Uredniški odbor: Matij a Korit-. nik, Sihur Erna, .Tržan . Vera. Rudi Kirhmajer,. ^i&tbr. Ra;eki^ ' ' Adi Zaletel, Jože Geriiard, Piie-mec Jože, Bezgoyšek Ant cm. Odbor za informacije: Savič . Momir, predsednik, Vidovič Franc, Marceli Alojz, Korbar ■ ' H6da, Dremel Karl, Gornik Slavko, Rački Viktor, Koritnik Matija, Kirhmajer Rudi. | \* ; y: Odgovorni urednik;:V GerKard Jože. Uredništvo in ."tipra^d^ Steklarna Hrastnik. Izhaja vsakega 5. v mesecu. Naslov: »Ste-. • klar« glasilo kolektiva Steklarne Hrastnik, tel. 814-622 —■ interno 63. Tisk in klišeji AERO kemična in grafična industrija. Časopis oproščen davka (St. 421-1/72). Predsednik republiškega sveta ZSS na obisku pri nas Informativni sestanek in ogled proizvodnje. »Sanacijski program naj bo narejen tako, da bo rešitev dolgoročna«, pravi predsednik ing. Janez Barborič. Dokaj resna gospodarska situacija v naši OZD je bila vzrok, da nas je V začetku meseca obiskal predsednik . republiškega ■ sveta Zveze sindikatov ing. Janez Barborič. V njegovem spremstvu je bil tudi tovariš Ludvik Golob, član IK ZKS kot tudi več predsednikov odborov sindikata. Tovariš Barborič se je zanimal predvsem za Vzroke nastale gospodarske situacije, kot tudi za mož- S ■I E 1 1 1 lili Kr.4 4 zjk *• * 1 11 I ■. ■ L : îfe** m • v rU it liRiB 9 l/sem delovnim ženam čestitamo ob 8. marcu — Skupščina podjetja ■— Svet ZK Steklarne — Konferenca ZSMS — Skupščina sindikata — Uredništvo »Steklarja« nost bolj stabilnega poslovanja v prihodnje. V razgovoru, bi je trajal dobro uro, je nastalo situacijo in vzroke razložil gostom direktor podjetja dipl. ing. Maks Mrpina. Predsednik tovariš Barborič je poleg že več ali manj znanih ukrepov, ki so v takšnih in podobnih situacijah potrebni, nakazal tudi vprašanje, kakšne so možnosti- za iskanje novih programov. Podal je tudi nekaj svojih osebnih mišljenj, kaj storiti v nekaterih specifičnih primerih, npr. proizvodnje penicilin stekleničk. Predvsem pa je treba poudariti njegovo zaskrbljenost glede nadaljnje likvidnosti podjetja. Namreč praksa je pokazala, da. se že vrsto let nazaj pojavljajo pred skladom skupnih rezerv v SRS več ali manj ista podjetja. Zato je po njegovem prepričanju treba resno premisliti, če v takih primerih morda le ne ravnamo napak, in če je takorekoč umetno prelivanje dinarja sploh potrebno, ker vloženi dinar ne da dinarja. Prav gotovo bo v nekaterih primerih potrebno resno in analitično oceniti opravičenost obstoja nekaterih podjetij, katera konec koncev povzročajo družbi več škode, kot dohodka. Dokaj drugačna je situacija, kjer gre za določene branže, ki zaradi več ali manj objektivnih vzrokov ne morejo gospodariti kot je želj eno. Mednje sodi prav gotovo tudi naše podjetje. Tovariš predsednik je podal še en zanimiv podatek. Zakaj gre? V večini podjetij, kš so se pojavila pred skladom skupnih rezerv SRS, gre za občutno pomanjkanje strokovnih kadrov, zlasti tistih z visoko in višješolsko izobrazbo. Ugotovitev, ki nedvomno velja tudi za. nas. Vprašanje pa obstaja, če je ugotovitev tudi rešitev. Prav gotovo ne. Je pa morda pot k rešitvi. Po končanem razgovoru, ki je bil bolj informativen, so si visoki gostje ogledali proizvodne prostore, kjer so se -na mestu soočili s težkimi delovnimi pogoji, ki kljub vsej škrhi in modernizaciji še vedno ostajajo v rangu najtežjih.- LETNI PREGLED DELA OOS TOZD 4 Če bi nam kdo dejal v začetku leta 1976, kaj vse bomo naredili v okviru dela OOS v TOZD 4, bi morda sami bili nekoliko skeptični, kajti delo in obveze pà letni načrt sindikata je bil tako zasnovan, da smo tako rekoč bili celo leto izredno aktivni. Samo bežen spomin na lanskoletna dogajanja so zgovoren dokaz, da nismo smeli stati križem rok in čakati pomoči ali posebna navodila od kogarkoli. Upam namreč trditi, da je bilo leto 1976 prelomnica v delovanju sindikata, kajti prav sindikalnim delavcem, bolje rečeno IO OOS je bila dana obilica možnosti, da se izkažejo pri svojem delu. Moram reči, da smo vse postavljene naloge opravili prav zadovoljivo, če že ne odlično. Ni pa bila izključno samo naša pot pravilna. Tu so predvsem še druge družbenopolitične organizacije v Okviru TOZD, ki ravno tako pridno in uspešno sodelujejo z OOS. Kajti samo homogeno dè-lo nas lahko druži tudi izven okvirov, ki so zelo pomembni za uspešno delo v sindikatih. Ne smemo si namreč dovoliti, da delamo preveč togo, iskati je treba nove prijeme, nove oblike dela, nekaj povsem novega, da tako u-čvrstimo svoj pomen in da v zaupanju gradimo novo. To povsem novo so dejstva, ki potrjujejo dogajanja, ki smo jih oživeli in jih poskušamo oživljati. Predvsem želimo dati večji poudarek delovnemu človeku, proizvajalcu. To je pravzaprav tisto, po čemer hrepenimo, ter da mu damo nove moči ob širšem delovanju znotraj dela in delovnih dobrin. Če je komu dana možnost dela in'to ž zaupanjem, potem je'to prav gotovo sindikalna organizacija, ki je nekak zaščitnik dela in delavskih pravic. Brez pretiravanj lahko ugotavljamo, da so za to delo nekateri prav z zaupanjem to zaslužili. Da ne bi bilo pomote, ni lahko biti eno in drugo, kajti biti izvoljen je častno, toda tako zaupanje je potrebno upravičiti, drugače zares izgubi ves svoj prvobitni pomen. IO OOS v TOZD 4 je prav posebno hvaležen 'koordinacijskim odborom s sxojimi idejami in novimi prijemi, kajti končno smo vsi mi dolžni, da vsako novo stvar sprejmemo in jo po možnosti tudi izpeljemo do kraja — če je seveda sprejemljiva. To in še vse ostalo je pokazala letna konferenca OOS TOZD 4, ki je bila tako po vsebini kot po u-deležbi na izredno visoki moralni (Nadaljevanje na 2. strani) Kako izvajati zakon o združenem delu SKUPŠČINA OZD STEKLARNE HRASTNIK JE SPREJELA PROGRAM ZA IZVAJANJE DOLOČIL ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU Uresničevanje Zakona o združenem delu v prihodnjem dveletnem obdobju je zelo pomembna in široko zasnovana akcija družbenopolitičnih organizacij; in strokovnih delavcev, v kateri mora biti usklajeno delovanje vseh subjektivnih in strokovnih sil. V zakonu imajo delavci oziroma delovni ljudje sicer zelo močno orožje za uresničevanje svojih interesov in- svojega družbenega položaja v družbenopolitičnih odnosih,: vendar'bo to orožje učinkovito le, če bo v. celoti pravočasno aktivirano,. Za uresničevanje določb zavoha, o združenem delu v neposredni praksi moramo pogledati predvsem idejno politično delo s pojasnjevanjem in iskanjem pravih namenov zakona preko: __ — razgovorov, , —■ tečajev, — seminarjev, tematskih vprašanj, politične: šole, . — drugih oblik, pri čemer mora biti cilj, obravnavati konkretna in neposredna vprašanja, ki se kot del vključujejo v celotno problematiko,- Drugi vidik akcije je programsko strokovni, ki sestoji v programiranju in izvajanju konkretnih nalog pri uresničevanju zakona. Program naj bi- preprečil formal-no-pravno.; usklajevanje organiziranosti in-samoupravnih splošnih aktov. V celotni akciji je-treba •težiti za uresničevanjem-osnovnega -namena - -zakona, da- delavci svobodno odločajo v materialni proizvodnji in-v družbeni dejavnosti, pri-čemer zlasti zasledujemo zastavljene cilje X. kongresa ZKJ. Zakon sicer določa dveletnp ob-, dobje, za uresničevanje-dohodkov» nih. odnosov pa je . rok. omejen na ,epo leto. Zaredi., pričakovanja; . novih predpisov ne smemo dela odlašati, zlasti na področjih, kjer se, zakon p združenem delu neposredno lahko uporablja. Za uspešno. realizacijo om.enje-ng akcije bi bilo treba, v delovni organizaciji začeti takoj:, 1. s seznanjanjem delavcev, z intenci jami zakona o združenem delu; 2. organizirati. posebno komisijo, ki naj pripravi, program uresničevanja,določb. Zakona; ter pozneje tudi. kontrolirala,, izvajanje .. lega programa; 3. sprejeti- program uresničevanja in stalno informirati delavce o izvajanju programa. Predlog programa Organiziranja razprav oziroma seznanjanje delavcev z intenci jami zakona o združenem delu. Organizacija seminarjev v TOZD in DSSS Organizacija razprav vodstev DPO in TOZD in DSSS ' Izvedbe: Koordinacijski odbori v TOZD in DSSS .Rok: Določi komisija za izvedbo določb zakona Analiza Izdelava analize družbeno ekonomskih odnosov v vseh oblikah organizacije združenega dela, zlasti vprašanj, ki' so vezana na kon-| kretne oblike združevanja dela in sredstev, dohodkovno soodvisnost (fazna proizvodnja), odnosi z bankami, trgovskimi organizacijami,, zavarovalnimi skupnostmi, skup nami službami in podobno. V TOZD bo treba analizirati delitev. osebnih dohodkov in sredstev za skupno porabo, delovna . razmerja |§§ medseJapjne odnose delavcev. i Izdelati analizp samoupravne organiziranosti: Ugotoviti, če TOZD izpolnjujejo pogoje za organiziranje TOZD. V Ugotoviti, ali-sb možnosti za ar-- ganiziranje- novih ’TOZD. Ugotoviti jnc^npst . povezovanja v smeri sestavljenih organizacij združenega dela. Ugotoviti, ali so pogoji za, organiziranje poslovne skupnosti in skupnosti] temeljnih organizacij. V oblikovanju SOZD bo potrebno obravnavati vprašanje organiziranja interne, banke ter- povezovanja s prometnimi organizacijami. Analiza uresničevanja samoupravljanja delavcev: Analizirati. načine osebnega izjavljanja v skladti.z določbami za-ko na. o. združ§pem delu. j Analizirati funkcioniranje: delegatskega sistema na vseh ravneh združenega dela in sredstev. | Analizirati, ali so ustrezno raz-. porejene pristojnosti organov u-pravljanja, izvršilnih in poslovodnih organov ter primernost njihove organiziranosti. Analiza samoupravnih splošnih taktov: Analiza.usklajenosti oziroma pgskladnosti. §ambupraynih, aktov 4z; zakon orno združenem delu in drugim^- zveznimi in republiškimi . predpisi. A r-.Apalizs! \.diužhenD i-ekonomskih odnosov^ samoupravne organizira-. nostiin uresničevanja samoupravljanja ter samoupravnih splošnih aktov je potrebno opraviti v delovni skupnosti delovne organizacije. Izvedba programa Na podlagi analiz je potrebno .konkretno • opredeliti vprašanje, ■ katerega -je- treba rešiti. Določiti- naloge za posamezne organe ter določiti roke za izvrševanje posameznih nalog. v Sprejem programa Na podlagi 660. člena Zakona o združenem delu se mora program sprejeti kot samoupravni .splošni akt OZD, Steklarne Hrastnik. Omenjeni. program.Jma lastnost .samoupravnega splošnega akta in §e ga sprejme .kot del načrta. OZD in je treba z njim sprejeti potrebne ukrepe, način, obliko in sredstva za obveščanje delavcev o realizaciji tega akta. Glede na to, da ima program lastnost planskega akta, ga sprejme skupščina OZD Steklarne Hrastnik. Pred dokončnim sprejemom mora vsak delegat v skupščini podjetja ž delavci, ki so ga izvolili, obravnavati ta program in začasno sprejeti smernice za delo (Nadaljevanje s l, strani). ravni. Ne gre prezreti dejstva, da si takih konferenc lahko samo želimo, kajti v homogenosti je tudi uspeh letnega dela bolj jasen jn viden. . Posebna pohvala gre tu tov. Francu Kovaču iz Ob SS, ki je ..prispeval večji; delež celotni konferenci. Za njegovo tehtno in izredno pozitivno diskusijo v razpravi se še posebno zahvaljujemo. K čvrsti in, zanesljivi razlagi, ki jo je podal vodja TOZD 4, • naj dodatno še to, da se je vredno za-» misliti y --nekatera dogajanja i?d preteklega leta, ki- nam zares ne služijo y čast. V bistvu; je bil: uspeh konference enotno postavljen na trdnih in zanesljivih, .tleh ter je .dala njegova celotna, vsebina /priznanja e-najstim zaslužnim občanom naše, delovne skupnosti TOZD tež spominska darila, ki bodo v bodoče. prav gotovo dobila globlji pomen. Vsa dal j nj a., prizadevanj a v tako zastavljenem, delu nam zgovorno povedo že. marsikaj. Ni namreč mogoče mimo dejstev, da