera in Zadra. — Nedopustno pa je povračilo menda plačanih pristojbin na surovine, uporabljene pri njegovi izdelavi. Da se dovoli izvoz blaga po tem členu, ga mora tudi spremljati potrdilo, ki ga izda carinsko ravnateljstvo Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino po zaslišanju Zbornice za trgovino in industrijo v Ljubljani in ki overja z doka žilnimi listinami, da je blago po izvoru aii proizvodnji iz Ljubljanske pokrajine ali da je bilo tamkaj na dan 11. aprila 1941-XIX in da je carina plačana.
UVOZ IZ INOZEMSTVA Limi S. Za uvoz v Ljubljansko pokrajino inozemskega blaga, ki prihaja iz zavezniških ali nevtralnih držav in blaga, ki prihaja iz skladišč in prostih luk in svobodnih pasov Kvarnera in Zadra, je potrebna predhodna dovolitev Visokega komisariata aa Ljubljansko pokrajino. V tem dovolilo se navedeta oblika in način plačila proti-vrednosti aa uvozno blago. Ta določba se uporablja tudi na blago po izvoru ali proizvodnji iz, zavezniških ali nevtralnih držav, ki leži v skladiščih in carinikih shraniščih Ljubljanske pokrajine ali je laiki aa dan 11. aprila 1941-XIX na potil, razen če uvoznik dokaže, da je bilo plačilo izvršeno prod navedenim dnevom.
člen 4. Vse blago iz prednjega člena je za uvoz v Ljubljansko pokrajino zavezano plačilu uvoznih carin, ki jih določajo občna carinska tarifa ali mednarodno sklenjene tarife, ki so veljale v bivši jugoslovanski državi. Za uporabo mednarodno sklenjenih tarif mora biti ugotovljen izvor blaga po predpisih, ki so veljali v bivši jugoslovanski državi. Ni zavezano plačilu uvoznih carin blago, ki je v skladiščih in carinskih shraniščih Ljubljanske pokrajine, če so zanje že plačane na dan, ko stopi ta naredba v veljavo.
člen 5. Po izvoru in proizvodnji ne-prijateljsko ali iz sovražnih držav prihajajoče blago, ki je na dan, ko stopi ta naredba v veljavo, še v skladiščih in carinskih shraniščih Ljubljanske pokrajine ali na potu. se sme uvoziti samo s predhodno dovolitvijo Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino, ki določi uvozne pogoje tudi glede oblike in načina plačila. Kolikor ni za blago še plačana carina, določena v občni carinski tarifi ali v mednarodno sklenjenih tarifah, ki so bise poprej v veljavi, je uvoz v Ljubljansko pokrajino zavezan plačilu uvozne carine po občni carinski tarifi iz bivše jugoslovanske države.
IZVOZ V INOZEMSTVO
člen 6. Za izvoz blaga, namenjenega iz Ljubljanske pokrajine drugam nego na ozemlje Italijansko-albanske carinske unije ali v katero koli skladišče ali prosto luko. je potrebna predhodna dovolitev Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino, ki določi za vsak primer posebej izvozne pogoje ter obliko in način plačila.
OSTALE DOLOČBE člen 7. Mali krajevni promet z ozemlji bivše jugoslovanske države, ki mejijo na ozemlje Ljubljanske pokrajine, sse medi s poznejšo navedbo.
člen 8. Prošnje za izdajo uvoznih ali izvoznih dovolitev po prednjih členih 3.. 5. in 6. ee vlagajo na Visoki komisariat za Ljubljansko pokrajino preko Zbornice za trgovino in industrijo v Ljubljani, ki jih predloži skupaj z izpričujočimi listinami in s svojim obrazloženim mnenjem.
člen 9. Ta naredba stopi v veliavo z dnem razglasitve v Službenem listu aa Ljubljansko pokrajino.
Ljubljana, dne 7. maja 1941-XIX.
Kr. Civilni Komisar za Ljubljansko pokrajino:
EMILI O GRAZIOLI
(Objavljeno v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino 7. V. 1941-XIX)
Naredba o zatemnitvi ljubljanske pokrajine
Kr. Civilni Komisar aa Ljubljansko Provinco odreja v sporazumu z Vojaško Komando: čl. t. Predpisi naredbe o zatemnitvi z dne 18. maja »40. Sl. list št. 234(42. ki se tičejo zatemnitve poslopij, vozil ter signalnih in reklamnih svetilk ostanejo še dalje aeizpremenjeni v ve. Ijavi.
Zatemnitev se mora izvajati od mraka do zore enotno v vseli javnih in zst-sebnih zgradbah tako da tudi pri od-
piranju vrat in oken ne uhaja nobena svetloba na prosto.
člen 2. Javno razsvetljavo, t. j. razsvetljavo ulic in trgov je treba tako izvrševati, da bo olajšan nočni cestni promet, vendar pa te olajšave sovražnemu letalstvu ne smejo dajati nobene vidno povečane možnosti za orientacijo (delna zatemnitev).
Zato se smejo za javno razsvetljavo uporabljati le naslednja svetila: 40 W modre (motne) žarnice in običajne žarnice z jakostjo od 15 W do največ 40 W; vendar pa morajo biti te primerno zaslonjene.
čl. 3. V ostalem veljajo še dalje določbe zgoraj imenovane naredbe z dne 18. maja 1940.
čl. 4. Kršitelji odredb o zatemnitvi bodo kaznovani po obstoječih predpisih.
čl. 5. Ta naredba zadobi veljavnost z dnem objave v Službenem listu.
Ljubljana, 8. maja 1941-XIX.
Kr. Civilni Komisar za Ljubljansko pokrajino: EMILIO GRAZIOLI
Naredba o kroženja bankovcev z nominalo več ko 1000 dinarjev
Eksc. Kr. Komisar za Ljubljansko pokrajino objavlja, da v Ljubljanski pokrajini ne smejo krožiti v prometu bankovci Narodne banke bivše kraljevine Jugoslavije z nominalom nad 1000 dinarjev. Kdor bi take bankovce hranil, bo kaznovan. Prestopnike je treba naznaniti najbližjemu poveljstvu Kr. Karabinjerjev.
Kr. Civilni Komisar za Ljubljansko pokrajino: EMILIO GRAZIOLI
Poštne in brzojavne tarife za Italijo in za notranji promet na slovenskem ozemlju, zasedenem po Italijanski Oboroženi Sili
Pisma in zalepke: Do 20 gramov v krajevnem prometu 150 din «T45 lir); preko 20 gramov je pristojbina v krajevnem prometu ista kakor v medkrajevnem. V medkrajevnem prometu: Do 20 gramov 2 din (060 lir), preko 20—50 gramov 3 din (0"90 lir), preko 50—250 gramov 4 din (1*30 lir), preko 250—500 gramov 6 din (110 lir), preko 500—1000 gramov 12 din (3'fl0 lir), preko 1000—2000 gramov 18 din (5'50 lir).
Dopisnice, državne in privatne izdaje ter razglednice: v krajevnem in medkrajevnem prometu 1 din (0'30 lir).
Posetnice: z ne več ko 5 besedami, ki izražajo vljudnost 0‘50 din (0T5 lir), preko 5 besed 1 din <0’30 lir).
Razglednice s čestitkami (ne več ko 5 besed) za Božič, Novo leto in Veliko noč 0'50 din <0T5 lir).
Tiskovine: do 50 gramov 0'50 din (015 lir), preko 50—100 gramov 1 din (0'30 lir) preko 100—250 gramov 1‘50 din <0'45 lir), preko 250—500 gramov 2'50 din (0*75 lir), preko 500—1000 gramov 4 din (1*20 lir), preko 1000—2000 gramov 7 din (2T0 lir), preko 2000 do 3000 gramov 10 din (3 lire).
Tiskovine za slepce: Za vsakih 1000 gramov (največja teža 7 kg) 0*25 din (0'08 lir).
Časniki in časopisi. — Prva sknpina: Dnevniki in periodične publikacije, ki prinašajo vesti: a) naslovljeni na abonente do 110 gramov 008 din <0'03 lire), preko 290—300 gromov 018 din <0 06 lire), preko 200—300 gramov 0'30 din (0'99 lire), preko 300—400 gramov 0’40 (012 lire), preko 400 do 500 gramov Q'50 din (015 lire); b) v svežnjih za prodajalce do 110 gramov 0 03 din <002 lire), preko 110—200 006 din <0'03 lire), preko 200—300 gramov 0'12 din <0‘04 lire). preko 300—400 gramov 016 din (0!» lire), preko 400—500 gr OTO din <0-96 lire).
Časniki in časopisi. — Draga skup.: časopisi poučnega, zabavnega in strokovnega značaja: a) naslovljeni na abonente do 110 gr OTO din <0'03 lire), preko 110 -200 gramov OTO din (r»6 lire) preko 200—300 gramov 030 din <O‘O0 lire), preko 300—400 gramov 0'SO din (0T5 lire); b) v svežnjih za prodajalce: do 110 gramov 004 din (032
lire), preko 110 do 200 gramov 0'08 din (0'03 lire), preko 200—300 gramov 012 din	(004	lire),	preko	300—400	gr
0T6 din	(0 05	lire),	preko	400—500	gr
0'20 din (0'06 lire), časniki in časopisi prve in. druge skupine, ki se vračajo upravništvom: do 110 gramov 0'04 din (0‘02 lire), preko 110—200 gramov 08 din (0'03 lire), preko 200—300 gramov 0T2 din	(0'04	lire),	preko	300—400	gr
016 din	(0‘05	lire),	preko	400—500	gr
0'20 din	(0'06	lire).
Knjižni oglasi: Za vsakih 100 gramov (največja teža 500 gramov) OTO din (0'03 lire).
Poslovni papirji: do 100 gramov 2 din (0'60 lire), preko 100—250 gramov 250 din (0'75 lire), preko 250—500 gr 3 din (0'90 lire), preko 500—1000 gr 4'50 <1'35 lire), preko 1900—2000 gramov 7‘50 din (2'25 lire).
Vzorci brez vrednosti: do 100 gramov 1 din (0'30 lire), preko 100—250 gramov 1'50 din t0'45 lire), preko 250 do 500 gramov 2'50 din (0 75 lire), največja teža 50 gramov.
Mešane pošiljke: Tiskovine, vzorci brez vrednosti in poslovni papirji — pristojbina kot za poslovne papirje. — Tiskovine in vzorci brez vrednosti do 500 gramov pristojbina kot za vzorce brez vrednosti. Preko 500 gramov pristojbina kot za tiskovine.
Priporočnina: Razen navadne pristojbine še 5 din (1'50 lire).
Ekspresnima: Razen navadne pristojbine še 4 din (1'20 lire).-
Odkupna pristojbina: Razen navadne pristojbine in priporočnine še 1 din («'30 lire).
Zahteva za vrnitev pošiljke in spremembo naslova 7 din (2T0 lire).
Povratnica 5 din (1'50 lire).
Foizvednica: V krajevnem prometu 6'50 din (1’95 lire), v medkrajevnem prometu 7 din (2T0 lire).
Poste restante: Pisma in dopisnice
1 din (0’30 lire). Priporočene pošiljke
2 din <0'60 lire).
TELEGRAF
1. Navadne brzojavke: do 10 besed 10 din (3 lire). Najmanjša pristojbina
10	din (3 lire); za vsako nadaljnjo besedo 1 din t0'80 lire). Potrdite o predaji je brezplačno.
2. Nujne brzojavke: dvojna pristojbina za navadne brzojavke.
3. Novinarske brzojavke: polovična pristojbina za navadne brzojavke, najmanjša pristojbina 5 din (150 lire).
4. Za plačani odgovor: kot za navadne brzojavke najmanj 10 dih (3 lire).
5. Za nujni plačani odgovor: kot za
nujne brzojavke, najmanj 20 din (6 lir).
6. TC brzojavke (ponavljane): polovica pristojbine za navadne brzojavke, najmanj 5 din <1'50 Ure).
7. P. C. brzojavno potrdilo o izročitvi brzojavke: pristojbina za navadno brzojavko 10 besed 10 din (3 lire).
8. PCD nujno brzojavno potrdilo o Izročitvi brzojavke: dvojna pristojbina navadne brzojavke 10 besed 20 din <■6 lir).
9. Tm brzojavke z več naslovi: za prepis brzojavke do 50 besed 10 din (3 Ure), za vsakih nadaljnjih 50 besed ali del od 50 besed 10 din (3 lire).
10. Dostava brzojavk po posebnem slu: za vsak km ali del km razdalje: podnevi 10 din (3 lire), ponoči 20 din (6 Ur).
IZKLJUČNI POŠTNI PROMET
Za inozemstvo: a) z Veliko Britanijo. njenimi dominioni in posestvi: ves poštni promet; b) z Grčijo: ves poštni promet; c) z Egiptom: ves poštni premet; d) z Irsko, ves poštni promet; e) z Islandijo: ves poštni promet.
Kr. Civilni Komisar EMILIO GRAZIOLI
Predpisi glede cen Ulaga, storitev in najemnin
Kr. Komisar za Ljubljansko pokrajino,
ker smatra za potrebno urediti oene blaga najširše potrošnje,
ODREJA:
člen 1. Cene blaga in za storitve kakor tudi za najemnine, ki so veljale na dan 15. marca 194l-XIX, morajo ostati nespremenjene, kolikor se njih morebitna sprememba izrečno ne odobri.
den 2. Za razne blagovne stroke *e ustanove posebne posvetovalne komisije za cene, ki jim predseduje odposlanec Visokega komisarja in ki so se-
samo v funkciji duhovnega p ra aesa, pari katerem sodeluje v družin totem 1« družabnem krogu, v narodu in zgodovini, h kateri prispevajo vsi narodi. Odtod visoka vrednost tradicije v spominih, v jeziku, v togah, v normah socialnega sožitja (7). Izven zgodovine je človek ničla. Zato je fašiaem zoper vse individualistične abstrakcije na materialistični osnovi tipa 18. stoletja; in je zoper vse jakobinske utopije in novotarije. Ne veruje v možnost zemsfce »sreče«, kakršno je proglašala ekonomistič-na književnost 18. stoletja in zato zavrača vse teološke nazore, po katerih se v neki zgodovinski dobi izvrši dokončna sistematizacija človeškega nauka; v praksi teži za tem. da bi rešil samo probleme, ki se zgodovinsko sami po sebi pojavljajo in sami po sebi najdejo svojo rešitev, ali jo vsaj nakazujejo (8). Kdor hoče delati med ljudmi, mora stopiti, kakor v naravi, v proces realnosti in se polastiti aktivnih sil (9).
Opombe k prvemu delu
(1)	te noče tvegati smrti ali še huje, samomora, *i mora italijanski fašizem postaviti zdaj .»telo doktrin*.
I	Le-te ne bodo. ne smejo biti Nossove
srajee. ki vežejo za večno — zakaj Jutrišnji dan Je skrivnosten in nedo-uraen — vendar morajo stožiti kot orientacijska norma naši vsakdanji politični in osebni aktivnosti.
Jaz sam. ki sem jih narekoval, priznavam prvi. da so naše skromne pragmatične postave — teoretična in praktična usmerjenost fašizma — potrebne revizije, popravila, razširjenja, ojačen ja ker «e jih je tu in tam že lotil bob časa. Menim da je jedro volno v njih zahtevah, ki so skozi dve leti služile za znak k strnitvi vrst italijanskega fašizma; a izhaja Je iz istega prvotnega središča, je zdaj napočil čas. da širše izdelamo sani program.
K temu življenjskemu delu fašizma bi morali s posebno vnemo prispevati vsi fašisti Italije, zlasti na tistih področjih kjer smo prišli, dogovorno ali brez dogovora, do mirnega sožitja obeh nasprotujočih si gibanj.
Beseda je nekoliko robata; toda moja želja je, da bi »e v teh dveh mesečih. ki nas ločita od narodne skupščine, ustvarila filozofija italijanskega fašizma. Milano s svojo prvo šolo za propagando in kulturo se posveti temu namenu.
Ne gre samo za popravo programa-tičnih osnov, ki bi se nanje čvrsto naslonila organizacija tiste stranke, v katero se bo fašistično gibanje neizogibno razvilo; gre za to, da dokažemo, da ima fašizem ne samo nasilne
—	kakor govoričijo — temveč — kakor je res. tudi iščoče in misleče duhove.
Nova usmerjenost fašistične delavnosti ae 1» škodila — o tem sem prepričan — sijajnemu borbenemu duhu in temperamentu, ki je posebna značilnost fašizma. Ako napolnimo možgane e nauki in trdnimi prepričanji ne ramrožujetno. marveč okrepimo in še bolj približamo akcijo zavesti Vojščaki, ki ee borijo dobro vedoč zakaj, so vedno najboljši. Fašizem sme hi mora sprejeti mazzinijevsko geslo: »Misel in delo*. (Pismo M. Bianchiju 27. avgusta 1921, pri priložnosti otvoritve milanske šole za propagando in kulturo fašizma: v Messaggi e pro-clami. Milano. Libr. dTtalia, 1929, str. 29.)
»Fašiste moramo tako povezati, da bo njih aktivnost tudi aktivnost dofc-tfiue. duhovna Ur miselna aktivnost ..
Ako bi bdi naši nasprotniki prisostvovali našemu shodu, bi se bili prepričali. da fašizem ni samo akcija, temveč tudi misel.* (Narodnemu svetu fašistične stranke. 8. avgusta 1924 v knjigi La nuova politika dellTtalia. IV. izdaja, Milano. Alpes. 1928 ste. 316-7.)
(2)	»Danes trdim da je kot ideja nauk, realizacija, fašizem — univerzalen; italijanski v svojih posebnih ustanovah, je univerzalen po svojem duhu. drugače tudi ne bi mogLo biti. Duh je po svoji osnovni naravi univerzalen. Prerokovati smemo torej fašistično Evropo. Evropo, ki se bo v svojih ustanovah ravnala po fašističnem nauku in njega praksi. To se pravi, Evropo, ki bo v fašističnem
smislu rešila vprašanje moderne Države, Države XX. stoletja, povre« drugačne od držav, kakršne so bil« pred 1. 1789. in kakor so se oblikovale pozneje. Danes ustreza fašizem splošnim zahtevam. Dejansko rešuje trojno vprašanje odnošajev med Državo i° poedincem, med Državo in skupinam*; med skupinami in med organiziranimi skupinami * (List za XX. leto. naslovljen federalnim voditeljem, ki so se sestali v palači Venezia 27. oktobra 193«; v Discorsi del’ 30, Milano. Alpes, 1931, str. 211.)
(3)	Ta politični proces spremlja filo-zofski proces; -če je res, da Je bila «a oltarjih skozi celo stoletje materija-zavzema danes njeno mesto duh. V tem smislu zavračamo vse bistven« lastnosti demokratskega duha: lahkotnost. improvizacijo, pomanjkanje osebnega čuta odgovornosti, oboževanje števila in tistega skrivnostnega božanstva. ki se imenuje «ljud3tvo». Vs« stvaritve duha — pričenši pri veri — stoje v prvem redu, medtem ko t£ nihče več ne upa ustavljati na postojankah tistega antiklerikalizma, ki J« bil v zapadnom svetu mnoga desetletja najbolj priljubljeno delo demokracije.
Kadar rečemo, da se vrača Bog Jj« razume, da se vračajo duhovne vrednote.* <V katero smer gre svet, v Gf" rarchia, I. 1922 št. 3; v Tempi del*3, rivoluzione fascista. Milano. Alpcs’ 1930, str. 34-35)
»Nekje je kotiček rezerviran boli kot iskanju — razmotrivanju o posle«-
stavljene iz enega predstavnika Zbornic e za trgovino in industrijo, enega izmed delodajalcev, enega iznied delojemalcev in enega predstavnika zadružnih organizacij. Komisije si smejo priskrbovati mnenje izvedencev za posamezne proizvajalne stroke.
ticn 3. Za blago najširše potrošnje }e sestavljen cenik z najvišjimi cena-®i- ki se smejo zahtevati v prodaji na debelo ali na drobno; ta cenik se pregleduje vsakih štirinajst dni. Prvi cenik velja od dneva, ko se izda, pa do konca meseca maja 1941-XIX.
Cene, ki so v ceniku navedene za prodajo na debelo, so obvezne za vso Pokrajino; cene za prodajo na drobno s° za ljubljansko občino obvezne, za vse druge občine v pokrajini pa veljajo kot merilo. Okrajna načelstva smejo Po zaslišanju prizadetih strok te cene znižati; za morebitno njih zvišanje pa Je potrebna odobritev Visokega komisarja.
fclen 4. Cenik z najvišjimi cenami ■nora biti na vpogled občinstvu na vidnem mestu v vseh skladiščih, trgovinah in stojnicah, kjer se prodaja p ?' navedeno v ceniku.
Poleg tega se morajo za vsako bla-»°i- »f. se Prodaja občinstvu, označiti J “.stKi cene v lirah in dinarjih, če-blago ni navedeno v ceniku.
Člen 5. Kršitelji te naredbe se kaznujejo po zakonu pravica obratovanja se jim začasno ukine, v hujših Primerih pa odvzame.
Prekršitve cenika z najvišjimi eena-
11	se kaznujejo poleg tega tudi še denarno od 1000 do 100.000 dinarjev. .
Člen g. Ta naredba stopi takoj v veljavo.
Komisar n Ljubljansko pokrajino: EMIUO GRAZIOLI
dolžnost prijave zalog nekaterih življenjskih potrebščin
.. Kr. Komisar za Ljubljansko pokrajino
ODREJA:
člen 1. Vse zaloge spodaj navedene-ea blaga, ki so na dan 12. maja 1941-P1’1 Proizvodnikih, industrijcih
igovcih na debelo in na drobno, za-urugah. obrtnikih, zajednicah (zavodi, ooinisnice, zavetišča, javne kuhinje ♦iSi- “?telih in restavracijah kakor _uai v skladiščih, okrajnih načelstev in morajo prijaviti do vštetega niaja 1941-XIX občini, kjer je bla-"° spravljeno.
invir® j2'.-Blago' katero velja pri-£ S? dolžnost, je: a) pšenica v zrnju ^ nioka * št. 0 in enotna mo-r, ' . rz v zrnju in ržena moka;
_? v zrnju; č> koruza v zrnju in soruzna moka; d) mešana moka. pše-“lcna in koruzna ali ržena; e) riž; J* ajda v zrnju in ajdova moka; g) testenine; h> fižol; i> krompir; j) sladkor; k) olivno olje in semensko olje; *> slanina; mi mast; n> pralno mik).
3. Prijava se mora napisati na posebnem obrazcu, ki se dobiva pri občinskem uradu.
Clen 4. Občine si morajo prizadevati z vsemi sredstvi, ki so jim na razpolago. da se opravi popis v polnem
Cien 5. Občinski uradi morajo zbrati ^se prijave in jih poslati Prehranje-iin^e?Ut>ZaV°ilu 23 Ljubljansko pokra-Gosposka ulica 12.
neposredno jih iZda ta “vod
*• Zoper kršitelje »rijavne dolž-zopSr tiste, ki bi prijavili ne-? podatke, se uvede zakoniti Sen?*36 *n SC nc^1'jav'jeno blago za-
Clen 7. Ta naredba stopi takoj v Veljavo.
Komisar za Ljubljansko pokrajino: EMILIO GRAZIOLI
Predpisi glede peke kruha ,n prodaje testenin, riža in moke
jjt^r Komisar za Ljubljansko pokra-ODREJA:
kaplT™ *' Kruh- ki 8a prodajajo pe-.le lif - ** mora izdelovati iz moke, ki mešana v razmerju najmanj 30*»
korime in 70* • pšenične ali ržene moke.
Clen 2. Prepovedujeta se izdelovanje in prodaja kruha, pečenega iz same pšenične moke. kakor sta prepovedana tudi izdelovanje in prodaja kruha, ki ima primes jajc. sladkorja, mleka, mlečne moke olja. surovega masla, masti ali kakršne koli druge primesi oziroma sestavine.
Pekarnam je prepovedana prodaja krušne moke kakršne koli vrste.
Clen 3. Pšenična moka. čista ali mešana, ržena moka, testenine in riž se racionirajo.
Mesečni skupni obrok naštetih živil je določen na tri kilograme za osebo, pri čemer je potrošnik upravičen, da izmed teh živil izbere po svoji volji in po količinah, ki so na razpolago.
Trgovci smejo dajati potrošnikom zgoraj navedena živila samo če izroče odrezek živilske nakaznice
Živilske nakaznice se bodo razdeljevale za drugo polovico meseca maja po občinskih uradih.
Clen 4. Kršitelii predpisov po tej naredbi zapadejo kazenskim odredbam zakona in se jim hkrati obratovalna pravica začasno ukine, v hujših primerih pa dokončno odvzame.
Clen 5. Ta naredba stopi takoj v veljavo.
Ljubljana dne 10. maja 1941-XIX.
Komisar	$
za Ljubl jansko pokrajino: ♦ EMILIO GRAZIOLI }
*—  ^
Spremembe območja neka-J terih okrajnih načelstev t
Kr. Komisar za Ljubljansko pokra-$ jino.	J
na podlagi kraljeve uredbe z dne{ 3. maja 1941-XIX, št. 291, ker smatra* za nujno potrebo na novo urediti ob-* močja okrajnih načelstev glede nat nove meje pokrajine.	J
ODREJA:	J
Clen 1. Začasno se dodeljuje ozem-J Ije litijskega okraja spadajoče v Ljub- J ljansko pokrajino, ljubljanskemu okra- J ju in se podreja okrajnemu načelstvu * v Ljubljani; ozemlje krškega in bre-t žiškega okraja, spadajoče v Ljubljan- Ž sko pokrajino, pa se zača°no dodeljuje } novomeškemu okraju in podreja okraj-1 nemu načelstvu v Novem mestu. i
Clen Z. Ta naredba stopi v veljavo » z dnem njene objave.	J
Ljubljana 9. maja 1941-XIX.	J
Komisar	♦
za Ljubljansko pokrajino: { EMILIO GRAZIOLI 5
Spremembe območja nekaterih davčnih okrajev
Kr. Komisar za Ljubljansko pokrajino.
na podlagi kraljeve uredbe z dne 3. ma.a 1941-XIX. št. 291, ker smatra za nujno potrebo na novo urediti območja davčnih okrajev glede na nove? meje pokrajine,
ODREJA:
Clen 1. V Ljubljansko pokrajino spadajoči del občine Črni vrh se začasno priključi davčnemu okraju Vrhnika.
Občina Primskovo in v Ljubljansko pokrajino spadajoči del občine Sv. Križ pri Litiji se začasno priključita davčn. okraju Višnja gora.
Občine Kostanjevica. Sv. Križ pri Kostanjevici, št Jernej in Bučka, dalje v Ljubljansko pokrajino spadajoči deli cbčin Cerklje ob Krki. Leskovec pri Krškem. Raka. Čatež in Velika dolina se začasno priključijo davčnemu okraju Novo mesto.
Clen 2. Ta naredba stopi v veljavo z dnem njene objave.
Ljubljana 9. maja 1941-XIX.
Komisar za Ljubljansko pokrajino: EMILIO GRAZIOLI
za nujno potrebo na novo urediti ob-močja sodnih okrajev glede na nove meje pokrajine.
ODREJA:
Clen 1. Občina Radatoviči. dosedaj podrejena okrajnemu sodišču v Jastre-barskem (Hrvatska), se priključi sodnemu okraju Metlika. Del občine Črni vrh, spadajoč v Ljubljansko pokrajino. se začasno priključi sodnemu okraju Vrhnika.
Občina Primskovo in v Ljubljansko pokrajino spadajoči del občine Sv. Križ ■pri Litiji, se zsčasno priključita sodnemu okraju Višnja gora.
Občina Bučka ter v Ljubljansko pokrajino spadajoči deli cbčin Cerklje ob Krki. Leskovec pri Krškem. Raka. Čatež in Velika dolina ter kat. obč. Mr-šeča vas iz občine Škocjan’ kat, obč. Veliko Mraševo II. iz občine Sv. Križ pri Kostanjevici se začasno priključijo sodnemu okraju Kostanjevica.
Clen 2. Ta naredba stopi v veljavo z dnem njene objave.
Ljubljana 9. maja 1941-XIX.
