SLOMŠKOV ROKOPIS NARODNE PESMI »JURI S PUŠO« Ivan Grafenauer V Slomškovi zaipuščini, ki jo hrani Slomškov arhiv v Mariboru, je škofijski arhivar France Hrasielj našel Slomškov svojeročni zapis narodne pesmi iz rodu slovenskih hagad z naslovom »Juri s pušo«, ki njeno vsebino označuje poslednja, 9. kitica (40—45) : §he je prilhla neka huji zvir, Priîhel je Juri s' puîhizo, Vîtrelil je komarja v' luknizo: Jur komarja, komar leva, lev medveda, medved volka, volk liiizo, leliza sajza, sajz mazhko, ma|l]zhka miîhko, miîhka pîhenizo romeno; Kdaj, vbogi kmetizh ti, bogat boîh? Pesem domala natančaio ustreza natisku v Slovenskih pesmih krajn- skiga naroda (SPKN I (1839), str. 64—66, ki ima isti naslov ter je pona- tisnjena v Strekljevih SNP I, št. %6 — druge inačice so št 964—5, 967 — TU ji je tiskarski škrat spakedral vrsto poudarkov in apostrofov, med temi v v. 31 leo je s levzhef v: lev je z levčeti, v v. 37 pa je izpustil bese- dico je: Snedel komar leva. Rokopis obsega na 3 straneh oblike 10,4 X 17 cm enkrat pregnjenega liista svetlozelenega papirja besedilo s preprostim naslovom Juri s' pufho, popravljenim v Juri s pufhkoj, na 4. strani pa še enkrat isti naslov z označitvijo pesmi: Juri s' pulho: / pefem izmed nar / Itarjih na / KrajnIkim. (Glej snimek.) Pisava je svojeročna Slomškova, in sicer ne več iz njegovih šolskih in študijskih let, ampak iz njegove špiritualske dobe v Celovcu (1829 do 1838). To je iz primerjave z drugimi Slomškovimi rokopisi ugotovil arhivar F r. H r a s t e 1 j in prepričal se je o resnici tudi pisec teh vrstic. Neizpisana pisava študijskih let je dobila tu že trdno moško obliko, ki jo označuje med drugim 1. horizontalna spodnja poteza pri črki z, često z na levo potegnjeno zanko, 2. trdno' navzdol potegnjene spodnje zanke dolgih črk g, j, f, fh; te zanke so ozke in segajo' že do sledeče spodnje vrste; tudi se nagibajo v spodnjem delu često že nekaj na levo (n. pr. mifhka 3, 4, 7, 8; prifhla 10; vbogi, bogat 4, 14; bofh 9, 14). Vendar te zanke še ne predirajo s prekomerno dolžino kar redoma vso spodnjo 197 Ivan Grafenauer vrsto, kar dela poznejšo SlomškoTO pisavo, od vuzeniške dcbe dalje, včasih zelo težko čitljivo. S tem je izključeno, da hi hil rokopis nastal na osnovi skupnega dijaškega petja v ddbi, ko je bil Slomšek kot Prešernov sošolec poJ leta v prvem letniku ljulbljansikega liceja (zimski tečaj 1820/21). Misliti je mogoče na dobo Slomškovega občevanja s Prešernom v Ce- lovcu v prvih mesecih leta 1832, ko se je ta pripravljal na usodni odvetniški izpit v aiprilu, ali na dobo dopisovanja s C o p o m v letih 1832 do 1834, ko je Slomšek naročali pri njem knjig in mu drugih oskrboval in se zanimal za književno življenje v Ljubljani,^ najverjetneje pa v čas, ko je od 1. do 10.septembra 1834 potoval po Kranjskem in. od tam na Hrvatsko ter ob bivanju v Ljubljani (5.—6. septembra) obiskal tudi duhovniško semenišče itn preživel večer v Prešernovi družbi. Gotovo pa je nastal rokopis, preden je bila pesem natisnjena v SPKN I, ker je bil Slomšek tedaj (1839) že nadžupnik v Vuzenici. AU pa je Slomšek pesem sam zarpisal ob kaki priložnosti, ko so to pesem peli in jo je morda tudi sam pel ter jo zatem izročil Kastelcu ali Prešernu v objavo v SPKN, ali jo je prepisal po rokopisu neznanega zapisovalca, o tem nam more ob pomanjkanju kakršnih koli sporočil povedati kaj le primerjava Slomškovega besedila z besedilom v SPKN. ^ Tako je S. Čopa vpraševal 5. januarja 