od delovnega človeka samo , zahtevamo, vemo namreč, da poleg ; dolžnosti obstajajo tudi pravice, pa smo si dolžni te pravice tudi . deliti. Nekaj ostane še odprto, toda poskušali bomo še to ujeti, kajti to leto nam poteče mandatna doba štirih let delovanja, tako da bo novemu odboru sindikata o-stalo še kaj novega dela, predvsem pa, uspešnega. Ne; smemo prezreti hitrosti do-: gajanj, da je potrebno že sedaj evidentirati nove člane IO OOS, kajti, leto b.o kmalu naokrog in nove naloge .tudi. Samo s pravočasnim ppsegom lahko pričakujemo nove nadalj n j e uspehe, dru-gače-bosta ves. trud in delo zaman. Kaj smo dosegli v letu 1976. Rečeno mnogo. Celo mnogo več: kot, pa so bile dane možnosti./Predvsem smo se znotraj TOZD. 4 poglabljali v vsakodnevne probleme. Seveda ti še obstajajo in tudi bodo. Ni namreč moč čez noč ali dve odpraviti, kar je navidezno storiti hitro in učinkovito. Je pa že uspeh v tem, če se barometer zaupanja rahlo dviga. To je v našem primeru, ko smo zelo uspešno organizirali ter tudi vodimo interno samopomoč, kajti v tem je pravo bistvo skrbi za delovnega človeka v proizvodnem procesu, ki mu ob bolniškem sta-ležu nadomesti marsikateri dinar družinskega proračuna, Moramo poudariti, da je to zelo pozitivno, čeravno ne dosega velikih vsot; je pa dobrodošlo. oziroma stališča v skupščini podjetja. Program morajo obravnavati osnovne organizacije ■ sindikata in IO KOOS OZD Steklarno ter podati svoj e mnenj e. Po sprejetju mora program biti objavljen kot Vsak drug samoupravni akt. Bili smo nosilci zborov delovnih ljudi, ki so bili v letu 1976 zelo pogpstoma, toda moralo je tako biti, če je sindikat nosilec večine novitet, kajti v samoupravni družbi ni nikdar dovolj en sam pogovor ali en zbor, neizpeti je potrebno vse sile za pravilen odnos med vsemi prizadetimi. Spomnimo se samo vseh razprav o pravilniku o osebnih dohodkih, zakonu o združenem delu, dalje._o. prispevku za modernizacijo /cest, novem . prispevku za zdravstveni -dom. No, pri obratu • družbene,/prehrane se je pa zataknilo; tu še nismo.-, dosegli soglasja. ; Potrebno bo še sporazumevanje, dogovarjanje, prikazovanje, pravilnega vlaganja v ta obrat itd. Upamo, da si bomo tokrat zares enotni ter dali soglasje, kajti med vsemi TOZD smo še mi; verjetno: edifti, ki tega nismo storili. Bodimo enotni in dokažimo, da smo vredni.člani naše iSoclaJisUčne samoupravne družbe. Sedanja oblika Jinanciranja za delovanje OOS je, zares- pravilna usmeritev* kajti; dolgo je bilo potrebno, da je prav. taka oblika za-živela. ki je edino izhodišče za u-spešno delovanje? OOS. V letu 1977 naj bi. bilo v delovnem načrtu nekaj novega, nekaj bistvenega. Todaoitemje še prerano pisariti. Želimo ,,si edino to, da bomb složni, ¡skupno v -reševali zastavljena . deia, jih uspešno končali in se na/koncu leta oddahnili, da; smo storili nekaj v prid delovnemu človeku, neposrednemu proizvajalcu,. kajti končno vse skupaj Zavisi samo od njega.' Na kraju naj se zahvalimo vsem udeležencem letne konference za dober obisk ter si želimo, da se v letošn j i; zaklj učni konferenci; ponovno .srečamo polnoštevilni ter sioiskreno pogledamo, iz oči v, oči, kajti: končno smo vsi delovni ljudje, v Edi Volfand NITJA RIBIČIČ V ZASAVJU Pred dnevi je obiskal kolektiv Steklarne Hrastnik Mitja Ribičič, predsednik Republiške konferenca SZDL. Pri ogledu naših proizvodnih obratov ga je spremljal glavni direktor dipl. ing. Maks Mrcina. Ob tej priložnosti je tovariša Ribičiča seznanil s trenutno situacijo, v kateri so nahaja OZD Steklarna Hrastnik in- s težavami ter ,z sanacijskimi ukrepi za izboljšanje položaja delovne organizacije. LETNI PREGLED DELA OOS TOZD 4 IZ DELA OBČINSKE SKUPŠČINE Zbori občinske skupščine so na zasedanjih dne 21. oziroma 22. 2. 1977 sprejeli: 1. ‘Dogovor o usklajevanju davčne politike v letu 1977 v besedilu, kot ga je pripravil Izvršni svet Skupščine občine Hrastnik. Dogovor izhaja iz načel, da bi družbenopolitične skupnosti v SR Sloveniji zagotovile obveznost plačevanja davkov občanov tako, da se z njim spodbuja zavezance k večji produktivnosti dela in da ne pride do neutemeljenih razlik 'v višini obveznosti med posameznimi družbenopolitičnimi skupnostmi. Občani na območju iste družbenopolitične skupnosti naj bi i-meli ob enakih, z zakonom ali odlokom občinske skupščine določenih pogojih, enake obveznosti do plačevanja davkov. Za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb naj bi vsak občan prispeval po svoji gospodarski moči. V smislu sprejetega dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1977 ima občina Hrastnik z. odlokom o davkih občanov, ki je bil sprejet v letu 1976, usklajeno davčno politiko tako glede vrste davkov davčnih osnov in stopenj za posamezne, vrste davkov. Torej se s sprejetjem dogovora o uskla-j e vanj u davčne politike; v občini Hrastnik ne bodo; . .spremenile davčne osnove oziroma j davčne stopnje, v letu 1977; §| 2. Družbeni0 dogovor o skupnih osnovah in merilih za podeljevanje ,priznavalnine udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn; katere urejajo občinske skupščine s ;sv©jimi predpisi ter dopolnitve družbenega dogovora v besedilu, kot jih je predlagal v. razpravo in sprejem Izvršni svet Skupščine občine Hrastnik. S sprejetjem dogovora, katerega' podpisniki bodo vse občinske skupščine v SR Sloveniji, poleg še nekaterih drugih podpisnikov, se bo v republiki enotno uredilo izplačevanj e priznavalnin; - : Po merilih iz tega dogovora se bodo' sredstva za priznavalnine v republiki in tudi v občini Hrastnik povečala v primerjavi z letom 1976 za 3-krat. V naši občini bo prejemalo .priznavalnine, po merilih, tega dogovora nad 77 upravičencev, prav tako bo po določilih tega dogovora še naprej prejemalo dosedanje priznavalnine okoli 38 upravičencev. Za upravičence, ki bodo po dogovoru prejemali priznavalnine, bo občina Hrastnik v letu 1977 prejela okoli 95,4 milijona starih dih iz proračuna Skupščine SR Slovenije, za ostale pa bo zagotovila potrebna sredstva v. proračunu občine Hrastnik za leto 1977. 3. Spremembe in dopolnitve statuta Skupščine revirskih občin Trbovlje. ‘ 4. Dogovor revirskih občin o reševanju skupnih vprašanj in interesov družbenega razvoja za obdobje 1976—11)80. 5. Družbeni dogovor o ustanovitvi skupnih inšpekcijskih'služb za občine Hrastnik, Trbovlje in Zagorje ob Savi. 6. Družbeni dogovor o ustanovitvi skupne geodetske uprave Za občine Hrastnik, Trbovlje m Zagorje ob Savi. Vsi dogovori so rezultat več kot enoletnih ‘ razprav in usklajevanj v družbenopolitičnih organizaci- jah, občinskih in drugih skupnostih v vseh treh zasavskih občinah, Iz dogovorov je razvidno, da so v glavnem upoštevani vsi spreminjevalni predlogi iz vseh treh občin. Delegati družbenopolitičnega zbora, zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela menijo, da je za realizacijo sprejetih načel in stališč potrebno pripraviti akte (poslovnik, pravilnik, ali podobno), ki bodo omogočili nemoteno delo teh organov. Med take zadeve spadajo predvsern zadeve s področja postopka za imenovanje in razrešitev vodilnih delavcev, disciplinska odgovornost in druge zadeve, ki so v ustanovitvenih aktih samo nakazane, potrebno pa jih je za redno ih u-spešno delo precizirati v izvedbenih aktih. 7. Delegati družbenopolitičnega zbora, zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela Skupščine občine Hrastnik dajejo soglasje k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom občine Hrastnik in k statutu te skupnosti. Skupščina. skupnosti požarnega varstva naj pripravi, srednjeročni program razvoja požarnega varstva do leta 1980 .ter, ga z letnim programom za leto 1977 skupno s programi . ostalih samoupravnih interesnih skupnosti, v občini Hrastnik predloži v obravnavo ha zbore, delovnih ■ ljudi,:, ki bodo predvidoma o tem gradivu raz-: pravljali v mesecu maju l97,7. Organ, ki je- pristojen po zakonu o varstvu pred požarom, naj določi delovne organizacije: oziro- j ma TOZD, ki /morajo organizirati svojeienoteipožarnegaivarstva.:: v Glede na to, da se bo po zakonu financiranje požarnega varstva vršilorha podlagi bruto raseb»:: nih dohodkov, iz: dohodka po skle-1 nj enih: samoupravnih sporazumih,: v kolikor:pa- sporazumi;are: bodo? sklenjeni, pa pa. podlagi odloka občinske skupščine po: istih; meri- < lih, naj se .pripravi ustrežene samoupravni sporazumza ? obravnavo na zborih delavcev. Pri tem; pa je upoštevati morda diferenci--: rane; stopnje, in sicer tako* da i-ma j O;i iiižj i prispevek ■■tiste* j OZD oz. TOZD, ki imajo v svojem sestavu enote požarne varnosti (TKI, Steklarna, Rudnik). V ta-namen bi se v občini 'Hrastnik zbralo okoli. IDO milijonov starih dinarjev. (Prispevna ..stopnja bi znašala 0,40 Vo.bruto OD). Delegati menijo, da bi se gasilska društva v prizadevanju .za čim več jo, racionalnost porahe sredstev opremljala le z opremo, ki je potrebna oziroma da le-ta o-mogoča odvrnitev škode v trenut-ku nastanka požara, da pa bi bila za morebitno dodatno okrepitev oziroma odvrnitev škode oprema skoncentrirana na enem mestu oziroma, v enem društvu, 8. Delegati družbenopolitičnega zbora, zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela Skupščine občine Hrastnik so sprejeli sklep o začasni prepovedi gradnje na območjih občine Hrastnik, za katera so sprejeti zazidalni načrti, dokler ne bodo, ta območja geološko in hidrološko raziskana. Sklep se uporablja od 19. 1. 1977 dalje. Te raziskave bodo pokazale, kakšne gradnje so na posameznih območjih- sprejemljive in pod kakšnimi pogoji se morajo gradnje izvajati. Na vseh ostalih zazidljivih območjih pa maj se gradnja dovoli po predhodnem pozitivnem pismenem ^soglasju komisije za sanacijo plazov pri Izvršnem svetu Skupščine občine Hrastnik. Skupščina občine Hrastnik je po uveljavitvi Zakona. o urbanističnem planiranju . leta 1967 v sodelovanju z Ljubljanskim urbanističnim zavodom izdelala in sprejela urbanistične, dokumente, kot jih zakon predpisuje.: Pri realizaciji sprejetih urbanističnih dokumentov pa- je bilo ugotovljeno, da zaradi specifičnosti.terena na območju občine Hrastnik sprejeti dokumenti niso popolni, .ker ne vsebujejo tudi geoloških in hiro-loških značilnosti -tal, na katerih; so predvidene gradnje. Za vse gradnje, ki so se izvajale za potrebe družbenega sektorja, so investitorji, pred pričetkom gradenj, v interesu, večje varnosti, opravili tudi te | raziskave, medtem ko to ni bil 'slučaj pri ¿individualnih graditeljih. Zato je komisija, za sanacijo plazov pri Izvršnem svetu Skupščine občine Hrastnik, v sodelovanju z Zavodom ; za raziskavo; materiala i in konstrukcij: L j ubij ana in Pod jet j a za ure j anj e hudournikov Ljublj aha, ;v i mesecu januarju izvršila ogled Zazidljivih območij v občini. Pri tem je bilo ugotovi j eno, da je • za preprečitev nadaljnje škode na novih gradbenih objektih in komunalnih napravah • nujno potrebno izdelati geološko hidrološko raziskavo- talna vseh območjih, za katere so že sprejeti zazidalni načrti. Na podlagi; tako dpbljtenfh-rezultatov; pa naj bi se obstoječi urbanistični dokumenti spremenili oziroma- lokacije prilagodile Ugotovljeni no-silnošti -terena. Za ostala ¡zazidlji--va območja pa-naj bi komisija za sanacij o plazov -pri Izvršnem’ svetu obvezno izdala svoje prehodno soglasje k lokaciji predvidenih objektov. ' 9. Zbori' občinske skupščine pristopajo, k sofinanciranju modernizacije ceste Trbovlje—Podme j a—Žalec—priključek na hitro cesto Maribor—Ljubijana-^Nova Gorica. Občina Hrastnik,se vključuje v sofinanciranje "modernizacije ceste Trbovlje—Žalec na pobudo skupščine in družbenopolitičnih