KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 79 DONESKI K ZGODOVINI RIBNICE IN OKOLICE V SREDNJEM VEKU B0Ž0 OTOREPEC Najdbe iz prazgodovinske in zlasti rimske dobe V Ribnici in okolici dovolj zgovorno pričajo o že zelo stari — čeprav sorazmerno redki — naseljenosti tega področja.' O dokaj živahnem prometu pa pričajo ceste in pota, ki so v rimskem obdobju — pa tudi že preje — vodila tod mimo dalje proti jugu do Kol- pe ali pa na Notranjsko.^ Slovenska poselitev je sledila naravno sta- rim potom in zajela predvsem že naseljene kraje z obdelanimi polji in njivami. Toda čeprav kaže Dolenjska med Savo, Gorjanci in zgornjo Krko močno naselitev, pa je bilo področje Ribnice prvotno nekoliko slabše na- seljeno. Slovenci so le počasi prodirali v velike gozdove, ki so se razprostirali od Rib- niške doline in Suhe krajine na severu pa vise tja do Kolpe na jugu ter od Loške doKne na zahodu pa do Bele krajine na vzhodu. Naseljevali so se ob obrobnih predelih kasnej- šega nemškega ozemlja že pred nemško ko- lonizacijo, niso pa se naseljevali v gozdovih okoli izvirov Kolpe in v Kočevskem Rogu. Zelo na redko so kolonizirali dolino Crmošnji- ce. Le od Ribnice so prodrli nekoliko globlje v obširne gozdove vse tja do obrobja kasnej- šega mesta Kočevja. Od tridesetih let 14. sto- letja se začne tod obsežna ortenburška koloni- zacija, ki do konca tega stoletja od ribniške in loške strani naseli Kočevsko.^ To je bila še v 13. stoletju obsežna gozdnata pokrajina, ki je s Poljanami in Kostelom spadala pod ob- širno ribniško gospostvo.* Krajevno ime Ribnica je nedvomno že zelo staro. Ko se leta 1220 prvič omenja v ohra- njeni listini, ima že obliko »Rewenicz«, konec srednjega veka pa že ponemčeno »Reiffnitz«^. Podoben razvoj imena je imela koroška Rib- nica, kraj ob Vrbskem jezeru, jugozahodno od Celovca. Ta se prvič omenja že leta 977 kot Ribniza, ok. 1150 kot Riuiniz, leta 1171 kot Ribuenicz, sredi prve polovice 13. sto- letja kot Riuentz, sredi stoletja Rivenz in Reyuencz oz. Reivenz, leta 1283 pa že kot Reifenicz in 1326 končno kot Reyffnitz.« Ribnica naj bi pomenila vodo z ribami,^ oziroma področje voda, rek in potokov, v katerih je dosti rib. Tako je razumljivo, da je Ribnica prvotno označevala celo pokrajino, enako kot verjet- no tudi Vinice in Poljane. Raztezala se je po mnenju M. Kosa nekako od Zlebiča pa do Dolenje vasi, v njej pa so ležale številnei vasi. Med najstarejše je šteti tiste, za katere je bilo že leta 1241 rečeno, da leže v »pokra- jini Ribnica« (in contrata Reifenitz): oba Zapotoka, Vinica, Sušje, Breg, Gorenja vas, Gorica vas. Dolenja vas in Hrvača. Ob robeh ribniškega ozemlja so kraji, ka- terih imena že kažejo na kasnejši nastanek v gozdnih predelih kot na primer Gorenji in Dolenji Lazi in Preska (= preseka).« Po mnenju L. Hauptmanna naj bi krajev- no ime Hrovača oziroma Hrvača kazalo na naselje Hrvatov.' Jedro kolonizacije tega področja je bilo nedvomno v Ribnici, ki je ležala med Gore- njo in Dolenjo vasjo, podobno kot je to bilo pri Logatcu. Na nemško kolonizacijo kažejo krajevna imena kot Nemška vas (1417 Pa- yersdorf, tj. Bavarska vas). Breg (1241 Willi- ginrein), Gorica vas (1241 Weichartsdorf) ter nekateri kasnejši kočevski priimki.** Najstarejši gospodarji Ribnice so bili po danes znanih zgodovinskih virih Turjačani. Leta 1220 je Engelbert Turjaški dal v fevd bratom Karlu, Rupertu in Albertu iz Loža, iz koroške rodbine Vovbrško-Strmških »vas Sodražico, ki leži v Vinici, to je v našem gospostvu v Ribnici« (Stoidrasicz villam que iacet in Weinicz scilicet in dominio nostro in Rewenicz) z vsemi pravicami in koristmi, vodami, gozdovi, ki leže do meja Loža, z iz- jemo pašnikov in drugega. Bratje iz Loža pa so zato Turjačanu vrnili tri kmetije v Bre- zah, ki so jim bile zastavljene za 12 mark, njegovi ženi pa so podarili še drugih 12 mark denarja." Gospostvo Ribnica je bilo torej v tistem času last, verjetno dedna last oziroma alod Turjačanov.