1833 (P i t j e v e c A v g., Iz ko- respondence Matija Čopa. 1. Anton Slomšek — Matiju Čopu, 8 pisem, Arhiv za zgodovino in narodopisje, knj. I. Uredil dr. Fr. Kovačič, Maribor 1930—1932, št. 2, str. 5): Kaj pa kaj Vi moshjé. Krajnike modrize? Ich wünschte bald wieder ein Lied unsers genialen Preîhern zu hören! Proîim ga lepo posdraviti, pa tudi druge blage Çlovenze. — In 30. maja 1833 (n. d., št. 5, AZN I, 7): Vor Allem recht vielen Dank für Ihre gelehrte, mit allem Muthe gelieferte ABC-Schlacht die ich mit vielem Vergnügen gelesen, in der süssen Hoffnung, daß doch ein Mal diesem verderblichen Schisma ein Ende gemacht werde. Daß wir Kärnthner ganz einstimmen, dieß haben wir theoretisch und praktisch bewiesen... Dne U. julija 1833 (št. 6, n. d., 8): Ich verschob meine Antwort auf Ihr werthes Schreiben dato 18' Juny 1. J. um Ihnen bey dieser Gelegenheit auch zwey Exem- plarJuri s puš 4. Pomanjševajlinice, narejene po vzorcu ljudskih besed moče (Plet. I, 539: Ribnica, YaJjavec), mise (Plet. I, 585: Miklošič, Vrtovec, Valjavec), Dolče (Plet. II, 783: Murko, Vrtovec, Valjavec), zajce (Plet. II, 836: Murko, Štrekelj) — povsod se navaja tudi naša pesem —: komarče, levče, lisice, medvedče, za katere navaja Pleteršnik samo našo pesem. B. Slomškov rokopis ni zapis po petju ali narekovanju, ampak pre- pis tujega zapisa. V njem se vrste oblike, ki niso književne in jih Slom- šek v svojih spisih ne uporablja; zato jih v rokopisu popravlja pa ne vedno na vseh mestih: 1. »/uri s' pufho«, na str. 1 popr. -koj. Stara oblika Trubarjeva, Dalmatinova, Megiserjeva, Kastelčeva, Gutsmannova-Murkova •— pukša — je v ljudski rabi še na Koroškem, Štajerskem in v Prekmurju; Slom- šku se ni zdela književna, pa je kranjsko pufho zamenil z Gutsmannovo in Murkovo (drugo!) knjižno besedo s štajersko končnico »s' puškoj«. V posebnem naslovu z oiznačitvijo pesmi (str. 4) jo je pustil na miru. 2. Lefiza, lefizo, lefizheti. Tako beremo dosledno v SPKN I, 64 e. Lesica, lesičica stoji tudi v Prešernovem rokopisu pesmi »Lesica in pe- telin« (»Lesica«: Iv. Grafenauer. Iz Kastelčeve zapuščine, 1911, str. 19 — KC V, 63 s.), enalko v dolenjskih inačicah te pesmi (SNP, št. 961—963). Slomšek besedo popravlja po knjižni rabi in štajerski izreki, pa nekaj- krat stoji vendar le oblika iz predloge. 3. Izreka mafhka, mafhko je gorenjska (Ramovš, HG II, 292). Slomšek je 14-krat zapisal knjižno mazhka, mazhko; enkrat pa mu je le ostala mafhka, dvakrat pa je popravil na pol napačno zaipisano (vv. 7, 43). V SPKN oblike s -fh- ni. Ustrezna oblika -»medved (-a) s' medoezheti (iz -dč-) je znana Slom- škovemu govoru (v. 26, 32). V SPKN oblike s -zh- ni. 4. Reiklo -»komar s' komarzheti« (56) se je Slomšku zapisalo po pred- logi brez r, pa ga je dodal. V SPKN oblike brez -r- ni. 5. V predlogi je stala 5-krat zastarela oblika Snedil, Slomšek jo je trikrat kar prepisal (22, 27, 37), dvakrat zamenil s pravilno novo obliko (12, 32). V SPKN stare oblike ni. 6. Stoodstotna oblika huji nasproti hujši v SPKN I, 64 s., ni v Slom- škovem slogu. Y »Kerih. devilhtvu« (1834) stoji (nar) hujši nasproti nar huje v razmerju 7 : 1 (str. 16, 21, 41, 113, 122, 134, 138 — 42). 