Komisar za Ljubljansko pokrajino: EMILIO GRAZIOLI
Spremembe območja nekaterih sodnih okrajev
Kr, Komisar za Ljubljansko pokrajino
na podlagi kraljeve uredbe z dne
3.	maja 1941-XIX, št. 291 ker smatra
Italijanščine se lahko naučimo...
... /in Za rotiti zn italijansko kulturo o Ljubljani. Napoleonov trg-št. 6. Zavod sprejema prošnje za vpis v tečaje, bodisi za sedanje bodisi za tiste, ki l>odo poleti. Nadaljevalni tečaji so v ponedeljkih, sredah in petkih od 17. do 21. ure, vsak tečaj po eno uro. Vpisnina je na mesec 10 din. Podrobnejša pojasnila daje tajništvo v uradnih urah ali pa po telefonu št. 43-64.
... pri Cliristofovem urnem zarodu, Ljubljana, Domobranska cesta lf>, telefon 48-43. Zavod sprejema učence v večerne in dnevne tečaje, začetne in nadaljevalne tečaje.
... pri Trgovskem učilišču Robida, Ljubljana, Trnovska ulica IS, telefon 40-48.
... pri Trgorskem društvu Merkur, Ljubljana, Gregorčičeva ulica 27, ki priredi večerne tečaje v torkih in sobotah od 20. do 21. ure. Prijave za tečaj sprejemajo v društveni pisarni Gregorčičeva ulica 27, pritličje med 8. in 14. uro ali po telefonu, št. 26-52.
... pri Dopisni trgovski šoli, ki priredi trimesečne dopisne tečaje. Vpišite se pri Dopisni trgovski šoli, Ljubljana, Kongresni trg št. 1(> II.
... !■ tečajih italijanščina in slovenščine za Italijane v Ljubljani, Beethovnova ulica 9/1.
... pri radijskem tečaju, kjer poučuje prof. Leben na EIAK Radio Ljubljana ob sredah, petkih in nedeljah, vselej ob ID. uri zvečer. Ključe k tem lekcijam dobite v dnevnikih.
KRONIKA
N j. Veličanstvo Kralj in Cesar je na svojem obisku v Albaniji prispel tudi v Valono, kjer ga je sprejel predsednik albanske vlade Verlaci in po. veljujoči general Jacomini. Množica je kralja navdušeno pozdravljala. Ni Veličanstvo Kralj in Cesar se je podal tudi v Porto Edda, Delvin in Ar-girokaster in si ogledal tudi kraje, kjer so bili boji najhujši. Tam se je dalj časa pomudil in je pohvalil oddelke, ki so sodelovali t bojih.
Kraljica in Cesarica Jelena, po rodu Črnogorka, je poslala Kr. Civilnemu Komisarju Kksreienri Manoliniju 250 tisoč lir v dobrodelne naiuene Črne gore. Prebivalstvo je vest sprejelo na znanje * velikim navdušenjem.
Princesa Piemontska, vrhovna nadzornica italijanskega Rdečega križa, je obiskala ranjence in bolnike v bol-nišniei Mantelinte in vilah Natalia in Velike Vojvodine v Firenci. Ustavila se
je ob vsaki postelji in spregovorila z
vsakim bolnikom par ljubeznivih besed. Prav tako je govorila z vodji oddelkov. Počakala je tudi vlak z ranjenci, ki je prispel v Fircneo. Bolniki in oblasti so jo povsod vdano pozdravljali.
\ isoki K<<mir Ekscelenca (irazioli
je sporočil poveljniku Druge Armade Ekscelenci Generalu Ambmsiu. ki se je te dni mudil v Ljubljani, pozdrave v imenu prebivalstva Ljubljanske pokrajini' in izrazil občudovanje vojaški posadki v Ljubljanski pokrajini in njenemu poveljniku. General Anibro-sio je v imenu svojih čet vrnil pozdrav in zagotovil Visokemu Komisarju neomajno tovarištvo.
Poveljnik Druge Armade Kkscelen-ca General Ambrosio je v spremstvu večje skupine častnikov obiskal Zagreb. kjer se je sestal z nemškimi poveljniki in poglavnikom dr. Paveličem. potlej je pa nadaljeval pol tudi v Beograd. S posebnim vlakom se je . General Ambrosio vrnil nazaj na za-« sedeno ozeml je.
♦ General Cavallero poveljnik ()boio-
♦ ženiti Sil v Albaniji, se je te dni mudil v Cetinju, kjer se je raztovarjal s Civ. Komisarjem o vseli vprašanjih, tičočih se nove ureditve Orne gore.
Italijanski oddelki s« se izkreali na otokih Keosu, Siphnosu in Syrosu in s tem zasedli celotno otočje Kikladov v Egejskem morju. HM), vojno -poročilo pravi, da »o italijanski bombniki zadeli dve angleški križarki in ju hudo poškodovali.
Posebni odposlanec Visokega Komisarja major Kr. Karabiuerjcv Cavallero je dobil naročilo, naj obišče nekaj italijanskih bolnih vojakov v ljubljanski splošni bolnišnici in jim razdelil nekaj daril. Kolniki so bili tega nad vse veseli.
Polkovnik Aniione. generalni ravnatelj za motorizacijo v italijanskem vojnem ministrstvu, je padel junaške smrti na afriškem l»ojišču. Pridobil si j . je velikih zaslug za motorizacijo italijanske vojske in ji" bil večkrat odlikovan.
O	gospodarskem sodelovanju med
Italijo in Mudžarsko so razpravljali le dni v Budimpešti ob priliki obiska italijanskega ministra Rafaela Hiccar-dija. Sestal se je z madžarskim trgovinskim ministrom dr. Vargo in drugimi gospodarstveniki in finančniki.
Ministrstvo za poljedelstvo in gozdove je odredilo, da se ho od 7. t. m. dalje prodajalo v Italiji goveje, ovčje.
:: kozje in svin jsko meso za potrebe ci-‘ vilnega prebivalstva samo ob sobotah in nedeljah dopoldne. Ta odredba je bila potrebna zato. da se Oboroženim Silam zagotovi zvišana odmera mesne hrane, ne da bi bilo zalo treba zaklati ver živine.
Bančno poslovanje pri podružnici prejšnje Narodne banke v Ljubljani je uredil Komisar Banke dltalia. Ti posli se nanašajo (udi na denarni promet Oborožene Sile z notranjostjo Italije.
Stroga zatemnitev Ljubljane ostane se nadalje v veljavi. Po sporazumu z Vojaško Komando je odredil Vis. Kr. Komisar za Ljubljansko pokrajino nove naredbe o zatemnitvi. Stroga zatemnitev traja od zore do mraka. Razsvetljava ulic mora biti takšna, da ne bo služila sovražniku za orientacijo, za razsvetljavo se smejo uporabljati samo motile žarnice, pa še te morajo biti zastrle. Prav tako morajo imeli tudi vsa vozila ponoči strogo zastrte luči.
Zelezobelonski jez grade med Slaro cukrarno in šeutpetrsko vojašnico. Zapornica bo važna naprava za uravnavanje stanja talne vode na Barju, in s tem tudi rodovitnosti vsega barjanskega močvirja. Ek*-. Kr. Komisar g. l-.milio Grazioli je prav zaradi veli-
£Da Je
Aspirin
origištafeti
zajamčuje vtisnjeni ,,Bayer"-jev križ. Aspirin je učinkovit, neškodljiv in se dobi v vseh le* karnah.
J h smotrih življenja. Znanost izvira l •aiv 1Z ‘^kušnje vendar se usodno nin -J’’ filozofijo in po mojem mne-aiarJI!?1* samo filozofija, navdahniti verVni t?r j° dvigniti na ravan uni-sti	1(3eje.»	(Na kongresu znano-
sc* 'J. Bologni, 31. oktobra 1926. v Di-
368^' 1926 Milano’ Alpes- 1927
haiv^°r	razumeti	fašistično	gi-
šii-inf' -Ba moia poznati v vsej njegovi ln globini kot duhoven pojav. Vpii*?'? manifestacije so bile na moč »tn	>n	odločilne, toda ne sme-
lite^l^ljatl ob njih. Dejansko ita-Utkj!-	fašizsem ni bil samo političen
de tiZOf>ei' “lačne in nesposobne vla-in Jr so s.Podkopale avtoriteto Države hi iu^roz* z^staviti Italijo na nje-bii naJvečjega razmaha, ampak je ki so t.°-2Lupo1'. zoPer zastarele ideje, vitie
^	~	/.ubuu	t-it;	meje,
■ o Kvarile sveta načela vere. domo-“ri,ži«e. Ljudstvo samo je v mu izrazilo naravnost svoj du-
v Messaggi e Pro-Libreria deiritatia,
hOVn i _ -	----*•	•••»» » • aiuui, o* VJ vtu-
5	,Llst angleški javnosti
cia^; arja 1924;	”	-
str. 107.)
Ži^-Borba, je vir vseh stvari, ker je beži-,, i I*01*10 nasprotij: tu je lju-in m 1U sovraštvo. belo in črno, dan hasnrrin	°	in zl°- in dokler se ta
bo n, ia	n®,	*Pravijo v ravnovesje,
Viši. „ r),u človeške nara\e kot naj-usoda — borba.
iriorp^Vil6 Pa.Prav, da je tako. Danes borba v?|IIa- gospodarska, ideina ““‘»a, toda tisti dan. ko bi se ne bo-
rili, bi bil dan melanholije, konec, propast. Ta dan ne bo napočil. Znto ne. ker se zgodovina pojavlja kot neprestano se menjajoč panorama. Kdor bi se hotel povrniti v pokoj, v mir, bi se moral prej boriti zoper sedanje tendence dinamične dobe. Pripraviti se je treba na druga presenečenja, na druge borbe. Miru ne bo. dokler se ne bodo vdali narodi sanjam krščanskega vesoljnega bratstva ter si bodo podajali roke preko oceanov in preko gora. Jaz sam zase ne verujem preveč v te ideale, a jih ne izključujem, ker ne izključujem ničesar.* i Govor v »Politeanaa Rossetti* v Trstu, 20. septembra 1920. v Discorsi politici. Milano, Tipogr. del «Popolo d'Italia». 1921, str. 108.1
(5) Imenoval sem pa to organizacijo ^Italijanski fašiji bojevnikov«. V tej ideji in kovinski besedi je bil ves program fašizma, kakor sem si ga sanjal, kakor sem ga hotel, kakor sem ga izvršil!
še vedno je naš program, tovariši, tale: borba!
Za nas fašiste je življenje neprestana, nedovršljiva ‘borba, ki jo z veliko lahkoto sprejemamo, z velikim pogumom. s primerno trdnostjo.* <V Rimu. ob VII. obletnici ustanovitve fašijev, 28. marca 1926, v Discorsi del 1926, Milano Alpes. 1927. str. 98.)
«Evo, spet sva pri filozofiji fašizma. Ko me je nedavno prosil neki finski filozof, naj mu v enem stavku povem filozofijo fašizma, sem mu v nemšči-
ni napisal:	»Mi smo zoper udobno
življenje!*
(6) «*e bi fašizem ne bil vera, kako neki bi vcepljal svojim pripadnikom stoicizem in pogum? Samo vera. ki je dosegla religiozne višave, samo taka vera more sugerirati besede, ki so jih spregovorile zdaj že obledele ustnice Pederico Florioa.* (Krvne zvene v »Popolo d'Italia», 19. januarja 1922. in v Diutuma. Milano. Alpes. 1929. str. 256,)
(7) »Tradicija je gotovo ena največjih duhovnih sil narodov, v kolikor je sukcesivno in trajno ustvarjanje njih duše.* (Kratek preludij, v »Gerarchia*. 1. I. 1922. str. 1 in v Tempo della Rivoluzione fasclsta. Milano. Alpes, 1930. str. 13.)
(8) »Naš temperament nas žene vrednotiti konkretni obraz problemov, ne pa njih ideološko ali mistično sublimacijo. Zato zlahka spet najdemo ravnovesje.* (Aspetti del dramma. v
Popolo d’Italia». 31. oktobra 1927, in v Diutuma, str. 86.)
«Naša borba je nehvaležnejša, a je lepša, ker nam narekuje, naj se naslanjamo samo na naše moči. Raztrgali smo vse razodete resnice, pljunili smo na vse dogme, zavrgli vse paradiže, osmešili vse šarlatane — bele, rdeče, črne — ki trgujejo s čudotvomimi leki za ostvaritev tsreče* človeškemu rodu. Ne verujemo v programe, sheme, svetnike, apostole: pred vsem pa ne verujemo v srečo, v odrešenje v obljubljeno deželo.
Ne verujemo v eno edino rešitev
—	bodisi gospodarsko ali politično ali moralno — v linearno rešitev življenjskih vprašanj, ker — o znameniti gofljači vseh sakristij — linearnega življenja nikoli ne boste- spravili v zaprt egment med osnovnimi potrebami.* (Nnvigare necesse v «Popolo dltalia*. 1. januarja 1922 in v Diu-turna, str. 223.)
(9) »Nismo in nočemo biti večno negibne mumije, z obrazom uprtim v obzorje, ali pa zapreti se v tesne ograje subverzivnega begunstva, kjer se mehanično brbljajo formule ustrezajoče molitvam izpovednih verstev; ml smo možje, živi možje, ln hočemo — naj je še tako skromno, prispevati k ustvarjanju zgodovine.* (Audacia. v «Popolo d’Italia». 15. novembra 1915 in v Diuturna. str. 11.)
•Mi poudarjamo moralne in trans-cedentalne vrednote, ki jih socializem zanemarja in prezira, toda pred vsem beži fašizem od vsega, kar je svojevoljna hipoteka na skrivnostno bodočnost.* 'Po dveh letih, v »Popolo dltalia*. 23. marca 1921. in v Diuturna. str. 242.1
»Spričo besed in konceptov, ki od leve in desne vežejo konservacijo in obnovitev, tradicijo in napredek, se mi ne oklepamo kot rešilne bilke preteklosti. a se tudi ne zaganjamo na slepo srečo v vabljive meglice prihodnosti.* (Kratek preludij. 1922. citirano v Tempi della rivoluzione fascista, Milano. Alpes, 1930. str. 14.)
Dalje prihodnjič.
ke važnosti le zulvornice dela na njej takoj odobril in odredil, da mora biti zntvornica čim prej gotova.
Zdravstvena avtokolona u Nima »» je ver dni mudila v Ljubljani. Kokunt vodilu ravnatelj dr. Cricclii iz Kima in dr. Duce iz Trsta. Po puMsknvi ljubljanskih otrok so se gostje odpeljali v ljubljansko okolico, da se tudi tam prepričajo o zdravstvenem stanju našega podeželju, nato bo pu -zdravstvena kolona krenila v Dalmacijo.
V	Liiibljan« je prispela is Trsta enota 14 gasilcev in reševalcev pod vodstvom poveljnika gasilstvu Tržaške province dr. inž. Conigija. Knota je pripeljala v Ljubljano moderno gasilsko motorko, ki more izčrpati v eni minuti 2<>00 litrov vode pod pritiskom 15 atmosfer. Ljubljanska gasilska služba je tako znatno ojačena.
Dva nova želemiška mostova pri Rakeka je igrailila italijanska Šesta železniška četa. Nova mostova sn zgradili na mestu starih, ki so jih razstrelile odhajajoče jugoslovanske čete. Večji most je dolg 5K> m. drugi pa 27 metrov. Mostova sta iz železne konstrukcije in so ju zgradili v osmih dneh. Večji most je težak (K) ton. drugi pa 54 ton. Ista četa je očistila tudi zasuto progo nad Planino in Logatcem. kjer je bilo treba odstraniti okrog 10.000 kubičnih metrov skal in grušč«.
Italijunske filme bodo kmalu predvajali vsi kini v Sloveniji, zasedeni po Italijanski Oboroženi Sili. Italijanska ustanova ENIC je že v stiku z zastopniki vseh slovenskih kinematografskih podjetij.
Radijsko oddajno postajo v Splitu je zgradila in uredila italijanska radijska družba |>o nalogu Ministra za Ljudsko kulturo in s sodelovanjem Visokega Komisariata. Radio Split t>o odslej vsak dan redno oddajal svoj program. 7.a njegovo organizacijo je poskrbel generalni direktor ustanove E. I. A. IL. nacionalni svetnik Cliio-delli, ki je osebno prispel v Split.
Tečaj italijanskega jeziku so otvo-rili v Zagrebu v zavodu za italijansko kulturo. Časnikar Curzio Malapurle je uvodnem predavanju, ki se ga j« udeležilo več civilnih in vojaških odličnikov. govoril o Novi državi in novi literaturi t.
Cm« gora je po letih spel slo-vesuo proslavila praznik sv. Jurija, patroua dinastije Petrovičev in zaščitnika Črne gore. Slavnost se je vršila v znamenju velike hvaležnosti Italiji za njem) osvoboditev. SIužIh' l>ožje v pravoslavni cerkvi so se udeležili Kr. Civilni Komisar Mazzulini iu drugi odličniki. Po končanih slovesnostih in sprejemu pri metropolitu Jonhiimi j« Kr. Civ. Komisar razdelil večjo vsoto denarja cetinjskemu prebivalstvu.
Vodju romanske driave »»eneral An-tonescu je govoril ua kosilu, prirejenem na čast italijanskemu ministru Cl"liiju, ki bo zapustil Bukarešto in odšel na novo službeno mesto. Poveličeval je latinsko bratstvo med Italije* in Romunijo, poudarjajoč, da Imi Romunija odkritosrčno sodelovala pri ustvarjanju novega reda v Evropi.
Sobe za italijanske častnike naj prijavijo vsi gospodarji in vse stranke, ki svojih soh doslej še niso oddali. Sobe naj prijavijo na mestnem poglavarstvu v sobi št. 1 v pritličju.
(Nadaljevanje kronike na 12. altani.)
Pravi Sem Pedro Mote čaj
vzbuja in istočasno ubla-žuje utrujenost in lakoto.
Gregorič,
DROr KRMA LJUBLJANA, Prešernova ul. 5
La visita del Commissario aH’autotrcno sanitario. L'Ecc. Grazioli tri I bumbini. — Obisk Vis. Komisarja pri sanitarni avtokoioni. Eksc. Grazioli
med šolsko mladino.
pomagati. Po našem vzgojnem principu se mora otrok že od majhnega navaditi na samopomoč, ki jo kot odrasel človek zmerom in povsod potrebuje.«
Ce prav pomislimo, moramo japonski materi prav dati. Vsakemu izmed nas »e je prav gotovo že velikokrat otepalo, ker so ga v mladosti starši preveč razvadili.
Tudi spoštovanje japonskih otrok do tujcev je znano. Tako se je na primer nekemu Evropcu v Tokiu pripetilo tele: šel je skozi stransko ulico in zagledal pred seboj gručo igrajočih se otrok. Otroci so ga radovedno pogledali, potem so se pa razpršili na vse strani, toda vsak je skrivaj gledal v kakšno izložbeno okno, da bi tako belokožca lahko opazoval v steklu. Japonski otroci so namreč tako naučeni, da tujca ne smejo gledati tako, da bi jih ta opazil in bi mu bilo nerodno. Ko je Evropec njihovo nakano spoznal, je stopil v bližnjo trgovino in jim kupil najboljšega sadja. Stopil je k najmlajši deklici in ji prvi ponudil sadje. Dekletce je pa na njegovo veliko začudenje sklenilo ročice na hrbtu, in sadja ni hotelo vzeti. Stopil je k starejši deklici in ji spet prijazno ponudil sadje. Tudi ta se je nekaj časa branila in se vrtela na peti, potem je pa le iztegnila ročico in vzela sadje. Za njo so prišli vsi ostali otroci in vzeli vsi po vrsti in starosti sadje.
čez nekaj minut je Evropec odšel. Ko se je pa slučajno ustavil pri neki izložbi, je videl, da so otroci vsi po vrsti prinesli sadje, ki jim ga je on podaril, nazaj v prodajalno. Odšel je nazaj k prodajalcu in ga vprašal, zakaj so to storili. Prodajalec mu je povedal takole: »Naši otroci samo takrat vzamejo od tujca darove, če jim to dovoli najstarejši med njimi. Ko jim je torej starejši brat namignil, naj sadje vzamejo, so ga vzeli po starosti, da bi se tujcu ne zamerili, pozneje, ko je pa tujec odšel, so pa sadje vrnili, ker so jim starši prepovedali, sprejemati od tujcev darila.
Ali bi lahko živeli. 180 let?
Sveto pismo, stare zaveze nas uči, da jo Adam živel 930 let, Enos je umrl v svojem 905. letu starosti, Metuza-lem je pa dosegel, kar se starosti tiče, neprekosljiv rekord; živel je namreč kar 970 let.
Iz drugih zapiskov izvemo, da je bil Noe 500 let star. ko so se mu še rodili otroci, in je umrl star 950 let. Potem je pa človeško življenje z leti postajalo krajše in krajše. Abraham je že na primer umrl s 175 leti, Mojzes pa s 128 leti.
Raziskovalec človeštva Mečnikcv je na podlagi mnogih starih virov dognal, .da od to zgodovinske dobe dalje nihče ni živel dalj ko 180 let. Ruski učenjak profesor Lazarov je hotel dognati, koliko let bi prav za prav lahko človek živel. Ugotovil je. da na dolgost človeškega življenja precej vpliva tako imenovana optična občutljivost človeškega očesa. Znano je, da majhni otroci prav nič ne razlikujejo svetlobe od noči, ker tega čuta še nimajo dovolj razvitega, šele pozneje z leti se ta čut razvije in doseže najvišjo stopnjo, ko ima človek okrog dvajset let. Prav zaradi tega čute so ljudje dvajsetih let najboljši športniki, letalci in so sploh delovno na višku. Nato se 'noč tega čuta polagoma zmanjšuje in :,o po mnenju Lazarova prav zato starci tako podobni otrokom. Tako je konec življenja spet nekako enak začetku.
Lazarov je med drugim dognal, da to očesno čutilo stopi v svoje primar-
Effetto del bombardamento dl Lond ra in snsseguentl voli. Un distretto di Londra dopo 11 bombardamento da
parte del bombardieri tedeschi.
Učinek bombardiranja Londona v zaporednih valovih. Neki londonski okraj po bombardiranju nemških letal.
Due figure dal deserto: un pasto** maroechino, che gran parte della SI,a vita trascore fra la sua gregge n®*' Timmenso deserto. II suo sguardo sj perde neirinfinito... al vlaggiatore, egi* ne sa raccontarc dlverse cose sul con40 del spiriti maligni del deserto che ten-tano dl condurre il viaggiatore solita-rio sulla via sinistra. Piu sotto ',e' diamo una bella ragazza del desert®-Queste ragazze vivono aleuni anni Pr*' ma del sposalizio nelle oasi, dove c° canto e danze si fanno la dote. fronte e il mento imbelliscono f colore indigo eeleste.
Dva obraza iz puščave: marokanslt* pastir, ki preživi večino svojega žaljenja sam s svojo čredo v nepregle“' ni puščavi. Njegov pogled se izgublJ* v neskončnost.. Popotniku ve mar**' kaj povedati o zlih puščavskih duh®' vih, ki samotnega potnika premog in ga spravijo na krivo pot. Na sp0"' nji sliki vidimo lepo puščavsko deK' Ta dekleta prežive pred svojo P°r nekaj let v oazah, kjer si s petjem plesom prislužijo doto. Celo in bra® sl okrase z modro indigo barv«*-
Otroci v kimonu
Japonski otrok nikoli ne zajoka
Nenavadno stroga vzgoja malih Japončkov
vadno svojega otroka naveže na hrbet, tako da ji lahko gleda čez ramena, in mali je videti kar zadovoljen. Celo kadar je mali Japonček lačen, ali bolan, samo tiho stoka, jokati kakor to znajo naši otroci, menda sploh ne znajo.
Zdi se. da so japonski otroci nenavadno vljudni do svojih staršev, prav tako so pa tudi starši zelo obzirni z otroki. Da bi na Japonskem oče ali mati svojega otrcka karala ali celo tepla, tega nihče še ni videl. Vendar se zdi, da njih otroci zato niso prav nič slabši, morda celo boljši od naših.
Ce hodite po japonskih ulicah, vi-
v pesku. Mimo nje so vozili avtomobili in vozovi, dekletce je pa kar naprej ležalo v pesku. Trenutek nato je pritekel k dekletcu Evropec, jo dvignil v naročje in odnesel k materi, ki je šla že po drugem koncu ceste. Takoj, ko je Evropec podal materi deklico, se mu je zdelo čudno, ker se ta ni nič kaj razveselila. Prijazno se mu je zahvalila, potem pa pristavila: »Gospod je tujec pri nas, sicer bi gotovo vedel. da si morajo pri nas otroci sami pomagati. Kakor hitro otroka enkrat dvignete, zasluti, da mu boste tudi drugič pomagali in si noče več sam
no stanje, torej popolnoma omrtvi, šele pri 170 do 180 letih človeškega življenja, šele takrat pri človeku lahko nastopi prava fiziološka smrt, ker edmro prav vse stanice. Vsaka smrt, ki nastopi pred temi leti. je torej prezgodnja.
Voronov znameniti strokovnjak za pomlajevanje s pomočjo opičjih žlez, pa pravi takole: naša jetra, pljuča, srce in ves mozeg edmro pri približno 100 letih življenja. Ker pa ravno različne žlezo dajejo našemu telesu življenjsko silo in mladost, bi se ravno z njih pomlajevanjem dalo veliko doseči. Zleze, ki popuščajo v svoji aktivnosti in s tem ogrožajo telo. bi morali okrepiti bodisi z injekcijami, bodisi z zdravili.
Neki znan učenjak ima pa spet čisto druge misli za podaljšanje življenja. Po njegovem mnenju bi morali delo človeškega organizma zmanjšati na minimum in tako ohraniti prožnost in mladostnost do pozne starosti.
Zdaj se po pravici lahko vprašamo, katera izmed napovedi slovečih znanstvenikov je prava, po kateri izmed njih j bomo lahko živeli še dolgo življenje tja do starostne meje, ki jo je narava postavila približno na koncu drugega stoletja.
Na pomoč! Gori!
Neki delavec je vsak dan ob šestih zjutraj odhajal na delo ter se čez dve uri vračal k zajtrku. Imel je pa precej leno ženo, in kadar je prišel na zajtrk, navadno še ni bil pripravljen.
Neko jutro se je spet vmil domov, a ni našel niti zakurjenega štedilnika, žena je pa še spala. Hotel jo je ozdraviti lenobe; zato je na ves glas zakričal :
»Gori! Gori!«
Zena je na njegovo vpitje vsa prestrašena pritekla iz spalnice in ga vprašala, kje gori. Mož ji je pa prostodušno odgovoril:
»V vsaki hiši, samo pri nas ne!«
Elektrika v tibetanskih samostanih
Pod novim tibetanskim Dalaj-lamo so uvedli nove tehnične pridobitve. Tako so sklenili, da bodo napeljali elektriko v Lhasso, sveto mesto Tibeta. Mesto leži med skoraj nepristopnimi hribi, približno štiri tisoč metrov visoko.
Po nalogu najvišjega odbora, ki mu načeluje Dalaj-lama sam, so že pričeli delo. Nepregledne vrste karavan in nosačev nosijo material, da bodo v Lhassi zgradili elektrarno, ki bo razsvetljevala Tibet. Karavane so prenesle že 1800 zabojev samega električnega materiala, ki ga potrebujejo za takšno ogromno elektrarno.
Prispeli so tudi inženirji in so delo že pričeli. Pod njihovim nadzorstvom bodo že po letu dni zasvetile doslej neznane električne luči po svetiščih in samostanih Tibeta.
»La Domenka del Corriere<
Družabne igre Hollywood-čanov
Ce hollywoodska zvezda povabi goste, jih navadno zabava s svojevrstnimi domisleki. Pri takšnih igrah včasih vlada veliko veselje, ker skušajo drug drugega prekositi v originalnejših zamislih.
Na eni izmed takšnih zabav si je na primer neka gostiteljica izmislila najnovejšo družabno igro, ki je zrasla na njenem zelniku. Vsak izmed gostov si je moral izmisliti napis za svoj nagrobni spomenik. Napisal je to na list papirja, ko je prišel na vrsto, je moral pa napis prebrati.
