Stev. 363. V Trstu, v petek, 29. decembra 1916« Letnik XII, izhaja vsak dan, tud! ob nedeljah !n praznikih, ob 5 zjutraj. UredniStvo: Ulic« Sv. Frančiška Asižkega št. 20, 1. nidstr. — Vs! dopisi naj se pošiljajo uredništvu lista. Nefranklraoa pisma °e ne sprejemajo in roJc®pist se ne vračajo, izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godine. Lastnik konsordj lisla „tdinost". — Tisk tiskarne .Edinosti*, vpisane zadruge a omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiika AfiSkega št. 20. Teiefou uredništva in uprave Stev. 11-57. Naročnina znafia: Za celo leto.......K 24.— Za pol leta .......................• 12.— za tri mesece...........» • • • . 6.— za nedeljsko izdajo za celo leto ...... • 5.20 za pol /eta.................2.60 U m ■ L« V-gC-- 1 i • > ' Posamezne številke ,F.oigo trajajoči navdušeni Eljen-klici). Njegovo Veličanstvo se je nato dvignilo s prestola, vzelo kalpak raz glavo in zapustilo dvorano s spremstvom med neprestanimi ovacijami navzočih. Sedaj se je tudi Njeno Veličanstvo s prestolonasled-nikom vrnilo v svoje sobane. Nato so člani državnega zbora odšli iz dvornega grada in se podali zopet v parlamentarno poslopje. Potem ko se je seja državnega zbora zopet pričela, so bili dogodki današnjega dne protokolirani, nakar je imel varuh krone grof Ambrozy vznesen nagovor na zborovalce, v katerem se je zahvaljeval za izraženo zaupanje, iz- kazano mu z izvolitvijo za varuha krone. Nato je bila seja zaključena. Prevoz kronskih insignij v kraljevi grad. BUDIMPEŠTA, 28. (Kor.) Danes ob 3 popoldne se je vršil prevoz železne skrinje s kronskimi insignijami iz običajnega hra-nišča v notranje sobane kraljevega gradu, da se krona in ostale insignije pripravijo primerno za Njegovo Veličanstvo. Ob %3 popoldne so se zbrali člani od državnega zbora izvoljene deputacije pred lokalom, kjer so shranjene insignije, kamor sta prišla tudi kraljeva komisarja grof Avrelij Desewffy in grof Khuen Heder-vary. Namestnik iudex curiae, grof Aleksander Apponyi, je v navzočnosti poveljnika ogrske kronske straže odprl železna vrata sobe. V dvorano so stopili razven kraljevih komisarjev deputacija državnega zbora, kakor tudi varuha krone grof Bela Szechenyi in grof Julij Apponyi. Funkcijo državnega notarja je opravljal ministerijalni svetnik dr. Alfred Drasche-Lazar. Na posebnem stojalu razgrnjeni plašč sv. Štefana je bil zvit in položen na železno skrinjo, v kateri se nahajajo ostale kronske insignije, nakar je bila skrinja v spremstvu deputacije državnega zbora, kronske straže in šestih telesnih gardistov prenešena v sobane Njeg. Veličanstva in sicer v sobo sv. Štefana, ki jo je bil kralj osebno določil v to svrho. Njegovo Veličanstvo je pričakovalo v dvorani, kjer se vršijo cercli, poročila, da so bile kronske insignije prepeljane v Najvišje Njegove sobane. Kralj je prišel nato v dvorano sv. Štefana, kjer je bil v navzočnosti deputacije državnega zbora razgrnjen plašč sv. Štefana na mizo. Nato je pristopil državni notar, ministerijalni svetnik dr. Drasche-Lazar in izročil Njeg. Veličanstvu ključe — ki jih jc o priliki instalira-nja treba izročiti varuhu krone grofu Am-brozyju — in zaprosil Njeg. Veličanstvo, naj izroči ključe novemu varuhu krone. Kralj je nato izročil ključe grofu Ambrc>-zyju, nakar je bila železna skrinja odprta in vzete iz nje posamično sveta krona in insignije. Potem ko se le na podlagi zadnjega protokola namestnik iudex curiae, grof Aleksander Apponyi, prepričal, da se nahajajo sveta krona kakor tudi ostale insignije v nepokvarjenem stanju in da so prave, ie podal to izjavo pred Njeg. Veličanstvom. pred deputacijo državnega zbora in kraljevima komisarjema. Zadnji protokol je bil deponiran v železno skrinjo, dočim so bili državni zakladi položeni na krasne baržunaste blazinice. Namestnik iudex curiae je izjavil, da bodo kronske insignije ostavljene v sobanah Njeg. Veličanstva, da se jih po staroobi-čajni šegi po potrebi preukroji. To se tiče posebno plašča sv. Štefana, ki ga bo Njeg. Veličanstvo lastnoročno preukrojilo. Njeg. Veličanstvo je nato došlece milostno odpustilo. Kronske insignije ostanejo do 29. t. m. ob 2 popoldne v dvorani sv. Štefana, nakar bodo prepeljane v cerkev, kjer se bo vršilo kronanje. Obisk cesarja pri donavskih monitorjih. BUDIMPEŠTA, 28. (Kor.) Cesar je obiskal danes zjutraj ob obrežju zasidrane donavske monitorje. Malo donavsko brodovje je pričakovalo vladarja v zastavah. Vladar je bil sprejet od korvetnega kapitana Senyi in si je dal predstaviti vse oficirje monitorjev. Cesar je segel oficirjem v roke in jih vprašal, kje so se udeležili vojne. Nato so bili zbrani vsi odlikovani častniki, podčastniki in mornarji monitorjev. Njegovo Veličanstvo je nagovorilo vsakega v njegovem maternem jeziku, nemški, ogrski ali hrvatski. Cez tri četrt ure se je vrnil cesar v dvorni grad. Avstrijsko uradno poročilo. DUNAJ. 28. (Kor.) Uradno se razglaša: 28. decembra 1916. Vzhodno bojišče. — Mackense-nova armada: Zvezne čete generala Fal-kenhayna so pripravile Rusom pri Rimni-cul Saratu težek poraz. Sovražnik se je včerai še enkrat poizkušal vzdržati jugozapadno in jugovzhodno mesta in je izvršil večkrat napade v masah, da bi zamo-gel svobodneje dihati Njegove črte so bile prebite na več točkah. Sovražnik se umika. Zasledovanje je prispelo preko Rimni-cul Sarata. Na višinah severozapadno osvojenega mesta so se Rusi pred bajoneti avstrijskih in nemških čet umaknili. Včeraj je bilo privedenih 3000. od pričetka bitke nad 10.000 ujetnikov. — Fronta nadvojvode Jožefa: Pri Soosmez8 In v gorovju jugovzhodno odtod boj močneje narašča. Naši letalci so sestrelili v tem mejnem ozemlju dva sovražna Farmana, dva druga bojna letalca pa prisilili k izkrcanju. Na naših postojankah v odseku Mesteca- nesti ruski topovski ogenj. — Fronta princa Leopolda Bav.: Nič novega. Italijansko i n -j u g o v z h o d n o bojišče. Nobenih posebnih dogodkov. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fmL M ko uradno poročilo. BEROLIN. 27. (Kor.) Veliki glavni stan, 27. decembra 1916, zvečer. Na zapadni in vzhodni fronti nič novega. — V Veliki Valahiji smo zasedli Rimnicul Sarat — Severovzhodno Doj-ranskega jezera so bili angleški napadi odbiti. BEROLIN, 28. (Kor.) Veliki glavni stan, 28. decembra 1916. Zapadno bojišče. — Posamezni odseki flandrske fronte in loka ob Som-mi so bili od časa do časa v močnem ognju. Delovanje zračnih sil je bilo zelo živahno. Sovražnik je zgubil v zračnem boju in vsled sestrelitve s topovi osem letal. Vzhodno bojišče. — Fronta princa Leopolda Bav.: Na več točkah fronte so posadke naših jarkov odbile sunke ruskih poizvedovalnih oddelkov. — Fronta nadvojvode Jožefa: Ob Ludow! v Gozdnih Karpatih so nemški lovci z ročnimi granatami pregnali močne ruske patrulfe. V odseku Mestec anesti na več točkah živahen topovski boj. V gorovju ob Oitozu in dolini Putne se Je bojno delovanje zvišalo. — Mackensenova armada: 27. december je prinesel deveti armadi generala Falkenhayna popolno zmago v bitki pri Rimnicul Saratu nad Rusi, k| so dospeli v obrambo Romunije. Dne 26. decembra vrženi sovražnik je poizkušaj s protisunkl močnih mas zopet pridobiti izgubljeno ozemlje. Napadi so se izjalovili. Pruske in bavarske pehotne divizije so vdrle za umikajočim se sovražnikom, razbile njegove ponoči pripravljene nove postojanke in prodrle preko Rimnicul Sarata. Istočasno so dalje jugovzhodno nemške in avstrijske čete prebile močno zgrajene ruske črte, odbile tudi tu srdite v bok Izvršene protinapade in prišle med boji dalje v severovzhodni »meri. Zopet je imel sovražnik pri porazu težke krvave izgube. Ujetih je bilo včeraj 3000 mož. uplenjenih 22 strojnih pušk. Število od devete armade v bojih pri Rimnicul Saratu napravljenih ujetnikov znaša skupno 10.220 Rusov. Pri donavski armadi so se vršili le delni boji. V Dobrudži se je bolgarskim in osmanskim četam posrečilo, vreči Ruse iz utrjenih višinskih postojank vzhodno Macina. — Macedonska fronta: Severovzhodno Dojranskega jezera po močni topovski pripravi Izvršeni napadi več angleških stotnij na bolgarsko pred-postoianke so bili zaman. BEROLIN. 28. (Kor.) Veliki glavni stan. 28. decembra 1916.. zvečer. Na zapadni fronti samo na levem bregu Moze povišano bojno delovanje. — Na vzhodu nobenih posebnih dogodkov. Na zasledvanju Rusov je deveta armada pridobila tal. — Iz Macedonije nič novega. Prvi generalni Tcvartlr mojster: pl. Ludendorff. Letalski boji na zapadu. BEROLIN, 27. (Kor.) Wolffov urad poroča: Dne 26. decembra so sestrelili naši letalci 9 sovražnih letal. Od teh jih je padlo šest za našo črto, eno leži razbito 50 m pred našo sprednjo črto, dve na-daljni ste padli za sovražnimi črtami. Naznanjenih je še cela vrsta nadaljnih sestrelitev, ki tu še niso vštete, ker manjkajo podrobnosti. MI smo izgubili dve letali, eno v zračnem boju, eno vsled smrtnega •padca. Nastop nemških letalcev je tem pomembnejši, ker vreme nikakor ni bilo ugodno. Na vsej zapadni fronti padata namreč dež in sneg. Rusko nazlranje o umikanju v Romuniji. KOPENHAGEN, 27. (Kor.) Neka pol-uradna petrograjska brzojavka se izraža o naziranju ruskih vojaških krogov glede rusko-romunskega umikanja sJedeče: Ćete se umikajo proti severu in puščajo za seboj Ie zadnje oddelke. Glavna armada se previdno izogiba prezgodnjemu spopadu s sovražnikom, ker obstoji ruski načrt v tem, da se ohrani armado intaktno, da se zamorejo v ugodnih okoliščinah pričeti operacije znova.__ Turško uradno poročilo. CARIGRAD ,27. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Naši donavski armadi pripadajoče čete so po srečnih bojih pregnale sovražnika z višin pri Vizirulu. — Na ostalih frontah nobenih važnih dogodkov. Wilsonovo dalo za mir. AMSTERDAM, 27. (Kor.) »Times« javljajo iz Washingtcma: Tu nujno upajo, da se Nizozemska, Švedska in druge nevtralne države priključijo Švici v svrho podpiranja Wilsonove mirovne note. Poročila iz južne Amerike pravijo, da tam vlada precej močno raz pol oženje za take korake. V severni Ameriki odobrava noto velika večina javnega mnenja. FRANKOBROD OB MENU, 27. (Kor.) »Frankfurter Zeitung« poroča iz Curiha, da so Zedinjene države povabile Brazilijo, da se udeleži akcije v prid miru. CARIGRAD, 27. (Kor.) Minister zunanjih stvari je danes popoldne veleposlaniku Elkusu izročil odgovor turške vlade na noto predsednika Wilsona. Nota je enaka notam ostalih zaveznikov. Švedska mirovna nota. AMSTERDAM, 27. (Kor.) Glasom »Daily Telegrapha« je bila izročena v glavnih mestih vseh vorujočih se držav švedska mirovna nota. Posvetovanje enteute glede odgovora na mirovno noto. LONDON, 27. (Kor.) Reuterjev urad poroča, da se vrši sedaj izmenjava misli med kabineti aliirancev glede odgovora na nemško mirovno noto. Načrt je bil pripravljen v Parizu in tvori predmet posvetovanju med raznimi vladami. — Reuterjev urad poroča dalje, da angleška vlada dosedaj še ni prejela