organizacij občine Žalec. V ta namen bo prispevala sredstva, ki predstavi j aj o višek; nad dogovor-jenim zneskom posojila za ceste v, na|i j občini in j sicer-:jv znesku 70 mili j onov . starih:, dinar j ev. Cesta bo široka i 5rt-6 j metrov, dolga . bo 15 km (to je od goStjšča Kurnik v Trbovljah do Prebolda), asfaltna prevleka, zgrajena, v plasteh, pa bo široka do 9 cm., Pri tem moramo upoštevati tri momente: —- s tem bi se občina Hrastnik prometno povezala z ostalimi občinami, kij preusmerili- bi težke tovornjake na to cesto, - — ob sprejetju takšnega dogovora se bodo obvezale vse tri o-stale občine pomagati pri ureditvi ceste Rinaldo—Podme j a, ki bi predstavljala povezavo naše .občine s hitro često, ‘ O konkretni višini 'udeležbe posamezne občine — šofinancerke in o vseh drugih medsebojnih razmerjih: bo sklenjen poseben dogovor. . Tov. ZALAR-SKOBE Jelka, delegat družbenopolitičnega zbora je v okviru delegatskih vprašanj predlagala, da bi družbenopolitični’ zbor enkrat posvetil več pozornosti vprašanju zaposlovanja in zagotavljanju minimalnih življenjskih pogojev delavcev iz južnih republik; ki živijo v nemogočih -življenjskih pogojih. Tov. Zalarjeva je nadalje predlagala, dà bi se glede na zmanjšano število delegatov družbenopolitičnega zbora izvedlo nadomestne volitve. j -, Branko MILINOVIČ, dipl. pr., predsednik skupščine, je nato predlagal, da pripravi o tem socialna : služba z eventualno pomočjo upravnih organov ustrezne podatke o številu in življenjskih pogojih delavcev, pri čemer se u-pošteva tudi Sprejeti družbeni dogovor o pogojih zaposlovanja ter o minimalnih ^standardih za življenjske in kulturne razmere pri zaposlovanju, nakar p zadevi kot 'informaciji; prek? : izvršnega sveta' najprej. (razpravlja družbenopolitični ¿zbor; : ki bo, če bo štel za potrebno,: dal zadevo v obravnavo tudi; zboru združenega dela in zboru krajevnih skupnostis - <;■ K predlogu o izvedbi 'nadomestnih volitev pa je tov. predsednik odgovoril, da je potrebno po zakopu- 6 volitvah delegacij in delegiranju delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti (U-radni list SRS, št; 7/74) ižvesti nadomestne 'volitve ^V- primeru, če pade število, članov za eno petino.' Neglede na to pa bi'.se lahko vseeno dogovorili zà nadomestne volitve',’če štejejo -delegati to za u-mestrio. - Tov. MEJAČ Peter, delegat KS Krnice — Savna peč je predlagal, da bi občina Hrastnik , nabavila avtomatsko zapornico na prehodu ceste _ proti naselju. Krnice; saj bi po njegovem mnenju bil to edini - izbod na nemoten- prehod prebivalcev te krajevne skupnosti preko, železniških tirov. Tov. Franci MARTINŠEK, predsednik .izvršnega sveta je povedal, da po sklepu, delegatov SIS za železniški promet ni predvidè-na. avtomatska- zapornica zaradi pregostega prometa, ampak se bo problèm rešil z nadvozom. Da bi se zastoj čimprej, rešil, se zadolži tov. Draga Kozoleta, da se poveže s šefom postaje Hrastnik, da lerta poostri delovno disciplino zaporničarja čuvajnice, ki je osebno odgovoren za nemoten prehod prebivalcev, preko železniških- tirov. . Tov. OBERAUNER Oto, delegat KS Hrastnik — spodnji del: . Kdaj se bo uredilo obračališče in postajališče ža avtobuse pri gostišču Logar oziroma pri železniški postaji v Hrastniku? Odgovor bo delegatom posredovan z materialom Za prvo prihodnje zasedanje delegatov. URH Stane, delegat KS Fra-pretno: (Nadaljevanjema 6. strani) arec v sren ŽIVLJENJE — DELO — IZOBRAZBA — VZGOJA — EMANCIPACIJA — ENKOPRAVNOST IN KAJ SE VSE JE NASA SKRB IN NALOGA Dan kot vsi drugi? Z vsakodnevnimi skrbmi, z vsemi lepotami življenja. Pa vendar je drugačen. Pri nas. Zal ne povsod. Pa saj vendar pravimo, da je mednarodni, da ni samo slovenski, jugoslovanski. Pa je res mednarodni? Svetel lik revolucionarke Klare Zetkin je želel, da naj bi ta daii praznovale žene celega sveta. Pa ne v enem samem dnevu. Ta dan naj bi trajal večno, spremljal sleherno žensko skozi življenje. Da, to je 8. marec, mednarodni dan žena. Sicer pa prepustimo besedo njim, katerim je namenjen, ki ga praznujejo, sicer vsaka po svoje, pa vendar v svobodni deželi/ Mnoge od sogovornic revolucionarni duh tega dne k sreči niso občutile, kar pa ne pomeni, da ni vsem enako drag, pri srcu, pa malo manj morda v očeh. OLGA JAZBINŠEK Enakopravnost žena pomeni, da imajo ženske enake pravice na vseh družbenopolitičnih področjih kot moški. Iz zgodovinskih zapisov je razvidno, da borba za enakopravnost žena izhaja že iz časov zadnjih let prejšnjega stoletja,, ko je Klara: Zetkin na drugem ustanovnem kongresu druge internacionale v Parizu izjavila, da je vprašanje osvoboditve žensk vprašanje novega časa, ki ga je rodil stroj. Tedaj so sprejele delavske socialdemokratske stranke izjavo, da morajo delavci šteti delavke za enakopravne in se bojevati, da bodo delavke dobile enako mezdo za enako delo kot moški. Pozneje so na predlog Klare Zetkin na mednarodnem kongresu žena v Kjobenhavnu sprejeli sklep, da se proglasi 8. marec za dan žena-delavk. Petrograjske delavke so na dan 8. marca prižgale prvo baklo ruske revolucije. Ob prvi veliki stavki v naših revirjih leta 1889 so zaprli tudi ženske. Ob dnevu žena se moramo spominjati tudi vseh žena bork za napredne ideje, ki so delovale pred vojno, med NOB in šo aktivne še danes. Zaposlena sem v prodajnem oddelku na delovnem mestu obračun in'kontrola faktur. V tem oddelku delam 15 let. Trenutno sem predsednik za zaščito žena in mladine pri DSSS. Menim, da je Dan žena pomemben praznik vseh žena. Naše predhodnice šo nam priborile volilno pravico, za enako delo enako plačilo, r^zne ugodnosti za mater in otroka in še vrsto pomembnih stvari. Ob koncu bi pa še rada omenila, da bi se olajšalo delo-žena s tem, da bi se uredile otroške jasli in čimprej družbena prehrana- IDA PEKLAR Če govorimo o enakopravnosti žena, moramo priznati, da se je po- drugi svetovni vojni na tem področju precej izboljšalo. Omenim naj samo to, da pred vojno Ženske niti volilne pravice niso imele, zdaj pa prav tako kot moški lahko tudi kandidirajo. Enako- pravno z moškimi lahko odločajo o vseh družbenih zadevah. Ko govorim o enakopravnosti na mojem delovnem mestu in v svojem okolju, moram poudariti, da me na delovnem mestu obkrožajo izključno moški, pa se ne čutim prav nič zapostavljeno oziroma manj vredno zato, ker sem med sto moškimi — ženska. Ida Peklar Glede pomembnosti mednarodnega dneva žena pa tole: Mislim, da danes ni skoraj več področij, kjer bi ženske ne imele pravilne vloge v družbi. Vsaj pri nas se to ne dogaja. Z ozirom na to: lahko rečem, daje vse doslej imel 8. marec mednarodni dan žena zelo pomembno vlogo v razvoju družbe. Ne morem pa reči, kako pomemben bo ta dan vnaprej, ker menim, da se na področju enakopravnosti žena ne da več veliko napraviti. Kljub vsemu pa je prav, da se moški in otroci vsaj enkrat na/leto spomnijo na pomembnost žena oziroma mater in jim ob tej priliki posvetijo vsaj malo več pozornosti. NUŠA HUDI 8. marec je praznik žena po vsem svetu. Na ta dan so si žene utrle pot k enakopravnosti,' ven- dar mislim, da ta enakopravnost velja le v nekaterih državah. Želim, da bi resnično vse žene na svetu to dosegle, kajti pri. nas smo si to pot uspele pridobiti. Za mene osebno je 8. marec praznik, ki ga zelo spoštujem, vendar je zasluga starejših žena, ker so si one priborile pot v enakopravnost, za mlade žene pa mislim, da bomo uspele pot še obdržati in še nadalje krepiti. I Všeč mi je, da se tudi v našem kolektivu vsako leto spomnijo tega praznika in nas lepo obdarijo. FANČI GRAŠIČ Šele z razvojem novih samoupravnih in socialističnih odnosov smo dobile žene enakopraven položaj v družbi. Ta enakopravnost se odraža v tem, da sodelujemo pri kreiranju odnosov kot članice samoupravnih organov v delovni organizaciji, kakor tudi prek delegacij samoupravnih interesnih skupnosti. Osebno želim, da bi bilo evidentiranih aktivno delujočih na teh področjih več kot doslej. Zavedam pa se, da je to udejstvovanje za zaposleno ženo otežkočeno zaradi obveznosti, ki jih iihamo kot žene gospodinje. Poživiti je treba' delo odborov za varstvo žena in mladine v vseh temeljnih organizacijah združenega dela, ker se morajo obravnavati problemi žena; Fanči Grašič Na delovnem mestu se dobro počutim^ čeprav bi morali posvečati več pozornosti tekočemu de-lu._ Želim, da bi ob 8. marcu, mednarodnem prazniku žena, praznovale v miru in svobodi vse žene sveta, kot je to omogočeno v naši družbi. HILDA DRAME 8. marec je dan, ki ga praznujemo žene doma in po svetu. Zamisel o mednarodnem dnevu žeria je vzklila v začetku tega stoletja, ko so se zaostrovali razredni boji v svetovnem merilu. Ta dan je postal vzpodbuda za vse večje vključevanje žensk v delovno gibanje za osveščanje delavskega razreda in za enakopravnost žena. Vsebina tega praznika nima samo zgodovinskega pomena, temveč je aktualna še,v današnjih dneh, ko so in očeh vidni premiki v izboljšanju družbenega položaja žeha. Sem dolgoletna delavka v kolektivu in kakor se spominjam, ste se člani kolektiva vedno spomnili nas delavk in nas nagradili ob našem prazniku. 8. marec naj bo kot praznik, naj bi se nas spomnili z šopki in kulturnimi prireditvami in naj bi bila prisotna večja pozornost ženski. Ženske pa ne smemo dovoliti, da bi se lepote tega praznika skalile. FANI VOLF AND Na vaše vprašanje je težko na kratko odgovoriti. Vsekakor mislim, da je 8. marec tisti dan v Fani Volf and letu, ko je žena nekako postavljena na tisto točko, kjer pa bi se morala nahajati ostalih 364 dni. Pni tem mislim tole: večkrat zasledim, ko govorimo o enakopravnosti žena, da mislimo preveč površno. To se kaže predvsem takrat, ko se o nečem pogovarjamo in se mnenje ženske ne meri po tistih merilih, kot mnenje moškega. Kar še tiče kolektiva, kjer delam, in v tisti sredini, kjer prebijem 8 ur skupaj s-svojimi sodelavkami, se ne. kaže tista enakopravnost, o, kateri toliko slišimo in govorimo. Torej se bo na teni področju moralo nekaj štoi^ti, kar bi izboljšalo današnji položaj enakopravnosti žena. Moram reči, da. v svojem, delu najdem zadovoljstvo in tudi okolje name vpliva pozitivno. Tudi, moj,a-vloga v družbi bi morala biti definirana na poseben način, Moje mnenje je to,' da se mora žena prilagoditi tisti sredini, v kateri živi, a da se mora ta ista sredina prilagoditi načinu življenja vsakega njenega člana, še posebej žene, saj je žena eden izmed osnovnih Činiteljev vsake družbe. Nekaj svojega mnenja o samem prazniku sem naVedla že; zgoraj. Nepreklicen. pa je: tisti izrek, - ki pravi, da žena podpira doma tri vogale, enega pa mož-. Zato lahko rečem, da bi bilo lepo in prav,-če bi možje spoštovali in pomagali ženi vsak dan, ne pa izkazovali svojo ljubezen samo en' dan v letu — ob 8. marcu. naših delavk REZI PROJIC Z uvedbo enakopravnosti žena se je v svetu marsikaj spremeni- lo. ^Žene so postale enakopravne moškim in dobile vse pravice, ki jih do tedaj niso imele. Vendar pa vseeno mislim, da pri nas nekateri še vedno ne znajo preceniti delovnega časa. Svoje delo izvršujem Umsko, ki pa je tudi naporno, vendar pa mislim, da ni pravilno, če si nekateri, ki delajo fizično, napačno razlagajo delo, ki se opravlja umsko. Pred 33. leti je bil 8. marec proglašen' ža mednarodni, praznik žena. To naj bi bil dan, ki bi se proslavil v smislu proslav in hitrejšega razvoja družbe. Ob tej priliki pa bi čestitala vsem članicam kolektiva, KRISTA KIRBIŠ Na predlog znane revolucionarke- Klare Zetkin je bil 8. marec proglašen kot mednarodni praznik žena. Tako smo tudi me žene dobile dan, ki pomeni večjo emancipacijo nas v družbi. Z zmago revolucije in čedalje Večjim poglablja- Krista Kirbiš rijem socialističnih samoupravnih odnosov ter sprejetjem nove ustave, smo dobile, žene takšen .položaj v naši družbi, kot si ga je zamislila Klara Zetkin. Tudi v naši delovni organizaciji je dana možnost, da aktivno sodelujemo v vseh organizacijah samoupravljanja. Mislim, da se teh možnosti ne poslužujemo dovolj, predvsem zaradi prezaposlenosti pri vzgoji in delu doma. Na svojem sedanjem delovnem mestu, kjer delam kot invalid, se počutim še kar dobro, čeprav smo invalidi izpostavljeni pogostim kritikam, da nismo polno zaposleni, kar pa mislim, da ni v celoti naša krivda. Ob tej priliki čestitam vsem članicam OZD za 8. marec. Želim jim veliko uspehov pri delu in v krogu svoje družine. —0— Tako pravijo: Olga, Ida, Nuša, Fanči, Hilda, Fani, Rezi in Krista. Isto, verjetno ne dosti drugače, meni vseh 800 članic naše OZD. Pa ne samo one. Tako menijo vse, ki se še svojega praznika veselijo in ga spoštujejo kot zgodovinski premik v uveljavitvi žene kot človeka. Tako je želela Klara Zetkin. Kako bi na vse svoje želje in hotenja dejala danes. Prav gotovo bi bila srečna in ponosna. Pa ne samo ona. Srečne in ponosne so vse naše žene. Storimo kaj in k njihovemu prazniku prispevajmo tudi mi moški. Vse leto. Ne samo enkrat v letu, 8. marca! J. P. Zakaj tako? Zgodilo se je 17. 