Ena izmed filmskih zvezd, ki je bila že neštetokrat poročena in ločena, je zaman ugibala, kaj naj bi napisala na
Evropcu, ki pride na Japonsko, se že po nekaj dneh bivanja v kakšni hiši. kjer imajo majhne otroke čudno zda, da nič ne jokajo. Sprva vsak misli, da gre zato zasluga njihovi materi. pozneje se pa kmalu prepriča, da na Japonskem še tako majhen otrok po navadi sploh ne jeka.
Japonske matere vodijo še komaj dveletne otroke s seboj v kino ali gledališče, toda otroci nikoli ne jokajo. Ce ima Japonka opravek v mestu, na-
dite na njih nešteto otrok, ki se zadovoljno igrajo brez kakršnega koli nadzorstva. Matere jih že od majhnega navadijo varovati samega sebe in zelo redko se pripeti na japonski ulici kakšna nesreča. Ce ima mati več otrok, navadno napravi takole: najstarejšemu priveže na hrbet mlajšega j in oba prepusti cesti.
Nekoč se je na prometni tokijski : ulici zgodilo tole: Sredi ulice se je | spotaknila majhna deklica in obležala
Sopra: Aerocarclatori italiani In volo sopra le strade nei monti del fronte greco. In basso: Ritorjiando dal vol« i piloti italiani si annotano i movi-menti osservati del nemico.
Zgoraj: Italijanska lovska letala na poletu nad gorskimi cestami grške fronte. Spodaj: Po vrnitvi s poleta si italijanski piloti zapisujejo svoja opazovanja o premikanju sovražnika.
svoj spomenik. Obrnila se je k svojemu sosedu in mu zaupala svojo zadrego. Will Rogers, njen sosed, ji je pa skušal pomagati in je napisal na listek tale nagrobni napis:
»Vsaj enkrat počiva sama...«
Ni je iskal
Neki gospod je hotel vrniti obisk svoji stari znanki. Lepega dne je pozvonil pri vratih in čakal. Takrat je pa zaslišal glas gospodinje, ki je naročala služkinji:
»Micka, reci mu, da me ni doma.« Služkinja je odprla in povedala, da gospe ni doma. Obiskovalec se je nasmehnil in služkinji odgovoril:
»Nič ne de! Prosim, sporočite gospe moje lepe pozdrave in ji povejte, je nisem iskal!«
OBISK
ITALIJANSKI NAPISAL
BENEDETTO ClACEBI
'CVsarino Trolla je z določenim na-inenom in dolžnostjo oblačil modro obleko. Oprav je bil se zelo mlad. se oni je misel na smrt prikazovala v vsej svoji veličini in nedostopnosti. Da bi se raztresel, se je ogledoval v velikem zrcalu, potem se je pa napotil k stricu, ki ga je že čakal.
Dobro, zelo dobro, je dejal stric, medtem ko ga je z očmi premeril od nog do glave. Ubogi l.uigi, včeraj je bil se ves čil in zdrav, danes pa že plava njegova duša dobremu Bogu nasprotij Tvoja obleka je kar prava za tako žalosten obisk. Torej pojdiva!--Bil je eden čudovitih aprilskih po-jioldnevov.^ V zraku je prijetno (tuhtalo m dišalo, nebo je bilo pa sinje m čisto. ( esarino in njegov stric don • arlo I rol la sta |>očasi korakala po cesti. Bila sta vsa prevzeta prijetnega okolja, da sta skoraj pozabita na žalost, ki ju je vezala na smrt dobrega prijatelja. Stric je delal načrte za bodočnost in sesal svojo smotko.
Ko sta prišla do hiše l.uigija Man-zolija, sta nareilila žalostne obraze in sla z vzdihljajem stopala po stopnicah. Ko sta prišla do prvega nadstropja. se je stric postavil pred neka vrata in pozvonil.
Sobarica ju je odpeljala v sprejemnico. Stric in: nečak sta sedla in ti ho čakala. Naenkrat so se odprla vrata. 1,1 v soIm> je stopila debela gospa z bradav ieo nn čelu iu z lepotnim znamenjem na bradi.
Dragi gospod, kako sem vesela, da vas vidim.:
(esarino je pogledal strica, ki je zardel od vratu do svoje častitljive pleše. Takoj ji' razumel, da se je stric Zmolil v vratih in se je komaj zadržal smeha.
v_ (iustavino je pravkar odšel po slaščice, dekleti sla pa šli na sprehod, da se uhožici liavžijeta svežega zraka m miru, zdaj ko je nastalo po smrti ubogega dona Luigija tako žalostno ozračje v naši hiši. Saj vi gotovo že vesta o nesreči, don ('arlo. ■
/-e. že! Saj prav zato...
-Kaj hočete, takšno je pač naša življenje! Kako je pa kaj z gospo Cecilijo?
I a k o, tako, za zdaj se prav nič ne pritožuje.
»(iustavino in dekleti se morajo vsak čas vrniti. Dekleti sta, čeprav vam ne bi smela povedati, takšni kakor dve cvetlici. In ta mladenič tukaj?
Dovolile, to je moj nečak, doktor prava.
Ah. torej odvetnik'?!:
Med tem se je don (iustavino vrnil in nekaj minut nato tudi obe dekleti. Pogovor je prav kmalu oživel. De-. I°ti: ki sta- študirali v Rimu, sta inieli veliko povedali. Tudi Cesarino se je prav kmalu precej dobro poeti-bi. nic več ga ni silil smeh. kadar je pogledal stričevo glavo, rdečo od zadrege. zmešane oči od strahu, iu kadar je moral govoriti, je komaj še stokal.
Tudi don (iustavino se nikakor ni inogel znajti, in je vprašujoče gledal svojo ženo. ki mu je z očmi namigovala na mladeniča in na dekleti. Toda don (iustavino ni bil z ženo istega mnenja. Že trideset let so bili prijatelji z donom Carlom, toda v vseli teh dolgih letih jih ni še niti enkrat obiskal. Zdaj je pa don Carlo naenkrat tu, vos nestrpen in nemiren.
Ena sama beseda, in ves neprijeten položaj bi bil pojasnjen. Da naj bi potem, ko je bil tukaj že toliko časa, potem ko so ga bili z vsem mogočim postregli, vstal in povedal, da se je zmotil, to vse je bilo za starega moža Preveč.
•oda vstali je bilo vendar treba. K,‘ ie vstajal, je dejal:
Don (Iustavino, z dovoljenjem, sa-tbo besedo, tiospa (Torinda. vsa presrečna, je
* Veselja všeipnita svojega moža v role.
'Ali si videl, neumnež, je potihem 1 /,ak,,Hlla. »Prosim, gospod, kar tukajle.
_ Prosti te, ker je tu prehladno, toda ‘Prejemnica je tako zelo velika!
ustavino, don Carlo in donna Clo-(bela so izginili. Kant in dekleti so , s;di sami, vedoč, da se bo zdaj ne-jb'1 nepričakovanega, velikega zgodi-
• Kar naenkrat se je pokazala na ':,tih donna Clorimkt. vsa razburje-**' planila naravnost k Cesariuu in
. vihravo objela.
Dragi, moj dragi, mu je dejala, j,, meni boste imeli drugo mater. In einentina bo postala vaša oboževa-11 a zena.
\ vsej naglici so poslali sobarico je sladkarije, vino in likerje, da bi I . vsega dovolj, za pogostitev velike iiesf Novica se ji' kar hitro raz-sla med sorodniki in prijatelji in n,pd njimi so tudi prišli če-1 at mlademu paru. s. malu so morali, odpreti vsa vrata • Piejemnice, kajti nabralo se je to-ljudi. Med njimi se je znašel tu-iii , d°. ki je sedel h klavirju in bmel igrati za ples. Mlado in staro e pričelo plesali. Tudi Cesarino se pomešal med plešočo gneče Vrtel
Težkoce
Zakoni puščave
pustinjskih bojev
Do 2000 metrov visoko nosi vihar pesek
Ni še dolgo tega. ko so bili na velikih zemljevidih začrtani veliki beli madeži, znamenje, da je na svetu še mnogo neraziskanega ozemlja. Danes je teh belih madežev že zelo malo. Raziskovalci in pustolovci so poskrbeli, da ni ostal skoraj noben košček še tako divje in nevarne zemlje neraziskan. Napovedali so neizprosen boj naravi, bojevali so se proti vsem njenim zakonom in pogosto zmagali. Danes so puščave, ki so bile pred kratkim neobljudene, razrezane z modernimi avtomobilskimi cestami.
Kljub tolikšnemu napredku tehnike so pa vendar pustinje še danes pereči problem vsega sveta. Tudi vojne na pustinjskih tleh so čisto nekaj drugega kakor na obljudenem ozemlju. Pu-stinjska vojna zahteva od vsakega posameznega vojaka boj za življenje in smrt in popolno obvladanje samega sebe. V razpaljeni pustinji mora vsak vojak najprej premagati naravo, potem se šele lahko vrže na svojega sovražnika.
Naravne sile pustinje ne prizanašajo j nikomur. Človek, ki je zašel med nje. j se mora boriti do zadnjih moči, ali i pa umreti. Največji in najvztrajnejši I sovražnik vojnih operacij v puščavah | je pesek. Ta se vrine prav povsod. Vdira v vojaške aparate in jih uničuje, lahko se pomeša med hrano in zastruplja organizem vojakov, prav tako
ZRCAL
onemogoča dihanje in kvarno vpliva Centralna avstralska pustinja je bana človeško polt.	je izmed vseh pustinj na svetu naj-*
Do 2000 metrov visoko nosi pustinj-	strašnejša. Velikanski kos zemlje leži *
ski veter pesek in ga potem spet spu-	(u mrtev, popolnoma neobljuden od *
šCa v več sto kilometrov oddaljenih	živali in ljudi. Na njenih tleh ni no- ♦
krajih na tla. Vsak takšen vihar po-	Denih oaz, ki bi žejnemu popotniku?
polnoma izpremeni lice pustinje in . nudile pribežališče, samo neznosna* onemogoča orientacijo. Po takšnem	vročina m pesek se sirita kamor seze}	U|1	nekdaj	dodajamo	naši	živini
viharju se navadno znajdejo samo še	pogled. Na nekem ptedelu te puščave }	običajne	krme	redno	tudi	tako-
domačini. ki so že od detinstva vajeni avl vsega skupaj 400 domačinov, ki*‘vam, nulniilske snovi. i„ sicer: apm, teh uničujočih naravnih sil in so z bojujejo vsakodnevni boj za sv oje z v-}y bjjki kla- apna ter za boljše
ljenje z naravnimi silami, dokler le- *........,	,, ■t ”	1	’,	,	J
Za vsak prispevek v tej rubriki plačamo 20 din
V času nadomestkov
njimi v nejenljivem boju. Ti domačini so za vojujoče se sile nepogrešljivi. Brez njih bi se marsikatera armada razbila in izgubila v puščavi.
Vendar je tudi s temi domačini velik križ. Mnogi izmed njih so namreč nezanesljivi in služijo zdaj temu zdaj onemu, tistemu pač. ki jih bolje plačuje.
Prebivalci pustinje verujejo v razne pustinjske duhove in njihovo jezo, ki jim pošilja .krvavi dež‘, kakor sami imenujejo rdeč pesek, ki včasih pada z neba. Takšen .krvav dež‘ navadno vznemiri vse domačine, ker so prepričani, da so se pregrešili in jim njihovo božanstvo pošilja svojo kazen.
Sahara in puščave v Egiptu in Sudanu varujejo kljub vsemu še danes precej neraziskanih predelov, v katere še ni stopila raziskovalčeva noga. Tudi tu vladajo neizprosni zakoni narave in ne popuste niti za hip.
ljenje
sku, da jih zakrije, če bi se v tej pustinji hotel Evropec
,	.	.	"	{izrabljenje krme navadno rdečo ži-
pega dne ne omagajo m obleze v pe- tvinsko	rj'-'...........  '..... '	:
^	sol.	Tako moramo kupovati
♦ oboje tudi letos, toliko bolj, ker nam ♦dobre krme primanjkuje. Med tem obriti in bi si omočil, obraz z milom. }pa, ko je živinske soli dovolj, ni prist-bi doživel nekaj čudnega. V trenutku Jnega klajnega apna skoraj nikjer bi mu vsa milnica padla kakor posu- ♦več dobiti.
šena slama z obraza in bi se zastonj J To, kar se prodaja na primer v trudil, da bi se obril. Neznosna vro-♦našem mestecu, pod imenom ,klajno čina tu na mah posuši vsako kapljojapno' je neka čudna mešanica, še vode.	♦najbolj je podobna rdeči soli, ki v njej
Ko so kazalec pri uri še z roko porivali naprej
V 15. stoletju v Italiji še niso imeli v cerkvenih stolpih ur. Edino cerkev v Ferrari je imela že v tem stoletju v svojem stolpu narisano uro in kazalce. To uro pa niso pomikala kolesa v notranjosti, temveč jo je pomikala človeška roka. Prav tako je človeška roka tudi udarjala vsako uro na poseben zvonec in ljudje so slišali biti uro.
Mesto je za »poganjača« te svojevrstne ure najelo posebnega moža, ki je uro pomikal naprej, sam se je pa ravnal po sončni uri. Baje je bil v 15. stoletju ta poklic precej čislan in je mož, ki je opravljal to delo. dobival zelo dobro plačo.
Takšen »pomikač« ure je moral biti Pa tudi zelo točen, sicer ga je doletela stroga kazen. Tako je na primer zapisano v kriminalnih aktih mesta Ferrare. da so strogo kaznovali nekega »premikača« ur. ker je zvečer pozabil premakniti uro in odbiti ave Marijo. Takrat je baje zavladalo med verniki zaradi pozabljivega »poganjača ure« veliko razburjenje.
Vseučiliščniki so izbirali najboljše filmske igralce
Ze sedem let glasujejo ameriški vseučiliščniki za najbolje podano igro v filmih. Nedavno so glasovali za filmčki so jih predvajali lansko leto.
Rezultate vseh volitev so zbrali v glavnem središču Udruženja vseučiiišč-nih filmskih kritikov, na vseučilišču v St. Mary v Kaliforniji.
Zdaj je tajnik združenja Lionel Holmes objavil rezultate. Za najboljšo igralko je bila proglašena filmska igralka Bette Davisova za svojo izvrstno igro v filmu »Pismo«. Za najboljšega igralca so pa izbrali igralca Edv. G. Robinsona, za njegov film »Dr. Ehrlich«.
Prebrisani tat
Gospa Klara M. se je pred kratkim nekega večera pozno vrnila Iz gledališča domov. Takoj je opazila, da je okno njene sobe na stežaj odprto in da stoji pred njim neki moški. Hotela je poklicati na pomoč, tisti trenutek je pa moški stopil prednjo in jo prosil. naj se nikar ne boji. ker ji ne bo storil nič žalega. Povedal ji je, da jo že dolgo ljubi, pa ni vedel, kako bi se ji drugače približal. V upanju, da jo bo našel doma in ji naposled razodel svojo ljubezen, je zlezel skozi
okno v njeno hišo in jo počakal v njeni sobi.
Mož je tako prepričevalno govoril, da je bila gospa prepričana, da ima pred seboj zaljubljenega človeka in je potrpežljivo poslušala njegove ljubezenske izlive. Ko ji je vse povedal, mu je obljubila, da bo njegove želje premislila, potem mu je pa sama odprla vrata in ga spustila iz hiše, da nihče ne bi ničesar opazil. Na pragu ga je še povabila naj pride naslednji dan k njej na obisk. Mož je vse sveto obljubil in izginil.
Ko pa neznanca drugi in tudi naslednji dan ni bilo. se je gospe le čudno zdelo. Kaj kmalu je pa odkrila, zakaj zaljubljenca ni več k njej. Hotela je obesiti okreg vratu briljantno verižico in ugotovila, da je iz skrinjice, kjer je imela shranjen nakit, prav vse izginilo.
Takoj je premetenega vlomilca ovadila policiji in ga tudi opisala. Spretnim stražnikom se je po njenem opisu res kmalu posrečilo prijeti moža in ga zaslišati. Na začudenje vseh pa vlomilec svoje tatvine prav nič ni tajil. Priznal je da je pri bc-gatašinji vlomil, ker se je pa prezgodaj vrnila domov, si je hitro izmislil posrečen izgovor in igral vlogo zaljubljenca.
Zdaj bo moral spretni tat za svoje »zaljubljene« besede presedeti v zaporu pol leta.
Kako se Arabci goste?
šeik Amman je na svojem dvoru priredil veliko svečanost. Povabil je nanjo vse svoje prijatelje in znance od blizu in daleč in jim postregel z prav nenavadno begato večerjo.
Njegovi kuharji so pripravili naj-siastnejšo arabsko poslastico: kuhano kamelo. Kamelo so napolnili s tremi ovcami, vsaka izmed ovc je bila pa spet napolnjena z osmimi piškami. Vsaka izmed teh pišk je imela v svojem telesu na posebno okusen način pripravljena jajca in orehe. To poslastico so servirali z rižem.
Šola smehljaja
Ali že veste, da so v Hollywoodu ustanovili šolo smehljaja? V tej šoli se ne uče filmske zvezde samo smehljati kakor Greta Garbo. Marlena Dietrichova ali Katarina Hepburnova, temveč tudi pravilno negovati svoja usta in zobe.
V tej šoli uče, da si morajo filmske zvezde vsako jutro in vsak večer namazati ustnice z lanolinom ali kakšno drugo hormonsko kremo, da ostanejo tako ustnice bolj sveže in mladostne. Tudi za neprijetno črto, ki nastane
Ko so nekoč poslali v to pustinjo g jp n(.ko<-. zgodilo, da so si hoteli pionirje, močne delavce da bi zgradi i *<>tro(d kuhati iz klajnega apna žgan-cesto m postavili telefonske drogove, ♦ ker j(, prigtno poti(>hno navad„i so takoj omagali in dejali, ko so spet»|ip)j n)((kj } pra fosforno-kislegu prišli med ljudi: »Nikoli vec v pusti-|apnent.a j(. v ,ljwn danes bore malo. nl°-«	}Kako naj si človek to razlaga? Mo-
Tako se pustinja hejuje z ljudmi. Jgoče tiči rešitev uganke v dejstvu, živalmi in čuva svoje- zakone. Ce se}da se prodaja takšno klajno apno po na takšnih tleh bojujejo vojne, potem}-! do o din kila, cena živinski soli je je takšen boj pač izmed vseh naj- *l>a 0,50 din za kilo... živinorejec težavnejši.	..	.	}
Po mttnchenski Posti j Nedisciplinirani
♦ obiskovalci gledališča
pri smehu med ustami' in nosom in *	....
največkrat tudi pozneje, ko se noj , Ze . večkrat je uprava Narodnega smejemo več, ne izgine, vedo v tej »Klcdahsea prosila obiskovalce, naj šoli zdravilo. Proti tej čltt morajo de- tP^hajajo k predstavam točno, ven-lati filmske zvezde tele vaje: Usta za-1(la''T V* P™.snja nekaterim ne zaleze, pro, vdihnejo zrak in napolnijo z njim} ‘ f, l a:	,a.n?a’ ,"a Primer> sta*'
usta. da se jim napno lica. Ta zrak}'10, h"dl, v fflvdal.sče, m sicer zmerom potem počasi pihajp skozi majhno}	. ,Je. ze zatemnjeno in se je
luknjico, ki jo oblikujejo z usti. Co stor ze dvignil. To pa se n. .lovolj. zjutraj in zvečer delajo to vajo. baje }	Ju.	nl’ se	M uniikajo, da	more na
črta okrog ust kaj kmalu izgine, se.^v°j	prostor,	vneto hod) po	čevljih,
veda. če se ni že preveč zakoreninila.}'"	Jako neobzirno, da je ze ne-
Jstetim odrgnila usnje z njih.
X Kako naj ima človek potem še ve-Tudi ure SO občutljive	v K-loilališče, če si mora
♦ pet minut po vsaki predstavi, hladiti za vonj	♦jezo,	nad	nediscipliniranci, si lahko
Tehniki raznih urarskih industrij-fsanii mislite!	F- S.
skih podjetij so si zadali važno vpra-} šanje, ali razne dišave kaj vplivajo na *
notranji ustroj ure. Ugotovili so po}	,,	,	.	.	,	.	,
dolgem raziskovanju, da ima tudi ura}	rf nekaj	dnevi sem imel	opravka
svoj .nos*, s katerim zadulra tudi naj-J'"' Okrožnem uradu, ker nisem pri-nežnejši in najneznatnsjšl vonj.	♦»el.	takoj	na vrsto, sem nekaj casa
_	j	,	♦‘počakal.	Kmalu po mojem prihodu
Posebno zapestne urice so baje 2n*.j,ride po zunanjosti sodeč, tovar-dišave zelo občutljive m vpliva, nanje }nj4ka dolavka s pril(li?no trilptI10 celo duh koze na roki. Po mnenju Jhčerko
strokovnjakov mečan duh lahko než-} Mala Mij tako j(, 1)jk, (J(,klici ( no urino kolesje vznemiri in ura ne *je zaMa naf,ovarjat; svoJo nlatl,r gre vec tečno. Tudi najnežnejši duh}naj jj kupi <-.okoladnepa nložifka. To cvetlic nezm ustroj ure zavoha.	} brezuspešno prošnjo dekletca je po-
Ce zdaj dekle torej pride prepozno *slu.5al tudi lleki
mož z bergtjami.
na sestanek, se prav lahko opraviči: tPrav tovo se , vra5aI jz bo,)lis. »Moja ura ne prenese mojega parfu-*nic(>	Brez obotavljanja	je segel	v
ma. Prav nič ne morem zato. če	som*.	jn stpcscl dt!k](lt-.u	v rok(1	za
zamudila. Drugrč si bom morala	pac*desot dinarjev drt)biža.	češ naj	si
izbrati takšno kolonjsko vedo, ki bojku])ir kar w rada imela, prijala tudi moji uri.«	}	j^er	me	prjzor	zc]0	presenetil,
}sem	mu v srcu izrekel	svoje naj-
Še ena nenavadna oporokat's^rcnečie spoštovanje in mui iz vsega
Xsrca želel skoraj‘šnje ozdravljenje.
Dobrota
Alma Jcnzenova je bila is dolgo pri neki stari kmetici na Danskem za služkinjo, čeprav je bila stara kmetica surova z njo. je vendar zvesta pomočnica ni zapustila do zadnjega dne.
Nekega dne je stara kmetica padla, se hudo poškodovala in kmalu nato za posledicami padca tudi umrla. Stara žena je zapustila oparoko, ki jo je takoj vzel v svoje varstvo vaški župan. Poklical je k sebi vse starkine sorodnike in tudi njeno služkinjo in jih vprašal, kdo bo vzel staro mačko, ki jo je imela pokojna tako zelo rada.
Ker je bil maček star in grd. ga nihče izmed sorodnikov ni hotel sprejeti. Naposled se je oglasila zvesta 3 služkinja in sprejela mačko k sebi. obljubila je pa tudi, da jo bo hranila, da ji ne bo do smrti nič hudega.
Tedaj šele je vaški župan odprl oporoko in pokazal začudenim sorodnikom. da je starka vre svoje premoženje zapustila tistemu, kdor bo sprejel staro mačko. Tako je služkinja podedovala vse starkino premoženje.
tlenje.
Delavec
se jo on. vrtelo se 11111 je pa tudi v glavi. Šel je od doma. da bi obiskal vdovo, zdaj ga je pa (Tementiiia vsa hrepeneča izpraševala, če jo v resnici ljubi.
Da bi si pregnal vse te misli, je izpraznjeval kozarec za kozarcem. Na lepem se je znašel skupaj s stricem, ki je tudi pridno izpraznjeval polne kozarce. Stric je imel kaj žalosten obraz, lovil je besede, plesni po eni nogi. Ali sem ti jo zagodel! Ha. ha! Tudi Cesarino se je smejal. Potem sta se objela in pričela jokati kakor dva neumna otroka.
"Don Carlo, don Carlo,. je klicala gospa Clorinda, potem ko je pridirjala za stricem in nečakom. Ali uboga moja hči! Gospa se je od jeze vgriz-nila v ustnico in vsa jezna dejala:
»Zdaj boste pa izpili limonado, kaj hočete, je že ta ko.v
Skoraj odnesla ga je v posebno sobo. in od jeze kazala zobe.
Dragi gospod, kar sle dejali, ste dejali. Ce ne, boste dobili nekaj sladkih zaušnic. Govorim jasno in hitro, tako kakor je moja navada.
Potem, ko je izpil limonado, ga je gospa Clorinda spremila do kočije: Laliko noč, dragi gospod in najlepša vam hvala, za čast, ki ste nam jo bili izkazali. Kar se pa tiče vas don Cesarino, Clemeiitina vas čaka jutri ol) petih popoldne.
Kočija se je odpeljala. Sveži zrak in večerna sapica je blagodejno vplivala na oba pijana moža, pljuča so se jima napolnila s svežini zrakom in pričela sta jasno in trezno misliti. Vsak se je znašel pred gotovim dejstvom, in zdelo se jima je, kakor da sta obula pretesne čevlje. Kazalo jima ni nič drugega, kakor da se vdasta v nov položaj. Da ne bi veljal v očeh svo-
st ric
jega nečaka za bedaka, je zhni vso srčnost in dejal:	'■
Clemeiitina je zelo dobro dekle iz! najboljše družine. Prav njo sem ti ho-! tel dati za ženo. Danes se mi je po-! nudila priložnost in-sem zelo srečen. •!
Cesarino je prebledel, nekaj časa! molčal in potem resno dejal:
Sam bog le je razsvetlil. Clementi-110 že dolgo na skrivaj ljubim in se ini zdi kar nemogoče, da jo bom lahko peljal pred oltar.
Ko se je kočija ustavila pred njuno hišo, sta si oba voščila lahko noč. Toda nobeden ni mogel zaspati. Vsi ti dogodki, polni neumnosti in neverjetnosti, jima niso dali miru. Šele čez nekaj časa sta prišla do tega. da sta neumnost in neverjetnost pogosto hčerki potrebe.	}
In prav zato nista drug drugemu} nikoli več omenila obiska pri vdovi} l.uigija Manzolija...	J
SIROM PO SVETU
Milijon lir za dobrodelne ustanove
v krajih, ki so največ triadi zaradi vojne, je Vel. Kralj in Cesar izročil predsedniku albanske vlade Eks. Ver-laciju.
Princes* Piemontska je 8. maja obiskala bolnišnici Sv. Križa in Sv. Marjete in se živahno zanimala za zdravje vojakov in njih družinske razmere. Obisk princese so sprejeli z veliko hvaležnostjo in navdušenjem.
Mosaku Yamam«to, poveljnik drugega protiletalskega oddelka v Tokiu in Kurataru Ikeda iz Fukuoka sta poslala italijanskemu veleposlaništvu v Tokiu za darilo vsoto denarja in ga prosila, naj se ta denar uporabi za protiletalsko obrambo mesta Rima.
Vseučilišče v Bejrutu je predčasno zaključilo učno leto in je rektorat pozval vse študente, ki niso sirski ]>oda-niki, naj odpotujejo iz Sirije.
V londonskih mesarskih tvrdkah so pričeli stavkati nameščenci, ker so tvrdke odpustile 60 nameščencev- ki jim je bombni napad razdejal delavnico. Tako je bila britska prestolnica te dni čisto brez mesa.
Dve milijardi rubljev za geološka raziskovanja je določil letos geološki odbor Sovjetske zveze. Več ko 5.000 geoloških društev bo tako lahko pro-! učevalo razne kraje.
V pariškem Boulognskem gozdu so letos spomladi zasadili repo in krorn-
: pir.
150.000 Zidov se jc v zadnjih šestih ! mesecih priselilo v Brazilijo. Celotno ! število brazilskih 2idov znaša zdaj 400 ! tisoč.