*^ V nekaterih starejših pa tudi novejših pu- blikacijah zasledimo trditev, da je bila Rib- nica turjaška že leta 1082 in da se takrat tudi prvič omenja v zgodovini.'^ Ta trditev temelji na podatku iz tako ime- novane turjaške rimane genealogije, ki je bila sestavljena šele leta 1584, sklicujoč se na listine iz 11. stoletja, ki naj bd bile takrat na Turjaku." Ta rimana genealogija oziroma rodoslovje Turjačanov pripoveduje, da so leta 1057 ži- veli na Turjaku bratje Konrad, Adolf in Pil- grim. Leta 1067 se je Konrad poročil z Bar- baro iz Finkenberga in zgradil Gornji Tur- jak. Leta 1081 je umrl. Dve leti pozneje — torej 1083, po nekaterih pa 1082 — je njegov sin Konrad (star kvečjemu 15 let) vzel za ženo Katarino iz Zovneka, ki mu je rodila sina Pilgrima in s katero je živel skupaj 24 let. Nato ima genealogija podatek, da je ta Konrad dobil desetine v Ribnici (»Herr Con- 80 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 radt Reiffnicz zehende bekham«), a brez vsa- ke navedbe leta. Iz tega so nekateri sklepali, da je Konrad dobil desetine v Ribnici kot doto ob poroki s Katarino Zovneško, to je leta 1083, oziroma 1082 pri drugih, kar naj bi bila tudi doslej najstarejša znana omemba Ribnice. Že Franc Kos je v tretjem zvezku svojega Gradiva za zgodovino Slovencev v srednjem veku negiral vrednost teh podatkov, ker za- nesljivi zgodovinski viri ne poznajo ne ome- njenega Konrada, ne njegovih bratov Adolfa in Pilgrima.'ä J. Gruden je nato v recenziji tega zvezka Gradiva menil, da ne gre ob- sojati vsake trditve, ki je vsaj verjetna, če- prav se ne da izpričati z listinami iste dobe in kot primer navedel omenjeno turjaško ge- nealogijo iz 1584, ki naj bi temeljila na sta- rih listinah iz turjaškega arhiva, kot je re- čeno v uvodu te genealogije. Nato je F. Kos v svojem sestavku »O najstarejših Tur- jačanih«'* še enkrat zavzel stališče do ome- njene genealogije. Poudaril je, da je bila sestavljena v istem stoletju, v katerem so mnogi »historiografi« na debelo izmišljevali zgodovinske dogodke. Genealogija omenja, da zajema iz listin, ki so bile tedaj na Tur- jaku, vse potrjene s »pedtschafft vnd sigil- len«, toda če so se ohranile tiste dz 13., 14. in 15. stoletja, zakaj se ne bi ohranile tudi listine iz 11. in 12. stoletja? Schönleben in Valvasor nič ne poročata o teh starih listi- nah, tudi ne, da so se izgubile. Tudi v kopi- alni knjigi iz 18. stoletja ni teh najstarejših listin. Osebe, ki so omenjene v genealogiji, se ne omenjajo v nobenem drugem zaneslji- vem viru iz istega časa. Grad Finkenberg, od koder naj bi bila Barbara, ki naj bi se 1067 poročila s Konradom Turjaškim, je v srednjeveških virih neznan. Tudi žensko osebno ime Barbara je v tem času še neupo- rabljano, saj ni niti enkrat omenjeno v skoraj 4500 objavljenih listinah iz tega časa, v »mo- do« je prišlo šele v 15. stoletju. Tudi ime Adolf je v rabi šele od 13. stoletja. Katarina iz Zovneka, s katero naj bi se poročil Kon- rad II. leta 1082 oz. 1083, je enako nemogoča, saj se Žovneški prvič omenjajo šele leta 1173," sam grad Žovnek pa je bil zgrajen verjetno šele med leti 1130 in 1139.F. Kos na koncu meni, da omenjena genealogija iz 1584 v njegovih očeh za 11. in 12. stoletje nima prav nobene zgodovinske vrednosti in da zgodovina ne pozna za 11. stoletje nobe- nega Turjačana. Prvi je Engelbert, ki ga omenjajo listine iz let 1162, 1177 in 1178. F. Kos je sicer nekako spregledal dejstvo, da je omenjena rimana genealogija nastala res šele leta 1584, toda očitno na podlagi genealoških podatkov iz starejše dobe — se- veda enako izmišljenih in netočnih. Kajti že na grbovni