1. 1977 na nočni izmeni ob 3.30. Drobec stekla se je odtrkljal na kup z oljem prepojene žagovirie zraven skladišča papirja. Nastal je požar — manjši, vendar je bilo uničenih 200 komadov etiket od kupca Zimmer-man in 500 komadov etiket istega kupca. Ugotovilo se je, da do požara ne bi prišlo, če bi bilo okolje v redu očiščeno in olje uskladiščeno , na primernem mestu. Vprašanje je — zakaj še danes nimamo centralno skladišče olja, maziva, goriva in skladiščnika za izdajanje in red. Sodi ležijo povsod — polni dragocenega olja, v nekaterih ne vemo, kakšno je in tako propada, olje'in sodi. Včasih sledi super nujno . naročilo olja — »če ne, bomo stali« — v redu, iz nabave takoj v avto in na pot; ko na vrat lja nos pripelje olje, še ugotovi, da ga je še dovolj udoma na zalogi — nekje v podpečju. Enak problem je odpadno olje;. Povsod ga je v sodih — zakaj? Zato,.ker se od zmesarne do oljnih cistern sod enostavno; ne da prepeljati, pesek in. mehka tla ne dovolijo prevoza. Železna vrata, pripravljena za vzidavo pri 401 banji, čakajo že 3 mesece — tja bi namreč olje odvažali v-, rezervoarje in kurih, tako pa čakamo. Morda čakamo, da bo 'zgorel .v podpečju in spravil v nevarnost ljudi in proizvodnjo. Zgodilo se je, škoda, tu škoda tam in se kar nabere, toda lahko je škoda malo večja ali celo največja. Pomislimo' in ukrepajmo, ker naslednjič bo morda hudo za ves kolektiv. Naj bo. tudii to en del sanacije tovarne. KOMERCIALA - OBLIKOVANJE -PROIZVODNJA IN SANACIJA Pretirano bi bilo, trditi, da je rešilni ključ za sedanje stanje naše tovarne dobro sodelovanje med komercialo',, oblikovanjem in proizvodnjo. Vendar menim, da bi v precejšnji meri lahko pozitivno vplivalo na naše poslovanje, če bi izkoristili možnosti,. ki jih to sodelovanje nudi in ki sem jih nekajkrat konkretno nakazal med drugim tudi v našem časopisu Steklar (Steklar 8. 3. 1973, 9. 10. 1973, 8. 2. 1975, 11. 9. 1975 itd.). Glede na zdajšnjo situacijo podjetja pa sem mišljenja, da je nujno sprostiti vsako našo notranjo rezervo in v tem smislu želim ponovno predstaviti razsežnosti pravega sodelovanja med komercialo, oblikovanjem in-proizvodnjo. Če pogledamo obstoječo situacir jo v naši tovarni, potem vidimo, da osnova naše prodaje temelji na ponudbi obstoječega asortimana. Z ureditvijo katalogov, vzorčne sobe ter z večjim angažiranjem komercialnega sektorja je ta način prodaje dosegel verjetno precej višjo raven kbf prejšnja leta. Vendar pa mislim, da bistvo ni v tem, da samo izboljšujemo ta način prodaje, ampak je bistvo v spreminjanju asortimana, in sicer, da se usmerjamo ob ugotovitvah rentabilnosti in konjunkture na določene vrste proizvodnje. Konkretno s primerom izgleda takole: plafonjero, ki je za nas na meji rentabilnosti ali celo pod mejo, lahko ponudimo v še tako lepi vzorčni sobi, prodajni referent se lahko še tako potrudi, da bo čim-več plafonjer prodal — vendar sta končni efekt in perspektiva takega poslovanja jasna. Odveč je tudi govoriti o doseganju cene in podobno. Seveda tudi stimulacija na doseganje boljših rezultatov proizvodnje tako izgubi smisel in lahko postane celo dvorezna. Rešitev je po riiojem lahko v,tem, da z analizo ugotovimo, katere, proizvodne skupine ali morda samo artikli so nerentabilni in tu skušamo vnesti terapijo, ki sestoji iz skupnega angažiranja komerciale, oblikovanja in proizvodnje (to seveda ne pomeni rešitev za primer penicilina). Vendar je za te akcije danes razmeroma pozno, saj sem jih predlagal v lotih, ko so za to bili dani pogoji, take akcije namreč potrebujejo določen čas, da obrodijo sad, časa pa dahe,s. ni več veliko. Treba je namreč upoštevati, da ne moremo naenkrat'rešiti vse proizvode ali-skupine, ki se kažejo nerentabilne ali brez perspektive. Potrebno je postopno obdelovanje, saj ni , npr. mogoče v kratkem času opustiti celotno proizvodnjo plafonjer in preiti na neke rentabilnejše. proizvode. Skratka, rigorozno zasledovanje rentabilnosti; proizvodnje, konjunkture tržišča in možniih perspektiv bi morala biti že v preteklosti naša permanentna skrb, ali bolje osnova za srednjeročno, če že ne za dolgoročno načrtovanje. Seveda pa je za tako delo potrebno veliko angažiranja v službah, kot je npr. raziskava trga, .marketing; žal za te stvari v preteklosti ni bilo čaša oziroma so se pojmovale kot nepotrebne. S čim pa se soočamo danes? Ker hočeino naenkrat od- praviti vse nakopičene pomanjkljivosti iz preteklih obdobij, je dela npr. s tekočo prodajo toliko, da pravzaprav skoraj res ne utegnemo posegati v področja, ki pa so danes bolj kot kdajkoli odločilna za našo prihodnost. Delno sem že nakazal moj predlog v zvezi s tem, vendar ga podrobnejše še enkrat navajam: 1. Neobhodno moramo vedeti, katere skupine ali artikli so nerentabilni ali brez perspektive; to analizo moramo imeti, saj je osnova za vse nadaljnje delo. 2. Na podlagi te analize je potrebno ukrepati v različnih smereh: a) odstraniti eventualne subjektivne vzroke nerentabilnosti; b) modernizirati proizvodnjo — polavtomatska izdelava'z manjšim številom ljudi ob istem ali boljšem efektu dela; c) istočasno potencirati tipično ročne asortimane proizvodnje, katere stroji ne morejo ponoviti; č) v skrajnosti izvršiti eventuel-ne preusmeritve izvršiteljev — npr. na stiskane izdelke, če se taka odločitev pokaže perspektivno utemel j ena; d) živo, kreativno sodelovanje med proizvodnjo, oblikovanjem in kofnercialo, kar mora imeti za posledico kreacijo programov, ki so zanimivi glede na ceno, proizvodnjo in prodajo in ki lahko zamenjajo tiste proizvodne artikle, ki jih drugače ne moremo sanirati. Še posebej morajo ti programi bazirati na finalizaciji naših izdelkov in na ideji, ki ne bo več kopija, ampak bo nastala v Steklarni Hrastnik ter bo tako imela tudi večjo tržno vrednost. Seveda pa moramo tako za nov artikel primarno ugotoviti, če ga- tržišče sploh potrebuje in ne obratno, da proizvodnja že steče, potem pa vidimo, da trg teh proizvodov ne potrebuje. Prav tako pa je nujno aktivirati vse spremljevalne dejavnosti ob uvedbi novega progra-rria — od reklame, embalaže do angažiranega pristopa naše prodajne. službe do takega programa v odnosu na tržišče, Vzorčna soba izdelkov Steklarne Hrastnik Obvestilo el «mo kolektiva Prebivalstvo, predvsem pa vse člane štabov in enot civilne zaščite seznanjamo z povirni alarmnimi znaki, ki jih je izdal Zvezni sekretariat za ljudsko obrambo, ki je s pravilnikom o službi (O JO A) opazovanja,1 javljanja, obveščanja in alarmiranja predpisal 'nove, za •celotno ozemlje SFRJ veljavne alarmne znake za: — nevarnost zračnega napada, jedrsko-biološke ali kemične nevarnosti, nevarnosti ob naravnih ali drugih hudih nesrečah, Znak 2a prenehanje vseh vrst nevarnosti. V skladu s tem se alarmni znaki dajejo s sirenami, z obvestili prek radiodifuznih in razglasnih postaj, z zvočniki, z drugimi ustreznimi akustičnimi in elektronskimi Sredstvi, in sicer v 'naslednjih primerih: 1. ob neposredni nevarnosti zračnega napada — zavijajoči zvok siren s trajanjem 60 sekund; 2. ob neposredni nevarnosti napada Z jedrskimi — biološkimi in kemičnimi sredstvi — zavijajoč zvok siren s presledki v skupnem trajanju 90 sekund (trije zavijajoči zvoki po 20 Sekund in dva presledka med posameznimi zvoki po 15 sekund)-; 3. ob požarni nevarnosti — enakomerni zvok S presledki v skupnem trajanju 90 sekund (trije zvoki po 20 sekund z dvema presled- Iz dela občinske skupščine (Nadaljevanje s 3. strani) Kdo bo-popravil cesto, ki jo je poškodoval zemeljski plaz. v. KS Prapretno? Tov. Drago KOZOLE, predsednik IO Skupnosti krajevnih skupnosti je povedal, da bo odvodnja-vanje financirala skupnost krajevnih skupnosti Občine Hrastnik, da pa je popravilo ceste v pristojnosti strokovnih služb OZD KOP Hrastnik, katera je tudi Zadolžena za redno vzdrževanje te ceste. O sprejetem zaključku se-obvesti pristojno strokovno službo OZD KOP Hrastnik. Tov. OBERAUNER Oto, delegat KS Hrastnik ■*- spodnji del je dejal, da bi bilo nujno popraviti del -glavne ceste: (ob odcepu, ki vedi v upravne prostore OZD Steklarne .Hrastnik — v vilo), ker je ob. večjih nalivih tudi po več centimertrov vode namesti; . Izvršni svet Skupščine občine ■Hrastnik se v ta namen zadolži, da opozori Republiško skupnost za ceste SR Slovenije, da-skuša čimprej to pomanjkljivost odpraviti. KREŽE Stane, delegat KS Podkraj: Kako je z vzdrževanjem; ceste v Podkraju — spodnjem delu na desnem bregu reke Save? Na vprašanje je odgovoril predsednik IO Skupnosti krajevnih skupnosti tov. Kozole in povedal, da v programu skupnosti krajevnih skupnosti ni predvidena modernizacija te ceste, da pa se, naj za redno vzdrževanje svet KS s pismeno vlogo obrne po pomoč na skupnost krajevnih skupnosti, s tem da tudi sami občani te KS prispevajo svoj delež in če sredstva, ki jih v ta namen dobi krajevna skupnost ne zadoščajo. Tov. KOŠIČ Slavko, delegat KS Turje—Gore: Kako je z vzdrževanjem ceste Tur j e—-Čreta? Svet KS Turje — Gore se opozori, da v skladu s sprejetim sklepom gradbenega odbora Za asfaltiranje ceste Marno—Turje poskrbi za rekonstrukcijo te- ceste. Ta rekonstrukcija je nujna, saj bi potekal v času asfaltiranja ceste Mamo—Turje promet po tej cesti. Tov. KOZOLE Drago, predsednik izvršnega odbora Skupnosti krajevnih skupnosti je delegate zbora krajevnih skupnosti informiral, da je vse pripravljeno ter da se bo pričelo z asfaltiranjem ceste Marno—Turje, prav tako je povedal, da je v drugi fazi programa skupnosti krajevnih skupnosti modernizacija ceste padlih borcev in Taborniške poti. Prav tako je informiral, da je tudi OZD Steklarna Hrastnik nakazala oziroma izpolnila dogovorjene finančne obveznosti do krajevnih skupnosti po sprejetem samoupravnem sporazumu p financiranju krajevnih skupnosti za leto 1976, da pa TOZD Rudnik premoga Hrastnik še te obveznosti ni izpolnil. Delegati apelirajo n.a odgovorne dejavnike TOZD Rudnika premoga Hrastnik, da izpolni svoje obveze iz sprejetega samoupravnega Sporazuma o financiranju krajevnih skupnosti za leto 1976, saj bodo s tem prispevali k U-spešni realizaciji Sprejetih programov krajevnih skupnosti občine Hrastnik. Tov. KOZOLE je tudi povedal, da se bo krajevnim Skupnostim redno nakazovalo Sredstva po dvanajstinah za njihovo funkcionalno dejavnost. HOČEVAR