PLAČAJTE
NAROČNINO!
znejši dobi vedrega duha. Precej toč-
no ve, kaj hoče in kako naj doseže ■EjMF *
cilj, ki si ga je bila zadala. Očetov- K|ajH
ski moški jo ljubijo in razvajajo in
če naleti na pravega moža. je po
mi rudi dobro ima. Sicer sc ne za-
nima kaj pride za moške. Prijetna
je o družbi, toda ne prenest: ugo- Popoldanska
vorov.	Novost sta d
PBOBLEMI NAŠIH DNI
Nenavadni kinematografi
Moderna tehnika in znanost sta že na marsikakšnem področju že tako napredovali, da ni nič čudnega, da tudi '■ j filmska in kinematografska umetnost! čedalje bolj napredujeta. Siromaštvo; in razkošje, pomanjkanje in bogastvo! so tudi tukaj ustvarili prav nenavadne; reči. Saj po vsem svetu najdete kine-; matografe in gledališča, nekatere v kar najskromnejših šotorih, druga pa spet v kar najrazkošnejših palačah.
Najbolj nenavaden kino na svetu je Pa prav zanesljivo v Marseillu. Ta kino je namreč zbirališče vseh temnih elementov velikanskega pristanišča. Po večini so to berači, ki so si tukaj ustvarili pravcato borzo. Kajti skoraj vsak kinoobiskovalee kaj prinese pod pazduho, pa naj bo kakšen zakrpan suknjič, stare hlače ali umazano srajco, torej predmete, ki imajo zanje vrednost. Trgovina s temi predmeti pogosto ne počiva niti med predstavo — to je kajpak odvisno od zabavnosti igranega filma! če ni preveč napet, potlej teko kupčije nemoteno dalje. Lastnik kina je starinar, ki ima svojo fcramarijo pred kinom. če prineseš tja kakšno staro oblačilo, utegneš zanj dobiti vstopnico za večkratni obisk njegovega kina. Za par starih čevljev dobiš na primer vstopnico za dvakraten obisk.
Eden zelo nenavadnih kinematografov je tudi v Saigonu v Zahodni Indiji. V tem kinu je le malo prostora. Tam namreč nimajo sedežev. Obiskovalci
»ŠOLA LJUBKOSTI«
Pogosto beremo, kako je v tem ali onem velemestu kakšna bistra, domiselna glavica ustanovila ,šolo ljubkosti1. Te šole, pa kakršne koli že bile, dopisne ali navadne, vse so imele in imajo isti namen: vsaki ženi vliti s svojimi nauki nelcaj tiste ljubkosti, ki ji je ni podarila mati narava.
debe pri blagajni z mehkimi blazinami obloženo visečo mrežnico. Med pred- * stavo jim pa poleg tega postrežejo še ♦ z ledenomrzlo pijačo. Medtem ko obi- * skovalci srkajo hladno pijačo in se prijetno gugajo v mrežnici, lahko uživajo še dober evropski film. To pa tudi popolnoma ustreza njihovim vzhodnjaškim željam.
Najodličnejši kino je pa kajpak v Hollywoodu, središču svetovne filmske umetnosti. Ta kino vrti samo pr e- J miere filmov, seveda po večini za • gornje desettisoče srečnih Hollywood-čanov. To so v prvi vrsti zvezde in zvezdniki sami. Večji del gledališča iz-, polnjujejo razkošne lože. last slavnih zvezd. Kino je najodličnejše podjetje svoje vrste in kajpak opremljen z vsem udobjem in razkošjem, ki si ga v tem pogledu utegnete misliti.
Mesto Memphis v Ameriki ima pa nedvomno najdražji kino na svetu. Ta kino sploh nima blagajne za prodajanje vstopnic. Dva in dvajset najbogatejših meščanov so namreč lastniki in;; abonenti tega kina. Abonma stane 5000 dolarjev na leto. Filme vrte samo enkrat na teden in vsak film samo enkrat predvajajo. Dobavijo ga z letalom naravnost iz Hollywooda. Po večini doživi v Memphisu premiero v pravem pomenu besede. Kajti film vrte v Memphisu že prej. preden katera koli izposojevalnica filmov kaj ve o njem.	Dr.	H.	H.
Kaj je ljubkost? Kaj je šarm? Če hočemo besedo šarm prenesti v ljubkost, zveni to nekoliko trdo in ne tako ,šarmantno‘, toda mislim, da se bomo prav tako dobro razumele, če bomo govorile o ,ljubkosti', kakor če bi govorile o ,šarmu'.
i/Če ste ljubki, ne potrebujete nič dragega več, če niste, je vse drugo zaman,« je nekoč dejal neki izkušen poznavalec ženske lepote. Prav je dejal, toda nekaj je pozabil. Pozabil je, da je ni na svetu ženske, ki sploh ne bi bila ljubka!
Ljubkost je pravica vsake ženske, tisti božji dar, ki so ga rojenice vsaki. položile v zibelko, bodisi, da se je rodila, pod bogato ali revno streho.
In vendar, koliko žensk je res ljubkih? Kam so nekatere skrile to do-\brino? Zakaj so nekatere ženske tako ;dolgočasne, tako brezbarvne in tako ;za nemarjene?
’ Pogosto ženske ne znajo svoje Ijub-♦ kosti izraziti. In vse to zaradi pomanjkljivosti tiste ženske izobraženosti, ki pozna pomen in izraz ,oseb-
nosti'.
Dobra tovarišica je zmerom dobre volje, polna življenjske, sile, pripravljena za vse in nikoli tista, ki bi kvarila igro. Nekoliko nemirna je in težko jo je pripraviti do tega, da svojo nalogo izpelje do konca. Za moške je zaradi svoje kipeče življenjske sile, ki se pogosto druži tudi s prijetno zunanjostjo, selo privlačna, vendar pa potrebuje sebi. podobnega moškega, če se hoče v življenju naposled umiriti in dozoreti v dobro ženo in mater.
Resnično ljubka postane tedaj, če se ji posreči zadobiti notranji mir in duševno vedrost in živeti v miru s satno seboj.
Intelektualka je logična, misli jasno in je nekoliko pretrezna, toda človek je, ki se nanj zmerom, in povsod lahko zaneseš. Svoj veliki po-i'um črpa iz posrečene, kombinacije svojega samoobvladanja in svojega jasnega pogleda, na svet. V vseh stvareh je bistra in neodvisna. Labl.o sc pa zgodi, da .s svojim premočrtnim ravnanjem kdaj pa kdaj rani čustvovanje svojih bližnjih, ne da bi to nameravala. Ljubezen zanjo ne igra posebno velike vloge, njeno srce pa obvlada razum.
če hoče biti res ljubka, mora biti zmerom pripravljena razviti tudi mehkejše strani svoje osebnosti, ki počivajo po navadi neizrabljene.
S a
♦ Mnogi kratko in malo trdijo, da se ljubkosti ni mogoče priučiti, zato, ker se je ne da razčleniti. Tiste, ki so res ljubke, so pač od narave obdarjene izjeme. Bog nas obvaruj pred ženskami, ki niso ljubke, pa se delajo, kakor bi bile... Tako trdijo nekateri.
Naklada japonskih dnevnikov
V Tokiu izhaja 19 velikih japonskih dnevnikov. Skoraj vsi japonski dnev niki imajo jutrnjo in večerno izdajo. 6 vodilnih tokijskih časopisov ima tole naklado:
Tokyo Asahi 1.000.000 naklade Tokyo Nichi-Nichi 1.100.000	,,
Yomiuri	1.200 000
Miyako	300.000	„
Chugai	250.000	„
Hochi	200.000
Kokumin	150.000	„
Ti časopisi pogosto podpirajo	ali ce-
lo sami rešujejo socialne, javne in kulturne naloge. Tudi skupna potovanja z letali v oddaljene dežele pogosto uredijp ti časopisi.
Ali toplotne izpremembe telesu škodujejo?
Monograml — entel — ažur gumbnice — gumbi — plise fino in hitro izvrši
UtaUU&HUUeš
UUBLIANA, Franiiikanska ulica nasproti Uniona
Vczenie perila, predtisk ženskih ročnih del
Mi pa nismo tega mnenja. Prepričani smo, da lahko ženska razvije svojo ljubkost in svojo osebnost, če se le nečesa varuje: da noče biti nekaj drugega, kakor bi morala biti.
Če zveni še tako po šolsko, toda potrebno je, da vse ženske razdelimo v nekaj različnih in določenih tipov, če hočemo prodreti v skrivnost oseb-!!nosti. To kajpak ne pomeni, da so si vse ženske, ki pripadajo temu ali onemu teh tipov, podobne kakor jajce jajcu. Ne, to trditi bi bilo neumestno! Niti dva človeka im tem svetu si nista popolnoma podobna.
Naša kuhinja
KAJ BO TA TEDEN NA MIZI?
četrtek: Fižolova juha, zabeljeni široki rezanci. solata. Zvečer : Mlečen močnik.
Petek: Zelenjavna juha, krompirjevi štruklji' s špinačo. Zvečer: Zdrobov narastek z malinovim odced-kom.
Sobota: Guljaževa juha. kruhovi cmoki, solata. Zvečer :	Sesekljani
zrezki, berivka.
Nedelja: Goveja juha z rezanci, telečji zrezki, vodni cmočki, solata, lešnikov narastek. Zvečer:	češpljevi
cmoki, kompot.
Ponedeljek; Vipavska juha-, ponarejena polenovka’, ■ radie v solati. Zvečer : Vampi na laški način’.
Torek: Ričet kislo zelje. Zvečer: Narezek, kava ali čaj.
Sreda: Goveja juha z rižem, kisla repa, krompirjev pire. Zvečer : Carski praženec, kompot.
Pojasnila:
1 Krompirjevi štruklji: Pol kile kuhanega vročega krompirja pretlačimo, zmešamo s 4 dekami masti. 12 deka-mi moke in 2 jajcema. Testo osolimo, primešamo žlico nastrganega parmskega sira, ga hitro pregnetemo in naredimo debelo klobaso. Klobaso potresemo z drobtinami in jo zavijemo v prtič. Kuhamo jo v slanem kropu 1 uro. ’ Ko je kuhana, jo zrežemo na rezine, potresemo z nastrganim parm-
Materinska ženska: živi in misli ; [predvsem s svojim srcem; njena ljubezen je globoka in vztrajna. Zavedno ali podzavedno išče v svojem izvoljencu očeta svojih bodočih otrok in ne samo ljubimca. Precej konven-cionelna je, toda zanesljiva in dobra prijateljica in dobra članica družine. Morda je včasih za spoznanje pre-plušna in preveč vneto, že kar vsi-Ijivo skrbi za dobro svojih, otrok. 1 Hitro je užaljena in se lahko izgubi :v nevažnem dokazovanju in drobnih prepirih. Prav teh napak naj se ogi
švedski znanstvenik Magnus Hell-JbV» naj ostane zvesta svojemu tipu strandt. profesor patologije na stock-fpožrtvovalne, dobre m nežne matere. holinski univerzi je sam na sebi do-t Njena skrita ljubkost je v njeni kazal da hitre toplotne izpremembe * zmožnosti, da lahko ustvari iz svo-človeškemu telesu prav nič ne škodu-ljega življenja in življenja svoje dru-
mini in	Krppp.
čeprav je profesor star že 60 let.; vendar je sam s seboj delal nevarne; poskuse. Najprej se je okopal v osem; stopinj ,topli* vodi, potem je pa stopil; v prostor, kjer je bilo samo štiri sto-; pinje toplote. Takoj nato se je kopal: v 45 stopinj vroči vodi, potem je pa; stopil v prostor, kjer je bilo 12 sto-: pinj mraza.
Zanimivo je, da se profesor ni prav nič prehladil, niti nahoda ni dobil. Po tem poskusu je profesor takoj potrdil da hitre toplotne spremembe človeškemu telesu prav nič ne škodujejo.
Znanstveniki in zdravniki so se zdaj razdelili v dva tabora. Eni so profesorjevih misli, drugi pa trde, da to-; plotne spremembe vsakemu človeku škodujejo in je profesor izjema samo zato, ker je nenavadno utrjen.
'JIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIHIIHi;
| 0 KV I R |l	|
I SLIKE. FOTOGRAFIJE, GOBELINE. E
g KLEIN I
5 LJUBLJANA, Wolfova 4 5 niimiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiir
žine otoček miru in tihe sreče.
Idealna žena In soproga je izredna ženska, modra, prijazna, prijetno umerjena in nekoliko zapeta. V njej so skriti vrela življenjske energije, zna jih pa tudi črpati in izkoriščati. Po navadi je tudi na zunaj privlačna, prijetne in mirne lepote. Rada sr. giblje v mošlci družbi. Ne. ve pa kaj prida početi z veliko tlijo ali veliko strastjo.
Njena skrita ljubkost je v njeni harmonični izenačenosti značaja, v zmožnosti, da so brez škode za svoje bitje zna 'ako dobro prilagoditi bistvu svojih bližnjih.
Otročja ženska je gibka, nenavadno nežna in potrebna, opore, pri tem pa malce sebična, vesela in še. v poznejši dobi vedrega duha. ho ve, kaj hoče cilj, ki ni ga slci moški jo
Izredno elegantna obleka iz temnomodrega volnenega krepa, jpošita s cve-tHcami iz drugobarvne svile. Značilne za njeno modernost so nepolikane gube, ki se pričenjajo že ob ramah in prosto padajo v krilo. Rokavi so nabrani ob zapestju in glede na mlahave gube v slogu obleke.
skim sirom, zabelimo z mastjo ali maslom.
- Vipavska juha:	Pol litra fižola
skuhamo in ga s fižolovko vred pretlačimo skozi sito. Posebej skuhamo še 30 dek kislega zelja in ga zmešamo, ko je kuhano, s pretlačenim fižolom. Potem pridenemo prežganje, ki ga naredimo iz žlice olja in 3 dek moke. Ko prežganje lepo zarumeni, mu dodamo precej sesekljanega česna. Juho še enkrat dobro prevremo in ji dodamo žlico paradižnikove mezge. poleti pa pretlačene paradižnike.
;l Ponarejena polenovka: Olupljen, na kocke zrezan krompir skuhamo v vreli slani vodi. Ko je kuhan, ga odcedimo in stresemo v skledo. Prelijemo ga z vrelim oljem, dobro premešamo, potresemo s sesekljanim česnom in zelenim petršiljem, sladko papriko. po okusu lahko tudi s poprom, in denemo še toplo na mizo. K polenovki se dobro poda radič v solati, ali pa jo serviramo h kakšni omaki. Jed je dobra, jo hitro pripravimo in je tudi poceni.
* Vampi na laški način: Žlico olja razbelimo, mu dodamo žlico na kocke zrezane slanine in žlico moke. Ko je moka svetloruniena. pridenemo žlico drobtin, sesekljanega česna in zelenega petršilja, žlico paradižnikove mezge, poleti pretlačene paradižnike, in tričetrt kile na tanke rezine zrezanih vampov. Vse skupaj dobro premešamo, zalijemo z juho, opopramo. osolimo in pustimo vreti. Preden denemo jed na mizo, jo potresemo z nastrganim parmskim sirom.
ste obuli premalo nogavic v čevlje, čim več nogavic obujete, tem bolj ugodno bo počivala noga v čevlju in tem manj verjetnosti je, da se boste ožulili. Najboljše za vaše noge je, če za izlete oblečete volnene nogavice, če vas te ščegetajo po nogah, pa oblecite podnje kakšne stare bombažaste nogavice.
če so se vam na izletu že napravili žulji, jih nikar ne predirajte, kei' se tako najlaže zastrupite. Zuij namažite z alkoholom, da ga razkužite, potem ga namažite s cinkovo vazelino in zavežite s svežo belo krpo.
je v vorov.
Če si hoče ohraniti ljubkost, mora posebno paziti na to, da ne ogroža svoje nežnosti in ljubkosti s preračunljivostjo in materializmom.
obleka iz črnega krepa. globoki, nezalikani gubi na krilu, zanimivi so tudi balonasti rokavi. Životek je lahno nabran, ob vratu visoko zaprt, ločen je od krila s pasom iz istega blaga.
BOLEČE NOGE
Prav gotovo so tudi vam že kdaj pokvarile najlepši izlet boleče noge. Vsa lepota narave, ki bi jo sicer lahko z vsem srcem uživali, je na mah izginila, čutili ste samo svoje noge in ste bili slepi in gluhi za vso to lepoto.
Boleče noge imajo ljudje, ki so neprestano na nogah, žulje in trdo kožo pa dobe navadno samo takšni, ki gredo samo enkrat na teden na daljši izlet.
Toda kakor vsem drugim neprili-kam se da tudi bolečim nogam kaj hitro pomagati. Tisti, ki so ves dan na nogah, preprečijo žulje in trdo kožo. če noge vsak večer skrbno umivajo v mehki milnici, potem noge dobro osuše in namažejo vse dele nog, kjer se najrajši napravi trda koža z vazelino.
Tisti pa. ki imajo zelo nežne noge in so jim na vsakem daljšem izletu razbole, naj pazijo tudi na to. kako se obujejo kadar gredo na izlet. Pred odhodom morate noge dobro umiti v mlačni vodi. jih posušiti, nato Jih pomočite s kolonjsko vodo. Notranjo stran nogavic najprej potresite z mešanico lojevca in boraksa. šele nato nogavice obujte. Kadarkoli greste na dolg izlet, zmerom pazite, da ne bo-
KAKO Sl SAMI NAPRAVITE
DOBRO KOLONJSKO VODO?
Zdaj ko so se vse dišave tako zelo podražile, se je prav gotovo morala marsikatera ljubiteljica kolonjskih vod prikrajšati za ta užitek, ker ji tega njen zaslužek več ne dopušča.
Prav gotovo boste zato z veseljem sprejele vest. da si dobro kolonjsko vodo lahko same doma napravite.
Zdaj spomladi imajo vse cvetlice nenavadno močan duh. Natrgajte torej cvetne liste vseh mogočih spomladanskih cvetlic: narcis, tulipanov in trobentic, pa cvetov z dišečih cvetličnih grmov. Vse te cvetne liste nakupičite v precej debelo steklenico, dobro jo zamašite in vse skupaj postavite n» sonce za približno mesec dni.
čez mesec dni steklenico odmažite in videli boste, da je iz lepih cvetnih listov nastala mastna kaša. Ce to goščo stisnete skozi platneno krpico, boste dobile gosto tekočo lepo dišečo tekočino. Tej tekočini prilijte po okusu razredčenega alkohola in dobile boste kolonjsko vodo. ki bo dolgo obdržala svoj prijetni duh in kar je glavno — tako rekoč zastonj bo.
ZA VSAKO NEKAJ
© I
®!
če Vam je težko pri srcu in si želite malo razvedrila, potem sezite po »Družinskem tedniku«!
Če ste slabe volje kljub temu, da nimate zato prav nobenega vzroka, si pripravite toplo kopel, ki ste ji dodali nekaj vonja p° smrekovih iglah. Če te dišave nimate pri roki, pomaga tudi sama kopel-Ko boste vstali iz vode, se boste p°~ čutili prerojene in boste spet dobil1 veselje do življenja.
Dobro je, če kotiček, v kate" rem s svojo družino preživljate marsikatero urico, obijete 2 zemljevidi. Po nekaj tednih se boste prepričali, da stS se naučili nenavad-no veliko zemljepisa.
@Če imate hrastovo pohištvo, ki je izgubilo svoj prvotni leski ga na tenko pomažite z ol>v' nim oljem. Pohištvo se bo spet *ve' lilo ko novo.
®Če hočete, da bo imela solata boljši okus, ji pridenite neka) sesekljanih listov mlade SP1' nače. Okus se bo s tem nenavadn izboljšal, postal bo sicer bolj oste < vendar nenavadno prijeten.
® Volnene kopalne obleke najboljša hrana za molje. “' slite torej že zdaj na to, da n . boste takrat, ko se boste hoteli > kopat, preveč razočarani.
sami podi višino e so pač i£ih vrat
m m m m
B 1 i I
Mat v % potezah
Tu pridejo kmetje do velike oblasti.
V kriznem ognju
tekmi.
/daj na spomlad je dobro, te se ravnamo po starem receptu naših pradedov. Izčistimo si kri in jejmo tri ledne tirinjeve jagode. Začnimo s. 5 jagodami na dan, do 15 nadaljujmo in potem nazaj spet do 5.
Madeže od znoja iz svilenih bluz odstranimo, če jih speremo v topli vodi, v kateri skuhamo milne koreninice, kij ji h dobimo v drogeriji. Odstranimo jih pa tudi, če jih zdrgnemo z mešanico; 1 dela amonijaka, 3 delov čistega al-; Uohola in 4 delov etra. Drgniti mora-; mo pa zelo previdno, da blaga ne; strgamo.	;
Iz gumijastih in povoščenih tvarin; odstranimo madeže, če jih zdrgnemo; z volneno krpo, namočeno v petroleju.;
Od r ran ja obledele rožnate oblekel ali obledelo perilo dobe spet svojo lepo! barvo, če v vrelo vodo kanemo nekaj; kapljic rdečila. Za modre obleke in; perilo je pa zelo dobro, če dodamo; vodi nekoliko kapljic modrila.
Dobro lasno vodo proti prhljaju si; pripravimo lahko tudi sami. V čisti; steklenici namočimo 10 do ‘20 gr bo-; ralina in ga prelijemo s prekuhano; vodo. Postavimo jo na topel prostor; za več dni. Kdaj pa kdaj steklenico;
imajo okrog 100.000 delov.
Strokovnjaki so izračunali, da en sam stroj za pletenje svilenih ženskih nogavic v eni uri izdela 45 milijonov pentelj ali 20 parov nogavic.
10. Dd2, (6!
konja, ker 1 figuro naza
SELITEV IN NOVO STANOVANJE
Najprej pripravi zapisnik, in sicer lep čas pred selitvijo!
Zapisnik položi na nočno omarico; v polsnu dobi človek navadno najboljše ideje.
Izmeri novo stanovanje, nariši si načrt, kako bo stalo pohištvo in prava 1'azmerja najprej izračunaj na papirju.
Svetiljke in zastore daj pritrditi pred
vselitvijo.
Izberi nevtralne barve za obarvanje sten, tako da jih boš prenesel tudi v nudi vročini, ali če boš imel vročico. .
- 1
Rdeča, rjava, temnomodra barva po- t Pijejo dosti svetlobe. Svetlorjava, svet- t modra ali sinja in siva se zde hlad-2®- Močna rumena je najtoplejša.
, etlozelena. grahasta barva je pa ze-0 Prijetna za oči.
Kdor je vajen zvečer brati knjige v postelji, naj si že vendar da dopo-vedati, da svetiljka ne spada na nočno omarico, temveč zadaj za glavo in le tako res sveti v knjigo. Kako boš to storil, da ne boš kvaril estetskega videza sobe, je tvoja osebna zadeva.
Z delavci, ki ti bodo selili, se že vnaprej pred pričami pogodi za pla-
'°- Ne puščaj likerjev ali žganja v omarah, zna se ti zgoditi, da bo iz-Bmilo iz steklenic, ti in tvoja oprava bosta pa ostala v starem stanovanju:
Pošteno očisti vse prostore. Tla, predalnike in - omare prevohaj kakor lovski pes. česar res neizogibno ne potrebuješ več, takoj odstrani ali Podari siromakom. Ob takšnih priložnostih misli na reveže ali na svojo po-strežnico. Kar se tebi zdi balast, bo drugemu morda dobrodošlo.
Priskrbi si o pravem času vrvi in ve-jike pole ovojnega papirja. V omarah 'n predalnikih puščaj le lažje stvari: Posteljno perilo, pregrinjala, volnene stvari.
Kako uporabite slepa vrata
Prav' gotovo imate v svojem stanovanju slepa vrata, ki jih ne potrebujete. Ali'ste že kdaj mislili na to, da se jih da prav praktično upaiaoiti/ Iz teh nepotrebnih vrat prav lahko napravite koristen kos oprave, ki bo služila kot omara, kot pisalna miza in kot knjižna omara. Takole napravite :
Najprej snemite vrata s tečajev, tako da bo ostal v zidu samo okvir. Petem pokličite mizarja in se dogovorite z njim zaradi lesenih polic in vrat, ki vam jih naj naredi.
čki. Od a—a’ pa za vrati omarice pritrdite 1 cm debelo in 1 cm široko letvo. ki bo podpirala prvo polico tu vrata. Na to letvo pa pritrdite še 7 mm visoko latvico. ki sme segati samo do točke c, da ne bo ovirala vrat pri zapiranju in odpiranju. Potem napravite drugo polico od d—e in jo na obeh straneh podprite z 1 cm debelo latvico. S tem je spodnji konec omarice brez vrat gotov.
Nanjo pa naslonite od 5—6 prvo lico knjižne omarice. Razdaljo obema knjižnima policama si ljubno določite, prav tako omaričinih vrat. Vse te mere so največ odvisne od višine vaših in vam zato pustimo izbiro po lastnem prevdarku.
Naposled obijte z lesom še zgornji del tfrat cd 8—9—10—11, ki je previsok, da bi ga mogli uporabiti za po
Vse omare zapri, ključe pa opremi z lističi, da se pozneje ne boš jezil.
Predalnike, ki se ne dado zapreti, preveži z vrvjo!
Steklenino in porcelan zavij v svilen papir ali slamo.
Namesto štirih velikih zabojev kupi rajši tucat manjših.
< .
Zaboj s porcelanom in steklenino obvaruj pred marmornatimi ploščami Sli električnim likalnikom, sicer bo katastrofa neizogibna.
Pri vselitvi prični s kuhinjo in spalnico.
Pred selitvijo stavi s svojimi družinskimi člani večjo vsoto, da se ne boš tisti dan z nikomur izmed njih sprl.
(n)
ln Predpasnik v obliki vrečke je ze-y Praktična torbica za ročna dela. n njej imate lahko spravljeno, kar “ftebiijtl0 za ročna dela: pletilke, si-tiiH škarje, naprstnike, sukanec in Dn« .r°čno delo samo. Za takšen pred-potrebujemo 50 cm lepo pisane™ rtt°na ali tobralka, ki ga tudi rn£	Predpasnik vrežemo 38 cm ši-
ohrt	55 cm visoko, torbica, ki ima
šiviu ve'ikega žepa. pa naj bo 38 cm nar»H- in 30 cm visoka. Iz ostankov n_,f“dite trakove in jih z gumbnicami kov,, e Da Predpasnik. Z dvema tra-karin1^ privežemo predpasnik, ki ga hipi , koli hočemo spremenimo v tor-kakor vidimo na naši prvi sliki.
Delo pričnite spodaj vrat. Izrežite 2 cm debelo deščico in jo pritrdite na okvir vrat, kakor vidite na sliki od A—B, Ta deščica bo opirala vrata spodnje omarice in prvo polico. Na to dcščico potem pritrdite dve dolgi deščici od točke C—F in od D—E. Ti dve deščici naj bosta 4 cm široki in 2 cm debeli. Pribijte ju z drobnimi žeblji-
Zdaj pribijte na zgornji del spod- lico. S tem je omarica in knjižna njih vrat od 2—3—4 nekaj centime- omara gotova, treba vam je samo trov debelo deščico, ki bo lečila obe obeh vrat. ki jih spet napravite po omarici in podprla zgornja vrata. Isto- svojem okusu. Vrata zgornje omarice časno lahko pribijete enako deščico prav lahko uporabite za pisalno mi-tudi zgoraj med številkami 5—6—7. žico.
Kak o so mačehe dobile svoje ime?
Ali prav za prav veste, kako so te krasne, modre, rumene in pisane bar-žunaste cvetlice prišle do svojega presenetljivega imena? Morda se boste po tem vprašali, ko jih boste videli na gosto posejane po vrtovih tako resno zreti okrog sebe, Samo poglejte njihove cvetove! Nekateri so tako čudoviti podobni človeškemu obrazu, s temnimi očki, začrtanim noskom in bradico.