7. V Slomškovem rokopisu stoji devetkrat »pfhenizo romeno«, v SPKN vedno »rumeno«. Tako piše v svojih spisih tudi Slomšek. — Obliko romen, -a, -o sem našel v slovenskib narodnih pesmih pri St. Vrazu iz Cerovca ali ljutomerske okolice (SNP I, 518. Jezus vrtnar in aj- dovska deklica, v. 2: Oj sonce romeno = SNP III, št. 5133. Oj sijaj, sijaj sonce, v. 2. — SNP I, 951. Ptica se brani službe, redakcija I, pod črto, v. 4 = redakcija II, v. 22: Romene pšeničke, 2-krat), dalje pri A. Peganu iz goriške okolice in pri Peršiču odGorice (SNP I, št. 501. Jezus vrtnar in ajdovsika deklica, v. 2, 12, 38, 40: Oj [To Ti] sonce romeno [toda v lO: Oj sonce rumeno] : — SNP III, št. 50, 67. Tri rožice, v. 5—6; rom'na pšenica, 2-krat), naposled pri A nt. Brezniku 201 Ivan Grafenauer iz Ihana (SNP III, 5536, Rujno vince gladi grlce, v. 3: Lepo roméno hnrvo ima — M, R o d e iz D o m ž a 1 je zapisal v isti pesmi, št. 5535, v. 3: Lepo rumeno baroo ima — dragoceno pa je, da spričuje obliko romeno natančni A. Breznik) in še enkrat pri Brezniku iz Ihana (SNP III, št. 5903. Priletela je drobna ptičica — vesela grlica, v. 12: Ušenička romeni). Obliko' bo torej treiba priznati za gorenjsko. C. Slomšok je prepisoval svoj rokopis z veliko naglico. To spričuje ne le pisava, ki postaja čedalje bolj nagla in površna, ne le precejšnje število besednih oblik, ki jih je imel za napačne, pa je le nekatere po- pravil (gl. B, 1.1—6), ampak tudi precejšnje število pismih pomot, ki jih je tudi le nekaj sproti popravil: v. 8 pzhenica nepopravljeno — il s faj- zheti nepopr. — 17 in 23 [fjsajza — 18 Lifiza fajza, fajza mazhko oboje nepopr. — 33 sajzfa] mazhko — Ta naglica bi govorila najbolj za čas Slomškovega bivanja v Ljubljani dne 5. in 6. septembra 1834. D. Iz samega primerjalnega gradiva ni mogoče spoznati, ali je tisk v SPKN I, 64 6., odvisen od Slomškovega rokopisa ali pa je od njega neodvisen. Urednik je namreč besedne oblike precej svobodno spremi- njal. Ker pa je iz gradiva v odstav^ku B razvidno, da je Slomšek svoj rokopis prepisal pO' predlogi s kranjskimi narečnimi oblikami, pač ni verjetno, da bi bil hodil Korytko' ali Kastelic ali kdo' njunih sodelavcev isikat zapisa kranjsike narodne pesmi k celovškemu epiritualu. Potem- takem izhajata pač Slomškov rokopis in tisk v SPKN I, 64 s., posredno ali neposredno od istega kranjskega zapisa neznanega zapisovalca. Slomškov zapis pa, ki se mu še jasno poznajo kranjsike narečne oblike, je izvirniku dosti bbžji kakor iisk v SPKN. Te pesnai, ki je ni sam zapisal in so jo 'kmalu priobčili drugi, Slomšek ni imel namena prirejati sam za tisk. Takoi v rokopisu tudi pozneje ni popravil pisnih in drugih hib, še manj pa prenarejal besedilo. Zato Slomškov prepis pesmi » Juri s s puškoJ€ ni le starejši od tiska v SPKN I, 64 s., ampaik tudi prvotnemu zapisu zvestejši. In to zapisu ni bilo v škodo. Le primerjajmo izraziti ritem in smiselni poudarek v poslednji vrstici vsake kitice: Kdaj, vbogi kmetizh ti, bogat bofh! s tiskom v SPKN I, 64 s. S pravilno po slovniško postavljenimi ločili je urednik ta izraziti mo- gočni pripev — B staro dvodelno^ dolgo vrstico — malodane ubil. Zusammenfassung SLOMSEKS HANDSCHRIFT DES VOLKSLIEDES ^JURI S PUŠO< (JORG MIT DER BÜCHSE) Die kürzlich aufgefundene Handschrift Anton Slomaeks aus seiner Klagenfurter Spiritualzeit (wohl aus dem J. 1834) mit dem Wortlaut des krai- nischen Volksliedes -»Juri s pušoi (Slovenske pesmi krajnskiga naroda I, 1839, 64—66; mit kleineren Druckfehlern abgedruckt bei Štrekelj, SNP I. No. 966) stellt mittelbar oder unmittelbar eine Abschrift derselben (verlorenen) Aufzeichnung dar, die dem Abdruck in SPKN I zu Grunde liegt. Sie gibt aber den Text besser und getreuer roieder. 202