nobene note Švedske, da pa je iz poročil iz Švedske razvidno, da se nota pripravlja. Odgovor entente na mirom) ponudbo osrednji!! vlasti - gotov. LUGANO, 29. (Kor.) »Corriere della Sera« poroča Iz Londona: Odgovgr če-tverozaveze na nasprotniško mirovno ponudbo je gotov ter ga angleška vlada izroči predsedniku Wilsonu, ki ga izroči potem osrednjima vlastima. Cesar pokrovitelj obeh Rdečih križev. DUNAJ, 28. (Kor.) »Wiener Zeitung« objavlja naslednji cesarjevi lastnoročni pasmi: »Ljubi dr. pl. Koerber! Skupno z Nj. Veličanstvom cesarico in kraljico prevzemam pokroviteljstvo avstrijske družbe Rdečega križa in društva Rdečega kriza dežela svete ogrske krone. Dunaj, 20. decembra 1916. Kcerber L r. Karel l. r. »Ljubi grof Clam-Martinic! Imenujem Svojega gospoda stričnika nadvojvoda Franca Salvatorja za namestnika pokrovitelja avstrijske družbe Rdečega križa in društva Rdečega križa dcžeia svete ogrske krone. Dunaj, 22. decembra 1916. Ciam-Martinic 1. r. Karel 1. r. Dr. Sylvester ne prevzame predsedništva državnega zbora. DUNAJ, 28. (Kor.) Kakor poročajo listi, je predsednik poslanske zbornice, dr. Silvester, poslal načelniku nemškega Natio-nalverbanda, dr. Grossu, pismo, v katerem javlja namen, da zaradi preobložitve z delom ne sprejme zopetne izvolitve za predsednika poslanske zbornice. Skrčenje razsvetljave na Ogrskem. BUDIMPEŠTA, 28. (Kor.) Uradni list objavlja vladno naredbo, po kateri se mora ulična razsvetljava v mestih in občinah skrčiti toliko, kolikor dopuščajo interesi javne varnosti. Naredba odreja nadalje, da se morajo javne restavracije in zabavišča v Budimpešti zapirati opolnoči, na deželi pa ob 11 zvečer. Trgovine, uradi in skladišča morajo biti zaprta meseca januarja in februarja od 7 zvečer do V28 zjutraj, marca in aprila pa od 7 zvečer do V-zi zjutraj. _ Mari Je šro^dje - prekislo ? »Rundschau« je prinesla te dni članek, v katerem mirno in stvarno črta paralelo med interesom države in onim ljudstva. To poslednje na je — prevedeno na avstrijski — interes narodov. Člankar naglasa, da je prvi predpogoj za kofisolidira-nje naše monarhije, za kulturni m socijalni napredek nje prebivalstva, tesno in prijateljsko sodelovanje »vseh plemen in vseh delov države«! Na to citira »Rundschau« sledečo j?a-sažo iz izvajanj solnograškega namestnika deželnega glavarja, dr.a Stolzla v listu ».Oesterreichische Volkszeitung«: »Mi (Nemci) nočemo biti gospodarji v državi, nočemo gospodovati nad drugimi narodi v neplodni prevzetnosti, hočemo pa močnega cesarstva Avstrijskega!« Smisel in tendenca članka v »Rundschau« kulmiitirata torej v trditvi, da se interes države in oni narodov ne križata, marveč, da sta združljiva in da se vzajemno izpopolnjujeta. Nu, to trezno in pametno presojanje koristi države in aspiracij narodov v listu »Rundschau» nas ni ravno presenetilo, ker opažamo v zadnjih časih, da se pisava tega lista o avstrijskem problemu odlikuje z neko blagodejno treznostjo in stvarnostjo, s pametnim računanjem z živimi silami, ki tvorijo državo in dajajo vsebino nje političnemu življenju. Prišlo pa nam je drugo, zares veliko presenečenje. Poznate-li graški list »Gra-zer Tagblatt«? To vam je bil vsikdar prototip tistega nemškega radikalizma, ki ne pozna vstrpljivosti, ki ne priznava drugim narodnostim v državi nobene pravice, pač pa — seveda — dolžnost žrtvovanja v krvi in imetju. Tistega nemštva, ki priznava — kakor je neki gromovnik na nekem posvetovanju nemških radikal-cev odkrito in z brezobzirnim cinizmom naglašal — ceno le nemški, v tej vojni preliti krvi, ter izjavil nado, da ta kri ni tekla zastonj. To je: dobi naj plačilo z uresničenjem iiemško-radikalnih zahtev, izlasti v njih kardinalnih točkah: v izločitvi Galicije in uvedbi nemškega državnega jezika. Po mnenju teh ljudi ne velja za kri slovanskih avstrijskih narodov beseda Ciothejeva v »Faustu«: Blut ist ein ganz besonderer Saft?. Naša kri je le — voda, po mnenju teh radikalcev potrebna in dobra za to, da se navaja na kolesa nemških mlinov! Ko so zastopniki nemškega radikalizma nedavno temu nastopili s svojim znanim programom in ko so začeli s svojo kampanjo proti dr.u Korberju, izpoznavši, da si je ta mož — da-si tudi Nemec notri do kosti in mozga — ustvaril nekoliko drugačen koncept o strukturi države, ki jej narekuje nje potrebe in interese in njeno poslanstvo, in potemtakem tudi določa nje državnikom smeri postopanja: je bil ravno »Grazer Tagblatt« najkričaveji med kričavimi z zahtevo, da le nemška prelita kri mora dobiti plačilo. Potem pa je prišlo tisto veliko prejje-nečenje. Čim se je nemškim radikalcem izpolnila želja, da se je dr. Korber umaknil, je »Grazer Tagblatt« izpremenil — besedo! V svojem izdanju od — ne spominjamo se prav — 22. ali 23. decembra citira izrek že omenjenega poslanca Stftlzla, da NeincI ne zahtevajo, »da bodi Avstrija nemško-nacijonalna, marveč hočejo av-stiijskodržavnega delovanja«. In »Grazer Tagblatt« ni niti z besedico oporekal, marveč je še izpopolnil ta izrek, rekši. da v tej za državo usodni uri pričakuje, da se ustvarijo podlage za »pomlajeno državo, za trajno delujoč parlamentarizem.