O tem, kako so te cvetlice dobile svoje ime. smo slišali pravljico; pravljico, ki se pač tako začne KaEor vsaka pravljica:
Nekoč sta živela — dva otroka. Imela sta kajpak tudi mamico, a žal jima je zgodaj umrla in kmalu nato jima je oče pripeljal novo mater. Mačeha je pripeljala dva svoja otroka k hiši. Njima se je dobro godilo. Za uboga pastorka so pa nastopili žalostni dnevi. Posebno, ker sta kmalu nato tudi očeta izgubila. Mačeha se je dan za dnem oblačila v dragoceno svilo, pastorka sta pa hodila samo še v izpranih oblekcah. To pa še ni bilo vse. Za mizo je bilo pet stolov. Vsak družinski član je imel svojega. Lepega dne se je mačeha spomnila: »Ah, jaz potrebujem dva stola. Vidva imata pa na enem dovolj prostora.« In vzela je pastorkoma, en stol. Tako je tudi ostalo. Mačeha je ’ odtlej sedela na dveh, pastorka pa sta se oba morala stiskati na enem. Ko je to krivico videl ljubi Bog, je mačeho hudo kaznoval. In ustvaril je cvetlico mačeho, di, ne bi nihče pozabil te zgodbice in ne bi bil nikoli več noben človek tako trdosrčen.
Mačeho si kdaj natanko oglejte. Potlej boste na njej opazili znake različnih obleke. In nato jo obrnite. Zagledali boste velik, debel cvetni list, ki na široko in udobno sedi na dveh majhnih lističih čaše — stolčkih, To je mačeha. Tik nje sta njena dva otroka, vsak na svojem stolu, oba pastorka pa sirotno tičita na enem samem majhnem zelenem stolčku.
To pravljico smo vam povedali, da se boste zmerom, kadar boste videli te cvetlice, spomnili nanjo. In da se boste spomnili nato, da jo je Bog ustvaril v spomin na človeško neusmiljenost in trdosrčnost. Tedaj sklenite, da sami ne boste nikoli taki.
Dobro bi bilo, da
...bi kdaj pa kdaj svoje ščetke — bodisi tiste Za obleko ali tiste za lase — očistila v mlačni vodi, ki si ji primešala salmijakovea;
...bi kdaj izpraznila svojo ročno torbico in jo temeljito prečistila; zavrgla vse lističe in zapiske, ki so nepotrebni, stresla iz nje drobtinice in prah in vse usnjene predmete v njej obrisala. Nič jim tudi ne bi škodilo, če bi jih namazala z belo kremo za usnje in izščet-kala;
...bi vsaj vsake tri dni umila blazinico za puder v luksu ali pa v milnici, ki si jo pripravila iz milnih ostankov;
...bi pomislila, kako važno je varčevanje v današnjih dneh; zato podloži podplate nogavic s krpami, ki si jih izrezala iz starih nogavic; zato si zašij pri novih oblekah in krilih širok rob. zgodi se lahko, da bedo v modi čez čas daljša krila, ti pa ne boš imela blaga, da bi krilo podaljšala;
...bi zdaj še posebno skrbno negovala obleko in zunanjost svoje družine In same sebe. sicer utegne kdo reči, da se ti »leta vojne« dvojno poznajo.
K. I.
Koliko pentelj ima ženska nogavica?
Na enem paru ženskih nogavic iz sukanca je neka vztrajna delavka z roko preštela pentlje in ugotovila, da jih je nič manj ko 47.000. Seveda bi pri štetju pentelj na svilenih nogavicah prav gotovo prišli do veliko večjih vsot. Po približnem računu ima par svilenih ženskih nogavic okrog dva milijona pentelj.
V tekstilni industriji morajo za izdelavo tankih svilenih nogavic uporabljati najbolj natančne stroje. Ki
Apartna obleka iz potiskane svile z letos tako modernim cvetličnim vzorcem. Novo je krilo, sestavljeno iz dveh širokih naborkov. Životek je glede na živahni vzorček zelo preprost s koničastim izrezom in precej širokim pasom. To je obleka za popoldne in dopoldne in kar je važno, tudi za skromen mošnjiček.
Porabni nasveti
Vaši gostje so vam ža! postavili kre kozarce na politirano mizo. V dar to še ni tako hudo. Orde mokre obroče odstranimo z vlažnim ]>epelom in mehko cunjo.
Kadar peremo in kuhamo perilo, se I«) navadi navzame celo stanovanje neprijetnega duha. Tega duha ne bo. če bomo s perilom vred kuhali tudi nekaj lavorjevih lističev.
Če je pečica prevroča in morate v njej peči kolač, postavite vanjo lonec mrzle vode. Para, ki se bo v pečici nabirata, bo preprečila, da bi se kolač sežgal.
Če robce naškrobite, se ne mečkajo in se dado tudi lepše prati.
Nikar ne zametujte že kuhanega čaja. še enkrat ga prekuhajte in pustite, da precej dolgo vre. Zvečer, ko si zbrišete z obraza šminko, si umijte obraz v čajni vodi, in zjutraj, preden se namažete s kremo, tudi. Tanin, ki je v čaju, namreč zelo dobro vpliva na polt in prepreči, da se obraz ne guba.
Skrbno zbirajte pepel cigaret, da ga boste zmešali med prst za cvetlice. Pepel je namreč izvrstno gnojilo.
Zdaj na ravnamo ,1 ~ ,1
i prostor teklenico
dobro pretresemo Potem polovico raztopine zmešamo s prav tolikšnim delom čistega alkohola in si s tem p< remo glavo. Lasje bodo postali čisti in se bodo lepo svetili. Kar je pa glavno, odstranili bomo neljubi prhljaj.
Dobro sredstvo proti razpokanim ustnicam je borova mast.
Dihajte zmerom skozi nos in ne skozi usta! Tako se boste obvarovale vnetja v grlu.
Tudi z mastjo lahko varčujemo. Moko prepražimo, da postane temno-rumena in jo spravimo v pločevinasto škatlo. Kadar potrebujemo prežganje za omake, zelenjavo ali juhe, vzamemo nekaj žlic te moke. Jed ki je začinjena s prežgano moko, je prav tako dobra in okusna, kakor če bi jo delali s prežganjem na masti.
Urejuje A. Preinfatk
Problem št. 117.
Sestavil S. Boron
(Inf. Turn. d. M. S. 1934)
do te pozicije sta prišla pred leti dva ruska amaterja na neki klubski črna armada je bolje razvita kot bela, ki ima zlasti z levim krilom razvojne težave. Poučno in razveseljivo kako je črni učinkovito uveljavil svojo strateško in mobilizacijsko prednost.
1. ... dc4!! Daljnostrelni topovi rabijo diagonale in linije! »Dolgi Maks« (Lb7) meri na Pariz (Khl). čeprav je 120 km daleč.
| 2. LXe4. Beli se zaveda zgodovinskega trenutka in se neiistrašeno vrže ; v odločilni boj za najvažnejšo točko e4, ‘za ključ do Pariza.
12. DXc4 bi odločilno bitko malo zadržalo, nade na rešitev p« le zmanjšalo. Tfe3! 3. Se7 (3. Sc3, Tad8 4. SXe4, TXe4 s Td4 — 3. Kg2, Tad8, med drugim z grožnjo Sd2 in zmagovitim napadom na drugi vrsti); Dc6! 4. SXe8, Sf2+! 5. TXf2, DXf3 + in mat — 2. Sc3, Tfe8 lahko vodi v igrano glavno varijanto, na 2. Kg2 je pa Tad8 odgovor, n. pr. 3. LXe4, Df5; 4. Sc3, ;Tfe8; 5. Tel, Td4; 6. Kf3, Td3+ z uničujočim TXe4l
2. ... Dd5! Tudi »Debela Berta« pridne bruhati strahovit ogenj. 3. ScS, Beli mrzlično utrjuje svoj položaj, ;3. Tfe8. Črni je pripeljal novo bate-
, pa beli ne sme zaostati: 4. Tel, c4! Črnemu gre za bliskovito zma-in se ne ozira na žrtve. 5. SXe4, !. Rezerve bodo odločile; beli še tvega napad z boka: 6. g4, toda Sedan ’•> medtem padel TXe4 in belo kralje-> se je zrušilo: 7. TXe4, DXe4 + Dxi‘4, LXe4 mat.
Indijska obramba
tlagozin—Rjumin
Moskva 1936.
1. d4, Sf6 2. c4, e6 3. Sc3, LM . Dc2, Sc6 IPriljubljena in močna cu-riška varijanta Nimcovičeve indijske obrambe! 5. Sf3 tna 5. e3 je črnemu j možno e5J; o—o l umestne jc je takoj z d6 pripraviti zasedbo središča z e5; slabo tudi ni d51 6. e4 [Prerano, • vzame viseče središče belemu mno-; 6. a3 ali 3. Lg5 je važ-7. e5!? fto je bila zamisel, črnemu razvije mnogo taktičnih de5 8. de5, Sg4! 9. L(4, Sd4 , o—o—o [Beli ne vzame bi črni z vilicami fe5 dobil j in boljšo končnico!, c5.
. ki je znan »divjak«, se do-. počutil 12. Lg3, fc5 13. SXe5,
.	14. Ld3> Da5 15. Lbl? [napaka, po
;kateri beli komaj še reši položaj; kralj ; bi se moral umakniti na bi, čeprav bi ; bil črni s Td8 in ev. Ld7 še močno ;nadležen!; Td8 16. De3 ISb3-H bi ne ;bilo razveseljivo]; LXe3 ‘17. bc3 [Zal ; 17. DXc3 ne grel; Da3+ 18. Kd2, ;Sb5+ in igralca sta sklenila premirje; [beli. kralj se namreč umakne na c2.
; nakar črni z damo večno šahira na ;a4 in a3. Le navidezno bi črni skakač ; bolje skočil na f5 s šehom; kralj bi ;se tedaj umaknil na e2 In zagrozil ; črnemu mat na d8, kar bi črnemu • povzročilo precej skrbi, pa je zato re->mis na mestu.
Rešitev problema št. 16.
1. Sd4, KXd4; 2. Sf5 + ;
1. ... Lg8; 2. S H;
1. ... La2; 2. Sb3;
1. .. .Lg2; 2. Sf3;
1. ...LaS; 2. Sb7.
		MATERINA SLIKA
		
		* IZ FRANCOŠČINE PREVEDLA K. N. *
		
16. nadaljevanje
Detektiv je nadaljeval pričeti pogovor, toda tako, da je vsako besedo še bolj pretehtal, preden jo je izrekel:
»Kolikor sem vas razumel, je la-dy Blackenfieldova odšla z vaše škotske farme z namenom, da odpotuje neznano kam. ne pa, da se vrne v vaš dom v Londonu... Torej ni vredno, da bi iskali vzrok njene zamude, ker je bila namerna... Menda me razumete?«;
»Da.«
»Iskali bomo pa vendarle v tej smeri, ker ne smemo izpustiti prav nobene možnosti, čeprav sem sam prepričan, da ne gre ne za nesrečo, ne za zločin. Samo na nekaj bi vas opozoril: ali niste nikoli pomislili, da bi utegnila vaša žena v tem obupnem duševnem razpoloženju položiti roko na svoje življenje?...«
Harry je s težavo odgovoril: »Da, pomislil sem na samomor... da res sem mislil tudi na to možnost!«
Nenadno je utihnil, kajti slika, ki jo je ob teh besedah zagledal v svoji duševnosti, je bila preveč uničujoča, da bi mogel govoriti dalje.
Ta strah ga je mučil vse dolge dni, ko je zaman čakal na svojo ženo. Mučil ga je vse od trenutka, ko je spoznal, da je Viviana čisto nedolžna in da jo je po krivem obsojal. Na srečo se je pa spomnil da mu je Tattie med drugim povedala, kako je lady ob slovesu dejala:
.Ljubi Bog. daj mi moči, da bom živela in spet videla svojega otroka!"
Ta stavek mu je bil edina opora
čala. Misel, da bi odpotoval kam daleč in za dolgo, da bi v tujih deželah pozabil na svojo duševno stisko in težave zdanjega življenja.
Zadnje dni je mislil samo še na to. Počasi je postajala misel tako točna, da je lahko že delal natančne načrte. Zdaj si je bil na jasnem. Ne da bi še okleval, je velel rezervirati kabino prvega razreda na prihodnjem parniku, ki bo krenil proti Ceylonu.
Ta odločitev ga je nekoliko poživila. Upal je. da bo z izpremembo okolja in življenja utegnil pozdraviti potrtost, ki se ga je lotila, zaceliti rano, ki je tako široko zevala v njegovem srcu. Na tihem je upal, da se bo Viviana moi-da le še vrnila in da jo bo našel doma, ko se bo vrnil z daljnjega potovanja.
Naročil je služabništvu, naj oskrbuje in urejuje hišo, kakor če bi bil še doma. Prijetno mu je bilo ob misli, da bo Viviana našla dom urejen in prijazen, če se bo vrnila: na mizah naj bi stale cvetlice, ki jih je ljubila in isti sluga naj bi ji prinesel za večerjo biftek, ki ga je znal tako imenitno zaoeči samo kuhar John
Svojemu zasiopnmu Je naročil vse potrebno za vzgojo otroka, ki ga je še zmerom zaupal skrbnim rokam Mre. Berryjeve. Sporočil ji je tudi. naj se spet preseli na farmo v Blackenfieldu. Poskrbel je tudi za Vivianino udobje. Izročil je svojemu pravnemu zastopniku precejšno vsoto denarja, da bi lahko njegova žena razpolagala z njim, kakor hitro bi se vrnila. Lewisu je pa sporočil otrokov naslov in mu poudaril, naj pove njegovi ženi, da
»Draga Viviana!
žalosten sem, preveč žalosten, da bi ostal sam v tej prazni hiši. kjer me vsak kotiček spominja nate.
Zakaj si odpotovala? Vem: ker sem kriv, toda jaz nisem hotel tega... Nisem ti hotel prizadejati bolečine... tako hude... tako strašne.
Darling, ko boš brala to pismo, boš že doma, in vse bo spet dobro. Jaz siromak bom tedaj zelo daleč... Pisal ti bom, Viviana, tako da boš zmerom vedela, kje sem. Ljuba, če boš hotela, mi boš pisala o sebi, toda samo, če te bo volja, če ne boš hotela, bom čakal: to naj bo moja kazen.
Mr. Brown, moj pravni zastopnik, bo ukrenil vse potrebno, da boš imela vsega, kar boš potrebovala. On bo tudi poslal po otroka, če boš tako želela.
Viviana, upam. da' boš to pismo brala doma. Vrnila si se... jaz sem pa daleč od tod, v džungli... Mislila boš na to, darling... da sem daleč...
v temnih slutnjah Vendar se mu |a lahko obišče, kadar se ji za
.	-	.	.	i	nek	»-»o	Izoli	no	rnrii	onvn	V7Q
V 24 URAH
barva, plisiia in kemično čisti obleke, klobuke itd ftkiobi in svetlotika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suši, monga in iika domače perilo Parno čistj posteljno perje in pub
tovarna JOS. REICH LJUBLJANA
je zdelo, da bi izdal nekaj svojega, če bi ga povedal Lewisu, zato je samo dejal:
»Prepričan sem. da lady Blacken-fieldova še živi. Zato zavrzimo sleherno misel na samomor.«
»Ali imate resen vzrok, da tako sklepate?«
»Da,« je odgovoril. »Moja žena je zelo ljubila svojega sina. Ljubila je svojega otroka, zato ga bo hotela spet videti...«
»Ali right!« je veselo vzkliknil detektiv, »še eno oporo ste mi dali s svojim pojasnilom. Po otroku bomo našli mater! Samo obupati ne smemo! Nikar ne izgubite upanja, lord Blackenfield, posrečilo se nam bo, najti vašo gospo, kajti sama bo našla pot k svojemu otroku in se bo vrnila!«
Ali naj bo to iskrenost, ali navadna fraza, je pomislil Harry. Vendar mu je bilo pa ob slovesu od slavnega detektiva nekoliko laže pri srcu...
X.
Dnevi so tekli.
Vsak dan je lord Blackenfield dobil od Levvisa kratko sporočilo. Na nesrečo je bilo pa to sporočilo zmerom isto: da se mu še ni posrečilo priti na sled lady Blacken-fieldovi.
Ta neuspeh je Harryja razočaral. Naposled je naročil detektivu, naj odpotuje v Ragon, misleč, da se je Viviana morda zatekla k stari Ni-netti. Ko se je pa vrnil Lewis iz Francije z vestjo, da lady Blaeken-fieldove sploh ni bilo tam. je mlademu Angležu splahnelo poslednje upanje.
Nobenega sledu! Nobenega upanja!
Čutil se je poraženega... Zdaj ni niti imel več poguma, da bi česa pričakoval... Na lepem je bil sit svojega svetovnjaškega, razkošnega življenja... Kaj naj mu pomeni to življenje, če ga ne more več deliti z Viviano? Čudno, tedaj ko je bila njegova žena. se ni nikoli spomnil, da bi bilo dobro, če bi jo bil kdaj vzel s seboj. Zdaj, ko je pa ni bilo več, ga je samota mučila do neznosnosti.
Našel ni miru niti med prijatelji, niti na športnih prireditvah, ne v športu in ne doma. Ta mladenič, ki je bil od nekdaj podoba zdravja in čvrstosti, je postal v nekaj tednih živčen, zaskrbljen in skoraj bi rekli melanholičen mož Tudi njegovo čustvovanje se je izpremenilo. Zdaj, ko je sam spoznal, kaj sta samota in žalost, je bolje razumel muke svoje žene. Zdaj je razumel rane, ki jih je bil s svojim neprevidnim, razbrzdanim življenjem zadal Viviani.
Vse, kar je videl, ga je spominjalo na njegovo prejšnje življenje in na njegovo krivdo. In tako mu je postajalo življenje v Londonu zoprno in neznosno.
Po malem se je pričela v njem oblikovati zamisel, ki jo je sprva zavrnil, ki se je pa zmerom iznova še vse točnejša in močnejša vra
hoče; če pa želi, ga tudi lahko vzame s seboj v London in ga vzgaja sama.
S pravnim zastopnikom se je tudi dogovoril, da ga bo sproti brzojavno obveščal o vseh novicah. Razen tega mu je pa tudi izročil pismo, ki naj bi ga predal njegovi ženi, če bi se vrnila dopiov prej kakor on sam.
Ob tem pismu je Harry presedel več ur. Ni mogel najti pravih izrazov, niti pravih besed, da bi vanj položil tisto, kar se mu je budilo v srcu.
Za nekoliko čudaški in hladni značaj, kakršen je bil mladi lord. je bilo težko, odpreti srce in govoriti odkrito.
Hotel je svoji ženi predočiti vso svojo ljubezen do nje, čeprav se je sam dobro zavedal, da je ni kaj prida izkazoval, dokler je bila še doma Hotel ji je tudi povedati, kako se kesa svojega nepremišljenega ravnanja, ki jo je privedlo v beg od doma, v beg od otroka...
In vendar je bilo to tako težko napisati in priznati. Njegovo moško samoljubje se je še zmerom upiralo tolikšni iskrenosti. In povrh vsega se tako duševno vzburkan ni znal dobro izražati po francosko...
Napisal je kratko, nekoliko nerodno, toda genijivo pismo:
in morda me boš poklicala, da mi boš povedala, ali si mi odpustila.
Ali mi dovoliš. da ti poljubim roko, Viviana. Moja mala, ljubljena
žena-	Harry.«
štiri in dvajset ur nato je mladi Anglež slonel ob ograji na palubi parnika .Astra' in zamišljeno gledal, kako je obala stare Anglije izginjala na obzorju.
2e je slutil žgoče južnjaško sonce, ki ga bo sprejelo čez dobre tri tedne v Indiji. In sam bo... sam in še bolj oddaljen od Viviane!
TRETJI DEL
Minili so meseci, minila so leta.
Harry Blackenfield se je naposled vrnil domov. Ko je stopil v svojo palačo v Londonu, je bila njegova prva pot do ženinih sob.
Velika spalnica s pol zastrtimi okni in belimi zavesami se mu je zazdela skoraj temna, tako je bil vajen jarke azijske luči...
Hodil je po tiho. kakor da bi stopil v kapelico ali svetišče.
Z ljubeznijo v očeh je pobožal starinsko pohištvo, ki se je tako podalo k nežni in ljubki pojavi njegove žene. Vdihaval je tisti vonjivi zrak, ki ostane v zaprtih sobah več mesecev, celo let in ki ga je
tako bridko spominjal na njo, ki je ni bilo tukaj.
Stopil je do omarice, kjer so se na marmornati plošči kupičila pisma. Vsa so bila naslovljena na lady Blackenfieldovo. Bila so iz raznih krajev, z raznimi poštnimi žigi in vsa zaprta. Po pisavi se je poznalo, da jih je pisala ista roka.
Harry jih je zamišljeno ogledoval, potem pa jih po več skupaj jemal v roko. Bila so še razvrščena po datumih, kakor so dospela. Po poštnih žigih je Harry lahko obnovil vse svoje dolgo potovanje.
Ta pisma so bila zdaj nepomembna. Pisal jih je bil samo zato, da bi obvestil svojo ženo, kje se pravkar nahaja, da bi mu lahko sporočila, ali se je vrnila.
Pisal je bil skoraj vsak teden.
V nekaterih pismih je bilo samo nekaj besedi, bežen opis kraja, kjer se je mudil in prisrčen pozdrav. Nekatera so pa bila spet na drobno popisana z njegovo odločno, trdno pisavo; po natančnem opisovanju potovanja in življenja bi mlada lady lahko videla tedanje življenje svojega moža kakor v filmu. Harry je popisal svoji ženi vse zanimivejše doživljaje s svojega potovanja:	napet lov na tigra,
pravljičen sprejem pri nekem indijskem maharadži, ogled svete reke Gangesa, zanimivo konjsko dirko izredno lepih indijskih konj, drzno igro pola v nekem indijskem klubu.
Zdaj se mu je vse to zdelo daleč, tako zelo daleč od te motno razsvetljene spalnice s čipkastimi zastori in starinskim pohištvom. Tako daleč od te tihe in samotne sobe...
»Oh, kako strašno samotno!« je pomislil mladi lord.
še zmerom je Harryjev pogled počival na teh pismih. Nekatera je bil napisal že zdavnaj, pred dvema letoma, nekatera so mu bila še čisto znana, saj jih je bil oddal komaj pred dobrim mesecem.
Razlika med njimi je bila le v ovojih. Ovoji poznejših pisem so bili manjši, kajti ni si več upal pisati tako dolgih pisem, sluteč, da jih nihče ne bere. Ob čakanju odgovorov, ki jih ni bilo, je izgubil vse upanje... dokler se ni lepega dne nenadno odločil, da se bo vrnil domov, v London.
Kaj naj še počne sam samcat sredi tujih dežel, daleč od krajev, kjer je doživel toliko lepega, pa tudi toliko bridkega?
otovanje mu je bilo sprva res v prijetno razvedrilo. Počasi se je pa začenjala tudi krepka narava mladega lorda upirati nezdravemu podnebju, ki ga Evropec pač ni vajen. In ti dve leti sta zdravja prekipevajočega mladeniča postarali v zrelega, nekoliko otožnega in tihega moža.
Vrnil se je v domovino čisto iz-premenjen. Njegov rdečelični obraz je bil zaradi temnorjave barve videti ožji, pa tudi v resnici je bil najbrže nekoliko shujšan. Svetle oči so postale globlje in resnejše.
Najbolj sta se pa izpremenila njegova miselnost in njegovo srce. : Zdaj, ko je trpelo, se je naučilo j razumevati in odpuščati...
Vračal se je, poln ljubezni do nje, ki jo je izgubil in ki jo je vendarle upal spet najti v svojem domu... Bil je poln dobrih sklepov, kako bo Viviani olepšal življenje in ji pomagal pozabiti razočaranja, ki jih je bila doživela... Zdaj bi utegnilo življenje postati lepše za
Posebno pazite kaj bolnik pije!
Pitje ni le za zdravega človeka z e ! o važno, temveč tudi za bolnika mnogokrat važnejše od hrane!
Zato pijte Vi in Vaš bolnik čim č e š č e našo najboljšo mineralno vodo, ki je obenem tudi zdravilna
ono z rdečimi srci
P ospekte .n *sa potrebna navodila pošlje gratis in z veseljem
Uprava zdravilnega kopališča
SLATINA RADENCI
HUMOR
Zenske s« ženske
»Ali je res. da te je tvoja žena zapustila?« sočutno vpraša gospod Muha gospoda Komarja.
»Da. pred tremi dnevi.«
»In kaj ti je rekla ob slovesu?«
»Ali se mi klobuk dobro poda?«
Dobri sosedje
»Bojim se. da gre naš Zdenko s svojim bobnom našim sosedom na živce.«
»Mislim, da si uganila. Zjutraj so mu namreč podarili pipec.«
Filmski igralec John bi rad postal filmski igralec, zato se napoti v Hollyvvood. Tam ga i ,sname* slaven režiser:
»Kakor ustvarjeni ste za mojo vlogo. Prav vaš tip sem iskal.«
»Kakšna vloga pa bo to?« vpraša John radovedno.
»Igrali boste človeka ki je že deset let poročen...«
»Ta vloga pa ni zame, jaz bi rad imel takšno, da bom smel v njej tudi kaj govoriti.«
Oče in sin
Star bogataš se brije s svojim sinom v isti brivnici. Pri odhodu da oče tri dinarje napitnine, sin pa pet. Brivcu se to tako čudno zdi, da povpraša starega:
»Kako to, da daste vi samo tri dinarje. vaš sin pa pet?«
»On jih lahko odrine, saj ima bogatega očeta, jaz ga pa nimam,« se odreže stari lisjak.
Preprosto
»Kako je bilo ime prvemu moškemu?«
»Adam.«
»In njegovi ženi?«
»Madam.«
V medenih tednih
»Pomisli, ljubi Mirko, spekla sem ti za god potico, pa jo je naš pes požrl!«
»Nič ne žaluj., ljuba moja, če bo poginil, ti bom kupil novega.«
r
»Prosim, da nam oprostite, toda postaviti moramo tukaj peč, katere cev gre skozi vašo steno!«
Profesor:	»V redu, prijatelj, toda
čemu toliko ceremonij z luknjo, ko bi mi to lahko povedali tudi skozi vrata?«
Zagovoril jo je
»Kaj pa želite od mene, gospod Komar? Povedala sem vam že. da ste za mene zrak!«
»O gospodična Leposlava, reči hočete. da ne morete živeti brez mene!«
Hladnokrvnost
»Dragi prijatelj, če do drevi ne dobim pet sto dinarjev, se moram ustreliti. Ali mi moreš kaj pomagati?«
»Zal mi je. toda nimam n° samokresa, ne puške...«
Najlepše na svetu
Neki ameriški list je hotel izvedeti od svojih čitateljev, kaj se jim zdi na svetu najlepše in je za najboljši odgovor razpisal visoko denarno nagrado.
Prvo nagrado je dobil čitatelj, ki Je poslal tale odgovor: »Najlepše na svetu je videti moža. ki nese svojo taščo čez deročo reko. ne da bi mu pri tem hudobni duh prišepctal: ,Vrzi jo v vodo'.«
Ekscentričnost
»Dajte mi puder, ki se bo podal plavi barvi mojih las, k črni barvi mojih oči in rumeni samoveznici z rdečimi pikami mojega moža,«
Ljubezen je bolezen
„Jože se je zaljubil. Dolgo že sedi poleg svoje ljubezni in ne ve kako bi začel z izlivi. Naposled previdno izdavi:
»Ljubezen je bolezen...«
Dekle: »Res je. In vi ste izvrstno zdravilo zoper to bolezen.«
oba, saj sta bila vendar oba še tako mlada!
Med potovanjem je tako intenzivno mislil na Viviano, da je bil sam pri sebi prepričan, da jo mora že njegovo hrepenenje priklicati nazaj. Zato se je vračal poln upanja in dobre Volje.
In to upanje je bilo zaman!
Po dveh letih se Viviana še zmerom ni vrnila v svoj dom v Londonu.
Ob pogledu na neodprta pisma se je nekaj v njem prelomilo, čutil je, da je brez moči. kakor človek, ki se zaletava v železne rešetke svoje ječe... Stara, divja jeza se je tisti trenutek dvignila v njem. Zgrabil je pisma in jih hotel zalučati v kamin. Takoj nato se je premislil.
»Kaj neki mu bo ostalo v dokaz, da ves čas ni pozabil na svojo ženo. če uniči ta pisma? Te vrstice so edini- dokaz njegove zveste ljubezni. ki je kljub oddaljenosti našla pot v domovino do žene... Nekoliko nejevoljen, nezadovoljen sam s seboj, je mladi lord zbral pisma v snopič, odprl predal toaletne mizice in jih položil var nje.