Anton,- delegat konference delegacije KOP in strokovne službe SSS Hrastnik je postavil naslednji delegatski vprašanji: - —j Kako je z ureditvijo pločnika pri starem poslopju komunale? —Kako je z odlagališčem starih avtomobilov na Brnici? Delegatu je na Vprašanje odgovoril predsednik skupščine in sicer, da vprašanje o ureditvnploč-nikov ne spada na dnevni red občinske skupščine, ki je že v lanskem letu ukinila in prenesla Sklad za financiranje komunalnih dejavnosti na novoustanovljeno SIS za komunalno dejavnost, v katero področje tudi spada ureditev te zadeve. K drugemu vprašanju je tov. predsednik predlagal, da oddelek za gospodarstvo in finance na primeren način opozori o tem podjetje, ki še ukvarja z zbiranjem odpadkov ter o dogovoru v pismeni obliki seznani delegate zbora združenega dela na prihodnjem zasedanju. Sekretariat skupščine občine Hrastnik koma med posameznimi zvoki po 15 sekund); 4. ob nevarnosti naravnih in drugih hudih nesreč -=■ kombinat cija enakomernih in zavijajočih zvokov v skupnem-trajanju 60 sekund (dva enakomerna zvoka po 20 sekund in en zavijajoči zvok med že ofhenjenima zvokoma, ki traja 20 Sekund); 5. za preizkušanje siren, ki se opravlja Vsako soboto ob 12. uri, velja znak, ki je enak znaku za prenehanje vseh Vrst .nevarnosti, torej 60 sekundni enakomerni zvočni znak. Znak za prenehanje nevarnosti se daje ob prenehanju nevarnosti zračnega napada, če potreba narekuje, pa tudi po naravni ali drugi nevarnosti. V krajih, kjer .ni siren, se bodo uporabljale druge zvočne naprave, vendar se bo pri tem upoštevalo dolžino ¡znakov, ki so predvideni. . Za izvajanje vaj zlasti civilne zaščite se | bodo uporabi j ali znaki Za alarmiranje, ki so določeni s pravilnikom o službi O JO A. Za uporabo navedenih znakov v primerih izvajanja vaj bo prebivalstvo predhodno pravočasno obveščeno o dnevu in času uporabe določenih znakov, ter namen uporabe. ALARMNI ZNAKI 'IvvCvvO zražna nevarnost k—.—-—so’—-—tej jedrsko biološko kemična iIRBK)1 *\rJ W ■'V/v nevamost Ur-LJr-h požarna nevarnost nevarnost naravnih nezgod indrugih hudih . nesreč “[.prenehanje nevarnosti Srečanje gasilskih veteranov Občinska gasilska zveza Hrastnik je letos 19. februarja organizirala | srečanje gasilskih -veteranov v prostorih gasilskega društva Steklarne. Kako globoko je Zakoreninjeno gasilstvo v Srcih veteranov, je pokazala udeležba Cestnik Ladko Koritnik. Franc Seničar. Ludvik Vsi imenovani so pfejeli priznanje, plaketo in priročno darilo. V veselem vzdušju in petju, ki ga je Viktor Hudi. prejema priznanje za dolgoletno zaslužno delo v gasilski organizaciji na srečanju. ' Od 19 članov šo manjkali' samo Itrije 'opravičeno odsotni zaradi bolezni.'Kriteriji za pridobitev naziva »veteran« so zelo strogi. Star mora biti najmanj 60 let in najmanj 40 let aktiven gasilec. Iz gasilskega društva Steklarne smo imeli kar 6 članov veteranov, vsi ustanovni člani društva. Gasilsko društvo Steklarne je bilo ustanovljeno 1929. leta. Med ustanovitelji in še danes častni člani so: Koritnik Matija I. Kavzar Peter I. Pfeifer Martin vodil Koritnik Matiče, šo Veterani obujali spomine na pretekla leta, na pretekle akcije in se živo zanimali za sedanje delo v gasilstvu. ToVariš predsednik občinske gasilske zveze Urbaj Ivan je: med drugim, poudaril, da bo srečanje Veteranov postalo v: bodoče tra-dicionalno. Na takšnih Srečanjih si bodo mlajši: kadri lahko med razgovorom črpali-'neomejene iz--kušnje Starejših članov. Zelo lepo so zvenele besede ' naj nam Veterani ostanejo še dolga leta zdravi in zadovoljni med nami! Enako jim od srca želimo tudi mi! R. K. Občil i zbor gasilskega društva Dne 15. januarja 1977 je imelo gasilsko društvo Steklarne' svoj redni letni občni Zbor. Po statutu se občni zbor vrši vsako drugo leto (možnost je dana tudi na 4 leta), med občnima zboroma se vrši letna konferenca. V letošnjem letu je bil občni zbor, na katerem so bile Volitve v organe društva. Letos do večjih kadrovskih sprememb v društvu ni prišlo. Slanic društva so bili zadovoljni z delom UO v pretekli' mandatni dobi in je bil izvoljen naslednji upravni Predsednik Industrijskega gasilskega društva Steklarne Hrastnik otvarja in pozdravlja občni zbor odbor: predsednik Klemen Zoran, poveljnik Kirhmajer Rudi I., namestnik poveljnika Knap Dominik, tajnik Koritnik Matija ml., blagajnik Majcen Jože, orodjar Kurent Vinko, člani Knez Jakob, Guzaj Jože ing.,V? Veber Franc, Roškar Franc II. in Surina Ivan ing. p Povéljnik Rudi Kirhmajér : med svojim poročilom Nadzorni odbor: predsednik Kavzar Janko st., Majcen Ferdi-nand. Cvelbar Venci. Disciplinsko razsodišče: predsednik Novak Ciril, namestnik vKavzer Sandi, člana Špacapan Ro-. man, namestnik Orožen Stane, Gotz Rado, namestnik Kirhmajer Rudi II. Na občnem zboru so sodelovali predstavnik podjetja tovariš Vido-, vič Franc, predstavnik občinske gasilske zveze tovariš Legvart Ivan in predstavniki vseh gasilskih društev v občini. Po poroči-. lih predsednika in poveljnika se. je razvila živahna diskusija, ki je HHB iiiaii 1 2 3 1° na izobraževanju članov, praktične vaje na. objektih tovarne. • povečati • aktivnost na preventivnem področju, izvežbati desetino za tekmovanja, ki bodo letos v okviru občinske gasilske zveze, Delovno predsedstvo na letnem občnem zboru industrijskega gasilskega društva Steklarne Hrastnik jasno pokazala zrelost in pravilnost dela gasilskega društva. Člani so večinoma razpravljali o požarni varnosti v kolektivu. Nakazani šo bili problemi, kar dokazu-: je,/dd' člani vedo, zakaj so in kaj hočejo1. Eden izmed problemov je pomladitev' članstva. Povprečria-starost članstva je preko 43 let, kar je zaskrbljujoče glede na naloge in delo v društvu. V preteklem letu je zaradi odpovedi iz kolektiva odšlo- kar 5 dobrih perspektivnih. mladincev. Na novo smo sprejeli 3 mladince in 2 člana. Upamo, da bomo v letošnjem letu nastopili na tekmovanju v občinskem merilu in po uvrstitvi tudi navzven. Društvo danes šteje 42 članov in 16 rezervnih upokojenih članov. Vsekakor bo prvenstvena naloga novega odbora pomladiti članstvo, in po dosedanjih razgovorih s posamezniki iz ZSMS je nekaj mladincev, ki kažejo zanimanje za gasilstvo. Iz sprejetih sklepov za nadaljnje delo je pomembno omeniti de- Janko Legvart, delegat občinske gasilske zveze Hrastnik pozdravlja občni zbor organizirati tečaj za izprašanega gasilca, organizirati kratke enodnevne tečaje za delavce na izpostavljenih delovnih mestih ob požaru. Dalje gašenje z ročnimi gasilnimi aparati, orodjem, in opremo, potrebno za začetne požare. Organizirati 2 vaji združeno s civilno zaščito in drugimi gasilskimi društvi. Poglobiti sodelovanje z občinsko gasilsko zvezo in ostalimi .društvi* v občini. Vsekakor je dela dovolj in le z aktivnostjo vsega članstva bo društvo kos nalogi v prid kolektiva in celotne družbe. člani in gostje na občnem zboru R. K. Steklarna je najboljša v odbojki. Visoko mesto tudi v plavanju. S tekmovanjem v odbojki (27. 2. 1977) in plavanju (28. 2. 1977) so se končale občinske sindikalne športne igre za leto 1976. Komisiji I Za šport in rekreacij o pri TKS, ki . vodi tekmovanje, je končno uspelo spraviti pod streho igre, ki nosijo še letnico 1976. Prvič; odkar sodi odbojka v program občinskih DŠI, se je na nekem turnirju v Hrastniku zbralo kar 5 ekip. Takšen odziv, ki res ni impozanten, nedvomno dokazuje, da se s pravilnim pristopom in dobro organiziranostjo da marsikaj storiti. Vse sodelujoče ekipe so igrale po sistemu »vsak z vsakim«. Zmagala je zasluženo ekipa Steklarne, ki je edina končala tekmovanje brez izgubljenega dvoboja. Nadaljnji vrstnii red: 2. REK Zasavje Rudnik. Hrastnik, 3. Občina-prosveta, 4. SIJAJ in 5. SGP. Za ekipo steklarne so nastopili: Kapelar, Pokra j aC, Pufler Ivan, Premec, Kuhar, Mlakar. Gec in Godicelj. Naslednji dan v ponedeljek je bilo v novem kopališču še tekmovanje v plavanju. Žal moramo to- krat ugotoviti, da je -bila udeležba skromnejša, kar pa je deloma razumljivo zaradi delovnega dne in pa dokaj pozne ure. Tekmovanje se je od vij alo v naslednj ih disciplinah : 25 m prosto, 25 m prsno, 3 X 25 m prosto in 3 X 25 m prs- . no. V posameznih disciplinah so bili najboljši: 1 25 m prosto: 1. Zupančič Branko. Sijaj 14,i s, 2. Barič Franc II., Steklarna 14,9 s, I 3. Mlinar Andrej, Ob. prosveta, 15,1 S; 25m prsno: 1. Mlinar Andrej, Ob. prosveta 19,3 s, 2. Mejač Jože, Steklarna -19,5/s, 3. Pogačnik Edi, Sijaj 20,6 s. 3X25 m prosto: 1. Sijaj 48,9 s, 2. Steklarna 49,0 s, 3. SGP 54,8 s. 3X25 m prosto: 1. Steklarna 1.05,3, 2. Sijaj 1.08,3, 3i SGP 1.24,8. Po končanem vrstnem redu sta osvojili ekipi Sijaja in Steklarne pO 9 točk in si delita prvo mesto. Tretja je bila ekipa Občina prosveta s 4 osvojenimi točkami. Četrta pa je bila .ekipa SGP z 2 osvojenima točkama. Ostalim ni uspelo osvojiti nobene točke. . MWiai Bralce glasila »STEKLAR« obveščamo, da je v 2. številki i steklarja prišlo do neljube pomote pri članku »IN MEMO-RIAM«. Pokojni Grum Jože je vstopil v NOB leta 1945 in ne leta 1943, kot je-bilo objavljeno. Prosimo vse prizadete, da opravičilo z razumevanjem sprejmejo. Uredništvo llllllllllllllllllllMIHIlilllllll llllllll lili Mil lili lllllllil lili llllllllllliil lil lili Hilli! Milili IHIIIIIIIIIIIIH IIllllIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIIIIIIIIIIIIIIIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII Ali si se morda že odločil? OZD STEKLARNA HRASTNIK TE VABI OZD steklarna Hrastnik spada med večje steklarne, tako v naši domovini kot v svetu. Po dohodku in številu zaposlenih pa med srednja podjetja. Trenutno je zaposlenih več kot ena tretjina vseh zaposlenih v okviru Hrastnika. Skoraj vsak drugi občan si je zagotovil svojo socialno varnost v STEKLARNI HRASTNIK. Razvoj podjetja je nihal tako, kot je značilno za vsa podjetja v Zasavju. Nastanek steklarne Hrastnik pa šega daleč nazaj. Skoraj pred 120 leti so začeli taliti steklo in izdelovati steklene izdelke v naši dolini. Od začetka, ko so poznali le lesene modele za posamezne oblike izdelkov^ pa obstaja danes samostojna TOZD v okviru OZD STEKLARNE HRASTNIK, ki izdeluje izključno samo modele za potrebe redne proizvodnje. Steklarna Hrastnik proizvaja predvsem razs veti javno, gostinsko in drobno embalažno steklo. Steklarna Hrastnik je naredila izreden skok v svojem razvoju po letu 1959, ko je pričela z rekonstrukcijo starih obratov. Danes obsegajo njeni proizvodni prostori nad 10.000 m2 površin. Steklarno Hrastnik sestavlja 6 TOZD in DSSS. Steklarna Hrastnik ima svoja počitniška domova v Portorožu in v Bohinju. Prav tako'ima svoj rekreacijski prostor na Savi. Člani naše delovne skupnosti se udeležujejo letnih športnih iger proizvajalcev stekla Jugoslavije. KAKŠEN POKLIC LAHKO PRIDOBIŠ? — STEKLARSKA STROKA — krogličar, strojni steklar; — KOVINSKA STROKA — strugar, rezkalec, kopirni rezkalec, orodjar, cizeler, klepar in ključavničar, ključavničar v avtomatski proizvodnji; —• ELEKTRO STROKA — elektrikar, elektromehanik,\in-strumentarec; — LESNA STROKA — lesostrugar in modelni mizar. Šolanje traja 3 leta. Učenci I. in II. letnika imajo razen cizeler j a teoretični in praktični pouk v Centru strokovnih šol v Zagorju ob Savi, III. letnik pa že na delovnem mestu v delovni organizaciji. - UGODNOSTI, KI VAM JIH NUDI STEKLARNA 1. V času šolanja prejemajo učenci mesečne nagrade. Nagrade so deljene na stalni in gibljivi del, višina pa je odvisna od uspeha tako pri praktičnem kot teoretičnem pouku. | Stalni del nagrade znaša mesečno: 720 din ža I. letnik 840 din za II. letnik 1.000 din za III. letnik Gibljivi del nagrade pa je vezan na študijsko pogodbo, višina pa lahko doseže 70 % stalne nagrade. 