« Prijeli smo se za glavo in nismo verjeJi svojim lastnim očem, kajti vse drugače, nasprotno, so gromeli še par dni pred tem. zahtevajoč, naj parlamentarizma sploh ne bo, ker je ta strma gora, preko katere ne morejo do uresničenja nemškoradi'kalnih zahtev. Saj so ravno zato gromeli proti dr.ju Korberju, ker se ie postavil na stališče, da treba vse poizkusiti,-da parlament postavi podlage za »pomlajeno Avstrijo«! In sedaj ne zahtevajo nemško-nacijo-nalne države, marveč resnično avstrijskega državnega delovanja l Sedaj pa moramo, za božjo voljo, vprašati te ljudi: zakaj da so se tako razjarili proti dr.u Korberju?? Saj hoče on — isto! Vprašali bi, kje je v načelih, ki jih je prejšnji ministrski predsednik priobčil državnim oblastim, le ena sama pičica ki bi se ne krila s pojmom »resnično avstrijsko«? Mari je protiavstrijska zahteva, naj oblasti strogo izpolnjujejo obstoječe zakone? Mari v naglašanju resnice, da je bilo vse prebivalstvo stanovitno in požrtvovalno v tej strašni vojni? Mari je nasprotno državnim interesom naglaša-nje, da bi prebivalstvo neizpolnjevanje zakonov občutilo kot uehvai^nost? Mari ni v soglasju z državnim interesom zahteva, naj oblasti delujejo za prebivalstvo? Mari se križa s tem interesom zahteva, naj oblasti točno vrše svoje posle, ker da ima prebivalstvo po doprinešenih žrtvah pravico do tega? Mari ni v interesu države, da vsi —• oblasti in prebivalstvo — delujemo skupno za blaginjo skupnosti ter da naj oblasti prednjačijo z dobrim izgledom? Ali pa smatrajo kot protiavstrijsko voljo Korberja, da se izvajajo avstrijski ustavni zakoni, da se Avstrija ohrani kot ustavna pravna in moderna država? Načela dr.a Korberjeva vsebujejo torej samo take zahteve, ki so samoobsebi um-Ijive s stališča interesa države. S čim opravičujejo torej nemški radikalci svojo gonjo proti Ktfrberju — če ie njihova beseda o »pomlajeni Avstriji«, o »avstrijsko-državnem delovanju« in o »trajno delujočem parlamentarizmu* iskrena?! Razlago imamo le v uverjenju, da njihova beseda ni iskrena. Da, iz Savla Pavli niso postali v meritumu, v stvari sami, marveč le vsled izpoznanja po Spitzmiillerje- vi nezgodi, da so njihove pretirane šovinistične zahteve naletele nekje na nepremagljiv odpor. Sedaj se odrekajo grozdju, ker so jih dogodki poučili, da je — pre-kislo. To jc naš nazor. Ali uverjenje naše nam tudi pravi, da se ti ljudje niso izpre-menili. da bodo še prihajali s svojimi zahtevami ter da bo narodom še biti hude in trde boje proti nemškemu radikalizmu. Pripravimo se za te boje! Asroviziciiske sšvari, GOVEJE MESO. Jutri. 30. t. m., se bo prodajalo goveje meso proti izkaznici za živila, ki se pre-ščipne na notranjem delu pod štev. 27. Na vsak odmerek izkaznice za živila se bo moglo dobiti 1U kg mesa, ali vsega skupaj ne več kot 1 kg. Prodaja se prične ob 6 ziutraj. CENA: Prednji deli s priklado po K 4'80 kg, zadnji deli s priklado po K 6*40 kr/. Stran II. .EDINOST- štev. 363 Dobivalo se bo to me«o v naslednjih medicah: Uli. u !. Marije Terezije 41; Be-ii t det t. , S. Sebastuifto 9; Cooperati-ve Opera;?. i.i. Settdfontane, Mornig. u! Aequedotto 17; Dapretto. ul. Boccaccio6: Jenco, Istitut«. 4; Crisiacli, uJ. Paste 16: Cailiii, Boroevićeva ulica 18.. Visintini, ul. Cavana 22\ Nicchetto. ul. Torrentt 39; SinigagHa, Barkovlje 41.. Bin. Roiaii Stcrn, ui. Barriera 31. V Trstu, dnt 29. 4ct««bra 1916. t Josip Mifovčić. V Opatiji — kjer je u-. oblast začasno nameščena — te umri predsednik tržaškega deželnega sodišča gospod Josip Milovčić. Bolehal je že pa? tednov in se je moral na - Reki podvret operaciji. Pokojnik je bil širom naše dežele poznan kot izvrsten jurist, pravičei-in strogo objektiven sodnik. Svojedobno je služboval v Kanalu, Tolminu in v Gorici, kjer si je po svojem vzornem poslovanju pridobil veliko zaslug za prebivalstvo in je bil pri ljudstvu na velikem ugledu. Z njegovo smrtjo je tržaško deželno sodišče izgubilo vzornega predsednika. Bil je čislan v vseh tržaških jurističnili krogih. V veliko hvaležnost je obveza1 nas Slovence in Hrvate s tem, da je sijajno dokazal, kako vzorno zamore naš človek načelovati javnemu uradu v jezikovno mešani deželi, in da je bil odločen zaščitnik enakopravnosti. Zlasti tedaj, ko je bila gonja proti slovenski poroti, je nastopil energično kot izboren poznavalec zakona, razbivši sovražne spletke. Hud udarec, ki ga ni mogel preboleti, mu je zadal: sedanja vojna: padel mu je na bojišču edini sin. Pokojnik je bil rodom iz Vrbnika na Krku. Naj počiva v miru, a žalujoči rodbini iskreno sožalje. Bodočnost naše države in južni Slovani. »Naše Jedinstvo« piše: »Naj se ukrepa in namešča, kar hoče, vse bo le prehodno; trajalo bo rnalo časa. kar ne bo po pravici in po zdravem razumu. Po vojni bodo evolucije na bolje. To je tako naravno in je ne bo moči. ki bi to preprečila. Tudi pri nas, kakor v vsej državi, se bodo razvijale razmere na tak način, da se bodo prila-godjale naravnemu in pravičnemu reševanju raznih vprašanj, pa tudi hrvatskega. Hrvatskega še bolj radi položaja in zaslug Hrvatov, kar vse so storili in žrtvovali v tej volni za državo.« — Da, tako bi moralo biti in uverjeni bi smeli biti, da pride gotovo, čc bi nas ne učila izkustva iz minolosti, zgodovinska dejstva, da je pri nas prišlo povsem drugače, nego bi zahtevala logika, narava, pravičnost in priznanje zaslug. Tako se nam zdi. da je piscu v splitskem listu vodilo pero nekoliko preveč — optimizma. O ne. nočemo biti proroki nesreče in se tudi mi ne odrekamo nadi, da pridemo tudi mi na soin-ce. Ali, to eno je gotovo, da bi mi hudo grešili, če bi se zanašali le na moč svoje pravice. Mi sami jej moramo tudi pripomoči do zmage, a v to treba, da vsi zavihamo rokave za ~ delo in borbo. Pristojbina za brzojavke v Švico. Od 1. Januarja 1917 naprej znaša m istoj bina za brzojavke v Švico in sicer v obmejnem prometu, za brzojavke s Tirolskega. Pre-dareiskega in iz Liechtenstcina 9 vinarjev za besedo z najnižjo pristojbino 1 K za brzojavko, v ostalem prometu 13 vinarjev za besedo z najnižjo pristojbino 1 K za brzojavko. Temeljna pristojbina se od reče-nega dne nadalje ne bo več pobirala v tein prometu. Promet zasebnih vojno - poštnih zavitke v. Za vojnopostna urada 62 in 363 je promet zasebnih vojnopoštnih zavitkov otvorjen, za vojnopoštne urade 181. 