Tedaj je zbudila njegovo pozornost fotografija, ki je očitno pozabljena obležala v sicer skoraj praznem predalu. Vzel jo je v roko in jo jel ogledovati.
Na njej je bila naslikana Viviana v športni obleki za golf. To sliko je naredil v Biarritzu neki njegov prijatelj, komaj par tednov po njuni poroki. Kolikor se je Har-ry spomnil, na tej sliki Viviana ni bila sama, ob njeni desnici je stal tudi on v golfski obleki, z golfsko palico v rokah.
Zdaj se je celo dobro spomnil, da je Viviana posebno ljubila to sliko, češ da sta na njej tako dobro zadeta. »Pravi zaljubljeni parček« je nekoč vsa srečna dejala in zaljubljeno opazovala nepomembno sliko.
Zdaj je ostala od nje samo še polovica, in sicer tista, ki je bila na njej Viviana. Drugi konec je bil odtrgan...
Ob pogledu na raztrgano sliko mu je postalo spet težko pri srcu. Zdelo se mu je, kakor da bi Viviana namenoma uničila vse, kar naj bi ga spominjalo nanjo; hoteč izbrisati svojo preteklost, je v sveti jezi celo odtrgala njegovo sliko od svoje...
Pobrskal je po predalčku, hoteč dobiti še drugo polovico slike, toda iskal je zaman. Ni je našel.
Zamišljeno gubajoč čelo je premišljeval. kaj naj bi to pomenilo-»Fotografija ni bila pretrgana, temveč prerezana, in sicer v naglici in s slabimi škarjami. Viviana je hotela uničiti mojo slik-o in ohraniti svojo... ali pa narobe?«
Kle ne'ar če bi si hotel* njegova žena ohraniti spomin na prelepe dni, ki sta jih doživela drug ob drugem, vendar ne bi prerezala ali pretrgala te fotografije, ki ji Je bila tako draga.
»če je hotela ohraniti mojo sliko, je ne bi bilo treba trgati... razen če...«
■Misel je bila preveč drzna, da bi si jo upal domisliti do kraja. Edini vzrok, da bi Viviana raztrgal® sliko, bi bil namen, da jo shrani v medaljonček...
»Moja mila Viviana! Zal to n* mogoče in za zdaj je še skrivnost, zakaj si to storila!« je sam pri sebi zamrmral mladi lord, potem Pa spravil drugo polovico slike v svojo listnico med ostale Vivianine slike.	k
V listnici je bilo več desetin slik njegove mlade žene, skoraj vse j® prvega časa njunega zakona, viviana v teniški obleki in z lop®1' jem v roki. Viviana v pidžain'. zleknjena ob morski obali. Viviana v promenadni obleki, s srebrno lisico in koketnim klobučkom — da to je bila pariška'obleka, ki jo je tako rada nosila. y viana v kopalni obleki z velik1” slamnatim klobukom na zlatih k<>' drih. Viviana, povsod samo Viv ana!	...
Dalje prihadn
5. učna ura
Nekaj uvodnih besed
Danes se začenja tretji teden našega italijanskega tečaja. Prvi teden vas je uvedel v najosnovnejše elemente italijanskega jezika. Seznanili ste se z italijansko abecedo, s številkami in z nekaterimi najnavadnejšimi besedami.
Drugi teden ste prodrli že nekoliko globlje v snov. Naučili ste se izgovarjave c in g, t. j. tistih dveh črk, k.i delajo začetnikom največ preglavic.* Izvedeli ste dalje, da italijanščina nima treh spolov kakor slovenščina ali nemščina, ampak samo dva; seznanili ste se s spolnikom in s spregatvijo sedanjika pomožnih glagolov avere in essere, razen tega ste s' Pa zapomnili nekaj novih bese<J 111 fraz.
Učiti tuje ■ jezike ni lahka stvar, Posebno ne, če naj učitelj ustreže ne Je tistim, ki so naredili samo ljudsko solo in nimajo še nikakršnega pojma ? nQvem jeziku, ampak tudi onim, ki imajo širšo šolsko izobrazbo in morda obvladujejo celo še druge jezike. Za e-te utegne biti naš tečaj prepočasen lr> prelahak; zakaj izrečno moramo Poudariti, da smo ga namenili v prvi vrsti preprostemu človeku, t. j. tistim ludem, ki niso mogli hoditi v srednjo m v'šjo šolo in tudi danes ne premorejo časa in denarja, da bi si kupovali drage knjige ali pa hodili na °caje v učne zavode.
Italijanski tečaj v našem listu bo kar se da izčrpen in natančen. Zato f1’1 bodo s pridom sledili tudi tisti, ° italijanščini že kaj vedo. Obo-J*m, začetnikom in bolj učenim, bo pa y Posebno izpodbudo novost, ki smo )° uvedli v prejšnji številki: risbe, ki naj ponazore izgovarjavo in olajšajo učenje pravil.
Za marljive učence naša metoda ne '>o težka. Skrbno bomo gledali, da vam učenje kar se da olajšamo. Toda Vsega ne pričakujte od nas:	učiti
Se morate sami. Predvsem pa Ponavljali. Ne začenjajte 5. učne uro, Preden niste vsaj preleteli prvih dveh Učnih ur in temeljilo ponovili 3. in 4.
Izgovarjava
Samoglasniki
Vsak jezik ima samoglasnike, soglasnike in dvoglasnike. Italijanski samoglasniki so isti kakor v sloven-suni: a, e, i, o, u. Izgovarjajo se približno tako kakor naši, kadar jih cisto izgovorimo.
Glas a je torej takšen kakor v besedi »dar* (ne pa tak kakor n. pr. v besedi »čas«) j i je takšen kakor v besedi »mir«, u kakor v besedi »rum«.
0'}f
HAUJANSCINAJ
ZA SLOVEMCE^s<1-# V BESEDI IM SUM
Glasova e in o utegneta biti — kakor v slovenščini — široka ali pa ozka. Široko izgovorimo e v besedah “Verg« (žensko ime) in Amerika; ta ?‘as imenujemo »široki e« in ga v JJSovarjavi označujemo s strešico (e), pdobno imenujemo »široki o« glas,
, ga izgovorimo v besedi »mora« 'goreče sanje); označujemo ga taki-*° s strešico <mora). Ozko pa izgorimo e in o v besedah »vera« (sa JUostalnik h glagolu »verovati <) in ■>mora« od glagola »morati«); zato Ju imenujemo »ozki e« in »ozki o«.
našem izgovarjalnem sistemu se "uta od širokih e in o po tem, da ® brez strešice.
Samoglasnike smo sicer na kratko delali že v 1. učni uri. Danes smo vnovič ustavili pri njih, ker vemo, a naš človek na splošno premalo Pazi na čistost samoglasniške izgo-p?nave. Italijanščina je v tem po-?*edu strožja. Vedite: pravilna szgovarjava italijanskih amoglasnikov ni samo Potrebna za razumevanje ka, ampak je v njej “i dobršen del lepote v o r j c ne italijanščine.
j ^r* tej priložnosti naj točko 8 a) či-lr U^ne ure (Pravilo o izgovarjavi j. e c) izpopolnimo v toliko, da se c u Rovarja kot »k« ne samo pred a, o, ^ pred soglasniki, ampak tudi n a p ’}<;u besed (n. pr. cognac, iz-«°v<5n: konjak, slov. konjak).
sc
Podobno pravilo kakor za izgovarjavo c, velja tudi ža izgovarjavo sc. Če ste pravilo o črki c v 3. učni uri dobro predelali, vam tudi sc ne bo delal preglavic. V tistih zvezah, v katerih sc c izgovori kakor slovenski »k«, se namreč sc izgovori »sk«, kjer se pa c izgovori »č«,- se sc izgovori »š«.
^ZlKOVNe informacije
18. Pravilo: a) sc se pred e in i izgovori kakor slovenski »š«.
Zgledi- scena (šena) prizor, oder, scivolare (šivoiare) zdrkniti, conoscere (konošere) poznati.
b) sc se pred o, o, u in pred soglasniki izgovori kakor slovenski »sk«.
Zgledi : scala (skala) stopnica, scorza (skordza) skorja, Mosca (moška) Moskva, scuro (skuro) temen, serittura (skrittura) pisava, vescovo (veskovo) škof, piroscalo (piroskafo) parnik.
c) Če naj se sc pred e in i izgovori kakor slovenski »sk«, vrinemo črko h.
Zgledi': schcrzo (skerco) šala, schiavo (skjavo) suženj, schizzo (skicco) skica, schioppo (skjoppo) puška, schiuma (skjuma) pena, ma-schile (maskile) moški.
č) Če naj se sc pred a, o, u izgovori kakor slovenski »š«, vrinemo črko i.
Zgledi: sciagura (šagura) nesreča, scicibola (šabola) sablja, sciocco (šokko) bedast, sciupo (šupo) potrata, lasciare (lašare) pustiti.
Pripomba. Kdor zna nemški, mora pri izgovorjavi besed pod c) posebno paziti, ker se nemški sch izgovarja kakor slovenski »š«. Pazite torej: schiavo se ne izgovori »šjavo«, scherzo ne »šerco« (čeprav je sorodnost z nemško besedo »Scherz« [šala] očitna), schizzo ne »šico«, maschile ne »mašile«.
Črka s se izgovarja kakor »z« ali pa kakor »s«.
19. Pravilo:
Italijanski s se izgovarja kakor slovenski »z«
a) med dvema samoglasnikoma,
b) če mu sledi kateri izmed soglasnikov b, d, g, I, m, n, i, v.
tistih, ki zahtevajo izgovarjavo »z«, t j. h. d, g, I, m, n, r, (gl. 19 b).
Zgledi:
messe (messe), žetev, cassa (kassa) blagajna. — sono sem. solo sam, ptnsarc misliti, Marsiglia (marsilja) Marseille, giuslo (džusto) pravičen, stiada (strada) cesla.
Pripomba 1. Na koncu besed je izgovarjava odvisna od tega, s katero črko se začne prihodnja beseda. Tako se gas (plin) navadno izgovori »gas«; če se naslednja beseda začne s samoglasnikom ali z b, d, g, 1, m, n, r, v, se pa izgovori »gaz«.
Pripomba 2. Posebno je treba paziti na izgovarjavo sp in sl. Slovenci rečemo »šport«, »štacijon«, »Španija«. Italijan ne pozna »š« pred soglasniki, zato reče Španiji Spagna (spanja), športu šport (spori), postaji stazione (stacjone). Italijanska narodna jed pasla asciulta se izgovori pravilno »pasta ašutta« in ne »paštašuta«, kakor jo navadno imenujejo naši ljudje. Tudi druga italijanska narodna jed mmestra ima v slovenskih ustih navadno napačno izgovarjavo. Pravilno je »mineštra« in ne »mineštra«.
Pripomba 3. Kako se s izgovarja pred c, smo razložili v točki 18.
Pripomba 4. Ne zdi se nam odveč opozoriti na bistveno razliko izgovarjave besed /nese (mesec) in ca sa (hiša) ter messe (žetev) in cassa (blagajna). V besedah me se in ca sa se samoglasnika pred s izgovorita zategnjeno, s pa kratko; v besedah messe in cassa pa ravno obratno, t j. samoglasnika pred s zelo kratko, s pa zategnjeno. (Gl. točko 7, zadnji odstavek, in točko 11. v 1. odnosho 3. učni uri.)
Poenostavljenje pravila o izgovarjavi črke s
V' toeki in smo rekli, ilit so s izgovori kakor slovenski	ee	sloji nioii i! verna
samoglasnikoma ali pa proil soglasnikom b, tl, K, I, m, n, r, v. i;tepnelt se vprašati: zakaj pil ne t udi nre-l ostalimi soglasniki, t. i pred f, k, p, q, s, t in z? (Ulasu h nismo omenili, kor ju v ilaii.ianš* ini nem.) T.e poskusite, izgovorili z v eni sapi s temi soglasniki: zf, zk, zp. zq, is, zl, ti. Se gre!
Kar se tiee odnosa med pisavo italijanski!) zvez sb, sd, sg, sl, sm, sn, st in sv in njihovo i z g o v a r j a v o (zli. zd, zg. zl. zui, zn, z r. zv), jr zalomiva naslednja primerjava med g o v o r i e n o hrvaščino in go -\ n r j e n o slovenščino:
.1 slovenski z bosenske planine z de-ne strani z gospodom zlog zmrviti
znosili
zravnati
zvezek
Zgledi:
rosa (roza) roža, vrtnica; desiderare (deziderare) želeti; presente (prezen-te) sedanji čas. — Slesia (zlesja) Šle-zija); smalto (zmalto) emajl, lošč; sbaglio (zbaljo) pomota; sloveno (zlo-veno) slovenski, Slovenec; svegliare (zveljare) zbuditi; sdegno (zdenjo) jeza, prezir; sgarbato (zgarbato) nevljuden; snello (zneilo) vitek; disgra-zia (dizgracja) nesreča.
Pripomba. Pravilo 19 a) ima nekatere izjeme, v katerih se s ne izgovori kakor slovenski »z«, čeprav stoji med dvema samoglasnikoma. Preprosta govorica in narečje sicer teh izjem ne poznata, vendar priporočamo bralcem, da si jih zapomnijo, kadar jih bodo srečali. Tako n. pr. se beseda casa (hiša) v književni italijanščini izgovori »kasa«, ne »kaza«. Isto velja za besede mese (mese) mesec, cos/ (kosi) tako, c osa (kosa) stvar. Pri takšnih besedah bomo izgovarjavo vselej označili. Če torej izgovarjava besed, v katerih stoji črka s med dvema samoglasnikoma, ne bo v bodoče navedena, vedite, da se s izgovori kakor slovenski »z«.
20. Pravilo:
Italijanski s se izgovarja kakor slo-
venski »s« v	vseh drugih	primerih,
t. j. zlasti:		
a) kadar je podvojen,		
b) v začetku besed, če mu sledi sa-		
moglasnik ali	pa soglasnik	— razen
U r v a t s k i s bosanske planine s desne strnne s gnspodinom Slog smrvit-i snositi sravniti sv«*ska
Odnos med govor) e n o lirvaSrino in slovenščino je torej v gornjih zgledih isti kakor med pisavo navedenih italijanskih z\ez in njihovo izgovarjavo. To primerjavo smo vam podali samo yato. da \am živa h ne Je predoČiino izgovarjavo italijanskih soglasniških zvez s črko s. Pri tem velja upoštevati, da zvez sb, sd in sg Slovenec prav tako ne more izgovoriti kakor Italijan. Pri ostalih zvezah sfc pa slika izpremeni: medtem ko je za Italijana s I e h c r r i sl izgovorljiv samo kot »zl«, sm samo kot »zrn«, sn samo kot »zn«, sr same kot »ir« in sv samo kot »zv«, imamo v slovenščini takšne zveze tudi z glasom s: slovenski, smeh. sneg, sreča, svet. smrt, snov itd — po drugi st ra ni pa: zlog, zmeda, znoj, zrak, zvest
Če si torej težko zapomnite, pred katerimi soglasniki izgovarja Italijan s kakor slovenski »z«, se tore*j namesto obsežnejših pravil 10 in 20. lahko naučite enostavnejšega pra-VU$V
21. S se izgovori kakor »z« med dvema samoglasnfkoma lii pred vsemi soglasniki
6. učna ura
Slovnica
V 5. učni uri se je nabralo toliko nujnejšega gradiva, da smo slovnico v ožjem smislu besede rajši sploh izpustili, čeprav smo vam bili obljubili seznanitev ž množinsko obliko spol-nika. Zato jo bomo obdelali šele danes.
Zadnjič smo vam povedali, da ima italijanščina samo dva spola, moškega in ženskega. Danes boste izvedeli, da je italijanski jezik še v.enem pogledu enostavnejši od slovenskega: pozna namreč samo ednino in množino, ne pa tudi dvojine. Slovenska dvojina se torej podobno kakor v nemščini in francoščini izraža tudi v italijanščini z množino.
V 4. učni uri ste izvedeli, da se v italijanščini skoraj vsi moški samostalniki leončujejo v ednini na -o in skoraj vsi ženski na -a, in da so samostalniki na -e delno moškega, delno ženskega spola.
Množina
Edoina sc imenuje po italijansko il singolare (singolare), množina pa il phirale (plurale).. Za tvorbo množine samostalnikov je predvsem treba vedeti, kakšno končnico ima samostalnik v ednini.
22. Pravilo: a) Samostalniki žen-skega spola, ki se končujejo na -a, tvorijo množino na -e
bi Vsi drugi samostalniki imajo v množini končnico -i, ne glede rra to, katerega spola so in kako se v ednini končujejo.
Izjem je sorazmerno malo; o njih bomo govorili pozneje.
Zgledi:
a) cravatta — cravatte; regina — regine; ghirlanda —■ ghirlande.
b) giro — giri; paesaggio — pae-saggi (samostalniki na -io bi se prav za prav morali končati na -ii, a se pri večini izmed njih drugi j izpusti); iezione (leejone) učna lira — ieziani; mano (ženskega spolal) — mani; aulomobiie — automobili.
Spolnik
24. Italijanski pridevnik je v toliko podoben slovenskemu, da se sklada s svojim samostalnikom v spolu in šievilu, razlikuje se pa od našega v tem, da stoji večjidel za samostal-nikom, ne pa pred njim.
25. Pridevniki, ki se v moški ednin-ski obliki končujejo na -o, tvorijo žensko obliko na -a. Vsi drugi pridevniki se v ednini končujejo na -e,
razen pred tistimi, pred katerimi ga ni moči
izgovoriti kakor »z«. Le v začetku hesed in
za soglasnikom se s tudi tedaj izgovori k a kor slovenski »s«, kadar mu >dedi samoglasnik.
Izjemo (casa, mese, cosa itd) si jo treba pač * posebej zapomniti. Izgovarjavo sc pa določa glej ko prej pra\llt ]h.
Poglavje o izgovarjavi črke s smo hote in s premislekom tako obširno obdelali, ker dela. s poleg črke c Slovencem največ preglavic pri izgovarjavi italijanščine. Lahko bi vam sicer navedli samo pravilo , s kopico zgledov ter zahtevali, da se ga naučite, kakor veste in znate. Toda zdelo se nam je primernejše, da vam stvar podrobneje razložimo, ker mislimo, da se boste laže učili, če boste vsaj približno vedeli, aakaj mora bili tako in ne drugače.
Rešitev	naloge	iz	4. učne ure
il passo, Un passo; 1'automobile, un auto-mobile -n un'automohile (ker je avtomobil v ilalijanseini	moškega	ali ženskega	spola):
la pianta, una pianta; il tiore, un fiore; il nuadro, un quadro; 1'ar.cento, un accento; la regina, una regina; 11 comandante, un co-mandante; II commissariato, un commissaria-to: la cravatta, una cra«atta; il governo, un governo; la regola, una (Fgola; U >iga-retta, una sigaretta: II fireco, un grcco; la marcia, una marcia; il giorno. un giorno; II maggio, un maggio; il eh>lot un chilo; la ghirlanda, una ghirlanda; tl giro, un giro; il ghiro, un ghfro; Tomaggio, un omagglo; 1’omaccio, un omatero; il paesaggio, un pae saggio; il	paesaeeio,	un	paetaccio;	la sera,
una tera;	il tempo,	un	tempo; II	genere,
un genere; il sottantivo, un sostanlivo; 1'articolo, un articolo; lo studio, uno studia; lo zia, uno lio; 1’aria, unarla; M verbo, un verbo; la nott«, una nottt.
V 4. učni uri smo povedali, da ima edninski moški določni spolnik tri oblike (il, lo, 1), ženski pa dve (la, 1). V množini je stvar mnogo enostavnejša.
23. Pravilo:
a) Množinska oblika moškega spol-nika il je i, spolnika lo in jl'_pa_gli. Množinska oblika ženskega spolnika
in sicer za oba spola enako.
26. Množino tvorimo pri pridevnikih natanko tako kakor pri samostalnikih: pridevniki na -o imajo moško
množino na -i, žensko na -e,- pridev-
la in 1' je le.
b) Nedoločni spolnik nima množine.
Zgledi:
a) il giro — i giri; lo studio — gli studi; l'arlicolo — gli articoli; la le-zione — le lezioni; la mano — le mani; 1'automobile (moškega a 1 i ženskega spola) — gli automobili in le automobili.
b) un giro — giri; uno studio — studi; un articolo — <irlicoii; una regina — regine.
L
i
I
Pridevnik. L'aggettivo (laddžettivo)
Poleg samostalnika in glagola je pridevnik najvažnejša stavkovna prvif na — v italijanščini še prav posebno. Samostalnik nekolfkd' že poznamo; izmed glagolov smo si doslej be|no ogledali vsaj pomožnika avere in esse/e. Čas je, da izpregovorimo nekaj besed tudi o pridevniku, saj si brez. njega ne moremo predstavljati niti najpreprostejšega pogovora v vsakdanjem življenju.
niki na -e imajo pa za oba spola množino na -/.
Zgledi: la lingua italianu (la lingua italiana) italijanski jezik la mano piccola (pikkola)	mala roka, ročica
le mani piccole male roke, ročice la mano e piccola (eppikkola)	roka	je majhna
le mani sono piccole	roke	so majhne
Pripomba. Pridevnika bello in buo-no stojita navadno pred samostalnikom, ne za njim.
Ta osnovna pravila o pridevniku naj za danes zadoščajo.
Izgovarjava
g«
27. Pravilo: gn se v italijanščini izgovarja kakor »nj« v slovenskih besedah »njen«; »gonjač«, »zelenjava«, če le besede pravilno izgovorite (torej ne po ljubljansko: nen, gonač, zelenava).
Zgledi:
signore (sinjore) gospod, Bologna (1’olonja) mesto v Italiji, monlagna (montarija) gora, incognito (inkonjito) neznan.
gl
28 Pravilo: yl pred -i se v italijanščini izgovarja kakor »lj« v besedah »Ljubljana«, »veljak«, »poljub«, »olje«, »ljudje«, če te besede pravilno izgovorite (torej ne po ljubljansko: Lublana, velak, polub, ole, ludje).
Zgledi:
tiglio (liljo) sin, vgli (elji) on, gli (iji) množinska oblika moškega določnega spolnika, Marsiglia (Marsilja) Marseille, voglio (voljo) hočem, loglla (161 j a) list, foglic (lolje) listi.
Pripomba 1. Iz gornjih zgledov vidite, da se gli samo na koncu besed izgovori »1 ji« 5 kjer sledi skupini gli še samoglasnik, se gli izgovori »lj«.
Pripomba 2. Kadar sledi skupini gli soglasnik, se gli izgovori kakor slovenski »gli«, n. pr.; gliccrina (gliče-rina) glicerin, negligenle (neglidžente) nemaren, anglicano (anglikano) anglikanski.
Pripomba 3. gl pred samoglasniki a, e, o, u se izgovori kakor slovenski »gl«, n. pr. glaciale (glačale) leden, gleba (gleba) gruda, globo (globo) krogla, gloria (glorja) slava, glucosio (glukozjo) grozdni sladkor.
29. Crka z se v nekaterih italijanskih besedah izgovarja kakor slovenski »c«, v drugih pa kakor »dz«. Isto velja za zz, samo da se v tem primeru »c« odnosno »dz« izgovori zategnjeno, -samoglasnik pred njim pa zelo kratko (gl. točko 11).
Kdaj se z izgovori »c« in kdaj »dz«, ni določnega pravila; zato si je pač treba izgovarjavo vsake besede posebej zapomniti.
Zgledi :
a) alzaie (aleare) dvignili, zappa (cappa) motika, zio (clo) stric, malizia (malieja) zlobnost, zitto (citto) tih.
b) zeta (dzeta) črka z, zero (dzero) ničla, mezzo (meddzo) pol, bcnzlfia (bendzina) bencin, Zu rlgo (dzurfgo) Cunh.	^
S tem smo v glavnem obdelali vsa pravila b izgovarjavi italijanskih črk in črkovnih skupin in postavili temelj, na katerem bomo v prihodnjih učnih urah gradili stavbo italijanščine za Slovence. Brez tega temelja bi bila stavba zgrajena na pesku. Zato vas ponovno opozarjamo: naučite se temeljito dosedanjih lekcij, ponavljajte jih dan za dnem, dokler trdno ne »sede«.
Prihodnje učne ure bodo mnogo zanimivejše, a seveda tudi težje. Toda če ste se doslej ravnali po naših navodilih in zaupali našemu vodstvu, boste vztrajali tudi v bodoče, tem bolj, ker ste iz dosedanjih lekcij mogli spoznati, da se ne strašimo ne truda ne žrtev, samo da vam snov poživimo in učenje olajšamo.
1 234 56789 10 11 likega italj. fizika (1745—1827)7.1
n, —...	.-L.. "j..-..__ -—| časovno enote, tudi po zraku se gib-1
 ^1 _ i______________iH	lje; »...rož mi dekle daj!« 8. Tol-!
; j	mun; konice; ‘prijatelj (francosko).!
!—|—mm -—; !). del strehe, tudi kaplja ali mrtvo-!
^ j__L—■Lj______1	.1 _______]___j	ud; tako so nazivali Rusi Poljake,!
4	[	■	1	j	j ■ i i medved. 10. napad; naduha. 11. grda!
-	j	I	Mi	“I	(	lastnost, ki izdaja pokvarjenost na-!
  i —{.——I	roda.
° ——j——i	Navpično: 1. Državna ol>lika;
7	>	|	■	I	i	j	2. Turški sultan; muza pesništva; fl.!
5 r~~~'	■	I |	■	I	I	Osebni zaimek (obrnjeno); ime slav-
L —j——^-----------------------1	nega norveškega pisatelja Hamsuna
® i________________________ ML—___I	(1860); lep ptič. 4. Začetna beseda
10	1	j	;	mnogih tujk in pomeni življenjski;
^ 1	j	i	i i~~	■■	orel (srbohrv.); ime naše črke. 5.
m-	J	1	‘--L -L-.........—	pantru podobna divja mačka v Sred-
nji Aziji; sladkoba. <>. asirska bogi-Vodortvno: 1. Grda lastnost, nja neba; 7. up; če živiš. 8. Rog brez 2. Okraj, Nemci tako pravijo Zagre- konice; nadloge; je (nemško). !). Je-l>u. španski	spolnik,	neprijetna	žu-	za; kraj blizu Domžal; inicijalke
želka; del posode.	4.	Ubod;	pritok	slavnega slikarja beneške šole (1477.
Donave, ki teče skozi Miinehen; vez- do 1576.). 10. snov, ki se rabi pri nik. 5. Razumnost; žensko ime, ki strojenju; posedujemo. 11. oblika staronemško pomeni; orlica. 6. Raz- države, ki je vse redkejša.
Št. 6. Robinzon spet brodolomec
Takoj so spustili rešilni čoln; vanj so se pognali vsi možje posadke z Robinzonom vred. Krepko st) veslali proti obali, kar jih je silni val treščil nazaj in jim obrnil čoln. že je mislil, da je konec vsega sveta.
Robinzonu je bilo v veliko doživetje to potovanje po tropskem predelu Atlantika; prvič v življenju je videl leteče ribe, ki so se premetavale v bližini ladje. Bile so še lepše od ptičev.
Več dni je bilo potovanje pri-
jetno; zdelo se je pa, da nesreča neutrudljivo zasleduje Robinzona. Lepega dne je z jugovzhoda pri-burila orkanu podobna nevihta in jih zajela v svoj vrtinec, že so zagledali obalo, kar je nasedla ladja na neko čer.
Št. 7. Robinzon se zbudi na samotni peičini
(a—b) + (c—d> r(
a francoska in španska kolonija v Afriki; h -- čutilo;
c temno špansko vino; d kazalni zaimek; e italijansko mesto, znamenito po izdelovalcih gosli;
rimsko mesto, kjer zdaj stoji Ljubljana;
divja mačka:
veznik;
satirično delo Frana Levstika.
č.\ ROHNI ZLOGO1 NIK
Vstavi naslednje zloge: car, do, do, gon, gon, la, pe, ri, ri.
Vodoravno in navpično poišči besede teh pomenov:
1. del cvetnega odevala,
2. angleški gospodarstvenik (1772 do 182!!),
benečanski čoln.
