__94
Sestrino žalovanje
Imela sestrico sem milo,                Na krsto prst jc zabobmSla,
Na svetu ni je bc>Uše bilo;            In atej, mama sta ihtčla;
A vei mej nami ne živi,                Nad grobom molil je gospod,
Po njej se mi oko solzi ...           Otožen šel je vsak odtod . . .
Možj6 ao štirje k nam prispeli,     Že tri je mesece minilo,
V odičeno jo krsto deli;                Srce se ni mi vpokojilo —
Zvrstil se je pogrebcev trop,         &q rosne moje so oči,
UboŽico so nesli v ~ grob ...     Sestre mi pozabiti ni ...        N
Fanko Leban