2. Učenci prejemajo vsako novo šolsko leto delovno obleko in vsa potrebna zaščitna sredstva. 3. Učencu se povrne tisti del stroškov prevoza, ki presega 100 dinarjev. 4. Zdravniški pregled pred šolanjem in pred sklenitvijo razmerja iz združenega dela plača podjetje. 5. Učenci imajo pravico do regresov pri družbeni prehrani (malici) in nadomestilo za letni dopust. 6. Učenci so zdravstveno in nezgodno zavarovani. KAJ PO KONČANEM ŠOLANJU? Po Uspešno zaključenem šolanju in opravljenem zaključnem izpitu pridobijo učenci izobrazbo kvalificiranega delavca ustrezne stroke oziroma poklica. Vsem je zagotovljeno ustrezno delovno mesto. S pomočjo podjetja (šolnina, štipendija, plačan dopust itd.) pa ima vsak realne možnosti za nadaljevanje šolanja in dopolnilnega izobraževanja. ZA SPREJEM V UČNO RAZMERJE MORATE PREDLOŽITI: 1. Prošnjo za sprejem v učno razmerje 2. Zaključno spričevalo 8. razreda osnovne šole 3. Izpis iz rojstne matične knjige 4. Za poklic strojnega steklarja in krogličarja zadostuje nedovršena osnovna šola. PROSTA UČNA MESTA strugar j 2 elektromehanik cizeler ¡g 10 klepar 1 elektrikar 2 lesostrugar 2 ključavničar 4 modelni mizar 1 ključavničar v avtomat- strojni steklar 10 ski proizvodnji ji krogličar 10 ZADNJI ROK ZA PRIJAVO JE 30. 5. 1977. 5 CE SE BOSTE ODLOČILI ZA UČNO RAZMERJE V f STEKLARNI HRASTNIK oddajte svojo prijavo — PROŠNJO = V KADROVSKI SLUŽBI STEKLARNE HRASTNIK. § Lahko pa se osebno zglasite, nudimo pa tudi informacije po telefonu 814-622, interno 53 in 56. ODLOČITE SE — PRIČAKUJEMO VAS!! 1 OZD STEKLARNA HRASTNIK HRASTNIK § .................................................................................................................................nun...... Ključavničar v TOZD V Modelni mizar v TOZD V Elektromehanik Cizeler v TOZD IV NAD 100 LET DELOVNIH TRADICIJ IN IZKUŠENJ POGOVARJALI SMO SE... Pri današnjem pogovoru želim napraviti malo spremembe. Mnogi bralci Steklarja, ki redno prebirajo rubriko »Pogovarjali smo se«, . poznajo njenega avtorja le go imenu ali pa še to ne. Premec Jože je ta, ki nas stalno pobliže seznanja s člani našega kolektiva. Toda, kdo je on? In na to vprašanje vam želim danes odgovoriti. Jože Premec Jože Premec kovinostrugar iz TOZD 4. Ta oznaka pa nam pove bore malo. Kdor pobliže pozna Jožeta, mu ni skrivnost, kako aktiven je na športno rekreacijskem, sindikalnem in še marsikakšnem drugem področju. O tem pa se nameravam z njim pogovoriti in vam, dragi bralci, ta pogovor posredovati, da boste avtorja rubrike »Pogovarjali smo se« spoznali z več strani. Torej Jože, najbolje bo, da se kar sam predstaviš. Preden ti odgovorim na zastavljena vprašanja, ti moram zaupati, da sem malce v zadregi. Doslej sem bil pač navajen sodelovati, v zamenjani vlogi. To je eno, drugo pa je to, da nisem navajen publicitete, pa tudi ne želim si je. No,, vseeno pa bom poskušal biti,: to, kar si mi dodelila — sogovornik. Ja, takole je z menoj. Luč sveta sem zagledal 14. 1. 1944 v Novi Gradiški, kamor so bili starši skupaj z materjo med vojno preseljeni. : Po vojni smo se yrpiili nazaj ! v Trbovlje, kjer sem začel obiskovati osnovno šolo, Prometna nesreča in pa še nekatere druge okolnosti, ki so me spremljale kot nezakonskega otroka, so me za nekaj časa edstr ahíle iz šolske klopi. Šolo sem ponovno začel obiskovati v Hrastniku, kjer sem jo tudi dokončal. Izučil sem se za kovinostrugarja, odslužil vojaški rok itd. Sem poročen, oče dveh otrok. Lahko rečem, da smo kar srečna družina,'ki pa se skozi'življenje prebija z vsakodnevnimi težavami, takšnimi, ■ kot večina nas vseh. . Kot vsi vemo, si zelo aktiven na športno rekreacijskem področju naše OZD in izven nje. Kaj mi lahko o tem poveš kot-organizacijski vodja odbora za šport in rekreacijo OZD? Na podlagi gibanj v zadnjih dveh letih več slabega kot dobre-’ ga. Vse preveč je, oMr, ki zavirajo razvoj te še kako pomembne dejavnosti. Pot od besed do akcije je vse predolga. Ni kadrov, ki bi bili voljni delati na tem področju. Če pa se že kdo najde, mu vse prehitro zbijejo voljo do tega de-ja, ki mimogrede povedano, še vedno ni družbeno pravilno ovrednoteno in priznano. Poleg tega pa za tovrstno dejavnost, kljub obilici pozornosti, ki ji jo sredstva . javnega obveščanja posvečajo, in ki je nekje tudi zakonsko določena. Pri nas še vedno nimamo dovolj materialnih sredstev. Vem, da ti je dobro znano športno rekreacijsko delovanje v celi občini in izven nje, saj se v prostem času precej ukvarjaš s tem. Kako si torej zadovoljen z aktivnostjo mladih športnikov in kako bi ocenil aktivnost starejših v rekreaciji? Razvoj rekreacije na ravni občine se bistveno ne razlikuje od stanja, kakršno vlada v naši OZD. Razlika je le v tem, da smo mi pred leti prednjačili v občini, tako glede organiziranosti kot množičnosti. Kako sem zadovoljen z aktivnostjo? Težko je v danih okoliščinah govoriti o množični aktinosti, za kar sem vzroke navedel že prej. Dejstvo pa ostaja, da se tako mladi kot starejši ba-vijo z rekreacijo v tolikšni .meril kolikor jim trenutno nudimo. Le redki pa so> tisti posamezniki, ki so pojem in potrebo rekreacije pravočasno sami spoznali in si jo temu primemo trdi organizirali. In prav glede tega bi rad pojasnil naslednje: Povsem zgrešeno je mišljenje, da je rekreacija samo v obliki DŠI. Delavsko športne igre naj bi bile samo zaključna faza rekreativne dejavnosti in ki naj bi izhajale iz predhodne množične aktivnosti V- OZD, TOZD in ostalih institucij. Sam pojem rekreacije pa je v osnovi zelo širok in bazira na prostovoljni aktivnosti, TRIM akcija pa je bila ustanovljena z namenom, da nudi vsakemu posamezniku spoznanje o pomenu rekreacije ter mu nakaže obliko ih način aktivnosti. Možnost za takšno rekreacijo pa ima sleherni izmed nas. Naj navedem le nekaj primerov. Zelo aktivna planinska društva, katerih član lahko postane' vsakdo-, Pa lovske in ; ribiške družine. Iz tega sledi samo eno spoznanje. Čim več gibanja in bivanja v naravi. Konec koncev pa je primerno tudi vsakdanje pešačenje. Najbolj 'zdrav in primeren pa je tek. Žal pa smo pri nas: še’vedno, tako vzgojeni, da se kaj radi smejemo tistemu, ki si nadene trenerko in copate ter tako opremljen preteče nekaj kilometrov. Kako zmotno je takšno mišljenje, pa mnogi žal spoznajo prepozno. Tvoje zanimanje na športno rekreacijskem področju te je pripeljalo že tako daleč, da si postal kar nekakšen reporter radia Trbovlje. Kako si se začel ukvarjati s tem in postal kar stalni sodelavec radia? Predvsem moram poudariti naslednje: Vsaka družbena aktivnost potrebuje tudi pomoč sredstev javnega informiranja. Da sem postal stalni zunanji, sodelavec radia Trbovlje pa ni vzrok moje aktivno prizadevanje ’ s športno rekreacijo. Na radiu so potrebovali športnega dopisnika iz Hrastnika. Ker sem se v tem času že precej boril s pisanjem, so ne vem kje in kako zasledili moje pisanje in komentarje ter me povabili k sodelovanju. To je bilo, če se ne motim, v letu 1972. Od takrat redno sodelujem z lokalno radijsko postajo. Razlika pa je postala le v tem, da se je moje sodelovanje z Radiom razširilo še na ostala področja poročanja in obveščanja. Moram pa poudariti, da takšno delo zahteva več časa kot ga trenutno premorem. Vse kaže, da si popolnoma zgrešil poklic. Kovinostrugar in reporter. Ne, to se ne ujema. Poleg tega pa si zelo uspešen kot novinar. Vsi vemo, da si že precej časa stalni dopisovalec našega glasila »Steklar«. Kje pobiraš ideje in pa seveda teme za tako uspešno novinarsko delo? O tem, ah sem zgrešil poklic, ne bi rad diskutiral. Vem samo-, da sem kot otrok živel v takšnih raz-> merah, da na kakšen študij še pomisliti nisem -smel. Izobraževanje in možnosti zanjo pa tudi ni bilo tako urejeno kot je danes. Sprašuješ ,me,, kje pobiram ideje in pa teme? Vsaj to je lahko. Živimo v takšnem času,, ko se okrog nas dogaja: toliko stvari, ki so vredne,,da se iznesejo /tudi ,v javnost. Žal pa obstaja še drugi \ plat takšnega dela. Ne moreš vedno pisati in poročati le o dobrih stvareh in uspehih, Marsikdaj je potrebna tudi kritika in pa kakšna ostrejša beseda. To pa posamezniki ne sprejmejo ravno z navdušenjem. Vsako takšno potezo imajo za neupravičeno in se vse, prevečkrat čutijo užaljene, Nočejo se zavedati, da so. mnoge kritiko (vsaj moje) dobronamerne in z namenom odpravljati napake in nepravilnosti, ki se pojavljajo in nas spremljajo v vsakdanjem življenju. Zaradi takšnega spoznanja tudi- ostaja za mnoge odprto vprašanje, če je moj način dela uspe- . šen ali ne. Osebno mislim, da je moj pristop pravilen, Če ne bi tako mislil, potem verjetno tudi pisal ne bi. Kako si prišel na idejo za rubriko »Pogovarjali smo se?« Kako sem prišel na idejo za rubriko »Pogovarjali smo se?« Večkrat sem premišljeval, kako omogočiti posameznikom, da iznesejo stroja mišljenja,- zamisli, ide- : je, pa tudi kritike in pohvale, da bodo le-te dostopne in prozen tirane slehernemu članu naše delovne organizacije. Tako sem prišel na misel, da bi prek 'strani našega glasila to najlaže izvedel,,po dru-,. gi strani pa, bi sogovornika predstavil tudi celotnemu članstvu. ■ Od ideje do realizacije ni bila dolga pot, zlasti še, ker so bili nad tem navdušeni tudi ostali, v prvi vrsti uredniški odbor glašila. Da-nes, po petih letih,. odkar vodim to rubriko, Sem prepričan, da je svoj namen dosegla. Je verjetno ena najbolj branih. Moti pa me • nekaj drugega v zvezi z njo. Kljub obilici, pripomb, in nasvetov pa tudi kritik, katere so so-: . govorniki v njej iznesli, je le ma-lo njih padlo na plodna tla. Zakaj takšen odnos, pa bi lahko pove- dali in razložili tisti, katerim so bile posamezne .pripombe namenjene. Kaj ti pravzaprav pomeni pisanje? Je to le hobi ali kaj več? Če sem iskren, mi je pisanje v začetku pomenilo hobi, nekakšno; notranjo sprostitev. Danes je žal hobi prešel v slabo plačano obveznost. Večkrat sem že premišljeval, da bi povsem prenehal š pisanjem, vendar so razne okoliščine narekovale, da sem znova prijel za pero. V vsem tem času, v vseh teh letih sem bil deležen mnogo kritik posameznikov, ki resda mnoge stvari nimajo razčiščene. Deležen pa sem bil tudi dosti besed priznanj in 'spodbud. In prav zato, skupaj z mnoštvom problemov in težav, ki nas spremljajo, še vedno vztrajam. Sicer pa konec koncev; nekdo je nekoč dejal: Slab pisec je tisti, čigar pisa-~ nje ne vzbuja komentarjev. Pa naj bodo slabi ali pa dobri. Povej mi, Jože, kako ti uspe poleg rednega dela in svoje družine opravljati še toliko drugega in to še tako zahtevnega dela. Mislim, da hi ti na to vprašanje laže odgovorila moja družina. Mo-, je mišljenje pa je takole: Vse preveč ljudi se izgovarja na pomanji kanje časa. V resnici pa si ga ali ne znajo ali pa nočejo; pravilno razporediti. Seveda včasih sem z njim res na tesnem. Toda človek, M še nauči aktivno in delavno živeti, drugače, tudi ne zna; Ti si kot zelo aktiven član našega kolektiva, kot pisec člankov »Pogovarjali smo se«, gotovo dobro seznanjen z vsemi dogodki v naši delovni organizaciji. Kako gledaš na naše poslovanje in kje vidiš možnost za izboljšanje našega trenutnega stanja? Moje ■ mišljenje je takšno kot mišljenja večine, ki je sodelovala v tej rubriki, Možnosti za odpravo sedanjega nadvse resnega star n ja vsekakor so in ni treba metala pušk v koruzo. Moti pa me nekaj drugega. To pa je premajhna angažiranost nekaterih služb in posameznikovi v kolektivu. Imam občutek, kot da se mnogi niti danes ne zavedajo resnosti položaja. Absurdno je’danes metati krivico ža stanje kakršno je, na vse zaposlene. Vsi ne moremo enako