Uhaja* vaak k« -m* Uaaed dallj azaeot 8« (U7* HoMa/a. PROSVETA UnMIU te CLA31LO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE MIT B UwiMteW Av» Offle* of PubttraUo« Ml South Uwwtete Ara Tala»hwers na strani republikancev, ampak glavna pomoč se pričakuje od cerkva. • Dasiravno je bil Duke rojen na jugu in je nosil ime demokratičnega predsednika in prihaja iz družine, ki je lastovala majhno številce sužnjev, je bil republikanec, ko je glasoval iprvikrat. Tovarniški interes/ so pritegnili njegovo družino v republikansko stranko, v kasnejših letih se je pa združil z Mellonom in tako prišel do prepričanja, da je republikanska stranka edina .stranka. Fanaanka^alavoki spo-razam (Ma rallopootaja Dasi je bil fruke vedno republikanec, vseeno je pa delal v soglasju s demokratičnimi eseda socializem tako prestraši, da jim vstanejo lasje pokonci. Medtem pa vidimo, kako se razvijajo razmere v Kanadi, ki vodijo v socialistični sistem. Kaj je javna kontrola vodnih sil, že-eznic in električnih central? Kanadski farmarji ustanavljajo kooperative in zadružne trge. To so socialistični principi! Lahko vam naštejem dolgo vrsto drugih zgledov." Politiiai jotaikl v aijl v strašnih razmarah "l Ječa Doftana ss politične jetnike je posnaaa med ljudstvom kot mrtvašnica. Curih, Švica. — (I. \.) — Sorodniki, žene in hčere političnih etaikov so zopet vložile formalni protest proti ravnanju s političnimi ietaMv zlogleani jefti If* i§ Doftani, ki jš Aed tfmtetvom P ** poznana kot mrtvašnica. V teh protestih so navedeni fakti, ki dokazujejo, da se je jetniški sistem poslabšal. Pakete, ki jih sorodniki pošiljajo jetnikom, ae odpirajo in predmeti v njih se prodajajo na javni dražbi, dasi-ravno pravila za kaznilnico dovoljujejo darila političnim Jctni-kom. Politične jetnike je dovoljeno obisksti le izjemoms in le na izredno prošnjo. Obiskovalcem je dovoljeno govoriti le deset minut z jetnikom. Ta odredba ni le navadna šikana, ampak je tudi brutalna, ker sorodniki prihaja-• o iz velike ra&dalje obiskat jetnike. Jetniki dostikrat odklanjajo KOKS« SME .. IME II ttSK. * i Za tslts rs« ss ljudstvo zanima, ne pa ss avoje blsgostnje. Burlington, Ia. — Ljudriko mišljenje ss hitro bliža mišljenju, kakeršno je bilo ob Času razpada rimskega cesarstva v starem Rimu, kar dokazuje dogodek na tukajšnjem okrajnem semnju. Senator Sinit h VVikl-man Brookhart je imel govoriti o od pomoči sa farmarje. Stopil je na govornico ln pričel govoriti. Govoril js nekaj časa ln ljudfttvo ae ga je naveličalo poslušati, kajti na programu so bHe tudi konjske dirke. Nekdo je sakllcal, naj Bisha govoriti ln prično naj konjske > dirke. Kakor na dogovorjeno znamenje so se klici ponovili ns vseh krajih. .Masa je rjula, da naj obmolkne. Brookhart je umolknil in šel je doli s govornice, bogatejši za eno akušnjo. Nekaj sMčnega je došivei podpredsednik Dawes v svojem domačem mestu Avanstonu, III. Določen js bil kot govornik za dne 4. julija. Njegov govor je bil oglašen po mestu. Ko je bil končan PQh*d po mestu, ae je ljudstvo imelo zbrati okoli go-vornlškegk odra, da podpredsednika. Dawes je hll ns mestu. PogisAal je okoli sebe, videl je le oo odraščenih ljudi in otrok ln šel je zopet z govorniškega odra doli in šs odpeljal proti domu. ed in vodo, da na ta način pro- ivediko letale? Graster aftskfbrd" Isglnll asd severnim Atlantikom v poleta Is Ksnsrts v Grenlandije. Tak js njegov odgovor ns asdsji Hmlthov |m>/.Iv. New York, — Dr. John Rose h Straton, babtiatičnl župnik v New Yorku, je 17. t. m. odgovo ril Al Smithu na njegovo sad nje pismo, v katerem ga jo Al Smith ns kratko pozval, naj mu odgovori "da" ali "ns" ns nje-govo zahtevo, da mu dovoli v njegovi cerkvi odgovoriti na njegov napad s dne 6, avgusta, ko je Straton rekel v pridigi, da je demokratski kandidat "največji sovražnik moralnega napredka v Ameriki." Dr. Straton sdaj . odgovsrjs Smithu, da ii js sim^idpil pred radiodepošo ob štirih v nedeljo!vsem svetom znamenje bluffer-testirajo proti nečloveškim raz- zjutraj. Takrat sta fe bližale ja, tammanitakega tri kaša In meram v ječi. Pritožbe sorodni-; Davisovi morski ožini in sta spo- strahopetca", ker noče sprejeti kov pokszujejo ves ksznilniški ročila, da je vse v redu. To je njagovoga predloga, da bi deba-sistevn v Rumuniji v zelo žarki .bila njuna zsdnjs beseda. Del tirala v Jsvnl dvorani. Straton uči. To pomeni, da so razmere zračne poti, kjer sU izginila, Je Rockford, 111. — Monopian "Greater Rockford", v katerem sta Bert Hassell in Psrker Crs-mer poletela v soboto opoldne Iz Cochrana, Ont., Kanada, proti Grenlandiji v njunem .poletu na Švedsko, je izginil nekje v Severnem pasu med Kanado in Grenlandijo. V pondeljek ob 2:80 zjutraj je prišla vest iz Mt. Evsnss v Grenlandiji, da letelo ni prišlo tjs ob določenem času in je fe 18 ur zakaanjeno. Letalca sta oddala svojo zadnjo živii pravi eevjetskl rešitelj Norveški polarni junak ae ds nahaja na ledov ju e pogre šanimi Italijani vred. 8tavanger, Norveška. 