GEOMETRIČNA NALOG, i
Usem otrok je podedovalo parcelo, katere obliko kaže priložena slika. Da bi za vselej preprečili spore, so se dogovorili, da prekinejo solastništvo in si porazdele zemljišče po enakih delih. Kako bo to šlo, pa nikakor niso •znali rešiti. V sili so se zatekli h geometru, ki jih je rešil iz zadrege, hkrati pa jim je tudi izpolnil pogoj, da bo imel vsakdo prost dostop do svoje zemlje in da ne bo torej treba ustanavljati nobene služnosti poti. Kakšna je rešitev?
Zdaj je začutil Robinzon, da je i žalosten in do kosti ves prestrašen. V sanjah je še enkrat doživel vse utrujen in izmučen. Premišljeval Pred sončnim zahodom je našel dogodke pretekle noči in prejšnje-je, kako naj ponoči spi, ne da bi deblo nekega starega drevesa. Tam ga dne. smrt svojih tovarišev in postal lahek plen divjih zveri. La- i si je, kakor je vedel in znal. ure- svoje prebujenje na samotni obali, kote ni čutil, zato je bil preveč dil ležišče in kmalu zadremal. Strašna groza se ga je lotevala.
Št. 9. Pretrgani san
V	seštevancih spremenite, šest številk v ničle, da bo vsota samo 1111.
ZLOGOVNA IZPOPOLNJEVAN K. I
Namesto črt postavi zloge; a, a, a, bi, ef, garh, i, kan, pan, re, ri, sman, son, ta, tu, ve — da dobiš i>esede naslednjih pomenov:
1. —li— 1. predmet, ki srečo nosi.
2. —li— 2. pridvig,
3. -—li— 3. indijsko mesto,
4. —ii— 4. orjak,
5. —li— 5. praprebivalci Balkana,
6. —li— 6. dokaz odsotnosti,
T. —li— 7. močvirski rastlina,
8. —li— 8. amerikanski krokodil.
Začetnice povedo Verdijevo opero.
Robinzonu se je sanjalo, da s# je i in pristal je prav nemilo na tra- ne, da jih je komaj požiral, vrnil domov, da so ga pričakovali i vi pod drevesom. Solze veselja, ki S težkim srcem je spet spleza1 njegovi starši in ga veseli sprejeli, j jih je prelival ob veselem svidenju, na svoje drevo in strmel v morje. Iztegnil je roke, da bi jih objel, I so mu zdaj drsele v usta prav sla- dokler ni vzšlo zlato sonce.
it. 10- Robinzonova prva južina na otoku
Vsota vseh števil na robeh kvadrata je 96, v vsaki vrsti pa 25.
Zastavljamo tole nalogo: V kvadratu obdržite vseh osem šestič, namesto ostalih osem števil pa vzemite osem novih, katerih vsota 1h> za osem manj kot sedanja. Vsota vseh števil bo tedaj znašala 88; vsaka vrsta pa mora še naprej znesti 25.
OBKATNHA 5 pri krstu to ime dobi, 5 obilo na jesen rodi,
5 prav vsaka se ponaša v nji,
2	zavist prav rada ji sledi,
2	izraz velike sta časti, 5 z Beški do v se v morje drevi.
Križanka: Vodoravno po vrsti: 1. Levstik, A bo, 2. enak, mislim .‘t. vol, merniki. 4. tipalka, ak. 5 meter, a/.l, r. o Unec, nebo. 7. c, vek, Nipon. 8. pl. Jarornir. n. nikanje, pok. 10. imetja, novo. II. kar, avdltor.
Matematične: 1. Bela trdnjava inor«- stati na 04 poljih in v rit a na	rtU > 04 da 40H2
različnih posicij.
2. ['okadil je la cigaret, ker dajo zadnji trije eikf spet celo cigareto.
5. Številko dve na koncu SUvila prenesemo na začetek!
4. štiri ©sebe, k»*r M a dva brata poročila dve sestri
6. bbS + 8* + a + 8 + 8 = 1000.
brih, ljubih in zaskrbljenih staršev. »če zna ta dobiti hrano, jo P1 Nameril se je k peščini, da bi menda tudi ti znal.« si je dej; pogleda.l, ali ni ostaio tam kaj za sam pri sebi. »Išči in našel bo* pod zob z razbite ladje, prav tedaj Kakor je dejal, je storii in res je pa zagledal morskega orla, kako v svoje veliko veselje našel ne*: se je dvignil zrak z ribico v kljunu, užitnih školjk. Dalje prihodnl1
IZLOČI LNIC A Iz b«sed: kavzalnost, morji', vidra, k m one, vzemi po tri zaporedne črke, ki ImmIo sestavile pesniško zbirko našega velikega pesnika.
Zdaj je pa postala lakota že resna. Sedel je ob vznožje drevesa in premišljeval, kako dobro je ljubi Bog doslej skrbel zanj in da morda ne bo nikoli več sedel za bogato obloženo mizo svojih do-
. UGANKE
1
KRIŽANKA
valine in staro sumerijsko mesto, j Abrahamova domovina; začetnici ve-J
HZi c ____________
ROBINZON na samotnem otoku |
____________
'15. ▼. 1941.
DRUŽINSKI TEDNIK
11
Da bodo naši zvesti bralci, ki niso prejeli 13.—17. številke našega lista, lahko brez težave sledili našemu romanu »Skrivnostno znamenje«, priobčujemo vsebino 4. do
8.	nadaljevanja v zgoščeni obliki. Prezrli nismo nobenega važnega dogodka in za pleti ja ja in smo prepričani, da si bodo naši bralci z malo domišljije znali sami ustvariti drobne vmesne dogodke.
Skrivnostno pismo, ki ga je v Har-merjevi hiši oddal neznanec za sli-Reynoldsa, je tolikanj prestrašilo Rozo. da je brž telefonirala Brentu m ga rotila, naj kar se da hitro pride vpnjun- <-'ez dobre četrt ure je Brent . |fvn?t stopil v Harmerjev salon, otari Harmer mu je brž pomolil teh+!?i' ■ie Brent opazil znano mu zobe	Pomembno	zažvižgal	skozi
£te opazili, Reynolds, da vas je o° zasledoval? Kako bi sicer Mašče-, vaiec vedel, da ste tukajle na obisku.«
se po,ZV€doval Brent. Toda Reynolds 1 ke„ Tosol spomniti, da bi bil opazil ki ta ga b'1 zalezoval. t„tazite se, Reynolds! če je ustrelil a brezvestni morilec starega gospoda zasede, si tudi ne bo gnal k srcu. r;-* .— »Hvala Vam za skrb,« je od-. |or°nl ^tkar, »toda prav nič se ne “njim. ker nimam kosmate vesti za-dobičkov prt Ljudski banki...« u ie ie Reynolds poslovil in sam Pasel domov.
Hi
Anni je po Maščevalčevem nasvetu t~“a h Ketteringu in dobila v njego-^ptorantu službo natakarice, oe-ip 4 imela skušenj v tej stroki, se j, jL„ J? koj prvi dan pridno sukala mc-d i L, — ’n jo je lastnik ob koncu dela .. iskreno pohvalil.
!''. ]. -gonili oče je kajpak godel in zabav-:	toda Anni je bila v svojem no-
em poklicu srečna, saj je bila pri-!. J®zna z vsakomer in vsakdo je bii z
•	hiSv vliuden- 'Posebno všoč je bila i n . Anni nekemu gospodu, ki je pri-i te * skoraj vsak dan večerjat h Ket-i ‘p^ngu. Molly, njena tovarišica, se je ' , ;Vp<ia koj pritožila pri drugih aata-1	češ: »Najboljše goste mi je
:	Njena poslednja žrtev je go-
sPgd Reynolds«.
Po pravici povedano, se pa Anni tu-f v„,?agospoda Reynoldsa ni menila nič 1	°*3 kakor za ostale goste.
.•	veriera,	ko je Anni vsa utru-
riv8 prišla iz službe, je nenadejano uh. s dvakrat pozvonil. Stekla je odirat — in neznanec je osorno stopil mimo nje naravnost proti očetovi sobi. Obiskovalec je ba stari Blackhamov 1 znanec Anton z vzdevkom »Tiger«. "?,°z dv°mljive časti in dvomljivega ,se ga ie ustrašil ko m.rileH™	sta se bUa
In JzamS, *0t | Tiger je Blackhamu kar koj zagro-; ril, da ga utegne ena sama njegova ! beseda spraviti na vislice, hkratu je pa ; zahteval od njega, da mu »posodi« I!«*1 Anni 88 ueko »zadevico«, ki jo ! i2.it Y .načrtu. Blackham je kar po-; Desnel m pokazal Tigru Trata, i rp.^uso. jutro je prišel v hišo sluga :	,	®rtght.	ki	si	.	ga	je	bil	najel
i “lackham, ker je bil že sit samote in
i	nereda	v hiši. Anni je odslej
! bolj brez skrbi odhajala od doma; o i nevarnosti, ki ji je pretila, se ji pa i sc s&njaJo .ni.
, ^ckega večera, ko je imela nočno riuzbo, se je v gosti megli vračala po ir.motni ulici domov. Zdajci je obstal nekega cestnega križišča avto-nekdo je stopil k njej. ji za-Uki . usta 5n jo brezobzirno vrgel v blazinjeno notranjščino avtomobila...
*
Tisto noč sta sedela Leeks in Ro-|®V®^Pri Blackhamu. Kvartali so, čakajoč Aaai. Blackham je zaupal paj-v^fma. da ga je obiskal Tiger in ga čiuf Pridobiti za neko nečedno fcup-hr£' ‘>ZaiLai si ga odslovil, tega pne-. *aaega fanta, ki se mu vse po&re-v.,* se je hudoval Leeks. »Z Mašče-in o m tako več kaj prida posla — Ti z«' gotovo vem, da mu je vprav : MrTr. 28 Petami!« Med prepirom je »ici zapel telefon). Blackham je bil
NAPISAL GEORGE GOODCH1LD.
KRIMINALNI
ROMAN
PREVEDEL Z. P.
prepričan, da ga kliče Anni, toda v svoje presenečenje je zaslišal Mašče-valčev glas., ki mu je najavil svoj obisk.
»Kje je Anni?« je srdito vprašal vstopivši Maščevalec. »Govorite, če vam je življenje vaše edinke pri srcu!«
—	»2e dobro uro jo pogrešam — in Anton mi je povedal, da ste jo vi...« je ves srdit kričal Blackham. — »Ne kvasite neumnosti,« ga je zavrnil Maščevalec. »Nad Tigra pojdem. Ugrabitev Reynoldsa bomo pač odložili; fant nam itak ne uide...« In Maščevalec je naglo izginil v noč.
*	I
Anton Dubois z vzdevkom Tiger si je mel roke v kabini svoje stare motorne barke »Cita«, kamor je bil dal ponoči prenesti ugrabljeno Anni.
»O nekem mladem gospodu v Parizu potrebujem nekaj pojasnil. Dovzeten je za žensko lepoto in vaša naloga bo, da izveste od njega to, kar mene zanima,« je Tiger pojasnjeval mlademu dekletu.
V	pisanih barvah ji je nato slikal prijetno življenje v Parizu, vzneseno je govoril o imenitnih večernih zabavah v izbrani družbi, o zapeljivih pesmih, lepih oblekah o neslutenih užitkih v tem središču vsega elegantnega in bogatega sveta. Toda Anni ni hotela slišati ničesar. Trdovratno je ponavljala svojo neuklonljivo odločitev, da ne pojde nikamor in da ne bo nikomur služila v nepoštene namene.
Tedaj ji je začel groziti, da bo naznanil njenega očeta oblastem, saj je vendar znano, da sta si z Maščevalcem na roko. Maščevalca pa išče policija zaradi različnih umorov.. In ko ji je potlej povedal, da je pred sedmimi leti izdala francoska oblast zaporno povelje za Petra Thomasa, zapletenega v neko zadevo, ki se je končala z umorom, in podkrepil svoje pripovedovanje s časnikom, ki je objavil sliko obdolženca, se je Anni vdala... Zakaj na sliki je spoznala svojega očeta...
Ponoči je Tigrova barka odplula. Proti večeru prihodnjega dne je Anni ugledala francosko obalo. V trdi noči sta se Tiger in ona s čolničkom odpeljala na kopno, odondod pa z avtomobilom proti Parim. Tam jo je Tiger odpeljal v razkošno stanovanje svoje »sestre«, ki je Anni prav sladko in priliznjeno sprejela. Obljubila ji je, da ji bo jutri razkazala Pariz in ji želela »lahko noč« v udobni postelji, ki ji je stala nasproti bogato založena omara z zapeljivimi oblekami, čevlji in dragocenim perilom.
*
Drugo jutro je prirobantil Anton Dubois k svoji »sestri«, jo nahrulil, ker dekleta še ni zbudila in jo sploh pestil kakor svojo podložnico.
Madame Claire Norland je brž stekla v dekletovo spalnico, toda že hip pozneje je obupno zavpila. Anton je pribežal ba-ez sape za njo in zagledal na postelji v spalno srajco oblečen »glavnik- Ko je pa uzrl na rijem pripet listek in na njem z rdečim pisalom narisano tehtnico, se je usul iz njegovih ust val najnesreurnejših predmestnih kletvic... »Maščevalec*«—
Sredi noči se je bila Anni Zbudila in zagledala pred seboj zakrinkanega Maščevalca. Brž se je oblekla in mu sledila skozi več sob v vežo. Potlej sta v divjem diru križarila po Parizu, dokler se nista znašla na varnem v predmestju. V jntmjem svitu sta plavata v udobnem letalu risefco nad morjem...
Anni je bila spričo naglih dogodkov vsa zmedena, fce pomislila ni. da utegne zdaj Tiger uresničiti svojo grožnjo zastran njenega očeta...
Maščevalec ji je med poletom čez Rokavski preliv na kratko povedal, da je po svojih zaupnikih izvedel za Tigrovo potovanje v Pariz, in ker je bil prepričan, da je tjakaj odvedel Anni, je brž krenil ž letalom za njima. Po žlebu je splezal v stanovanje madame Claire, ki je vedel zanjo, da velja za staro Tigrovo pomočnico — in odondod rešil ubogo dekle. Potolažil jo je hkratu, da je že snoči z Pariza telefoniral njenemu očetu in mu svetoval, naj za vsak primer menja stanovanje, ker je domneval, da ga utegne Tiger naznaniti francoski policiji.
Kmalu je letalo pristalo na angleških tleh blizu nekega gozdička. Maščevalec je odšel v bližnjo leseno hišico, Anni je pa svetoval, naj odide na postajo in se z vlakom odpelje nazaj v London.
S postaje je krenila v Maida-Val na novo očetovo stanovanje. Presrečnemu starcu pa ni hotela povedati, kje sta z Maščevalcem pristala, češ da njegovega zaupanja po nobeni ceni ne sme zlorabiti.
Roza Harmerjeva je noč in dan trepetala, da bo Maščevalec uresničil svojo grožnjo zoper slikarja Harryja Reynoldsa. Ko je potožila svoje skrbi Brentu,-ji je le-ta povedal, da se tudi sam boji za prijatelja, hkratu ji je pa zaupal novico, da išče francoska policija nekega Thomasa, ki pa ni nihče drug kakor stari Blackham. tisti Blackham, ki ima tesne zveae z Maščevalcem in služi njegova hči pri Ketteringu za natakarico.
To velevažno novico je Roza še toplo odnesla Reynoldsu, slikar ji je pa povedal. da Blackhamovo hčer pozna in da za njeno poštenost roko v ogenj. Roza mu je kajpak hudo zamerila, ker se je zavzel za »hčer navadnega hudodelca«. zlasti še zaradi tega, ker je j bila izvedela, da je Anni na moč pri-‘ kupno dekle.
*
Brent je bil prepričan, da mu bo Anni slej ko prej pokazala pot do svojega očeta; fcer pa le ni bilo zaželenega uspeha, se je naposled odločil, da bo Anni malce pretipal obisti.
Odšel je h Ketteringu m ga povprašal zastran dekleta. Kettering mu je iskreno povedal, da je vzel dekle v službo na priporočilo nekega neznanca. ki mu je in mu ostane do groba hvaležen, ker mu je med svetovno vojno nesebično priskočil na pomoč, ko je bilo njegovo podjetje na robu propada. Hvalil je Annino spretnost in vljudnost in kar ni mogel verjeti, da hoče Brent to marljivo dekle res zaslišati.
*
»Nič zdravi niste videti, Anni. Kaj vam je?«
»Hvala za pozornost! Nič mi ni.«
»Jezili ste se bržčas, kali?«
»Res je.«
»Nikar; lepoti škoduje!« je hudomušno, vendar resno menil Rey-nokis.
»Ne da se spremeniti.« Obrnila se je in mu pogledala naravnost v oči. »Zmerom ste tako dobri z menoj, Mr. Reynolds. Službo ste mi dali, ne da hi eahtevali priporočila...«
»Saj sem vas vendar že poznal,« je prijazno ugovarjal slikar.
»že, že, toda samo od Ketterin-ga. Prav bi bilo- ah, kar povedati vara moram, da sem odšla od Kette ringa z jezo. Nenadejano me je odpustil...«
»Le zakaj?«
»Jaz prav gotovo nisem bila kri-
va... Kettering je nekje slišal, da moj oče ni takšen, kakršen bi moral biti.«
»Kakšen pa je, za pet ran božjih?« je z zanimanjem vprašal Reynolds.
»Nič kaj... nič kaj pošten ni. Pred leti je nekaj zagrešil, zdaj ga pa policija išče. Neki policijski nadzornik je že pri Ketteringu mene pestil, da bi mu kaj povedala. Ketteringu se je menda prav zaradi tega zdelo, da je njegov sloves v nevarnosti, pa me je odpustil.«
»Prav. In dalje?«
»Dobro se zavedam, da bi vam bila morala to že zdavnaj povedati, že takrat, ko ste mi službo ponudili, toda — povem vam iskreno — bala sem se, da me potlej ne boste marali.«
»Zakaj mi pa zdaj pripovedujete stvari, ki mi niso prav nič mar?«
»Ker ne prenesem več, da bi mislili, da sem spoštovanja vredno dekle,« je zdajci hripavo bruhnilo iz nje.
»Spoštovanja niste vredni? Zakaj pa?«
»Moj oče vendar nima popolnoma čiste vesti — in živi zdaj v nekem skrivališču...«
»Vem, toda zakaj, za božjo voljo, bi morali biti vi potlej nepošteni?« je ljubeznivo del in ji pogledal globoko v oči.
»Vi to veste?« je s strahom vprašala. »Oh, potlej vam je gotovo gospodična Harmer j eva pripovedovala...«
»Tudi ona mi je povedala, vedel sem pa že prej,« je počasi dejal Reynolds.
»In kljub temu ste me vzeli v službo...?«
Njen glas je postal popolnoma zahripel. Reynolds jo je prijel za desnico in jo krepko stisnil.
»Nikar več ne mislite na tc Anni! Nobeden resnično pošten človek vam ne bo sponašal grehe drugega. Opazil sem že, da vas ima nadzornik Brent pod nadzorstvom Nikar se ne menite za agenta, ki vas spremlja na vsakem koraku. Ne bodite strahopetni! Samo to vam resno svetujem, nikar ne skušajte obiskati očeta.«
»Niti v sanjah ne mislim na to, ker vem kako je nevarno.«
»Ali vaš očka ve, da ste pri meni?«
»Da, ve!«
»Kaj pa pravi?« je poizvedoval Reynolds.
»Sprva se je upiral, ker ne trpi, da bi si morala sama kruh služiti. Zmerom je še ponosen človek... Toda nekdo ima neznanski vpliv nanj; stepo uboga vse, kar mu ukaže...« je z žalostnim očesom menila Anni.
Reynolds jo je ves začuden pogledal v oči. »Nekdo? Kdo je ta ,nekdo1?«
»Hm... neki... prijatelj.«
»Ali tudi ta prijatelj nima popolnoma čiste vesti?«
Anni je pogledala vstran. Ni vedela, kaj naj odgovori.
»Saj je vseeno. Ne smel bi vas vprašati. Na koncu je to vendar vaša osebna stvar.«
»Presrečna bi bila, če bi lahko odgovorila na to vprašanje. Včasih mislim, da je vse skupaj laž, kar mu očitajo. Nasproti meni je bil že večkrat srčno dober. Mojega očeta išče londonska policija zaradi njega. Kajti za francoske zadeve se na Angleškem nič kaj preveč ne ženejo. Kvečemu dobrodošel vzrok jim je, da bi ga aretirali in mu pretipali obisti zaradi onega .prijatelja1.«
»Vaš oče torej z njim dela?«
»Skoraj se bojim, da je tako.«
»Ali je hudo nevaren ta očetov pajdaš?« je skoraj malce porogljivo vprašal.
»Ne vem.«
»Ali ga mar še niste videli?«
»O da, še večkrat,« je hlastno odgovorila Anni.
»No, potlej pa morate vedeti, kakšen je.«
Živčno je stisnila roke in ni odgovorila.
»že prav, že prav, nadaljujva rajše z delom. S temi stvarmi si naj policija beli glavo; zato jo pa imamo. Kje sva ostala?«
Ta spoved je bila za Anni veliko olajšanje. Z dvojno vnemo je nadaljevala delo. Potlej je pa skušala z zvitimi vprašanji izvabiti iz Reynoldsa, kako dolgu bo še delala pri njem; zakaj služba zasebne tajnice se ji je zdela le začasna! Slikar pa o tem ni hotel črhniti niti besedice.
Včasih, ko je končala svoje delo, se je po tihem prikradla nazaj v atelje in opazovala Reynoldsa pri slikanju. Videla je, kako s spretno roko ustvarja umetnine, čudila se je naglici njegovega dela in občudovala imenitne izdelke. V takih trenutkih se je zdel popolnoma spremenjen — in nič ni bil več podoben sanjaču. Bil je ves v svetem ognju, prešinjen z nesluteno močjo in sposobnostjo.
»Lej, lej, Anni! Kaj še niste odšli?«
»Oh, ne zamerite mi; nisem vas hotela motiti.«
»Ali bi mi radi še kaj povedali?« je ljubeznivo vprašal slikar.
»Da... ne! Samo malo sem si hotela ogledati vaše umetniško ustvarjanje.«
»Skoda časa!« Ošinil jo je s pozornim pogledom. »Trenutek, prosim! Ostanite tako! Razsvetljava je naravnost imenitna.«
Se preden se je zavedela, je postavil kos lepenke na stojalo in čez nekaj minut je že bila z ogljem narisana njena podoba. Nenadno navdahnjenje! Predobro je poznal takšne trenutke. Prsti so kar brae-li, ne da bi jih mojstroval — in že je bila slika gotova. Ko je svojo novo umetnino že skončal, je bil še zmerom sklonjen nadnjo in še vedel ni. kaj in kdaj se je bilo zgodilo.
»čudno!« je zamrmral. »Včasih bi potreboval več dni, da, celo več tednov, da bi ustvaril nekaj tako dovršenega...«
»Ali smem pogledati?« je plaho vprašala Anni.
Stopila je k stojalu in videla sebe — polepšano — kakor se ji je. zdelo. Toda Anni je znala ceniti umetnino, zato si je svojo sliko prav natanko ogledala.
»Pre...prekrasno, dovršeno!«
»Slabo res ni.«
»Malce polepšana sem...«
»Prav nič, prav nič! Takšni ste zmerom. In ta malce žalostni izraz okoli oči... Srečo bi lahko napravili kot model, Anni! Prav za-res *	Dalje	prihodnjič
i ‘^lej. stvarnica vsi ti ponudi, le...« i v -“^enii iz zemlje čim več, da se pre-'	J* geslo današnjega časa.
: -	ne samo or ji in sej, temveč
i	in zbiraj tudi plodove, ki jih
i	Po vseh mogočih kotičkih *em-
J • mati narava sama. Z majem prič-0 Poganjati po gozdovih ih njih po livadah čudne rastline, <M pomladi pa -do zime nam r^hjajo te naše prijateljice svojo '•Za °* PrilztelJice? Da, prijateljice. aradi peščice nevarnih gob ne sme-rj° odreči tega imena vsem ostahm. Ka zaslužijo.
pobe so rastline brez listnega zele-^la-zajedalke. Za nas ni važno njih .	v rastlinskem carstvu niti njih
kov živhenja. Nam gre samo za njih rtstnost človeštvu kot hrana, kor ka naSa hrana, naj je kakršne :	1 vrste. . je sestavljena iz tehle
pojmih sestavin: beljakovin, tdžč. ”8 Jikovih vodikov (škroba in sladtor-^ ’ raznih soli tn vitaminov. Kakor ^r^tomriki spoznava vrednost po-‘	sredstva	po	njegovi	gorilni
hra°lmosti <Heizwert), tako v pre-ni merimo vrednost hrane v glav-žam 1X1 '"P10*31* vrednosti, ki jo izra-mo v kalorijah. Pravimo, da je ona j^ha redilnejša. ki da več kalorij. _ °gra m masti je redilnejši od kilo-vir1110 ntoke, ki da od sebe za polo-čem manl kalorij-kakor mast. če ho-hila° 'S1>0znati vrednost nekega hra-Vjn ' moj'amo spoznati njegove sesta-v c ,'n. °dnos med seboj. To je •plošn-m grobo sortiranje hrane, str-. pa človek mnogo več kakor . J. nas vodi pri izbiri hrane še ne-drugega — okus.
Naše zdravje
ZDRAVNIK O GOBAH
GOBE SO DOBER NADOMESTEK ZA MESO
Vsaka od gornjih petih sestavin je v sebi zelo bogato razčlenjena v po-edine beljakovine poedine iolšče, po-edine ogljikove vodike. Vsaka živa stvar ima nekaj svojskega, torej tudi naše beljakovine, iolšče in t*ljikovi vodiki, ki so produkti živih organizmov rastlin in živali. Zato je bučno olje drugačno od olivnega, svinjsko meso drugačno od telečjega. Ta pestrost v sestavinah hranil je podlaga naši izbirčnosti, našemu okusu. Po okusu sodeč so gobe pri vseh v velikih časteh. Ne samo okus. tudi kalorije lahko vzamemo v pretres.
Gobe uporabljajo gospodinje že od nekdaj kot nadomestilo sa meso. Kakšna je vrednost gob v primeru z mesom in drugimi hranili? Pogled na tabelo, kjer so v odstotkih označene posamezne sestavine jedi, nam pove, da spadajo gobe med sredujeredilna hranila. Vsak je vedel, da so meso. mast ali jajca redilna; vsak je vedel, da solata in sadje niso bogve kako redilni, toda da imajo gobe precej beljakovin, nekaj tolšč, nekaj ogljikovih vodikov in precej rassnih soli, da so zato dobro nadomestilo za meso, to vemo šele po našem raemotrivanju. Po okusnosti in hranljivosti so gobe vredne vse naše pozornosti.
Pravijo, da so gobe težko prebavljive. da so težke za želodec. Gobe so rastline in imajo kakor vsi rastlinski deli in plodovi mnogo rastlinskih vlaken, ki so vsi iz neprebavljivih ogljikovih vodikov, iz celul-ove. Zaradi teh vlaken se zdi, da so gobe težko prebavljive. Vendar povzročajo ta vlakna pri prebavi manj težav, kakor jo povzročajo prevelike množine masti, ki služijo za pripravo gobjih jedač. Mast povzroča občutek teže v. želodcu. Rastlinska vlakna pa narobe koristno skr-be, za čim živahnejše gibanje črevesja.
Mnogo več prijateljev gob bi bik), če bi ne bil ljudem voepljen v kosti strah pred zaštrupljenjem z gobami. Med kačami je nekaj stiupenk in *a-radi teh nekaj strupenk se izognemo in bežimo pred vsako kačo. Podobno je pri gobah. Neznanje je vir vsega tega strahu. Kdor pozna gada in modrasa. ne bo bežal pred belouško. Kdor pozna karželj ali užitnega kukmaka, ga ne bo brcnil kot neužitno gobo. Od kod ta strah?
Zanj je več vzrokov. Vsako zastrupljanje z gobami se oznani po časopisju in ljudje si to dobro zapomnijo. Podobno je z letalskimi nesrečami. Vendar, kakor nesreče z letalom niso
tako pogoste kakor se zdi, tako tudi zastrupljenja z gobami niso tako pogosta in tako nevarna.