odgovarjati, • zlasti pa ne tisti,- ki pri svojem delu čuti nekoga za hrbtom. Če pa že hočeš'moj konkreten odgovor, potem bi se nanj takole opredelil: — Izboljšati medsebojne odnose in sleherni izmed nas mora do podrobnosti izpolnjevati delovne dolžnosti. > — Zavzemati se s skupnimi močmi, da bo steklarska industrija v naši družbi nastopala kot enakopraven partner vsem ostalim vejam gospodarstva. Za konec pa si sam izberi temo, o. kateri boš govoril. Prepričana sem, da obstaja kakšen problem, s katerim bi želel seznaniti naše bralce, ali pa jim morda karkoli zaželeti. Težko je v danih okoliščinah spregovoriti o nekem določenem problemu, ko pa je teh toliko. Zato bi raje izrekel misel znanega pesnika Qvazimode, ki je nekoč dejal: Vsak sam stoji na sreči zemlje.' Pripomnil bi le to: mi vse prevečkrat dovoljujemo1, da na tej sreči stoje tudi , tisti;, 'ki' si. s svojini delom-.to. ne .'zaslužijo-, Milijonarji na račun onesnaženega zraka Občani krajevne skupnosti Krnice—Savna peč in Podkraj protestiramo proti članku v časopisu STEKLAR (januar 1977), ki ga je napisal tovariš Feliks Šaranblek, član kolektiva Termoelektrarne. Trbovlje. Iz njegovega članka je razvidno, da ga je napisal zaradi tega, da bi. občane informiral, kako ogromne vsote denarja dobivajo kmetje in polkmetje v Zasavju na račun onesnaženega zraka. Za primer navaja Kreže Antona iz Podkraja, da je dobil za leto 1975 izplačane odškodnine 2.200.000 dinarjev. Kot dober poznavalec tukajšnjega terena in dolgoletni član cenilne komisije pa je hote ali nehote zamolčal, da sta omenjeno vsoto prejela dva posestnika, in sicer Kreže Anton in Kreže Jože. Občani se čudimo piscu, kmetijskemu strokovnjaku, kot se sam imenuje, da se mu zdi vsota 1.100.000 starih dinarjev velika za škodo, ki jo povzročajo industrijske izločine. Da pa se je izplačala takšna odškodnina je moral imeti posestnik okrog 18—20 ha zemlje.' Manjšim posestnikom pa se je izplačevalo sorazmerno manj-. Kljub naglemu propadanju vegetacije na tem območju je še vedno nekaj ljudi, ki so vztrajni in upajo, na boljše čase. Vztrajno še obdelujejo svojo zemljo, čeprav vedo, da pridelek ne bo tak, 'kot bi moral biti. Nekaj pa jih je zaradi neznosnih življenjskih pogojev obupalo in odšlo.: Poslopja teh ned kaj itrdnih kmetij pa se že podirajo. Po njihovih razvalinah se bodo spomladi plazile kače. Tako propadajo kmetije, ki so bile med NOB zavetišče marsikateremu partizanu. ■ Vsi vidimo le materialno, plat. Na ekološko, ki je neprimerno važnejša, . pa pozabljamo. Toliko je bilo že; napisanega .in, slikanega o naših opustošenih gozdovih, suhem sadnem drevju, opustošenih vinogradih .... Vsi vemo, da propadanju yegetadje sledi erozija in hudourništvo. Res .je, da se je stanje nekoliko zboljšalo. Dobro z dograditvijo novega dimnika pa še zdaleč ni. To so pokazale tudi strokovne meritve, ki jih je opravil meteorološki . zavod iz Ljubljane, Koncentracija SO2 še daleč presega po zakonu dovoljene meje. Zato je škoda na rastlinstvu še vedno velika. Predvsem pa -so uničene trajne kulture, to je sadno drevje, gozdovi in vinogradi; ■ Za primer naj navedemo nekaj realnih številk. Povprečni posestnik je v prejšnjem zdravem okolju pridelal 4000 1 jabolčnika in hruševca. Vrednost te sadne pijače za liter znaša 4 N-din, skupno torej 1,600.000 S-din. Isti posestnik je pridelal 10001 vina. Vrednost tega vina znaša za en 1110 N-din, skupno torej 1,000.000 S-din. Da je bilo na območju KS dovolj dobrega sadjevca in tudi vina, ve povedati še marsikateri starejši Hrastničan, predvsem steklarji, ki so še posebno med okupacijo zelo radi hodili V naše vasi po to dobro pijačo. Poleg tega smo pridelali še dovolj koščicarjev za domačo uporabo dn tudi za prodajo. Povprečni posestnik prav tako poseduje ca. 10 ha gozdne površine. Če bi posekal 2 m3 na ha, je to 20 m3 letne sečnje. Povprečna cena 1 m3 znaša 500 N-din. 20 m3 bi veljalo torej 1,000.000 S-din. Navedli smo le nekaj povprečnih številk, ki so resnične. Naj ne misli tovariš Šparam-blek, če je dobila povprečna kme- tija milijon din, da je s tem škoda bila v celoti poravnana. Za leto 1976 pa nar bi ta ista kmetija dobila le 3000—4000 din. Čeravno suho sadno drevje, suhi gozdovi in ■ popolnoma uničeni vinogradi ne vedo za novi dimnik, NL čudno, da smo - odklonili miloščino (tringelt), da jo tudi mi tako imenujemo in se bomo borili, dokler ne bomo našli pravice. Bralci tega članka pa naj sami presodijo, kakšno bogastvo kopičimo na račun onesnaženega zraka. Občani obeh KS t. NAPIHNJENOST - FLATULENCA Napihnjenost nastane, če se v želodcu in črevesih nabere preveč plinov, čezmerno' odhajanje plinov pa je flatulenca. Le-ta nastane zaradi čezmernega požiranja zraka. Poleg tega imata določeno vlogo tudi gnitje in vretje v črevesu in nazadnjehitrost, s katero se črevesni plim vsrkajo v kri, ter lahkota, s katero se telo znebi plinov, . Pogoltnjeni zrak se že' po pol ure iztisne iz zadnjika. Nevšečnosti pa nastanejo, če odvajanje plinov motijo črevesni krči ali če njihovo vsrkavanje v kri zmanjšuje, pomanjkljiva prekrvavitev črevesa. Napihnjenost zaradi pomanjkljive prekrvavitve: je npr. prvo znamenje srčne slabosti.-Večja količina plinov v črevesu razteguje in draži črevo, napihnjeno, črevo, pa se skrčuje in izzove kolikam . podobne bolečine. Kadar pritiskajo, želodec in napih-, njem zavoji debelega črevesa od prepone navzgor, na srce, se lahko pojavijo, znamenja angine pek-. toris. Bolnika muči včasih kratka sapa, ponoči tudi mora. Da bi se izognili napihnjenosti, ; je treba paziti, da pogoltnemo čimmanj zraka. Ne pijmo iz steklenic in pazimo pri pitju, da je čim manj glasno. Včasih pomaga tudi sprostitev, ' saj je znano, da goltanje zraka utegne pomeniti goltanje težav' in navzkrižij. Sprostitev tudi blagodejno vpliva na boleče črevesne krče. Narobe pa se nagnjenost k napihnjenosti še poveča, če pridejo nezadostno prebavljene jedi v niže dele črevesa in tam izzovejo gnitje in vretje. To se ne primeri samo, če čezmerno veliki obroki obremenijo želodec in črevesje, marveč tudi tedaj, kadar' je prebavna moč želodčnega in črevesnega soka oslabljena, Tedaj utegnejo koristiti encimski pripravki. Napihnjenost še povečujejo nekatera hranila, npr. čebula, ohrovt in stročnice. Svojo vlogo imajo tudi slaba dejavnost trebušne slinavke, obolenja jeter in žolčevja, kronične želodčne in črevesne bolezni in driske, Zelo pogosto še napihnjenost združi z zapeko,-1 Če napihnjenosti ne. povzročajo slabe navade pri pitju ali; .¡psihične motnje in jo povzročajo želodčne, črevesne, jetrne, žolčne bolezni, obolenja trebušne slinavke, driske ali zapeka, je treba najprej ozdraviti temeljno bolezen. To dri, ži tudi za;, srčne in žilne bolezni, če pospešujejo napihnjenost s slabo prekrvavitvijo črevesa. Izogibati se je treba jedil, ki. povzročijo nastajanje prebavnih plinov (to so: stročnice, ohrovt, redkvice, kumarice, solata). Prebavo zbolj-šuje temeljito prežvečen je hrane in dobro premešanje grižljajev s slino. Črevesno dejavnost pospešuje primerno telesno gibanje, ki zmanjšuje tudi krčevito in boleče ukleščenje plinov v, črevesnih zasvojiti. Zdravila zoper, krče omilijo večje težave od napihnjenosti. Odvajal pa daljši čas ne jemljimo, da ne bi se prej posvetovali z zdravnikom.. Plenum lili Hrastnik V nedeljo, 13. februarja so se člani Ribiške družine Hrastnik zbrali na svojem rednem letnem plenumu v prisotnosti nad polovico registriranih članov.- Po uvodnem, referatu predsednika RD tovariša-Soba-Jožeta I.; ki je nakazal najbolj pereča vprašanja -družine, i kot jje onesnažena reka Sava, ¡¡čedalje večje onesnaženje naših .potokov s ¡strani državljanov, ki stanujejo i v bližini teh potokov,: in ostalo problematiko, je podal poročilo tudi blagajnik družine in gospodar družine. Iz poročil je članstvo izoblikovalo naslednje najvažneje sklepe ter zadolžilo upravni odbor RD, da jih realizira. Da se člani ribiči angažirajo pri preprečevanju onesnaževanja nar ših . potokov na- način, ki -bi najbolj prepričal ljudi,’da nebi metali odpadke v potoke. Lepa možnost seznanjanja državljanov je tudi prek sestankov krajevnih skupnosti in drugih. Zoper tiste pa, kd bodo še nadalje zavestno onesnaževali potoke, bomo storili potrebne ukrepe pri merodajnih oblasteh, Čimpreje naj se postavijo pragovi v potoku Brnica in v ta namen kupi potreben les. Največ časa je bilo na konferenci porabljenega za-problematiko našega vikenda na Savi., Ta namreč ni rentabilen niti -ni obj. skan s strani ribičev niti ostalih članov. kolektiva. Bili so celo predlogi, da se odproda, ‘vendar je na koncu -bil sprejet sklep, da se še letos obdrži. Kolektiv Steklarne in ostali v Hrastniku ga. upo- rabijo za letovanje ali vikende proti minimalni' odškodnini. Res je škoda, da, stoji neizkoriščen. Za informacije se obrnite na tovariša Šoba- Jožeta I. ter Seničarja Ernesta. - - Eden zelo važnih • zaključkov konference , je tudi ta- da se že spomladi pristopi k razširitvi naše ribogojnice,! odnosno da se nadzida večja soba, ki bo sluzila za boljše delo družine. Vsak ribič bo. moral prispevati nekaj Udarniških ur, ali jih plačati. Vse okrog zidave in dela bo opravljal gradbeni odbor, ki je bil formiran na konferenci. Odbor je dobil nalogo, da tudi pregleda realnost cen dnev* nic za lov na našem terenu reke Save in v potokih Boben in Brni-' ca; Nadalje je bila diskusija okrog določanja tekmovalnih ekip, ker je nujno, da se temu vprašanju posveti več strokovne pozornosti kot sedaj. Odbor ima nalogo, da to nujno uredi. Na koncu še to, da, bodo izpiti za ribiče samo enkrat letno, kar bo sklenil odbor RD Hrastnik. Poslovanje je balo v glavnem v redu ter želimo, odboru mnogo uspehov pri realizaciji: postavljenih nalog. Daber prijem! Steklarna Hrastnik TOZD VI: , »Menza in ¡počitniški domovi« -razpisuje prosta delovna mesta za določen,čas (od 1. 6. do 15. 9. 