plošči, vzidani še danes na Tur- jaku, ki govori o ponovni zidavi gradu po potresu 1511 za Trojana Turjaškega leta 1520, najdemo že podatek, da je grad začel zidati Konrad Turjaški leta 1067." Torej je morala neka genealogija Turjačanov biti znana že tedaj. Kako napačno so tolmačili podatke celo iz ohranjenih originalnih listin, naj pove še naslednji primer. Anton Skubic, marljivi, to- da žal strokovno veliko premalo podkovani zbiratelj zgodovinskega gradiva za Ribnico, prinaša v svoji Zgodovini Ribnice in ribniške pokrajine o njeni najstarejši zgodovini tole: »Sovneški so odstopili Ribnico ter pristavi na Vinicah in v Sodražici, torej troje pose- stev. Turjaškim leta 1082. Tega leta se je po- ročil Konrad Turjaški (1067—1107) s Kata- rino Sovneško, ki mu je prinesla za doto omenjena tri posestva.«^* V resnici pa, kot smo videli, govori rimana genealogija samo o desetinah v Ribnici in nič o načinu pridobit- ve. Podatek o omenjenih treh krajih je de- jansko vzet iz originalne pergamentne listi- ne iz leta 1220, ki smo jo omenili že zgoraj in s katero je Engelbert Turjaški podelil v fevd Loškim »vas Sodražico, ki leži v Vinici, to je v našem gospostvu v Ribnici«! Regest te listine, toda pod napačnim datumom 1227, prinaša že J. L. Schönleben leta 1681 v svoji genealogiji Turjačanov tudi z napačno na- vedbo vsebine, namreč da je Engelbert Tur- jaški prodal Loškim »gospostva Vinico, So- dražico in Ribnico« (dominia Weinitz, Sto- drasitz & Reiffnitz).21 Iz podelitve v fevd je nastala torej kar prodaja, iz ene vasi Sodra- žice, ki je ležala v (pokrajini?) Vinica v tur- jaškem gospostvu Ribnica, pa so nastala kar tri gospostva! Tudi desetine v Ribnici iz leta 1082 gredo verjetno na rovaš Schönlebna, ki je v omenjeni genealogiji prvi trdil, da je Katarina Zovneška prinesla Konradu IL te desetine v Ribnici kot zastavo za 600 ogl. mark dote.^^ Verjetno pa je tudi ta podatek prikrojen po listinah od 8. maja 1241, ki sta bili nekoč v turjaškem arhivu. Obe sta bili izdani na isti dan v Perovem pri Kamniku, ko je bil tam avstrijski vojvoda Friderik Bo- jeviti. S prvo listino je Konrad I. Žovneški predal svojemu zvestemu (vazalu) Herbordu Turjaškemu vso desetino, ležečo v pokrajini Ribnica (in contrata Reifenitz), in sicer v dveh vaseh, imenovanih Zapotok, in v drugih vaseh kot Vinica, Sušje, Breg, Gorenja vas. Gorica vas. Dolenja vas in Hrvača, kar vse je imel on v fevdu od oglejskega patriarha. Bertolda. V drugi listini pa mu je podelil v fevd vso desetino v Dobrepolju, Ribnici in Velikih Poljanah, tudi fevd oglejskega pa- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 81 triarha.^3 Milko Kos je domneval, da je šlo tudi tu za tri enote, bodisi za tri fare (dese- tine!) ali za tri pokrajinske enote.^* Mogli bi torej reči, da je omenjena turja- ška rimana genealogija iz 1584 nastala na osnovi neke starejše turjaške genealogije, morda še izpred leta 1520, sestavljene iz na- pačno branih, razumljenih in interpretiranih listin kasnejšega 13. stoletja s Turjaka ter dodajanjem izmišljenih osebnih imen, ženi- tev in letnic. Izpričano zgodovinsko dejstvo je, da je bila Ribnica kot pokrajina leta 1220 gospostvo Turjačanov, po Hauptmannovem mnenju njihov alod. Po smrti Konrada, ver- jetno sina Engelberta Turjaškega, je bila Ribnica darovana Ogleju, ta pa jo je podelil med leti 1245 in 1248 v fevd Ortenburžanom. Visokosvobodni Turjačani so torej v prvi po- lovici 13. stoletja obubožali in bili že vsaj leta 1241 ministeriali Zovneških, kasneje pa Španhajmov.