315 in 513 pa ustavljen. Ali jedo na Kraniskem — pse? K naši polemični notici proti trditvi živinozdrav-nika Arnerrytscha. češ, da v nekaterih krajih Kranjske jedo pse, pripominja »SI. Narod«: »Prosimo »Edinost«, da povpraša famoznega tržaškega dotitarja. naj natančno navede, kje je videl ali slišal, da bi na Kranjskem jedli pse. Morda je sam užival če se Je mudil v kranjski deželi, pasjo pečenko? Drug človek na Kranjskem tega še gotovo ni storil. Za delikateso, ki bi si Jo morda izbral znanstveni sotrudnik »Gazzette«. kadar biva na Kranjskem, pa res niti vsa dežeJa in niti nje posamezni kraji niso odgovorni. V ostalem bo menda že tako kakor sumi »Edinost«. Izročamo ii dra. Arnerrytscha v lokalno justifikacijo.-— K temu izvajanju »Slov. Naroda- pripominjamo samo toliko, da je dr. vet. P O H L I S T E K ow I&%m Roman Iz angleškega. Predvsem je morala misliti na to. da odpravi te očividne obrcmenjevalnc priče. Skočila je k omari, brskala nekaj časa med stvarmi, ki so se nahajale v njej. in končno je našla preprosto šivalno pripra vo. Vzela je iglo in nit debelega sukanca Bilo je vedno tudi šc to bolje, kot nič, in hitro je slekla bluzo. Tedaj je zagledali« tudi raztrgano spodnjo obleko, in zopet se ji je bolestno skrčilo srce. Toda vzlic temu se je nc-mudomn spravila k delu. Vedela je. da bi mogla, če bi si še takr> dobro zakrpala bluzo, pač preslepiti površno jo opazujoč pogled svoje kuniicfc, da bi pa nikakor ne mogla preslepiti svoje hišne. Tedaj pa sc je domislila, da je njena hišna posreči c*taln v Petrogradu in da more raz-trgane stvari pustiti v Moskvi. Tako ne izve nihče ničesar. Z mrzlično hitrico je šivala razparano spodnjo obleko in bluzo. Vsak trenutek je boječe pogledovala vrata, da nt bi vstopil Gricko. Nato je zoret oblekla bluzo, francesco Arnerrytsch tržaški občinski višji živinozdravnik, ki je bil v tej službi tudi že v času pred vojno. Morda mu jc še iz tistih časov ostalo toliko ljubezni do Kranjcev«, da jih sedaj pita s pasjo pečenko. Prijava konj in vozil. Mestni magistrat opozarja, da rok za prijavo koni in vozil zapade 31. t. m. Vojaški pogreb. V tukajšnji pomožni in Kontumačni bolnišnici Rdečega križa v ul. abio Severo je 27. t. m. umrl pešec c. kr. brežnoobrambnega oddelka Peter Mar« incich. Pogreb se bo vršil danes, 29. t. m., 3 popoldne iz pomožne in kontumačne : >Inišnice Rdečega križa na vojaško po-KopaJišče. Zasega maka. Glasom ministrske navedbe od 11. avgusta 1916 se je imelo pridobivanje makovega semena izvršiti naj-Jalje do 30. novembra 1916. Ker pa dosedanja priglašanja zalog daleč zaostajajo za uspehom letine, se opozarjajo posestniki zalog maku, da morajo svoje doslej neprijavljene zaloge nemudoma naznaniti centrali za olje in maščobe na Dunaju, I.. Seitzergasse I, ker se bo proti zamudnikom postopalo s strogimi kaznimi. Svetolvanska podružnica CMD priredi v nedeljo. 31. dec., ob 8 zvečer Silvestrov večer v korist vojnih sirot i]] CMD. Vršil se bo v zgornjih prostorih »Gospodarskega društva« pri cerkvi pri Sv. Ivanu. Spored je zelo zabaven. Vršik) se bo tudi srečkanje in bo poslovala šaljiva pošta. Med prireditvijo bodo servirale gospice čaj, kavo, pecivo. Podružnica prosi svoje dobrotnike, da bi ji nakloniJi kak dar za srečkanje ali čajevo pogoščenje. Darove sprejemate ga. Gradišar — Sv. Ivan 541 in ga. Ponikvar — nasproti »Nar. doma« pri Sv. Ivanu. Pozdravi in čestitke naših vojakov. — Srečno novo leto želijo slovenski vojaki s kraškega bojišča svojim dragim družinam, prijateljem in znancem in tržaškemu Slovenstvu sploh, želeč, da bi vsaj prihodnje leto skupno praznovali. Ob enem izrekajo svoje sožalje na smrti narodnega delavca Slavoja Škerlja: Fran Bonano. Anton Babič, Ivan Vekjet, Anton Cesar, Miha Smrdel. Viktor Mian. Ivan Bernetič L. Ivan Bernetič II., Anton Punič, Matej Bitežnik, Ivan Peteros, Nikola Crnčić. Anton. Tuhtan, Anton Kjuder, Jakob Veljak, Miha Žuljan, Anton Morgan, Peter Cupin, Josip Stare, Josip Diraka. — Slovenskim Tržačanom želi srečno novo leto Mirko Kravos. v bolnišnici, vojna pošta Tu se imamo sedanjim časom sorazmerno dobro. Vodstvo otroškega vrtca v Vrdeli priredi v nedeljo, 31. t m., ob 5 pop. veselico v pokritje stroškov za obdarjenje revnih otrok vrtca zvečer pa družinski večer. Ker obeta biti lepa zabava se nadejamo obilne udeležbe, zlasti ko gre vse v blag namen. Prisrčne pozdrave in vošč!!a. želeč da bi novo leto prineslo srečen zaključek vojne, pošiljajo iz Pule svojim sorodnikom, prijateljem in znancem: poddesetnik Ivan Koren. Josip Sosič. Josip Uršič od Sv. ivana. poddesetnik Jakob Glavina iz Lo-njerja. Mihael Berdon iz Ricmanj. Rudolf Kralj iz Padriča »Ricreatorio com. della Milizia glovanile a S. Giacomo »Jugenduehr« nam javlja: Vpisovanje v ta novoustanovljeni zavod se prične v soboto, 30. decembra in se bo vršilo ob delavnikih od 6 do 8 zvečer, ob nedeljah in praznikih pa od 4 do 6 pop. — Sprejemajo se