18. avff-— Danes je preteklo dva m ca, odkar je izginil slavni norveški polarni raziakovalec Roald Amundsen a petimi mošml, ko je poletel v ledene puščave iskst tedaj še izgubljenega generala Noblla. V tem čaau je sovjetsko rešilno moštvo rešilo Noblla in osem njegovih tovarišev. Sest 1-talijanov ln Amundaen s svoji-ml mošml Js Še med izgubljenimi in po sodbi večine že mad mrtvimi žrtvami polarna zime. Komissr Oraa na ruskem ls-dolomcu "Krasinu" Je pa mnsn-js, ds Amundsenova skupina in šestorica Italijanov šo živi. — "Krssin" se nshsjs tukaj ns popravkih In namerava v kratkem odpluti na ponovno iskanje lsgubljsnih enajst mož severno od Spicberpov. Oraa pravi: "Amundsenov as» roplan Je imel dvs dobra pilota in dovolj kuriva za poiak^nje I-talljanov in povratek v KJnga-bay. Pomniti pa js trebs, ds je imel med poletom na sever pro-titne vetrove, vsled česar js moral potgati dosti bencina. Možno je torej, ds je Amundsemi zmanjkalo kuriva, ko Je dosagsl Italijane, tako da ni mogel nazaj. Amundsen je vsel seboj puške in dovolj strel i v^ za streljanje belih medvedov. Na ta način so možje lahko založeni s hrano za vsč mesecev nsprej." Rov. Stratoa haonajo Mamini diktira Beicraia, ka ja aettiuki pakt sprtjet Italija, doslej potuhnjena, lds j sahteva, ds KoPbMbtb vlada kaznuje nasprotnike pogodbe ▼ Jugoslaviji. Velike demonstrBcije in napad nn itslijanskegs kon-zi% ? Splitu. Delavci v Dalmaciji sagrogili b sUvko proti naseljevanju Italijanov. Bolgarija prljala maoedoatke voditelje tudi v drugih rumunakih ječah n kaznilnicah vse nekaj drugega, kot človeške. Ravnatelj ječe Coroiu je obiskal celico, v kateri je zaprt Bu-or z dobrim tovarišem Psecs- najnevarnejši; tam ao vešne megle in sneženi viharji. Edino upanje je, da je "Greater Rockford" izgubil Mt. Kvariš in pristal v drugem, zapuščenem kraju Grenlandije, odkoder Je adravalka. York. Pa. — Charles S. Sparr, prominenten zdravnik v tem mestu, ss je v pstek ustrelil v stanovanju svoje sestre. V poslovilnem pismu jrsvi. da je izvršil samomor, ker se je naveličal enoličnega življenja. om, civilnim Inženirjem. NaJpr- zveza z zunanjim evetom lahko vo je bila njima napravljena o- več dni nemogoča, stro pridiga, nato ao pa BuJorJa1 ■ potegnili iz celice in ao ravnali z Igral piano 82 sr la dobil prmato njim grše kot z nemo živino.. Ta] vola jo v Ameriko, dogodek pokazuje jasno kot beli «Unzlau/ Nemčija, 18. avgu-dan, da ao jetniki izročeni na!,u. _ ^^ Kemp, ki se je milost in nemilost poveljnikom udeležil tekme v igranju ns kis-ječ, ki z njimi lahko postopajo vir, je dobil prvo nagrado $2000 po svoji volji. |„ p^K, vožnj« v Ameriko. I- gral js 82 ur in s tem dosegel svetovni rekord. Kemp je med igranjem smel vieti vsake tri u- ponovno odklanja debato v svoji cerkvi, pripravljen pa Ja dsbstl-rsti s Smithom v prostoru, ki gs on izbere, t Protest v Nemčiji radi križarke. Berlin. 18. avgusta. — Komunisti v Nemčiji so začeli veUk ra 16 mimit odmora, da je jedel vihar protesta In potegnili so na j ln al namazal prste, svojo stran socialistov ■ ■ proti aklepu vlade, kateri nače Dajod aaktevajo ukljuritev Ku luje socialistični premijer Muel- v ^ ,€r' ^ ^HT^n ^^ Kopenliagen, 18. avg. - Tudi nove križarke Med volUno kam- lHnnkm m U)j|# ^ ^ K#lkw>v pmnjn »v wiini mtcimnuvi fioiju- pn^ivojnl pakt brez pomena, a* J«1, ■VzSn? Tu ^' ko ni tudi aovjarUka unija po- dfta noben h bojnih ladij, ako vabljena na podpia istega "Poli. pridejo oni na krmilo. Muellertiikmn- v 6okgmi «|flutku T ° T' nm Francijo in druge vlade, naj TJ JZ£tnt t ^^ k * pati pansment. v aataren I klsriiŠsav* delavske stranke nimajo abeo- ' lutor večine in vlada je lahko; strmoglavil Lloyd George sahteva rssorože-nje v srako. I/ondon. 18. svgusta. — Manevri bojnih letal nad Londonom toga tedna, pri katerih je bil I>ondon teoretsko razdejan, ao podžgali Ll«JI. da ae uvede pretakava. uničijo cela mesta, je rekel George. « Hovjetl dvignili brileke podi s 40 mrliči. je bi roj hitro po pnštl. poslal potni list Rebelae žeaeke gibanje v submarin I>—66, ki je leU 1010 pomagal belim armadam v civilni vojni v Rusiji in ki je bil potopljen po sovjetskih torpe-dovkah blizu I^ningrads, je bil VMM te dni dvignjen ns površje. V Bagdad, 18. svg. — Sem do-njem ao našli 40 okostnjakov *le vesti pripovedujejo o mogo-bivšega moštva. Ako Anglija čnem razmahu lanskega gibsn teli, lahko vzame okoetnjake do- ja r Perziji. Perzijske lene so mov, drugače Jih aovjetl pokop- vrgle kopreno t obraza la tahU-Ijejo s vojaškimi častmi, ajiho- vajo vse evobodatine la prsvice. ve lastnino, kl Je bila najdena v kl jih Imajo žene V turški ladji, pa pošljojo v Anglijo 1 bilki. . ki ao bili obsojeni zaradi komu-niatične propaganda v armadi, vojaških prestopkov, radi pre-graškov proti drŽavi In komu-etl, ki so kršili zakone po trat-Jam msju t. I. itd* Poljaki in nemški soclsllstl so večkrat In glssno zahtevali, da se jvnnestija ratšlri. Toda proti njih predlogom so glssovali po-slsnci desnice. Tsko jo amnssti-js poetsls navadila spaks. kl nikakor ne more sa^h/vo'jlti socialistov. Le za majhno število po-litičnih obaojeneev so tu Izgledi, ds bodo kmslu pomiMčeni. Ts amnaetija je prav mslo odškodils žrtve poljska nuredne justiee sa trpljenje, ki so ga preštele rsdf svojsgs prepriča- iM- Otrok umrl radi Chicago. — Štiriletni Jeseph atefsno se je v petek igral s vžigalicami in pri tem sa mu Ja vnela obleka. Otrok ja dobil tako hoda opekttas, da Ja kmalu umrl. P.KOSVtfZ PONDEUEK, 20. AUGUSTi," PROSVETA GLASILO SLOV EN 8KB NARODNE PODPORNI JBDNOT1 LASTNINA SLO V EN »K B NARODNE PODPORNE JEDNOTE Cooo octoooo P« doioTorm. Rokopid 00 M TTkdaio. Norutnina: Z*dinj«M drUvt (Utm Ckioaga) »SJO aa teto, M Chica»o la Cle.ro »7*0 a« loto, $1.71 sa pol lota, b aa •tvo RM > "T"? R081V E T A" SSS7-SS So. LeSfršala A THE ENLIGHTENMENr MH of Um Sloooas Notiosal OwMd by U« Slovoao NoUoao) Advortiaiag ratoo on Sobaerfption: Unitod SUto« (oic.pt Chica«o) ud OMfls |SjOS r| Ckiooffo |7JO, and foroJfa eoontrioi 19.00 por K K M BEK O K THE PEDLRATED 1SS Do Um o oklo»ojo a. pr. (Jooo JO-ltM) polog raštga So wm Jo • to« daoroa potokla vi lioL ao ao»l sede o delavski organizaciji. In tako so si voditelji ameriškega kapitalizma izmislili lepo pravljico, da je ameriško delavstvo najbolj zaščiteno pred konkurenco tujezemskih delavcev, ako se izseljevanje v Ameriko omeji ali pa popolnoma ustavi. To pravljico so verjeli oelo mnogi voditelji strokovno organiziranega delavstva. Zatro- __ bili so s kapitalističnimi Hsti ven rog, da je treba ome jM| JJi^je" prve pesmi. OstaT je naseljevanje. . " Kam z zamorskimi in belopoltnimi delavci, ki so postali odveč pri obdelovanju polja na jugu? V tovarne! Na jugu je bila industrija zelo šibka in čakala je potrebnega kapitala za razvoj.. Tovarne v severnih krajih pa niso mogle sprejeti vseh zamorskih in belopoltnih delavcev z juga. Ogromen odstotek tega južnega delavstva je ostal doma in čakal na ugodno priliko, da dobi delo ? tuvifMkr^ ' Tovarnarji in bankirji so spoznali, da so na jugu velike vodne sile, ki še niso vprežene v delo. Poleg njih je ogromno število brezposelnih poljskih delavcev, ki komaj čakajo na priliko, da ilobe delo v tovarnah. • In tako so tovarnarji in bankirji pričeli graditi tekstilne tovarne. To je namreč prva industrija, ki se prične prva razvijati v vsaki deželi, ki postane zrela za kapitalistični razvoj. Tekstilni tovarnarji h severja so pričeli graditi teka-tllne tovarne v južnih državah, kot so bankirji in premogovniški podjetniki it v vojnem času pričeli odpirati v večjem številu nove premogovnike v Zapadni Virginiji, Ki»ntuckyju, Tennesseeju in-Alabami. V teh tovarnah so pričeli delati brezposelni južni polj *ki delavci. Eni so imeli farme v najemu, drugi so lasto-vali majhne fkrme, ki niso več prehranjevale najbolj skromne in zadovoljive poljedelčeve družine. Mezda v teh tovarnah je bila sramotno nizka. Tovarnarji so plačevali delavkam od sedem do enajst dolarjev na teden. Delavcem pa največ po $20 na teden. Delavne ure so bile dolge, sanitarnih naprav ni bilo v tovarnah, ne v tovarniških selih, kjer so pa bile, so bile zelo primitivne in zanemarjene. Delavci, ki ao sprejeli delo v teh tovarnah, niso bili organizirani, silno nevedni, ki niao še nikdar slišali besede o delavski organizaciji. Pomagali so si po svoje in na svoj način. Sli so od tovarne do tovarne s celo družino. Družinski oče je kupil staro fordko in vsa družina je sedla vanjo In šla za delom. A kmalu ao ae delavci prepričali, da si ne morejo prav nič prebrati. Povsod je bilo enako izkoriščanje, ponekod no pa prišli iz dežja pod kap. Mezda ie bila povsod nizka, hiše za delavce so bil.-podobne kolibam, v katere sta imela vete^ in dež doetop od vseh strani.-«Dalje prihodnjič.) Biiftfcl p0W0 Fraat "Ce je plodovitost znak genija, spada Schubert med največje genije človeštva." Robert Schumann. Lani spomladi Smo obhajali stoletnico smrti očeta simfonične muzike, L. van Beethovna Umrl je 27. marca 1627. Zadnjih trideset let njegovega živ Ijenja je živel na Dunaju tudi Franc Schubert. Beethoven g* je videl šele na smrtni postelji Vzel je v roke njegove pesmi te ko jih je pregledaval, se ni mogel ločiti od njih ter je vzklik nil: "Resnično, v Schubertu U. iskra božanske umetnosti!" Za Beethovnovim pogrebom je korakal tudi Schubert, ki mu je bilo tedaj komaj trideset let Domov grede je zavil s prijatelji v gostilno. Naročil je vina, natočil kupice in napil spominu velikega mojstra. Drugo čaše je dvignil na čast tistemu geniju, ki bo prvi eledil Beethovnu v onostranstvo. Pripravil je pot nehote — samemu sebi. Poldrugo leto za tem je legel v zgodnji grob. Na lastno željr so ga pokopali poleg utemeljitelju simfonične muzike. o Schubertovo življenje je bik na zunaj zelo vsakdanje. Rodil se je v Uchtenthalu poleg Du naja dhe 81. januarja 1797. Nje-gov oče je bil učitelj in ga je izprva sam podučeval v glasbi. Pozneje eo dečka sprejeli v cesarski koovikt. Imel je lep gla* ln je pel v slovitem deškem zboru pod Salierijem. Vedno je sa-njaLda bo nekoč iz njeg* slaven p^ec; usoda pa mu je prekrižala H načrt. Nepričakova- no je m utiral glas in io ga morali izločiti izbora. S tem večjo strastjo se Me tedaj oprijel instrumeitov. Postal je izvrsten goslač in se je začel baviti kompozftoričnimi -študijami. Glasbena vzornika sta mu bila Mozart in Haydn. * Franc je bil četrto dete v Schubertovi rodbini, ki je štela konviktu pet let, potem je nadaljeval glasbene študije zasebno. Dve leti potem, ko je bil osta-vil šolo, je zložil slovito balade "Erkoenig", izdano šele mnoge let pozneje, Schubertov opus št. 1 na Goethejevo besedila 0 njenem nastanku poročajo zar nesljivi viri tole: ~ Nekega popoldneva sta prišla ~ k Schubertu dva prijatelja. Schubert je sedel pri mizi za topljen v Goethejeve pesmi. Pri Erikoeningu" je obstal {n obraz ee mu je razžarel. Preči tal jc pesem enkrat, dvakrat, trikrat ponavljal jo je na glas, planil pokonci, stopil nekaj korakov po sobi, vzel pero v roke ter vrgel balado naglo na papir. Ket ni imel doma klavirja, js tekel a skladbo v konvlkt, kjer se jc kompozicija še tisti večer igra-]a in pela. Dvorni organist Ku lička jo je preigral na klavirju in je bil globoko ganjen. Našli ao se tudi oponenti, ki so se spo-tikali nad dinoitancami. Ružič ka jim je raaložil, da ao diso-nance popolnoma v skladu i be-sedMom. Disonanca je namreč bila pri besedah, ko govori otrok očetu: "Oče. oče, (smrt) ie sega po meni!" Ta način Schu bertove glasbene obdelave je bil tedaj popolnoma nov in je postal snečilen za vaa razvoj giaa- bene balade v prihodnosti, o Salieri je zgodaj aposnal izredno