1977), in to: ZA POČITNIŠKI DOM PORTOROŽ: 1. Kuharica 1 Z. Kuhinjska pomočnica Z 3. Servirka 2 4. Pomivalka 1 5. Sobarica ZA POČITNIŠKI DOM BOHINJ: 1. Kuhinjska pomočnica — 1 servirka 1 Z. Sobarica — pomivalka 1 Za razpisana prosta delovna mesta imajo prednost osebe s potrebno kvalifikacijo (gostinsko ali potrebno priučeno dobo). V prijavi nam na kratko opišite vašo izobrazbo in dosedanje delo. Prijave lahko pošljete po pošti ali osebno oddate v pisarni TOZD VI! =HiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiniiiiitiiiMitiiniinmnitiiiiniiiiiniinnmimniniiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiir iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiHriMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHHiiMiiniiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii', IZPOSOJENO PRI DRUGIH, KER PA JE ZELO AKTUALNO TUDI ZA NAS Mi med seboj Podtem naslovom si bomo v pričujočem članku ogledali nekaj nasvetov za ravnanje z ljudmi v poslovnem življenju in v vsakdanjih medsebojnih odnosih, ki so jih po dolgoletnih raziskavah objavili znani psihologi in sociologi. ALI SI BIL PORAŽEN? Ostrim debatam se po možnosti izognimo. V večini primerov se končajo tako, da je vsak sodelujoči prepričan v svoj prav. če si poražen, si poražen, če pa zmagaš, si prav tako poražen, ker si s tem, ko si razgalil luknje.v nasprotnikovih dokazovanjih in mu dokazal, da je neumnejši od tebe, svojega sogovornika ponižal. Ranil si njegov ponos, užaljeni človek pa nam bo vedno nasprotoval, pa najsi ima prav ali ne. BRZDAJ SVOJ JEZIČEK Dober primer brzdanja jezika opisuje zastopnik, velike avtomobilske tovarne, ki se je s kupci pogosto spuščal v ostre debate, če so si drznili reči karkoli čez njegove avtomobile. S tem načinom je svojega sobesednika običajno »zabil« ni mu pa tudi ničesar, prodal- Zato je moral taktiko spremeniti. če mu je kasneje kak interesent rekel: kaj avto BI Ne maram ga niti zastonj! Ljubši mi je avto M, sem mu odgovoril: »Avto M je odličen, proizvaja ga solidna tovarna,« Ob takem odgovoru je možni kupec utihnil, saj ni mogel kar naprej hvaliti avta M, če se vendar z njim strinjam. Tako je pogovor o avtomobilih M končan in počasi mu je začel opisovati prednosti avta B. »Spoznal setn, da če se prerekam in prepiram, utegnem sicer kdaj zmagati, vendar je to prazna zmaga, ki mi ne prinese ničesar, saj si na ta način ne pridobim nasprotnikove naklonjenosti,« pripoveduje znani strokovnjak. PRIZNAJ SVOJO KRIVDO Če ste kdaj v zagati, je bolje, da prehitite drugega in brž -priznate -svojo krivdo, kajti bolj prijetno je delati si očitke sam, kot jih. poslušati iz tujih ust. Izrecite o sebi stvari, ki bi jih drugi utegnil izreči in to še pred njim. S tem njegovim., jadrom odvzamete veter.. Vaš sogovornik bo skoraj gotovo postal prizanesljiv in bo sam pomanjšal vaše grehe- " • v Nek strokovnjak za umetniško reklamo pripoveduje iz svoje izkušnje naslednje: »Nekateri naročniki hočejo imeti izgotovljene reklamne osnutke kar. takoj,. v. naglici človek, kaj lahko spregleda-kako malenkost, Neki moj naročnik vedno z užitkom stika za napakami in večkrat sem iz njegove pisarne odšel slabe volje. Ko sem mu poslal zadnji osnutek, ml ie telefoniral, naj se takoj oglasim v njegovi pisarni, ker da je nekaj narobe. Res je šlo za neko malenkost, vendar je bil položaj zelo mučen. Na njegovo nataknjeno vprašanje, kako sem mogel zagrešiti tako napako, sem mu odvrnil, da za to res ni nobenega opravičila, saj že dovolj dolgo delam zanj in bi torej moral poznati njegove želje. Zato se preprosto sramujem.. Tedaj me je možak začel braniti. »Res je, kar pravite, toda navsezadnje to le ni huda napaka...« me je pomirjal. »Tudi najmanjša napaka je lahko usodna.« Prvič v svojem življenju sem grajal samega sebe. »Moral bi bolj pazitii« sem nadaljeval. »To risbo bom narisal še enkrat.« »To pa nikakor ne,« je živahno protestiral naročnik. Po krajši debati je pohvalil moje delo in zatrjeval, da si želi le neke majhne spremembe. Moja samokritika je Odpihala vso. njegovo boja-željnosi. Po pomenku mi je dal novo naročilo in najin odnos se je spremenil. BODI PRIJATELJ Približaj se človeku kot prijatelj! Kdor v svojem srcu kuha mržnjo zoper vas, tega. z nobeno logiko ne boste spreobrnili k svojemu mišljenju. Zadirčni šefi, zmerjajoči starši, gospodovalni možje in hergaške žene nikoli pri drugem ne dosežejo tistega, kar lahko doseže merica prisrčnosti in ljubeznivosti. Če hočeš koga pridobiti za svojo stvar, ga najprej .prepričaj, da si mu prijatelj. V tem je kaplja, medu, zakaj recite karkoli — pot k človeškemu razumu vodi skozi : njegovo srce. BODI PRAVIČEN V prostem času odhajam v gozd, ki leži na hribčku, od koder je lep razgled na mesto in okolico. Toda iz leta v leto je tu več požarov, ki jih pogosto zakrivijo otroci, ki se tod iiiiiiiiiiiiimi!mii:uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiHiiuiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiHmiiiiiiiiiiiiimiiiiiii:i igrajo in kurijo, kar je tukaj prepovedano in označeno s tablo. Vendar mož postave redkokdaj zaide semkaj. Zato me je obšla želja, da sam kaj prispevam k ohranitvi splošnih družbenih dobrin. Toda kot nepooblaščeni čuvaj sprva nisem imel pravilnega prijema. Brž ko sem zagledal, da dečki kje pod drevjem kurijo,, sem pohitel k njim, jih opozoril na kaznivost njihovega početja in jim ukazal, naj ogenj, takoj pogasijo: če niso ubogali, sem jim zagrozil z miličnikom in zaporom. Dečki so ubogali, vendar z nevoljo in jezo. Ko sem izginil B na drugi strani hriba, so verjetno spet zakurili, pa četudi bi upepelili ver gozd. Ko sem si z leti pridobil več znanja o ravnanju z ljudmi § in več čuta za stališče drugega, sem uvidel, da sem ravnal napačno. Namesto, da sem ukazoval,.bi-fante moral nagovoriti nekako takole: »Kako se imate, fantje'? Ali se zabavate? Si kaj dobrega pečete? Ko sem bil v vaših letih, sem tudi sam rad kuril ogenj in me to še vedno veseli. Toda kurit tukaj je nevarno. Vem, da nimate slabega namena, toda vsi niso tako previdni kot vi. Ko gredo domov,- ognja ne poga- E sij o ih tako lahko izbruhne požar, ki bi utegnil uničiti vse 1 drevje tod okoli. Zato je tudi. kaznivo kuriti ogenj, če bi vas s takole videl policaj, bi vas lahko še zaprl in nakopal sitnosti vašim staršem. No, jaz vam ne bom kratil veselja. Privoščim vam veselje, prosim vas pa, da ogenj dobro pogasite, preden greste; nanj namečite prsti in poberite odpadke. Ko se vam bo drugič 'zahotelo zabave, si zakurite tam, kjer ni drevja in i kjer se nima kaj vneti. Na svidenje, fantje! Pa dobro se imejte!«. 1 Takšne in podobne besede zaležejo več kot gol ukaz. V človeku ne zbudijo jeze in nevolje iti čast sobesednika je rešena. Za razumno ravnanje se odloči prostovoljno in s tem |j dobi občutek, da je storil nekaj dobrega. | Torej skušajmo gledati na stvari z vidika drugega! PRIPOVEDUJ NAZORNO IN ŽIVAHNO Nazornost je važna predvsem v poslovnem življenju. V § današnjem razgibanem času in velikem konkurenčnem boju ni dovolj, resnico samo navesti, Tr-eba jo je podati živahno, zanimivo in kar: najbolj nazorno. Treba je uprizoriti nekakš- *j no predstavo, kot na primer v kinu, na televiziji, radiu ali drugod. Droben primer je prodajalna igrač, v kateri se je promet znižal takoj za polovica, ko še je zaustavila gibljiva lutka v izložbi (ker se je pač pokvarila). ~ 1 | TEKMUJMO — TEKMUJMO! Oprimo se na človekovo željo po tekmovanju! Direktor velike železarne se je zamislil nad nizko storilnostjo v eni izmed valjarn.-Vodji obrata nikakor ni uspelo spodbuditi svojih ljudi k večji pridnosti in proizvodnosti. 1' Kot dober psiholog se je domislil človekove želje, da se iz- I kaže, zflto je ljudi spodbudil k tekmovanju na enostaven, ... | toda učinkovit 'način. Takole pripoveduje: »Vprašal šem najbližjega delavca, kolikorat so ta dan naložili; ¿šestkrat£ mi je-odgovoril delavec. Brez besed šem s kredo, napisal na tla številko 6 in odšel. ' Ko sO 'v‘vatfarno začeli prihajati delavci nočne izmene, so hoteli vedeti, kaj pomeni velika šestica na tleh. »Pravkar je bil tukaj glavni,« šo'rekli'delavci dnevne izmene. Vprašal-nas je,'kolikokrat smo danes naložiti.: številko si je napisal na tla. Naslednje jutro šent-bppzil, da so delavci nočne izmene izbrisali številko 6 in zapisati številko 7. Ko so delavci-dnevnd izmene zagledali na tleh s kredo S | napisano številko 7, SO bili prepričani, da. se delavci nočne S E izmene imajo za boljše od'njih. Toda jim bodo že pokazali! £ Dnevna izmena se je z vso vnemo vrgla na delo in ko je «S £ napočil konec delovnega časa, je s kredo zapisal orjaško ~ £ številko 10. v £ Stvari so stekle in kmalu je valjarna doslej po storilnosti zadnja, prekosila vse druge obrate železarne.« 'želja: da se človek izkaže, da se pomeri z-drugimi in jih | prekosi, je lastna vsem ljudem pravega kova in izziv k tekmovanju pri takih ljudeit zanesljivo vžge. 1 Povzeto po nekaterih drugih glasilih | .iiiiiiiiiiiiiiiiiTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiri ZAHVALA Spodaj podpisana bi se rada še enkrat zahvalila vsem mojim nekdanjim sodelavkam iz nekdanje izmene Tržan in ostalim sodelavkam za ganljivo slovo in krasno darilo, s katerim ste mi izkazale vso Vašo pozornost. Res je, v 28. letih skupnih naporov za našo boljšo bodočnost smo marsikaj doživele, dobro in slabo. V teh nepozabnih letih se je skovalo-nepozabno tovarištvo, ki se ne da nikdar pozabiti. Še enkrat vsem prisrčna hvala! Vaša Mara Ronner miimiimmiii NAGRADNA KRIŽANKA H PRVAlSOCI* ALISTJCNA DRŽAVA ATMOS* FERSKA' TVORBA OPRAV* r L J ANJE POKLICA GRELEC centralne KURJAVE" TRI NOR* DUŠKA BOŽANSTVA DEBLO MN0 gocelicar*. JÉV Z ENOT« NIM CELIM TELESOM m NEMŠKI • ZDRAVNIK IN BAKTERI* 0L0G.KI JE SLOVENSKI PISATELJ (LOVRO) GOSTA JU» HA IZ MESA, KROMPIRJA. ZELpJ.IN PREŽGANJA SR£0|5£e HUGO ŽIŽEK il REKA.SKO« Zl RIM VZDEVEK EISENHO. WE^JA ODŽA* GAN KOS DEBLA amper POJAV Žl« VUENJA, ROJSTVO PTICA SEVERNIH MORIJ ŽEfJSKl.. PEVSKI GLAS SOL CIANOVE KISLINE VZROČITE« LJA KOLERE IN TUBER» KULOZE (ROBERT) GL,MESTO ALBANIJE ZBOR* DEVETIH PEVCEV FORMULAR DEZER« . TE RJI NOVO MESTO ANTON LAJOVIC OTROŠKO RAZVED* RILO KRAJ V JUŽNI SR* BIJI Z NE* VARNIMI PREMIKI TAl VISOK KAMNIT spomenik MEDNAR0D» NI JEZIK SLOVENSKI SLIKAR FR. PESNIK IN POLITIK (ALPHONSEDE) .MESTO -V IRAKU’ f@ GERMAN TITOV POLOTOK V ČRNEM MORJU ŽIVOT, 1 POSTAVA IZKUŠNJA. IZPIT NEMŠKI A0* MIRAL,DO 19V3 VRHOV* NI POVELJNIK MORNARICE ZNAČILNA PRIMORSKA POKRAJINA PAUL NEWMAN TONA BESEDA BREZ NAGLASA MODROSTNI IZREK IZDELKI ■TONOSE" V SAVLJAH IVAN BRATKO VRSTA TISK. STROJA NAJVEČJI OTOK V JADRANU STOJAN PUC VRSTA METULJA RIMSKI BOG SMRTI OSREDNJI PROSTOR SVETIŠČA TOVARNA V CELJU MESTO V STARI BITINIJI GLAVNICA; PREMOŽENJE KARL , RENNER ČAPK0VA DRAMA REBER, POBOČJE MOŠKO IME USTANOV IT£r LJICA KAR* TAGINE IVAN REGENT REZILO GRŠKI POTUJOČI PEVEC PRITOK KOLUBARE BRANJEVEC AZIJSKA ŽITARICA TUJE ŽENSKO IME RIMSKA PROVINCA V STAREM VEKU KRILO POSLOPJA VAS V HRV, ISTRI 8L(* ZU PAZINA ZMEŠNJAVA. KAOS PREGIB PERZIJA SODE* LAVEC RADU REDOV« NICA OSELNIK SESTAyiLÎ KARLI DREMEL RIMSKA BOGINJA MOŠKO IME GORA V SRBIJI DOBA MESTO NA PORTU» GALSKEM VRSTA OBLAKA KNJIŽNA POLICA MOISE ČOMBE UČENJE ZEMELJ* SKI PAS RIMSKI PODPORNIK PESNIKOV . - - GOROVJE MED AZIJO IN EVROPO PODOBA ARMENSKI KOMPONIST HACA* TURJAN SKUPINA OVAC UNESEK, OSUŠEK SLIKA GOLEGA TELESA Med reševalce s pravilnimi Rešitvami bomo z žrebom razdelili 7 nagrad: 1. nagrada 50,00 din 2. nagrada 30,00 din 3. —7. nagrada: po 20,00 din Izrezek z vpisano rešitvijo pošljite na naslov: - Uredništvo »STEKLARJA, STEKLARNA HRASTNIK. Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve, ki bodo v uredništvu do petka 24. marca. NAGRAJENI REŠEVALCI Za nagradno križanko, objavljeno v STEKLARJU z dne 15. 2. smo do razpisanega roka prejeli 71 rešitev. Žreb je razdelil nagrade takole: 1. nagrada (50 din): Kavzar Janko, 2. nagrada (30 din): Barič Franc, 3. do 7. nagrado (po 20 din) prejmejo: Platinovšek Karl I., Smodič Julij, upokojenec, Knez Riko, Kavzar Janez, Smodič Bojan. Asortiman steklenih izdelkov v izložbeni sobi REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: Džernal, rapsod, samba, Razi j a, Aleksa, omara, ogorek, Jena, slikar, ,zapoved, dleto, oda, G. R., cendra, risanka, Au, Becaud, entlanje, Amer, Ižanka, Italija, Nara, mina, dota, Egon, žanr, Onek, Ake, Aceva, era, Nagib, rvar, Rom, Rim, rtina, lek, sedlarji, sij, Kartum, omikron, Venera, Oona, kanasta, Krakar, frak. ZAHVALA Ob hudi in boleči izgubi dragega moža, očeta in Starega očka IVANA MATKA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti; niu darovali ¿vetje in nam pomagali z besedami tolažbe. Zlasti se želimo ob tej priliki najtopleje zahvaliti godbi in pevcem Svobode II, sindikatu Steklarne, Zdravstvenemu domu, Lovski družini Dol kot tudi ostalim lovskim družinam. Besede zahvalnosti izrekamo vsem trem govornikom, ki so z ganljivimi besedami pospremili pokojnika v njegov prerani grob. Iskrena hvala tudi članom TOZD IV., sosedom iz Podkraja, bivšim sosedom iz hiše Ceste 1. maja 11, kot tudi sosedom postaje LM. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste kakorkoli počastili njegov spomin in ga pospremili na njegovo zadnjo pot. Žalujoča žena Dragica, sin Ivan z družino, brat Ernest, sestra Štefka in ostalo sorodstvo.