Švicar Julij Rothmajrer je naštel v enem letu 800 primerov zastrupljeni z mesom in mlekom in njih izdelki, objavljenih v časopisju. Ali sta zato meso in mleko kaj izgubila na svoji veljavi? Nič! Povprečno se pri uživanju gcb »zastrupi« toliko ljudi kakor pri uživanju drugih jedi.
Beseda zastrupi je uje zveni strašno surovo. Skoraj po smrti diši. Kadar koli nam je po kakšni jedi, ki ni gobja. slabo, pravilno — pokvaril sem si želodec, če se pa isto zgodi pri gobah- rečemo — zastrupil se je. Vsako »zastrupljenje« z gobami se torej ne konča s smrtjo ali težko krizo, temveč se večina konča s pokvarjenim želodcem.
Kakšna so ta zastrupljenja in kakšni so ti gobji strupi? Kakor pri za-strupljenju z drugimi jedmi, pride zvečine tudi tu do bljuvanja, vendar tu takoj po zavžitju, do drisk in občutka močne oslabelosti organizma. Organizem sam izliči jed. ne da bi ji dopustil. da pride v kri. Po dveh do treh dneh je človek spet zdrav. Pokvarjen želodec!
Obstoja pa samo ena goba, ki ima zahrbtnejši začetek in resnejši potek.
To je strupeni kukmak. Pri njej se začne bljuvanje šele 10 ur po zavžitju, nakar sledita duševni nemir in srčna oslabelost. Edino ta goba bi morala po pravici nositi ono mrtvaško znamenje, ki so ga ljudje pripeli že skoraj na vse njim neznane gobe. Vsa zastrupljenja povzročajo strupi, ki se nahajajo v svežih gobah ali pa stropi, ki nastajajo v preležanih, gnilih in črvivih gobah. Čudno je, da so ljudje zelo ravnodušni pri črvivih in nagnitih gobah, toda pri malo .dišečem’ mesu so pa tako vzburljivi. Starih, črvivih gob se izogibaj tako. kakor se izogibaš starega gnilega mesa.
Ljudje, pohitite v prostem času v gozd! Od skoraj dve sto vrst gob boste zmerom našli nekaj za pod zob. Vsa« naj se Specializira na neke vrste in ne iščite samo jurčkov, sivk in lisičk. Cim bolj poznaš gobe. več Užitnih boš uašel v vsakem gozdu. Peščico onih strupenk razpoznavaj od užitnih in odpre se ti gobje carstvo! Za pouk naj ti služi: Ante Beg »Naše gobe«, ali kaj podobnega v tuji literaturi. V znanju je moč in cenenost življenja. Gospodinje. pokažite svoje kuharske sposobnosti! Iz gob lahko delate čudeže!
IJr. Gajo.
•
»Družinski tednik« je odprl za naše bralce posebno rubriko, katere name« je svetovati in pomagati našim čitatcljem v vseh sdravniških vprašanjih. Na teni področju bomo prinašali članke In odgovarjali na vprašanja iz tega področja, v kolikor je mogoče nanje pismeno odgovoriti Trosimo za stvarnost, kratkost in jasnost! Dov.jse naslavljajte na »Družinski ted-! nik« (Naše zdravje) Ljubljana.
= ŠPORTNI TEDNIK j
Optimizem prevladuje med nažimi športniki. — Trenutno slaba forma naših moštev. — Rezultati vodilnih italijanskih moštev.
Saj ni bilo kaj diugega pričakovati: po vrsti so se izjavili vsi. ki pri nas v športu kaj pomenijo, za nadaljnje delo. za nov in zdrav optimizem v novih prilikah.
Slovenska nogometna zveza je sklenila ohraniti še nadalje svoj obrat; seveda bo svojo režijo na vseh straneh skrbno obstrigla in jo prilagodila prilikam, Za to pomlad bo izvedla posebno pokalno tekmovanje ki se prične že prihodnjo nedeljo. Na jesen se bo nemara organiziralo nekako prvenstveno tekmovanje. Toda dotlej je še daleč in časa na pretek za premišljevanje.
Tudi v lahki atletiki so se odločili za marljivo delo in so že tudi vzeli v pretres nove kombinacije: severnoitalijanske lahkoatletske organizacije bodo utegnile dati dobre protivnike našim borcem in marsikatero priliko za nastop. Treba se je samo zagristi v delo in v trening,
Plavači nam obetajo bogat spored. K sreči je bilo v Ljubljani osredotočeno, kar je v Sloveniji v vodi nekaj štelo. Z resnimi napori pod strokovnim vodstvom in ob dobri sezoni, ako bog da. bomo mogli prav v plavalnem športu zabeležiti še najboljše uspehe. Menda se tudi v plavanju ne bo manjkalo primernih protivnikov.
Pravemu športniku je lastna borbenost kot le malokomu sicer. Tudi v težavnih pogojih se ga zlahka ne poloti malodušnost. Z vedrim optimizmom gleda zmerom naprej, saj je mlad, saj je zdrav in — borben. Zato razumemo prizadevanje naših športnikov. da bi se čimprej znašli in takoj zavihali rokave.
*
Par tekem je bilo to nedeljo pri nas na sporedu. Prijateljska srečanja, ki naj bi razodela, v kakem stanju se nahaja trenotno naš nogometni šport. Mogli smo ugctoviti, da nehoteni odmor zadnjih tednov ni šel brez posledic mimo naših nogometašev. Saj smo komaj začeli z resnejšimi nastopi po dolgem zimskem prestanku. pa je nastopila ovira, ki je začetne spomladanske težave podaljšala za nadaljnjih nekaj tednov. Dve predtekmi na igrišču SK Ljubljane nista pokazali skoraj nič. glavna tekma, srečanje med Ljubljano in šiškarji <2 : 1) pa je trenutno našo nezrelost še povdarila. Vse kaže, da bo treba še par tednov marljivo delati, predno se bo moglo to ali ono naše moštvo pomeriti s komur koli.
S tega vidika bo treba zajeti namene, rekli bi dirko med poedinimi našimi klubi, kdo bo prišel prej v stike z bližnjimi italijanskimi moštvi. In bo treba oceniti ali je moštvo SK Viča res najprimernejše in najbolj poklicano. da otvori vrsto gostovanj naših moštev v Trstu. Slovenska nogometna zveza mora vzeti stvar v roke in do dozoritve naših moštev nasvetovati vsem klubom, naj se najprej vsi posvetijo resnemu treningu in potem šele pokažejo tudi javno in na drugih terenih sadove svojega dela. Ne smemo prezreti, da so italijanska moštva že zaključila prvenstvena tekmovanja ali da se nahajajo tik pred koncem. So torej v dobri kondiciji in brez dvoma v primerni formi, dočim našim moštvom prav teh elementov nedostaje! Nemara bi marsikdo rad videl tudi na ljubljanskem igrišču v povratni tekmi kako Ponziano ali celo Triesti-no. Ponziana, 'ki slovi po tem, da vzgaja v številnih moštvih sama svoj naraščaj, se nahaja v svoji tekmovalni skupini na drugem mestu. Ali bo SK Vič njenemu naraščaju na tržaškem terenu kos? Triestina je še dokaj uspešno odrezala v nacionalni ligi. Katero naše moštvo se ji trenutno more postaviti po robu?
. Po zaključku prvenstvenega tekmovanja se v Italiji igra vsako leto za «Coppa dTtalia«. italijanski pokal. Triestina se je v izločilnem kolu srečala z rimskim Laziom in zgubila 1—2, ko je ob polčasu bila z 1—0 v vodstvu. Malo zanimanja je bilo za borbo, komaj tri tisoč gledalcev majhna je bila tudi sama borba. Obe moštvi imata za seboj izredno težavne finalne borbe v državnem prvenstvu, zato se je morala pokazati na obeh straneh velika izčrpanost. Mnogo boljše od Triestine se je postavila Fiuma-na. ki je v tem kolu pokalnega tekmovanja imela za nasprotnika renomi-rano Genovo. Borba se je končala 2—1 za Piumano.
Da naštejemo še nekatere zanimivejše rezultate v tem kolu pokalnega tekmovanja: Torino—Napoli 1—1. Milano—Casale 5—1, Venezia—Terni 3—0, Siena—Bologna I—1. Roma—Fanfulla 6—1, Livorno—Savona 2—0, Juventus--Ambrosiana 2—0. Fiorentina—Liguria 1—0, Atalanta—Brescia 2—2.
V	nekaterih skupinah se prvenstveno tekmovanje še nadaljuje. Tržaška Ponziana se je z zmago v srečanju Ponziana—Belluno 3—1 prelila na drugo mesto, ki ga drži Schio. O. C.
(Nadaljevanje kronike s 3. strani.)
Najnovejši šlagerji za ples in petje vedno na ploščah
Zahtevajte brezplačne sezname
Rudolf Hess zblaznel. Tiskovni urad narodno-sccialistične stranke poroča iz Berlina: Tovariš Rudolf Hess. ki mu je vodja zaradi bolezni, za katero je bolehal že leta. najstrože prepovedal udejstvovati se kot letalec, je v nasprotju s to prepovedjo v zadnjem času prišel do nekega letala. V soboto 10. maja proti 18. je tovariš Hess odletel iz Augsburga in se do danes ni več vrnil. Zmedeni slog pisma, ki ga je zapustil, kaže sledove duševne zmedenosti in se je bati. da je tovariš Hess postal žrtev napada blaznosti. Vodia in kancelar Hitler je takoj odredil, naj se pribočniki tovariša Hessa. ki so edini vedeli za te polete, aretirajo, ker jih niso zabranili. ne prijavili. čeprav jim je bila Hitlerjeva prepoved dobro znana. V teh okoliščinah se mora narcdno-socialistično gibanje, na žalost, sprijazniti z mislijo, da je tovariš Hess postal žrtev tega nesrečnega poleta.
Drugo poročilo iz Berlina pravi: V merodajnih berlinskih krogih so opoldne inozemskim novinarjem izjavili, da bi bilo napačno pridajati koraku, ki ga je napravil namestnik vodje in državni minister Rudolf Hess. kak pretiran pomen. Hess je bil znan kot velik idealist, ki je silno trpel zaradi dolgotrajnosti sedanje vojne in ki se ni mogel sprijazniti z dejstvom, da grozi Angliji popolno uničenje. Kakor < je znano, je Hessova mati po rodu , Angležinja. V zadnjem času je bil zelo potrt in je kazal znake duševne zmedenosti Ltgotovljeno je. da se je ' zlasti zadnje tedne zatekal k raznim astrologom in magijem in nadaljnja preiskava bo ugotovila, kakšen vpliv so imeli ti ljudje na njegovo duševno razpoloženje, nobenega dvoma Pa ni, da je napravil svoj korak pod vplivom blaznih predstav in da je hotel doprinesti tudi najrečjo osebno žrtev za čim prejšnje dokončane sedanie vojne. Kakor je sedaj ugotovljeno, je Hess pristal s svojim letalom v Angliji. Ta njegov korak ne bo prav nič izpremenil na odločitvi vodje in kancelar ja Hitlerja ter se bo sedaira vojna preti Angliji nadaljevala tako dolgo, dokler ne bodo odstranjeni sedanji angleški vlastodvžci ali Pa prisiljeni k sklenitvi miru.
Iz Lizhone pa poročajo, da je namestnik vodje in kanclerja Hiferja. Rudolf Hess. pristal v Angliji. Pri Glas-gowu je skočil s padalom iz letala, ki je nato treščilo na tla in se razbilo. Prepeljali so ga v London, kjer co ugotovili, da je živčno ponolnonia izčrpan. Oddali so ga v zdravilišče.
Sofijska policija je napravila preiskavo pri nekaterih Židih in jim zaplenila okrog 2 milijona levov njihovega premoženja v korist države.
Sl«l ji n je prevzel predsedstvo komisariatov Sovjetske zveze namesto dosedanjega predsednika Molotova, ki je obdržal še zunanji komisariat in postal podpredsednik komisarjev. Takoj ol) nastopu svojega mesta je Sta 1 iin odklonil priznanje emigrantskih vlad tistih držav, ki jih je zasedla Nemčija. Poluradno -Slovo poudarja, da se politika Sovjetske zveze ne bo nič spremenila.
OJlotnico romunske dinastije in njene neodvisnosti je praznovala Romunija 10 1. m. Na ta dan pred 05 leti so kronali prvega romunskega kralja iz dinastije, iz. katere izhaja tudi sedanji kralj Mihael.
Odlok o ustanovitvi >Sleverischer-Heimathiinda« na Spodnjem Štajerskem je izdal gauleiter ttberreiter. V odloku pravi, da ho to največja organizacija, ki bo zajela vse Spodnje Štajerce. člani morejo bili pa samo tisti, ki so odkritosrčno vdani Fiihrer-ju in Rajhu. Vodstvo organizacije ima gauleiter Steindler.
Mestni zaščitni urad opozarja vse obveznike javne zaščite, da najkasneje do 20. maja oddajo trakove, ki so jih od (i. do 13. aprila dobili za rokav od vrhovnega vod.-Iva pasivne zaščite. Trakovi so opremljeni z mestnim grbom in so bili namenjeni samo za službeni čas. Obvezniki javne zaščite naj te trakove vrnejo v pisarni mestnega zaščitnega urada, soba štev. 44, Mestni trg št. 2.
Tržaško cesto temeljito popravljajo, kmalu jo bodo pa najmoderneje asfaltirali. Težki lovorui avtomobili dovažajo iz Vidma kamenje za posipanje, na delu j>e pa tudi že mnogo delavcev.
Dva »nekrušna« dneva so uvedli v Bukarešti, in sicer ob ponedeljkih in iorkili. T'a dva dneva smejo prodajali samo koruzno moko. Naredba je bila na podeželju že dalj časa v veljavi.
Srbskega patriarha (iavrila Dozira bodo baje v kratkem sodili, kakor poročajo iz Sofije. Pri njem 90 našli 485 milijonov dinarjev, od tega 110 milijonov dinarjev v zlatu. Poleg tega so našli pri njem važne listine, ki dokazujejo njegovo sodelovanje z ameri-škiini in angleškimi hujskači. Zdaj je zaprt v Zagrebu.
Romunija je priznala nezavisno Ilr-vatsko. Vodja Romunije general An-tonescu in poglavnik dr. Pavelič sta ob tej priložnosti izmenjala brzojavki. Romunski tisk je to vest z veseljem sprejel.
Zagrebško policijsko ravnateljstvo je svojim organom naročilo, da ima izgnati iz mesta vse.potepuhe in berače. Kjer se I»o izkazala beda, bodo primerno poskrbeli, vae druge bodo pa izgnali. Nadzorstvo bo trajalo tako dolgo, dokler beračenje v Zagrebu ne bo popolnoma odpravljeno.
Zemljišča za gradnjo brvafskih de- j lavskih hišic pregleduje posebno po-j verjenišlvo v okolici Zagreba. Doslej so našli '/.<• nekaj takšnih zemljišč, ki so jih imeli bivši prostovoljci. Te bodo razlastili in zgradili okrog 5!) delavskih hišic predvsem za družine z več otroki. Stale bodo po 130.000 dinarjev.
Akademija likovne umetnosti v Zagrebu je s 1. majem začela z rednim (Kinkom, kakor sporoča rektorat.
Zagrebški župan Ivan IVeruer je
objavil razglas, v katerem opozarja na poziv zdravstvenega ministra dr. Iva protiča, da bi vsa hrvatska javnost zbrala posebne prispevke za pomoč staršem, ženam in otrokom padlih prostovoljcev za osvobojen)? Ilr-vatske. Posebej pa poziva k zbiranju prispevkov dobrodelna društva'.
O številu 'Židov na Hrvatskem je govoril državni tajnik za zunanje zadeve dr. I.orkovič nekaterim časnikarjem. Dejal je, da jih je v hrvatski dižavj 30 do 40.000.
ltivši jugoslovanski zunanji minister dr. Cincar-Markovič je pretekli leden potoval skozi Budimpešto v Karlove Vari, kjer bo ostal več tednov kot gr.st nemškega zunanjega ministra Ribbentropa.
Slovaška vlada je prepovedala vsem Židom, da bi se v prestolnici Bratislavi ali kje drugje v javnosti pojavili od 20. ure zvečer do 5. ure zjutraj. Prav tako se ne smejo zbirati v večjih skupinah v javnih in zasebnih lokalih.
Nemško poveljstvo je na posredovanje generala Antoncsea izpustilo 1500 ujetnikov iz koncentracijskega taborišča v Temišvaru. To so bili obvezniki jugoslovanske vojske, a so po rodu Romuni. Njihov vpliv je pa precej velik, ker se po večini bavijo s trgovino in industrijo.
Vprašanje prebrane Like, (iorskega Kotarja in Dalmacije so hrvatske oblasti že rešile skupaj z italijanskimi oblastmi. Pogajanja, ki so se v la namen vršila v Zagrebu, so se uspešno končala. Preskrbo prehrane je prevzel ' Pogod". Preskrbljeno je tudi za modro galico za dalmatinske vinogradnike. V ta namen so nemške okupacijske oblaj*ii zagotovile 400 vagonov galice iz Šabca.
Ameriška vlada je prepovedala izvoz svojega orožja v Rusijo. Ta ukrep utemeljuje s tem, da mora bili vse ameriško orožje na razpolago Angliji in Ameriki, razen tega ima pa Sovjetska zveza do Nemčije obveznosti, po katerih bi lahko material dobavljala Nemcem.
Poročilo o izgubi grškega ladjevja
so objavili ameriški listi po begu grške vlade na Kreto. Nemško letalstvo je potopilo več ko 30 pomožnih ladij in deset grških rušilcev. Posadke pomožnih ladij so se potopile.
O Reki kot bodočem madžarskem pomorskem pristanišču piše madžarski poelanec Pandy v nekem budim-peštanfikem listu. V članku poziva vse zasebnike pa tudi državno vodstvo, da je nujno potrebno začeli graditi ladje, da ne bo treba Madžarski najemati dragih tujih ladij, ko bo po vojni dobila madžarska mornarica na Reki svoje pomorsko oporišče
Državno kreditno banko je ustanovila hrvatska vlada v Zagrebu. Banka se bo bavila z vsemi posli državnega denarništva in bo prevzela tudi delo podr. Državne hipotekarne banke.
Železniški promet je obnovila Hr-vatska na progah, ni so uporabne. Hrvatska državna železnica pa občuti precejšnje pomanjkanje vagonov, ker so jih odpeljale umikajoče se čele na jug.
Neposredno poštno zvezo med ljubljansko pokrajino in med Dalmacijo so odprli v ponedeljek. Kr. Komisariat je novo poštno zvezo odobril in bo tako slovensko ozemlje vnovič zvezano z Dalmacijo. Kakor poročajo iz Zagreba bo tudi samostojna država Hrvatska v kratkem odprla poštni promet preko svojih meja. Tako bo tudi Slovenija lahko dobila zvezo ne samo s Ilrvatsko, temveč tudi s Srbijo.
Nemška vojska je prepovedala re-kvizicije v svobodni državi Hrvatski. Nemška vojska ne bo več rekvirirala življenjskih potrebščin, niti vojaške opreme in avtomobile, ker je vse to last hrvatske države in hrvatske vojske. V naprej bo nemška vojska vse potrebščine in prevozna sredstva plačevala v gotovini z denarjem, ki je
SLOVENSKO
določen za zasedeno ozemlje. Pač pa morajo nemški vojski prebivalci llr-vatske države prodati vse potrebščine, ki jih bo potrebovala.
Trojčke je rodila žena posestnika Lovrenca Donika v Reki pod Polior-ji in. Mali in vsi trije fantki so zdravi. 'I roje ki se v mariborski okolici že dolgo niso rodil.
Novo postajo so uredili na beograjskem postajališču za popotnike, ki popotujejo v Srbijo. V majhnem poslopju je uradništvo postaje in tri blagajne za izdajanje voznih listkov.
Uradne cenike linj dvignejo vsi trgovci na drobno in na debelo v pisarni Združenja trgovcev. Te uradne cenike morajo trgovci obesiti v svoji trgovini na vidnem mestu.
Četrt vagona češenj so pripeljali te dni na ljubljanski trg iz Trogirja. Videti je, da se bo promet z Dalmacijo počasi spet uredil in oživel. Dobili bomo ribe in razno zgodnje sadje. Kilogram teh češenj je stal 32 din.
Bistriški železniški predor popravljajo z veliko naglico in je pri delu zaposlenih veliko ljudi. Pri odkopavanju težkih plasti zemlje uporabljajo dva kopalna stroja.
Na Hrvatskem so prepovedali vožnje z osebnimi avtomobili. Vsak prestopek bodo strogo kaznovali z globo od 5000 do 20.000 dinarjev.
»Zagrebške Narodne Novine« so objavile. da bodo na Hrvatskem v najkrajšem času uvedli nakaznice za moške obleke. Nakaznice bodo razdeljene v tri razrede glede na starost osebe.
Vprašanje prehrane v Zagrebu se polagoma ureja. V mestu je sicer dovolj kruha, samo bolj slab je. Tudi mesa je v mestu dovolj, primanjkuje samo svinjine. Najbolj še primanjkuje zelenjave, ki so jo doslej dobivali iz Dalmacije, prav tako Zagrebčani pogrešajo tudi morske ribe.
V	Ljubljani je umrl član slovenske Akademije znanosti in umetnosti univ. prof. dr. Rado Kušej. Slovenska univerza ga je dvakrat postavila za svojega rektorja. Dr. Rado Kušej je bil eden izmed najboljših slovenskih poznavalcev cerkvenega prava in je njegov ugled segal še preko naših meja.
Umetnostno razstavo Slovenskega lika pripravljajo naši mladi kiparji in slikarji. Razstavo svojih del bodo v kratkem odprli v Ilatovi palači.
Gradnja mesarskih tržnic na ljubljanskem trgu hitro napreduje in bodo kmalu vsa dela končana. Skoraj na vseh tržnicah so že zgradili stopnice in so tudi vsa druga instalacijska dela, kakor vodovod in elektrika, že gotova. Največ dela je nedvomno tlalo vstavljanje Okenskih 111 vratnih okvirov iz umetnega kamna. Zdaj bodo morali samo še nasuti prostor pred tržnicami, ki je mnogo nižji od Zmajskega mostu. Če ne bo posebnega zastoja, bodo tržnice že v kratkem gotove.
Prodajalna mostne občine ljubljanske je prodala le dni več ko 2000 kil krompirja in okrog 700 kil fižola. Kaše in ješprenja mestna občina zdaj ne prodaja, ker je obojega zmanjkalo, pač bodo pa Ljubljančani kmalu spet lahko dobili mast.
še nekaj parcel bo razdelil mestni gospodarski urad siromašnim ljubljanskim družinam. Zemljišča leže ob Ko-baridski, Likozarjev! ttlici, ob Ruski
111	00 poli na Rakovo Jelšo. Interesenti naj se javijo v mestnem gospodarskem uradu v Beethovnovi ulici, soba 23.
Cepljenje proti trebušnemu tifusu se vrši v Ljubljanskem Higienskem zavodu vsak dan razen nedelje in praznikov od 11. do 12. ure. Potrdilo o izvršenem cepljenju dobi lahko samo tisti, ki je prejel dve injekciji, in sicer v razdobju enega tedna.
480.CKMI ton nafte je pridobila Romunija letošnjega marca. Proizvodnja nafte torej zaostaja za lanskim marcem samo za 40.000 ton ali 7.7 Ut, medtem ko je v mesecu januarju in februarju zaostajala za 19” e. V januarju so iz Romunije izvozili v Italijo 137.166 ton. v Nemčijo pa 221.200 ton.
Reden potniški promet so spet vzpostavili na progi Postojna —Logatec. Vsak dan bodo na tej progi vozili lile vlaki: vlak z odhodom iz Postojne ob 7.10 in s prihodom v Logatec ob 7.16. Z odhodom iz Postojne ob 11.36 in s prihodom v Logatec ob 12.14. Z odhodom iz Postojne ob 18.20 in s prihodom v Logatec ob 19.00. Z odhodom iz Logatca ob 7.24 in s prihodom v Postojno ob 8.07. Z odhodom iz Logatca ob 11.52 in s prihodom v Postojno oi> 12.35. Z odhodom iz Logatca ob 18.39 in s prihodom v Postojno ob 19.20.
»Štajerski gospodar«, nov mariborski tednik, je te dni prvič izšel. (Slavni urednik novega tednika je dozdanji urednik - Marburger-Zeitung ’ g. Friderik Golob. List tiskajo v Mariborski tiskarni.
Upravne oblasti v Zagrebu so odredile. da morajo biti vse trgovine v Zagrebu zaprle. Prodaja živil, pa tudi ostalih življenjskih potrebščin bo ra-cionirana, dokler ne bodo izdane nakaznice za nakupovanje bo pa ves trgovski promet ustavljen.
Šef mariborske policije je postal dvorni svetnik VVallner. predsednik okrožnega sodišča dr. Mallv, komisar okrajnega načelstva dr. Toeschler. Vodstvo mariborske bolnišnice je v rokah dr. Thalmanna, sanitetni referent na okrajnem glavarstvu je pa postal dr. Sabadoš, dozdanji zdravnik v Marenbergu.
Osebne vesii
Umrli so:
V Ljubljani: Neža šantlovn: Terezija Su!-gajeva; Josipjna Kogejev«; Milka Završniio-vh, učiteljica v pok.:	Frančiška	.Joictov«,
posestnica in gostilničarka: dr. liado KuScJ, vseučiliški profesor m član Akademije znanosti in umetnosti, Tončka K ubijeva, višja poštna kontrolorka v pok. 72!etni Ivan Kaiser. postrešček: filletm Jožef Lipovce, učitelj v pok.; 47letni Pavel Osolnik; Emilija I.clunannovR.
Pri Sv. Duhu pri Krškem: TTrSula Dt-bev-čeva.
V Črnomlju: Tslctni Matej Jo>ip Skubic, posestnik in gostilničar.
V Mariboru:	Pilotna Katarina Kiepkovn:
fiGletna Marija Kosarjeva; Franc 1'ukl, P°* sestnik:	filletni Alojzij Kranjc, železniški
strojevodja v pok.
V št. Rupertu na Dolenjskem:	621etna Jožefa Lapova.
V Metliki: Spletna Marija Mikolijeva.
V Novem mestu:	Josip Klemenčič, tovarnar.
Na Okroglem pri Naklu: Tomaž Križnar, posestnik.
V Dolenjem Logatcu:	Drago Čibej, geometer pri komisiji za agrarne operacije v Ljubljani.
Naše sožalje!
Za vse v Nemčiji izhajajoče časopise, revije. ilustracije itd.
sprejema naročnike za provinco Ljubljano po izrednih cenah z velikim popustom za tvrdko SA ,ITALOPROPAGANDA‘ MILANO
ROMANA KOCH, Ljubljana,
Slomškova 6
Informacijo dnevno od J — d popoldne
Poravnajte naročnino!
FR. P. ZAJEC
IZPRAŠAN OPTIK IN URAR LJUBLJANA, seda) Strllarfeva ul. O
pr) frančiškanskem mostu
Vsakovrstna o£a:i, catinogtedi. 'domen, caromeln, itrgromelri, itd. Venu udira ur, zlatnini in srebrnim. Samo kvalitetna optika	Ceniki	brenlatno
KOLESA
damska in moška, najnovejši letošnji modeli v naj-veeji izbiri naprodaj po neverjetno nizkih e e u a h.
NOVA TRGOVINA
TYRŠEVA (DUNAJSKA) C. 36 nasproti Gospodarske zveze
MALI OGLASI
CVETLIČNI MED In la medico dobite najceneje v Metlami, Ljubljana. Židovska ul. <L
REALITETA"
zavod za kupoprodajo nepremičnin je samo v Ljubljani Prešernova ul. 54/1. Tel. 44-20
RESMAN LOJZE-Ljubljana
Cesta 29. oktobra (Rimska) št 21
lefeton 44-90
Izdaja K. Bratuša, novinar; odgovarja H. Kern, novinar; tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja O. Mihalek — vsi v Ljubljani.