nadarjenost mladega Schuberta ln ga je nagovarjal, naj rajši as*e po lUtijanakfti tek Mih. češ. da je nemščina bar-baraki jezik. Kako ga Je Schubert poalužnl, priča dejstvo, ds Je URlaabil v svojem življenju okroglo 600 nemških "RHkoenir" je posta! odločilen za poznejše Schubertovo delo. Založnik Diabelli, ki je vzel kompsaicije v rasprodajo, je napravil sijajno kupčijo, komponist pa je stradal. Vendar ae je 8chubert z natisom te balade gmotno še najbolj okoristil. Diabelli pa je zaslužil ž njo v šestih **eeih 800 goldinarjev — vsoto, katero je pre-fel Schubert tekom dolgih let ta vsa svoja dela, dočim je založnik samo pri eni Schubertovi pesmi (Dar Wanderer) zaslužil 27 tisoč goldinarjev čiste goto-vine!' Tako je bil umetnik za svoje sveto deio gmotno prikrajšan in sramotno plačan. L. 1816., ko je nastala slovita balada. Je bik) naj plodovitejše teto v Schubertovem življenju. Kom poni jst je napisal dve mali in več drugih cerkvenih skladb, eno simfonijo, mnogo klavirskih kompozicij — poleg drugega štiri sonate —, sedem oper in 18<^ pesmi. Med slednji mi so bili posebno lepi Ossiano-vi spevi. Od nemških avtorjev je komponist najrajši čital Goetheja in 8chillerja. Naslednje leto 1816. je pri neslo Schubertu marsikatero bridko razočaranje. Veselja do dela pa mu le ni vzelo in tudi ni zmanjšalo njegovega poguma. Ustvaril je dve shrtfoniji, celo vrsto pesmi, med njimi "Wan-dererja". Bil je V težkih d narnih neprilikah in ker je bUo baš tedaj razpisano mesto učitelja glasbe v Ljubljani, je prosil za to službo (aprila 1816.). Salieri mu je dal priporočilo, ki pa je bilo napisano v takem tonu, da prošnja ni mogla biti uslišana. V obraz je rekel Schubertu, da ga bo podpiral, za njegovim hrbtom pa je priporočal njegove konkurente. Mlademu glasbeniku so nato priskočili na pomoč prijatelji in znanci. Preskrbeli so mu ste-novanje in hrano, da je mogel vsaj nekaj časa brezskrbno delati. Schubert se je za to ualugo oddolžil i obilno produkcijo. Zjutraj je (Jelal, popoldne se je sprehajal po lepi dunajski okolici, zvečer pa je posedal v prijateljski družbi in je kramljal o umetnosti. Taki gostilniški Večeri, pri katerih ni nikoli manjkalo vina, eo bili zelo razigrani. Imenovali so Jih "Schu-bertijade", po Schubertu, ki je bil njih duša. Schubert se je Jb takih prilikah prepuščal ve-selju in je rajal kakor otrok, kar je zelo blago vplivalo na njegov značaj, ki je bil nekoliko nagnjen k melanholiji. (Konec jutri.) Iraa OPAZOVANJA PRIZADEVANJA ZA DEPOR- TAcuo sindika listič- NEGA ČASNIKARJA PONESREČILA. Pomagal je organizirati rudarje bekrenlh rudnikov v Arizoni. Chicago, Ul. — Joe Miller, urednik češkega lista, kl ga je Izdajala sindikaJistična delavska organizacija I. W. W.. ne bo deportiran. Pet let je bil pod poroštvom, ker je bilo proti njemu uvedeno postopanje sa de-portacijo v i staro domovino. Aretirali eo ga v Arizoni leta 1928, ko je pomagal organizirati rudarje v bakrenih rudnikih. Zanj je bilo določenih tisoč dolarjev poroštva. Zdaj so ta denar vrnili naaaj Generalnemu Obrambnemu odboru. - Znano je, da oblikuje priroda vae šivi po stalnih zakonih in da ao višja bitja nastala vsekdar iz razvoja nižjih, manj popolnih bitij. Ce promatramo po liku in po načinu življenja toli različno ptičjo dnrfbo, ee nam vstaje vprašanje, ali je ta pisana, raz-nojetična in raznolika Aužina te v davni preteklosti naše zemlje oživljala gozdove in poljrf Izvedeli smo že, da je mnogo ži-valakih vrst in rodov na naši zemlji povsem izumrlo; vemo pe tudi to, da so mnogim današnjim Živalim izumrli predniki, iz katerih so se razvile. To nam je povedala knjiga, v kateri je s kamenitimi črkami vklesana zgodovina naše zamlje. Strani te knjige eo kamnite plasti, ki so nastale tako, da se je na dnu morja in jezer sesedalo blato. Nje črke pa so mrtva telesa v tistih dobah živečih bitij, ki jih je pokrilo to blato in jih tako obvarovalo do naših dni. Če prelistavamo čudovito knjigo, moramo obrniti dobršno število strani, preden naletimo prvega ptiča. V najstarejši dobi zemeljske preteklosti (arhajek* doba) sploh ni sledu o kakršnemkoli življenju, v stari (paleozojski) dobi že odkrijemo vse polno živi nižjega uatroja. Ptic Še vedno ni. Stoprav v sredini srednjega zemeljskega veka, t. j. mezozoj-ski dobi eo našli v jurskih plasteh (jura je geološka doba) prvo ptico. L. 1861, so našli prvo ptico v litografskem skri lavcu pri Soloshofenu v Nemčiji, 1. 1877. pa v bližini tega naj dišča še bolje ohranjen izvod. Pri prvem izvodu ni bilo glave: tega je kupil londonski muzej ca 12.000 mark. Drugi popolni izvod si je pridobil berlinski muzej za 20.000 mark. Zares lep znesek, če pomislimo, da gre za kamnito ploščo, ki meri komaj pol četvornega metra. Tej praptici so dali ime "Ar-cheopteryx lithographica". Čuden- ptič. Ima tri četrt osebin pravih ptic, ostala četrtina pa je kuščarjeva; to je potemtakem ptič-kuščar. Okoatje šteje 60 vretenc, ki so enake vretencem ostalih kuščarjev. Rep je dolg kakor kuščarjev in sestavljen iz 22 vretencev. Velike oči obdaja prstan, ki seetoji iz številnih koščenih ploščic, kakor jih vidimo pri izumrlih letečih kuščarjev (Pterosauria). V kljunu ima Čeljust z 62 stožča-stimi zobmi, ki so podobni zobovju reptilov. Kosti še niso votle kot pri današnjih pticah. Ta ptica ima štiri noge; »prednji sta pokriti s perjem, t. j. iz-premenjeni v peroti, toda te pe-roti imajo tri prste z ostrimi kremplji. Razen na perotih je imela perje tudi na zadnjih nogah in okoli vratu, ostalo telo — Poziv na revolto. ----- J To ni apel na