dečki, ki so dopolnili 14. leto starosti in so se po dovršeni ljudsko-šolski obveznosti posvetili delu. Vsa na-daljna pojasnila se dobe pri vpisovanju. — Pripomba uredništva: Vprašali bi samo. kako je v tem zavodu glede narodnosti? Ali ima svoje pravice tudi drugi deželni jezik, slovenščina? Ali je poskrbljeno za slovensko čtivo, slovenski pouk. slovenska predavanja? Toliko zanimivih lepih slik z vseh bojišč ter o vseh važnejših dogodkih priobčuje list »Tedenske Slike«, da se lahko meri tudi z ilustriranimi listi drugih večjih narodov. »Tedenske Slike« so priobčile tudi o cesarju Fran Josipu, o pogrebu in dr. mnogo slik ter bodo priobčile tudi o kronanju novega cesarja Karla ter o vseh važnejših dogodkih slike. Priporočamo vsem. da si uaroče »Tedenske Slike«. Izhajajo v Ljubljani ter stanejo celoletno 12 si pripela broško in si uredila lase. Umirila se je potem nekoliko, ko s£ je pogledala v malem zrcalcu. Izvzeinši bledi obraz in rdeče oči nI bilo ničesar izrednega na njej. Oblečena ie bila popolnoma v redu, kot vedno. Vsedla se je k mizi in poizkušala pre-inotriti svoj položaj. V njeni zunanjosti se pač ne bo dala opaziti prav nobena izpre-memba. toda nič ji ne more vrniti njenega nedotaknjenega ponosa. Kako bi mogla še kedaj zavzeti v svetu svoje neomadeževano stališče! Gricka jc /opet bridko zabolelo, ko je zagledal ta bolestno ponižani, brezupni izraz v njenem licu, ko je zopet stopil v sobo in postavil na mizo nekaj jedi. Izbral jc zanjo najboljše kose in jih je položil na krožnik. — Sedaj morate jesti, — Je ukazal, in ubogala je mehanično. Nato ji je natočil čašo šampanjca da bi ga pila Pijača jo je oživila, in dejala je, da je pripravljena za odhod. Ko je stala pred njim, je videl, da je izginil ves nien ponos. — Moj Bog, kako bi ml bilo sedajle pri srcu, če bi bilo res, — si Je mislil Gricko sam pri sebi. S hladno vljudnostjo jo je zavil v nje« K. polletno 6 K in četrtletno 3 K. »Tedenske Slike« pač zaslužijo, da si jih naroči vsakdo. — Veliko veselje napravite tudi vojakom, če jim fiU naročite. List »Tedenske Slike« se lahko pošilja tudi na vse etapne in vojne pošte. Ljubljanski Zvon preide z novim letom nove roke. Od Narodne tiskarne v Ljubljani ga prevzame Tiskovna zadruga, ki se Je pred kratkim osnovala v Ljubljani z deleži po 250 K. Uredništvo Ljubijan-kega Zvona je prevzel sedanji največji slovenski pesnik Oton Župančič. Njegovo me je porok, da bo list vzoren in zanimiv, i akoj v prvi številki začne izhajati veliki Kraigherjev roman »Mlada ljubezen«. List Jobi tudi novo opremo, ki jo je oskrbel Tinko Smrekar. Ljubljanski Zvon stane za celo leto 12 K, za učitelje m dijake pa 10 K. __ Pctfolsi no V. vojno posojilo. - 22-23 Izkaz. Tržaška podružnica spIcSne depozitne banke K 2,500.000; škofijski ordinarjat na račun raznih cerkvenih ustanov K 177.750; N. N. 54tiso£, Marge-rita Privileggi-Pascha K ZOtisoč; C. B. 12tisoč; N. N., dediči Rih. Pitteri po K lOtisoč; Adolf Dmkelspiel 8tisoć: Karel Burgstaller, N. N., Jos. Mandel, Henrik Volk, N. N., Leopold Jar»ovsky, hrane Sabctz, ing. Rudolf Schartel, N. N.. N N. po 5tisoč; Alojzija Gortan, dr. Hektor d* Heur e so-relle po K 3tisoč; Paskval Cattai, uradnki tržalke tramvajske družbe. Iv. Franc Ruger Cecchetti, Karlo Perlevitz, Ferdinand Perlevitz, Kranz Ma-rzari. Gvido-Hermann. Anton Millatovich, Mat. Seseljak. Jos. Paduani, Edvard Benedict, vsak po K 200). Henrik GrimwaJd, Moric Berfeld, Tereza Krischmann, N. N. po K 2000; N. N., N. N., N. N., Jos. J. Morpurgo, N. N., dr. Anton Marcorich; Anton Purič, Angle Davanzo in brat, N. N., N. N., Katarina Sager, prof. dr. vit. Ravalico, Henrik De Franceschi, Iv. Udovich, Gvidon Romanin, Ivan in Roza Vitea, M. K., Jos. Simsig. N. N., N. N., Splošno podporno društvo za drž. uslužbence po K 1 tisoč; Tedeschi & Obersnu, Evgen Bisiach, dr. Franc Gabrielli, Artur Gortan, Karel Walcher po K 500; uslužbenci podjetja Salto K 400; Samuel Cocn, Klementina Levi. Andrej Gherghig, prof. Alfred Venturini po K 300; prof. Ivan Cumin; C. A. Lucatcili; N. N., N. N. po K 200; Edita Cautley 150; Marcel Cuschlan, Diomira Schcr, Emilija Rau-ber N. N., G. Kamer, A. S. po K 100; dva podpisa po K 50 K 100; hranilno in posojilno drštvo brzojavnih uradnikov K 3000. Morn. ubožni sklad (c. kr. pomorska vlada) K 3,000.006; Jadranska banka 1 milijon; zavarovalna družba »Phonix« na Dunaju, generalno zastopstvo v Trstu 60tisoč; Jurij Afenduli 50tisoč; Bratje Co-sulich 50tisoč; prof. dr. Šteian Bernheimer 15tisoč Irma deli'Adami pl. Tarczal K lOtisoč; Avgust Pcllitzer lOtisoč; dr. Scipijon vit. pl. Sandrinclli lOtisoč: dr. Jurij Gefter-Wondrich lOtisoč; Viljem Renner 9tisoč; ravn. H. Meyer 6tisoč; Rudolf Mass 5tisoč; Behr & Co. Succ. (nadalkn podpis) 5tisoč; Wuiter Bernheimer 5tisoč; Jurij Montl 5tisoč; Aleks. Servadio 5000; avstr. parobrodarska konsorcija »Iinmacolata« In »Perseveranza« K 5tisoč; Julij Strudthoff 5tisoč; N. N. 5tisoč; N. N. 5tisoč; dr. Karel Enenkd, za upravo razpušče-pih društev (nadaljen podpis) 3tisoč; H. Veronesi 3tisoč; uradniki in delavci tvrdke Al. Zuculin K 2.450; Al. Schramek K 2.100; Dinon & Ziliotto (nadaljen podp) K 2Usoč; Dr. Giulio Kujry K 2tisoč; Nikolaj Cernogorcevich K 2tisoč; Rudolf Friedel K ltlsoč; Filip Atilij Penzo K ltisoč; Just Debelak K lUsoč: Angel Botteri K ltisoč; N. N. K tisoč; Konsumna zadruga državnih uradnikov K ltisoč; dr. Almerik d'Este K ltisoč; Klementina Tuzzi K ltisoč; Iv. In Viljem