razred, na sloj ali na narod, pač pa apel na ves civilizirani odrastli moški spol — če je kje kska taka živothi-ja — naj se dvigne v ogorčeni revoluciji proti prokletl stari modi obleke v poletnem času: proti suknu in suknjičem, dol-gorokavnim srajcam in proti i-dijotskkn ovratnikom in kravatam! To je klic zdravnikov in drugih pametnih mož vseh dežel, in kdor ima smisel aa zdravje in komfort, naj se pridruži temu klicu za svobodo moške noše, za smrt stare mode in za novo poletno modo. Moderna ženska je resnično zavidanja vredna. Ona je daleč nadkrilila moške, ona se je osvobodila od temena do členkov — samo njena mehka noga še hlapčuje grozovitim čeveljskim spakam. Poglejmo jo, kadar termometer kaže 90 v senci, poglejte par unč tenkega platna ali svile na njej, pod katero se kom- Bltka mrd roparji In |m»1U,. ji. Paaadena, Cal. —~ V petek večer so trije roparji vlomili v tukajšnjo državno banko. Mimoidoči policaj Je opazil temne postave v bančhih prostorih in je v spremstvu dveh drugih policajev vdrl v banko. Med roparji in policaji se je pričela bitka. Krogle iz revolverjev ao ubile enega raperja, dva policaja sta pa bila ranjena. Druga dva roparja sta bil po hudem boju premagana in odvedeaa v Ječo. fortno gibljejo njeni lepo ^ kroženi udj*, vse lahko, \ se o-hlapno in pravilno — potem p* poglejte sebe vi možje, vi lortli stvarstva I Ali vas ni sram ?, Najbolj se smejem sam pri ^ bi, kadar v neznosni vročim vi-dim ultrerevolucijonarja, # Svedra V težki črni obleki, zape-tem telovniku in s tesnim, tr-dim ovratnikom, ki mu stiski vrat. Moker je, da curi od njp. ga, toliko revolucionarne zave-sti pa nima siromak, da bi slekel suknjič sredi množice, strgal o. vrstnik z vratu in odpel srajca Taki smo revolucijonarji — sužnji mode, sužnji tradicije in sužnji businessa, ki tirja svoj funt mesa za sukno poleti kakor pozimi! Tiranski krojar in njemu podložni tovarnar oblek nam diktirata, kako se moramo nosi-in in trpeti v poletni vročini. Ali ni že čas, da se moški svet upre temu tiranstvu in zahtevi kaj lahkega in "komfortnega u poletne dni? I v Pariz. WsahingtOSi. D. C. — Državni tajnik Kellogg je v petek odpotoval v Pafil, kjer podpiše z zastopniki štirinajstih drugih držav vred multilateralno pogodbo. v kateri Je rečeno, da "vojna ni več Instrument državne politike.H Ceramonijaini pod-pia se izvrši 27. avgusta. letajo, nego t. zv. ratitov, ki so TrMt| riXUB1 uj|ALA nesposobne za letanje. Ena iz- ,BWB1 med njih je visoka do 2m. Dali so ji ime Hesperornis regalis, kraljeva večerna ali zapadna ptica. Bila je malce podobna Velikemu pingvinu: prav kakor le-ta ni mogla leteti, ker so ji bile peroti popolnoma zaostale v rasti. Noge je imela pripravne za plavanje, a rep je bil kratek. V čeljustih jI vidimo ^ mnogo ostrih stožičastnih, zakrivljenih zob, ki so tudi ded-ščina po prednikih kuščarjih. V zgornji kredi so našli kakor galeb velikega Ichtyornisa (ri-bo-ptico), ki je bila dobra plavalka, pa tudi izborna letalka. Letela je prav kakor Apartor-nis in Enialornis. Te ptice zobmi, ki eo jih odkrili v kred-nih plasteh kanzasa, oči tu je j o že vse osobine pravih ptic (n so na prehodu med ptičem-kuščar-jem "Archeopterixom" in danes živečimi pticami. Pripadajo raznim skupinam; njih razširjenost pa kaže, da so Že na koncu kredne dobe živeli predniki žerjavov, kur, detljev, ščinkancev i. dr: Pravi ptičji paradiž pa se je začel stoprav v tercijarni do-;hi, približno pred 3 milijoni let. Na koncu kredne in na začetku tercijarne dobe (v eocenu) so živele tudi ptice, ki so bile pravi velikani ptičjega sveta. V kamnitih plasteh izza tiste dobe so našli v Angliji in Franciji, v severni in južni Ameriki okame-nela okostja nezaslišnih ptičjih obrov (Stereornithidae). Spodnja čeljust Phororhaensa je dolga 65 cm, a ptič sam je bil visok več kot dya in pol metra. Bron-torals je bil visok 4 m; spričo tega ptiča je današnji noj pri- ... tlikavec.» Ti ptiči soimeU Uke uJ*™?* ia Je pokrivalo lusMe peV- ^ *<>t kosti, prsti potovala »eela in občine. je podobno kuščarjevim nosili močne srpaste krem- ■ pije. Vse kaže, da so se hranili z mesom; take hrane je bilo na pretek ob morju, kjer so se soln-čili ogromni kuščarji in krokodili. Zadostalo je, da so zasa dili svoje močne kremplje tem živalim v tek), nakar so jih težkim kljunom raačetverili kakor s sekiro. Ti ptičji velikan so mnogo pripomogli k-temu, da so veliki kuščarji koncem kredne dobe izumrli. Ali tudi njim ni bik) dano dolgo* Življenje, ker so že zgodaj izumrli, t. j. v najstarejšem tercijaru. V tisti dobi je bilo v Evropi gorko kot danes v tropskih deželah. V takih razmerah se je razvila tista množina raznovrstnih ptic, či-jih potomci dajejo danes vročim deželam s svojim pisanim perjem toliko pestrosti. Na koncu tercijarne dobe, miocenu, so bile ptice zemljepisno že tako Razvrščene kot dandanašnji in je med njimi mak> vrst, ki so izumrle. Sicer »o našli v okameninah is te dobe precej ptic, vendar so to po veČini močvirne ptice in plavalke; njih trupla so pač lažje dospela v blato. Razen ptic, ki žive še danes v naših krajih, so naAii pod našim podnebjem tudi nekaj takih, ki lahko danes bivajo aamo v vročih krajih, n. Pr. papige in noji. V nekaterih plesteh — daai poredkoma — ■o našli tudi okamenela ptičja jajca in oeia gnezda s jajci. je, ki luskam. Pri naših ptičih so noge še dandanes luskinaate in te luskine so enake koži kuščarjev in kač. To je tedaj ostalo pti čem po njihovih davnih prednikih. ! Sigurno ta ptič-luiščar nI bi posebno spreten v letanju« £ svojimi ostrimi kremplji se je lahko hitro povzpel na steblo in se je potem — rasširivši peroti in rep — spustil na tla kakor padobran. Ta praptica je bila približno tako velika kot vrana, najrajši pa je bivala na močvir-nstih obalah plitvih zalivov, kamor Je morje metalo školjke, črve, ribe in druge morske živi. Ob taki prihki je ena izmed njih kdo ve kako obtičala v blatu. 4forje jo je še bolj pokrilo z blatom, ki je potem okamene-lo. Tako nam je Ml U davni Ptič ohranjen kot spomin na čase. ki so bili po računih geologov pred 7 milijoni let. V tistih do-bah je bilo tudi pri nas po večini morje in je bil U kuščar-ptič Po vsej verjetnosti tudi prebivalec naših krajev. . o Ce še nadalje prelistavsmo kamen i to knjigo, bomo našli v plasteh mlajše kredne dobe večje število raznih ptic. Posebno mnogo so jih odkrili L 1870. v k rednih plasteh Kanaaaa v severni Ameriki. Ondi ao našli okoli 20 vrst ptic in »icer več t zv. karinatov, tj. ptic, ki lahko nim u elektriki Electric Light asociacija priznala, da so'fitevilke v njenih propagandističnih buleti n i h napačne. _Washington, D. C. — Konsu- menti v Združenih državah plačujejo štirikrat višje cene pri-vatnim korporacijam za električno silo kot pa prebivalci v On-tario, Kanada, kjer ljudstvo tastu jč javne /potrebščin,ske naprave. •• To veliko razliko v cenah je priznala National Electric Light asociacija, ki je bila v zadnjih letih voditeljica v gibanju, dan diskreddtira naprave v Ontari-jn in da utihnejo primerjevalni statistična poročila, ki so prikazovala razlike v cenah. Pisma in buletini, v katerih so bile navedene primerjevalne cene asociacije, je dobUa v roke Zvezna obrtna komisija od J. B. Sheridana, načelnika propagan-dističnega biroja elektramar-skega trusta v državi Missouri Pisma so bila izročena obrtni komisiji pod pritiskom sodni j skega postopanja napram Sherid* nu, s katerim mu je zagrozili vlada v slučaju, ako bi se upiral zahtevi zvezne obrtne komisije. Sheridan, katerega njegovi korespondenca prikazuje Kot človeka, ki je povsod iskal podatkov in dokazov, s katerimi bi o-pravičil visoke cene elektramar« skega trusta, je imel po vsej deželi svoje agente, katerih na naloga je bila, nastopati pr"- Konsumenti so\p!aČevali elek« trarnarskemu tijustu 7 centa' za kilovatno uro,dočim ista količina porabljene elektrike ji stala v Ontario le 1.82 centi Trustovi propegandisti so z manipulacijo številk skušali tajiti to dejstvo in so prikazovali, dj javne naprave, katere je lasto-valo ljudstvo v Ontario, nm časo-pisu! .-a. vsakega važnost da so ta vnetja danes pogostejše nego kdsj prej. Le izboljšanje dljagnoatičnlh metod jo njih Število navidezno pomnožilo dočim so pripisovsll znake vnetja prej drugim boleznim. V zdravniških krogih ae trudijo to šte-vilp zmanjšati danes na ta nsčin, ds omejujejo operscije samo na nujno potrebne slučaje, takrat pa z vso mogočo previdnostjo! Ce se pa lotiš takojšnjega zdravljenja že pri najmanjšem vnetju dovodnih žil, se boš obvaro-vsl nadaljnih posladic. MIROVNI KONGREH MEDNA RODNE MLADINE. Kerde, Nizozemska. 18. avg, — Tu Je bil včeraj otvorjon prvi svetovni kongres mladine, ki zahteva odpravo vojne. Delegat-je mladlnakih organizacij vu>h delel so navzoči. Iz Amerike, je prišlo 90 dijakov in mladih de laveev; Evropa in Azija sta prav tako dobro zastopani. Nekatere večje mednarodn« organizacije, ki so poslale delegate so: Svetovna zveza krščanskih dijakov. Svetovna alijanca kr ščarakih mladeničev, Mednarod-na Vamjčiiiščna liga, Mednarad-n f bi m skavtov, Zimska min dlpaka ov. Tako je tedaj izginila nadeju, da bi po tej poti prišli Iz zagate in vsi smo postali pobiti. General je skušal še enkrat dognati po zemljevidu, kje smo, sli z enim semim pogledom si mu prebral na obrazu, da Je vse zaman. Dejal je, da ne kaže nič drugega, ko da prenočimo in da se potem skušamo vrniti k Izhodišču, saksj vode Je v«* i no manj in so je trebe podvizati. Ko smo naalednjega jutra krenili tU) pot, amo spoznali sk-dove stare karavsnake ceste, a fte po nekaj yardih hoje so je spet skrila. Preden smo zapustili zadnjo sled, emo položili med dva kamna v arabščini spisano poročilo. Zvečer je t>ll general tako šibek, da je s težavo hodil. Neprestano je tožil, da ga boli hrbtenica In se Je tudi vobče slabo počutil. Bernard mu Je masiral hf+iet z žganjem, a ker ai mogel več uživati tnde hrane. sva mu dala malo kakava In zgoščenega mleka. Ko emo hoteli zjutraj ob štirih dalje. — M to je četrto jutro odkar smo ostavili letalo — ja Ml general tako slab, da ni mo- nja: bil sem rešen. Skoraj bi se bil razjokal od razočaranja, ko sem so zavedel, da Je bU le oen. Da bi bik nadloga še hujša, so se kdaj pa kdaj dvignili vrtinci ln so nas hoteli zaoutl o pes-kom. 28. svečana je bil Bernard tako slab, da je le začel pisati testament. Tistega dne — toga se dobro spominjsm — sva hotela snesti zobno pasto; tronotno ns-ju je oavešilo, vendsr sva ss u-verila, da je bila potem žeja ie hujša. Včaoih pa je bila okuš-njava silnejšs in sva ss ponov no zstelda k temu sredstvu. , Dan kasneje sem bil preverjen, ds je naš položaj brezupen; nu pisal sem poslovilno pismo ms-ter! In poslednjo voljo. Dne 1. sušca sva skušala z Bernardom vsbuditl pozornost tako, da svs zažgala gumijev obroč s letela mislila sva, da utegne vendarle kdo opaziti dim. Ponoči In zjutraj sva trikrat ustrelijo, vas zaman. ______ Btte 8. sušoa — pstnajstegu dne naše težke preizkušnje — se Jo generslovs bolezen še bolj poslabšala. Dihal Je vedno težje in vse nsms Je dalo povod. akrčitev daljave v poštni službi. Letalo je bilo s pomočjo katapulta vrženo a par-nika, ko je bil U o| unčo teše. Za tiakovina, trgovsks papirje In vzorce blaga se bo računslo 25 centov sa vsaki dvs unči tež«. Do nadaijnuga obvestila se bo poštna služba is Francije v druge države v fcvropl vršila na loti način kot dosadaj. OMODPUNIKOV eaiiaai flliHlliVV Ts navajamo parslka Is ajlll edbeš la Vsrka tor ajlh ovrepafce »rt-otanitfvi . 