Mitis. Amelija I lelschmarm. Jo=. Cosir^ Karel NcBH. Karel Kusser. dr. Štefan Smerchinlch, AL Pascutti. N N.. Ferrari-Delatus po ltisoč; N. N. K 500N N-. N N. po K 400; C. S. K 300: Kamil Sticottl K 300; Aldo Se n ni g K 300; Marta Medcotti Just Vecchiet trz. društvo prijateljev živali, N. N.. N. N. po K 200, Fr Ferfoglia, Josiplna Lorenzlni, Marko Miano. N. N." N. N., Julljan Cossutta. N. N. K 100; 16 raznih podpisov v skupnem znesku K 304.500; Avstrijska parobrodarska zveza (prej Austro-Amencana), zavarovalnica proti nezgodam na delu po K Imilnon, škofijski ordinarijat, na račun raznih cerkvenih ustanov, tlL podp.) K 163.550;__ DAROVI. V korist hotnih »n ranjenih vojakov v tutaeTSiiji pomožni in kontumačni beinici Rdčt-sa križa v ul. Fabio Severo so ob priliki božičnega drevesca darovali: Baronica Lucy Fries-Skene K 130. poročnik Egon Buchreiner K 50, dT. Ambrož P. baron Ralli K 60, Dreher, Mautner, Meichl 2 sodčka piva. vejno-uomožni urad, damski komite 13 zavojev z darovi, tvrdka Serravallo In Joslpina Janesich razne darove. _ Za naše Junaške branitelje so prispevali: Go-jenke zavoda sv. Nikolaja napolnila 6 blazin in zašilr 20 prevlak; g Rep veliko množino časopisov, 1 let. »Slov. gospodinje« in 3 slov. knjige; gca Bizjak Ivanka veliko množino časopisov »Slovenca« In »Edinosti«, 4 »v. »Ilust Glasnika«; ga. Humpllk iz Barkovelj veliko množino raznih časopisov. 15 zv. »Int. Blatt«, 40 zv. »llust. Glasnika« 70 zv. »Ted slik«; g, Toškan iz Dekan: 94 st. »Edinosti« in 8 knjig. — Srčna hvala blagim darovateljem. V očigled veliki potrebi, ki vlača ob tem groznem, deževnem vremenu, se prosi iskreno ka prispevkov v perilu, raznih krp bodisi bele aH barvane in tz raznih tvarln. Vse je dobrodosio. Pri božlčnlci šentjakobske podružnice CMO so preplačaii vstopnino: Cretnik K 6; Velušček K 4; po K 2: čast. g. kaplan Jamnik. Jakob Ivančič. Frančiška Gerkoč; po K 1'60: Bizjak Anton in Mužina; K V40 Josip Rapotec; po K » Skok, N. N_ N. N.. Kamuščlč; po KI Mici Balen-tin N. N., T*. N.. Benko. Kariž. Qr Babič, Iv. Hvastja, Peter Može. N no K 0'fifl Oulič; po 80 vin.: N. N-, Vidmar, N N, po K 0 60 Smerdelt Stanislav, tri N. K ^ Bavcon; po 40 vin.: tri N. N- po 20 vin štiri N. N. Odbor se vsem darovateljem uajprisrčneiše ra- h valjuie l kožuh. Njegovo vedenje Je bilo zopet enako zapeto, kot pri včerajšnji vožnji. Zdelo ce ji je Čisto nepojmljivo, da naj bi bila med njima ta strahovita tajna. Ootovo so bile le težke sanje. Začela je govoriti in Gricko je vljudno čakal, kaj poreče; toda besede so h zamrle na ustnicah, ko je ugledala za njegovim pasom pišto-lo in ii je strahovita resnica stopila pred oči. Vzdrhtela je m krčevito sklenila roke. Oricko si Je mirno oblekel kožuh in ji nato otiprl vrata. Pred kočo je čakala trojka. Štefan, ki je z vajeti v rokah stal na saneh, je čisto brezizrazno gledal v daljavo, kot da bi se ne bilo zgodilo nič posebnega. Tako sta se odpeljala. Zaukazal sem llodem, naj sporoče tetki, da naju je iznenadil snežni metež in da sva morala iskati zavetja v neki kmetski hiši. — Je dejah — Eno versto odtod dalje na desni, ko se pride iz gozda, se nahaja kmetska hiša. Tam stanuje dobrodušna kmetica s svojo veliko rodbino^ in dasi ravno se vam je zdela vročica skoraj neznosna, ste tamkaj razmeroma Se precej dobro prebila noč. — Dobro> — je rekla Tamara. Za feežIĆHico so darovati fg.: Gracljan K 30. Fr Matejtič K, Ražhornik 12 K: po 10 K: dr. v-ikovfč. Fran Grom. tir. Cermak, čraovojnik dr. Kimovcc v spomin danes došlesra klijenta, Cau-dolini. dr. Vocusek. M. Obersnu; po fi K: A Golje v^ček; Grebene; po 5 K: CejtRar, Fr Katiu, Josip in Mila Pruuk; 4 K: Svetko Marttlanc: po 2 K: Kovač. dr. Jenko, dr. Tomaiič. Št. Prelc. Milan Nabergoj, Sedmak. N. N.; po 1 K: N. N.. Marin-ček. VVaschle. Za božičnlco v Rocotu so darovali po 5 K: Zmaga Uoljevšček in Leop Strekelj; po 4 K: družina Antona Skrk, Dcgulin in Knežič; po 3 K: župnik Germek. Pahor Jožef, Počkai Ivan; po 2 K: Gerdol Jožef. Gerdol Kristjan, Stekir, Marija Stopar, Peter Rradclj. Maks Gulič, M Skok. Pri božićnici v Rocolu, katera je bila brez vstopnine, so darovali sledeči: Gregoretič 3 K; Skrk Marija 2 K; Skrk Marija por. Kolombin 2 K; Kerše-vani 2 K; Slamič Marija 1 K; Straus Franc 1 K; Straus Ana 1 K; Pavlin Mihaela 40 vin.. Justina Pekjar 20 vin„ Ceglar Antonija 20 v. Darovi, došli ces. komisarju. Rozalija vdova Morpurgo K 25 v korist sanitetnih vojakov, ki so sc izkazali v reševanju ranjencev. Cesarski komisar dvorni svetnik pl. Krekich-Strassoldo K 30 za rešitev v mestni zastavljalnici zastavljenih nedra-eocenih predmetov, ki so last res potrebnih ljudi. DemetriJ Marco ml. K 1000 za sledeče namene: K 400 za Rdeči križ, K 300 za vdove in sirot* padlih Tržačanov; K 200 za kolonijo invalidnih vojakov Tržačanov, ki se ima nstanovifi; K 50 za naše vojake na bojišču; K 50 v korist zdravniške post2je. — Učitelji slovenske mestne ljudske šole na Vrdeli K 11 za vdvoe in sirote padlih vojakov Zodruinica Zivnostenske banke K 50 v korist odbora za varstvo mladoletnih. Slaščičarna Augu-stin (ulica S. Nicolo št. 6.) K 10 Za Rdeči križ in K 10 v korist zdravniške postaje. Karel Bisiach K 20 za vdove in sirote padlih vojakov. Tvrdka F. Fenderl & C. K 50 in Ivan Battara K 20 za božične darove našim hrabrim vojakom na bojišču. Za vdove in sirote padlih vojakov: Tvrdke Morpurgo, Selingher & C., G Stopel & Debarba in Karel Glessich K 1000; Leopold Vlanelio K 50; tvrdka Nasledniki P. Tavolato K 200. Dvorni svetnik Franc Canevari K 10 v korist salezijanskega oratorija, Tvrdka Rastelli & C. K 40 za rešitev dragocenosti, sastavljenih v mestni zastavljalnici, ki so last potrebnih oseb. Učenci zasebne deške ljudske šole v ulici Stadion v počastitev spomina Njegovega Veličanstva pok. cesarja Franca Jožefa I. K 24 in sicer polovico za Rdeči križ in polovico za vdove in sirote padlih vojakov. Vodstvo italijanske mestne ljudske šole na Vrdeli K 12. nabranih med učenci tekom meseca decembra, in sicer polovico za Rdeči križ in polovico za vdove in sirote padlih vojakov. PROSIMO RABLJENEGA PERILA IN KRP ZA NASE UBOGE RANjENCE. -ODDA NAJ SE V »NARODNI DOM«. 