7 ' * rm ♦«•••»•#•• • Mavra L aost^Hasihers >>.... .1 ž, VMiH r NerašI al alf eW, hal *«o |r Is* Is l«s as 09*4*1 Mn a. n. p. j. "JZ.* V poštenju oe koplje sreča, s v sreči pomlajuja starost, IZ. ^ -AeeMsels .....C hovtsstg Is. "^Msjatflo .,,,,, ■ CMksafg 10. —Sarvagsrls ,,, * • CsOfkoarg M. ••Pools .•*.,..,,,..,,Vavfo 11. " -OiHatliti Nastari M* " ""-gstemis .,,.,.«,».. 10. " —II« šo Krosao....... Mavr« 8* ekl. —Pros. Wttass ........ 0. H -C»\mmk*i 0. * ——Ma|oatio š. " —'MasilMirs ...... 10. M - IUr*ftgarU w •■rlgl'..... Rs vre *>i ■Rsfoe 17. akt MaurHonl« ----- 10. " —Ho šo Prsaoo. IT. " UoelMklsaš ' IT. —RalasU« . * , • I, SH. —4 allSbitl ,.. i a —l^ario ....... ,Wai Palos aaTišialfc ošMo ša drugih pmrmihm* V losi lese. tm* '00 eev V »asi M Ur vu 11lAlatffltajl AA na nsaoi|ni raimrnarijt na raMomšL um (Mira)M> A CtM) , nbw voh*, a. r. u FS0BVBT2I PONPEUEK, 20. AUGUSTA. jL BL: Prijatelj Marcadant j« stopi V moj kabinet v hipu, ko »am aa maitil z ribami z Nove Zelandije. — Pozdravljen. Filip, odkod prihajaš in kako ae počutiš? Prijateljev glae me je iznena-dil. - — Ah, dragi moj, dober svet vti dam: nikar ae ne zaljubi nervozno ženako. -Zakaj pa ne? — Snoči aem znova »poznal kaj pomeni ljubiti nervozno žen eko. Neizkušeni ljudje pravijo Le izberite si nervozno žensko. Nervozna ždhska jo dražestna Življenje z njo je burno, polno iz-nenndenj in nepričakovanih doživetij. Nervozne žensks so nemirne, »trsstne in temperamentne. Moški se nikoli ne dolgočasi % njimi, ker ga vsak hip presenetijo z novimi iznenadenji. Ah, ah! Zal, da ti tepci niso vi deli, kaj se mi je pripetilo sn, krompir in fižol, vobče vae, kar je takih dobrot. Bila je pametna in previdna in je znala vse prav obrniti, pa si je nabrala toliko, da je danee hčer- čni tišini. Skušal sem »e šaliti, toda moji dovtipi niso imeli u-»peha. Ko je natakar posprav Ijal krožnike, je Billie naglo od pela zaponko iz rubinov in jo.. .. . Aktiven Diaar- vrgla na krožnik, kjer je osta lo še malo juhe. — Odnesite to! natakarju. niški ravnatelj jo je opazil, spo-.znal vrednost ln ceno materinih je zaklicala | prihrankoy in ^p^j, m hčerkino roko. Ravnatelj! ' Mamca so ! OStftT nAkfn° topili v radosti, Meta pa je v preč^ toda Billie me je srdito irame41jivem p^nju vzdihi pogledala, rekoč: — Ne, dragi, moja zaponka ti ne ugaja, vrgla jo bom proč. |vala: "Da-Da-DaV Tako je Meta postala gospa, — Billie, tega ni bilo potre-1 dama od glave do peta. Zaradi 1 tega je bilo zdaj marsičesa, kar prinesel ocvrte!doslej ni bilo nujno. Lasje so piščance. Znova sem skušal spra-1 morali proč. OdloČila se je gospa ljubico v dobro voljo. . . I Meta, odšla k brivcu in se vrni-Vee tiho. Strah se me je pola-lla iz salona z najpopolnejšo deč-stil. Naenkrat je Billie, ki se pi- jo glavico. Posetila je tudi mo-ščancev sploh ni doteknila, po- distko in šiviljo, tako da je bila klicala nftakarja in mu. velela: I v najkrajšem času kakor najno-Pokličite slugo iz gardero-| vejŠa pošiljka iz Pariza. Goepod ravnatelj je vesel, vesel iz več razlogov in sploh. Kro- be! Presenečen sam jo gledal. — Ce ga moj brat ne bo hotel? — preJat je z Jeznim pogledom dvignil glnvo. — Kakor le videti, pozabljate, da sem Jaz tukaj edini, čigar volja je merodajna! — Nikakor, prečastiti, nikakor ne pozab-ljam; sicer pa gre le sato, kaj bo pravzaprav patru Benediktu odmerjeno, in kako daleč mislite, reverendlssime, Iti v tem slučaju. Nersz-sodnost bl utegnila postati zdaj nevarna. Kar si lahko dovolimo napram povprečnemu nepo-kornemu menihu, po katerem nihče ne vpraša in čigar svojci so enostavno sadovolje z izjavo samostsns, tega si ne smemo dovoliti v tem slučaju, ko nam atojl na poti tako vpliven pokrovitelj, kakor je grof Ranek. Goepod grof je zelo priljubljen pri dvoru in naš najmi-lostnejšl suvsren jO dokaj svobodomiseln v takih zadsvah. Ce prido stvsr tamkaj na% površja — en sam korak, 1(1 ga naredimo preko .določenih nam mol, nam utegne postati poguben. ---—-—. ■ Prior Je zelo dobro vedel, kaj dola, ko jo zabadal želo sa želom v prelatovo dušo. On mu je seveda lahko povedal samo to, kar Je prelat že davno sam pretehtal, toda vendar mu je vse drugače zvenelo iz tujih ust, pomešano s fino porogljivostjo, ko mu je nepreetapo namigaval na to bratovo silo ln moč, pred katero Je trebs kloniti... In zadel je praVe strune: ponosni duhovnik se jo vzravnal: — V točki, ko gre za mojo duhovno oblast, se ne umaknem netratu, ne komu drugemu, pa naj še Uko visoko stoji! Trldeeet let sem vodil U samostan, in trideset let je bil deželi v čast in vzor. Ce so se v oatallh aamostanih dogajali odpadi, »e to nI dogajalo v tem ta-mostenu, ln naj se zgodi karkoli, odpadnik ne bo nikoli zapuetll tega obzidja! Nikoli, pravim!' Ali Benedikt prekliče, kar je pridigal, ali pa zapade svoji usodi! Na Um odloku no bo ničoear izpremenU grof Ranek, niti no najvišji »uveren. To no le ljudje, v naših rokah pa leži najvišja obtaat »veta. oblast duhovnika, pred katero se moraU tudi onadva ukloniti. ( Samo Rim priznavam svojim gospodom! Opst Je »Ul tu vUokovzravnan, »koro v kraljevski pozi. To je bU »pet vsemogočni, ukazujoči