1 ZDRAVNIK M. Dr. Karo! Psmlčfč ■ stanuje v Trstu. ul. Giulia 76 111. n. (zraven Dreherjeve pivovarne) in ordinira v ulici Carint:.a 39, I. od 3 do 4 pop, za nttrsnje, nervom« in otroSk« bo-!exnl (blizu cerkve sv. Antona novega.) Trocca TRST. ulica Barriera veccbia 8 Ima veliko zalogo mrtvaških predmetov Venci iz porcelane in biserov, vezani z medeno žico, iz umetnih cvetlic s trakovi in napisi. Slike na porcelanastih ploščah za grobne spomenike Itd. itd. Najnižja konkurenčne cene. P v «« ms m. Kostimi, plašči, suknje, krila, bluze obleke itd. Zaloga ženskih oblek. H&rco Conforfi, Trst, 0. Corapunlle 21 Poziv za novoletna voščila. Prosimo vse naše cenjene inserente. čitatelje in sploh vse one osebe, ki želijo uvrstiti v našem listu novoletno voščilo za dan novega leta, naj se pravočajno javijo ustme-no ali pismeno podpisanemu, ker prekasne naročbe ne bomo sprejemali, ako ne bomo imeli prostora v listu. Jnserati^ eddelefr »EDINOSTI«. — C&dvetnik — Drugotni Treo naznanja p. n. klijentom fen udeleženim strankam, da posluje cd t. januarja dalje d 3?« na priiavo ftu£l ^e^ofdne v posebnefc pro-st&rsft g, dr- Kari T 'ilierfetre pisarne v Ljubljani, Dalnts« tineva ulica šf. 7, ^HiHčie. m ČEŠKO - UUUjrVlSKA KtSTAVK V CIJA (Bosakova uzerna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ulici deile Poste štev. 14. vhod v Uiici Giortfio OaiaUi. zraven glavne poŠte, Slovenska ;>ostre.žba in slovenski Jedilni 1 ■ » ■ -:- as OGLU ■] j »f"l S » **ihinajo f.!> 4 «to4. tet*® tmlcau« besede j »jikrat — K '.Ji*: pr;eto;biaa taaša 4tJ W»e.io. mrt rrv^H-Ka.jvnfl.Nj-i* \ aa isaša 4& Btutink. . > ■ 15 □ □ na □p PlsarnifKe^a pastrežnlRe S*;no f" bliino 14 letnega nečka iz dobre rotib ne. z lep * j?5s ito Ponori e osebno v spremstvu oč» a ali varuha od 9 d« 12 dojeidae „Korana*4 niica Geppa šu 1\ II. »-6 Potrpežljiv učiteljica L Lci' arre; a \. ! L niu''i nemško v treb zne-ecib. -89s p0{fi$ra{ Anton Jerkič^ posluj* ror-ftt r BTr>j®ia AUv. 10. atolj g^iu P® ^ l-r>0, barvane po ^ .8 , BvlC LUIljC bo rab t ž K 6. . volnena pokriva a K 3^0. pletenine K 4.— , rabljeno obleko K 2.-voino K T.—. 6.vo volno E 6. Vrdela Sv. Ivan št. 62S. Lonzarich 823 CiKCFllB j« naprodaj v ve&ii mnoJinl. Via Val-di Ivo St 20 K Mozetifi. \H2 ŽGklie vsak? r st' kupnjo Jakob Margon Via SoJitaro St. 2L lia debelo samo za preprodajalce. Kogarice, sukanec, p'p«, milo, gumijev« podpet mike, razai gumbi, denar n i e«, mazilo za čorlj«, električne svetiijke, baterije, pisemski papir kopirni svinčniki, zaponke, prstani rdečega križu., krema za brado, žlice, razaa rezila, robci, mrežice sa brk«, pletenine, srajce, Kpodnie hlače, ogledala, astnlke, razne glavnike, zaponke „Patent Knopfe in drago prodna JA.Ji.QP L>-VI. ulica S. Vieel *tev. 1J 2« 'MM Trst, ulica Canale štev. 13 Velika izbera srebrnih in zl»t=h ur, uhanov, prstanov, verižic itd. Cene zmerne. Cene zmerna BT \-MM Ul I Trsi - Ufa St:dIon 10 - Trst O&prt od B1^ zvečsr naprsj Cena: 1. orste R Z. 11. urste K1. Cunje Sele — •SO, bombaž K 6*—. volnena po- kri da K 3 60, , Ireni e K 4 - , rabljeno obleko K 2 . belo volno K T*—, sixo vclr.o K 6-—. Zaleg ulica G'-ppa 16. Nac*on. 824 tefi' 5'f"i#'i "i* Gorice, prile na. poStena, pridna, SC^MillIU dobra kuharica in zavaako Li5->o delo, govori slovensko, italijansko in nemško, ifiče službo pri mali družini, v skludižču, uradu ca celi d n ali l^ot YH>8treinioa. Naslov pove Inser. oddelek Edinosti (J J f fkrilllff tokoladiiiega nado 43yll SSl&llJiL mestka Maršner ;e danes dospelo ln se prodata škatljlca • dkg netto) po K 15.—. Pojasnila daje i Rexlnger, Via Kandler it. 7 od 9—91- in ->d 2 — 3. (J) 1 IVAN KUŽE trsi § □ Piazza Sari Clovarnl i. n ThI^AN kuhinjskih in kieturskih potreb- □ ♦ lUlUSII SČin od les« in oletenfn, fikafov. ❖ 2 »»rent, čebrov In kad, sodčekov, lopat, re- D Z Set, sit in vsakovr;-tnih košev, j.rbnsev in + □ roetel ter mnogo dragih v to strok" sps- U ♦ dajoćih predmetov. — PR'POROĆA svojo ♦ ^ trgovino s kukinjsko posodo v ake vrste U hodi od porcelan , zemlje ema!la. k<>si- □ ± taria al cinka, nadalje pasamurtorje, kletke g Itd' Za gostilničarje pipe, krogljc, sesalje ▲ □ In stekleno posodo za vino I !. d. 1 t d. U rZlK^^ll^&SSESSU^ 18 M JOSIP STRUCKEL Trst vosal Vin Mnrla Teresa-S. Caferlna Nov prihod volnenega blaga za moške, ln ženske, zefir, batlst in perljiva svit« g za jopice. — Svilenina in okraski zadnje J novosti, vel k izbor izgotovljenega pe- I rila in na metre, spodnje srajce moderoi. m S Vezenine in drobnarije, preproge za- S Lvese, trliž po izjemno nizkih cenah. 8 sni^aii^^HHiaiiiG^ ZOBOZDRAVNIK Dr. J. Čeraidk v Trstu, ul. Posta vecchie 12, vogal uike deilsPosta. Izdiranje zobov brez :-: bolečine. s-s w Plombiranje. UMETNI ZOBJE.