opat, ki ne priznava nobene oblasti, razen svoje Prior Je povesil v hinavskem občudovanju oči. Toda. vseeno bi se preveč drznili, — Je povzel iznova, — če bi radi enega samega postavili ns kocko usodo vsega samosUna! Pater Benedikt nas bo spravil v veliko zagato svojem prihodu; najbolje bi bilo, če bi sploh več ne vrnil, v — Vrnil se bol — js dejal prelat preprl-čevabio — Stopil bo predme ter beaedo sa besedo ponovil, kar je govoril. To vem In o tem sem prepričan! — Da, če bl ležalo v njegovi motnosti, prav fotovo. Toda, če bi recimo, kak nosrečen slučaj --hribovje je »daj navamo, vsled deževja zadnjih tednov so narastll hudorunlki in nekateri prelazi ao postati nedostopni... pater Benedikt »o prav malo briga za take ne- l varnosti; on hodi po cele ure sem. kadar za kliče dolžnost h kakemu bolniku,,. kaj, če bl pri taki priliki enkrat — pmeerečil?! • Prelat je prior ja sa trenotek osuplo p^ gledal. naU pa mu obrnil hrbet ter stopil k oknu, pred katerim je obetal, prekrišal rok« na P^ih ter se zagledal v megleno pokrajino. Pru>r je »topu "ta njtnt - ob se — — Jaz govorim seveda samo o slučaju, o čisto navadni možnoeti, toda ne smemo tajiti, da bi nas Uk slučaj reifl veliko odgovornosti. K preklicu ne bomo mafli hsšegs mladega brata pripraviti na ndben način; pustiti ga brez kazni pa se pravi, nastsšaj odpirati vrata krivoverstvu. Ce hočemo resno* nastopiti, nam stoji na potu grof Ranek — stvar stoji slabo, akrajno slabo! V resnici ne vidim iz tega nobenega drugega izhoda. — Prelat mu nI odgovoril, prior je pristopil še korak bliže. — Nesreča seveda, ki bi prišla o pravem času, bl storila mnogo dobrega. Obvarovala bi naš samostan pred še nikoli doživljeno sramoto, da mora ŠUti med svoje krivoverca in odpadnika, in hkrati bi nam prihranila potrebo, priti v stike s strogo posvetno oblastjo. Tudi grof Ranek bi moral biti končno zadovoljen, kajti kdo more kaj, če se primeri tak nesrečen slučaj! Nam bi bil tak slučaj v nepre-računljivo korist. — Prior je govoril počasi, skoro šepeUje, toda naglašajoč vsako boaedo, opat pa jo atol še vodno nepremično ob oknu in Železni mir njegovega obraza ni ničesar ip-dal, kar ae je godilo v njem. — Kdaj pride Benedikt nazaj ? — je končno vprašal. - — MisHm, da pojutrajšnjim. Nato dolg, dolg presledek. Prelat se je končno počasi obrnil, in na njegovem obrazu se je odražal trd, leden izraz. — Vi knaU prav! To bi bila najboljša rešitev vsega. Toda, ali moremo slučaju ukazovati ? — Prečastiti--Prior ni rekel ničesar drugega, toda njogOve oči so se zapičile a tako zvedavostjo v obraz predstojnika, kakor bl mu hOtfl vsako njaiooo misel, vsako besedo ČiUti z usten. Opatov pogled Je nehote apet'podel na pisalno miso, kjer so ležali papirji, kaUre je prej ponujal bratu v pregled. Težko je položil svojo roko na zadnjo Benediktovo pridigo; — ponosni duhovnik ni imel zastonj samozavesti, da jo "najvišja oblast na zemlji v njegovih rokah"; čutil ne jo sodnika nad Benediktdvlm življenjem ln emrtjo. - — Gospod pater prior! Jaz ničesar ne ukazujem in ničesar ne naročam! Zapomnite, si to! Kar pa se sgodi v večjo čast in slavo cerkve, bom — od veza I in absblvlral. Prior se jo nemo priklonil; zdaj Je vedel dovolj. Izpregofroril je še nekaj brezpomembnih beaed, nato pa odšel lz sobe. fVelat je aU) še vedno ob mlsl, naslonjen s roko na usodo-polne papirje, ko pa so se vraU za priorjetn zaprla, je zaigral o' Ta valja an flans S. N. P. J. za ves stare^U^nove naročnike. No flanl phu jO^/j Inhko dobite na^ leU dnevnik ProaveU ia vrodnontl aa $2J0 knjig, n. pr. JIMMT HIGGINS, KON BIOGENEZUE, ali pn ZAJEDALO ta TENICO ta INFORMATOR ako nam pofljeto svetel No flanl polije jo $4.00. AH pn sa $8.00 peSsU Hot ProaveU ta knjigo JIMMT HIGGINS. Nellanl $8.60. vna valja aa atara ta nove naročnike, poaktl cele nvoto brca odbitka. Donar pošljite na opravnUtvo oa n šalov: S$57 So. Laimdale Ave^ Chkntfi, Poftdjnm $ kušeni lisjak, kaj bi storil na| mojem mestu, da bi Billie lz glave t*4ttuhe? — Dragi, to jo zelo enosUv-no. Slekel bl smoking, telovnik in hlače ln v spodnjih hlačah bi se nemoteno mastil z ocvrtimi piščanci. T! Tiskarna S. N. P. J. Ujel ee Je. Tujec je teatopll v m^stu, ai ga ja hotel ogledati. Vlak U odhajal šele čez dve uri Uko, dal je imel za ogled mesU dovolj! časa. Izprehajal ae jo po mestu in ko je pogledal na uro, je opazil, da je ie skrajni čas, 'da se vrne na kolodvor. Da ne zamudi, je najel avtomobil, kar je pa pomenilo občuten udarec pol njegovem cnošnjičku. Razmišljal je, kako M to vrzel v proračunu zamašil. Na kolodvoru je| izstopil in dajal šoferju: — Posodite mi vftigalice, podi eedeft sni je podel tisočak, pa ga ne morem najti. Samo hitro, ker vlak čas dve minuti Ae od-1 haja. Šofer oe je zasmejal, aedel sa I volan in oddhrjal nazaj v mesto. Tujec Je vstopil v vlak ln ae Ao bolj emojel, da je tako eprotno| potegnil šoferja. SPREJEMA rVSA V TISKARSKO OBRT - ' SPADAJOČA DELA • I y ' vf8fUoe 1° 8hode» vizitmce, časnike, knjige, koledane letake itd v slovenskem, hrvatskem, slovaikem, i ceskem, nemSkem, angleSkem jeziku in drugih ji8karne apelira na cla^8tvo an.p.j^ da tiskovine naroča v svoji tiskarni Cene zmerne, untfaico delo prve vrvte. Vm pojanfla daje vodstvo tlakama kot jih je Neka igralka je bile znana I kot velika usnstnica. še bolj pel najbolj suhih ženak. kar bilo v aseetu. Kritik je o nji solo povoljno kri-enoUvek je bil dvo-| Glasil ao je: X. Y. roo lab-l Itmljbo deek. S. N. P. J. PRINTERY SN749 OKAOOt KLL. tlko. Tfcl SE DOBE NA 2RU> TUDI VSA USTMENA POJASNILA