^' Ko si leta 1263 Friderik in Henrik Orten- burška z dedno pogodbo, sklenjeno ob posre- dovanju njunega fevdnega gospoda Ulrika III. Spanhajmskega, razdelita vso rodbinsko posest, prejme Henrik na Kranjskem poleg gradov Jama in Kamen na Gorenjskem tudi gradova Cušperk in Ribnico s posadkami, imetjem in vsem pripadajočim, kar je ležalo med Kolpo in Soro. Takrat se torej prvič izrecno omenja ribniški grad Ortenburža- nov.2« Izza te omembe nam viri precej časa molče o Ribnici. Šele leta 1303 najdemo po- leg goriških ministerialov na Dolenjskem kot Hmeljniškega, Višnjegorskega, Črnomaljske- ga in Zumiberškega omenjenega tudi neke- ga Pelegrina iz Ribnice," morda tamkajšnje- ga oskrbnika. Drug Ribničan, neki Tesec, je bil 1327 »officialis et antarius« v Ložu.^« Kramar Leo iz Ribnice je 1343 kupil od Tur- jačanov desetino od deset in pol kmetij »v Dobrepolju v okolici Bruhanje vasi«, ki je bila še vedno fevd Zovneških, sedaj grofov Celjskih.28 Ta nekoč žovneška desetina v »po- krajini Ribnici« je bila 1343 predmet spora med Ortenburžani in Turjačani.s«' Leta 1384 je oglejski patriarh Filip znova podelil v fevd Hermanu Celjskemu med drugim tudi to desetino v Ribnici,3i enako 1389 patriarh Johannes in 1425 patriarh Ludvik.^^ Ribnica je bila za Ortenburžanov sredi 14. stoletja že pomembno gospodarsko in uprav- no središče. Priče neke listine iz leta 1340, ki je bila zapisana in izdana zelo verjetno v Ribnici, so bili na primer grof Oton Orten- burški, vitez Friderik Chatter s Cušperka, gospod Lilian, vikar v Ribnici, ter ortenbur- ški vitezi Bertold Švab, Hajncel iz Rovt, Bertold iz Dan ter Vulfing, imenovan Mrav- lja (Amayz).='3 Bertold Svab je tri leta kas- neje imel v Ribnici zaprtega v ječi po nalogu Ortenburžanov viteza Rutliba Hmeljniškega, ki ga je izpustil šele, ko sta z bratom Lov- rencem obljubila, da se ne bosta maščevala grofom, še posebno pa ne Svabu.^* Leta 1350 najdemo v srednjeveških listi- nah prvo omembo Ribnice kot trga. Z listino od 1. julija 1350, izdano »ze Reyfnicz im marcht« je Tristan iz »Sajevca v Ribnici« prodal Ortenburžanom 16 kmetij v Poljani ob Kolpi.^' Ribnica je torej kot rezultat go- spodarskih gibanj tistega časa, pa tudi za- radi politično-upravnih teženj Ortenburžanov dosegla določeno krajevno avtonomijo z del- no samoupravo, vse seveda v okviru tam- kajšnjega ortenburškega gospostva. Listina od 19. marca 1352 kaže v določeni meri pomen Ribnice kot ortenburškega po- litično-upravnega središča. Takrat je bila v trgu sklenjena in izdana ženitna pogodba med grofom Dionizom II. iz Krupe in grofico Ano, sestro grofov Otona in Friderika Orten- burških, v kateri je Krupski nakazal ženi za 1000 mark oglejskih pfenigov jutrnje v za- stavo razno posest, med drugim pol Starega gradu, pol Otočca in drugo.ä" Grof Oton je bil večkrat v Ribnici, tako na primer leta 1372.3' je po Valvasorju leta 1374 tudi umrl.** Tudi njegov brat grof Friderik je bil 'ponovno v (Ribnici,'* kjer ise med drugjim omenja leta 1384 njegova hiša (»in domo ha- bitationis nostre in Reyfnicz«),** morda pa je s tem bil mišljen ribniški grad. Leta 1397 srečamo prvič omenjenega viteza Hermana s Cušperka kot ortenburškega oskrbnika v Ribnici (»pfhleger in der Reyffiencz«)." Kot fara se Ribnica omenja sorazmerno pozno. V seznamu cerkvenih desetin iz leta 1296 ribniške fare še ni najti,*^ enako ne v onem iz okoli leta 1350.« Leta 1340 je ven- darle že omenjen vikar v Ribnici,^* a cer- kev sv. Štefana omenja prvič šele listina od 3. aprUa 1353, ko je vitez Nikolaj Kaul s Cušperka prodal kmetijo na Mali gori v šmarski fari vitezu Vulfingu, imenovanem Mravlja iz Ribnice, ki jo je kupil za večno luč v cerkvi sv. Štefana za blagor duše po- kojnega brata Ulrika in njegove žene Vul- filte.^ä 2a farno organizacijo je pomembna listina oglejskega patriarha Ludvika od 1. maja 1363. V njej najprej pravi, da je zve- del, da so bila v gozdovih fare sv. Štefana v Ribnici, ki so bili dotlej neobljudeni in neobdelani, zgrajena mnoga naselja, gozdovi spremenjeni v njive in sezidane nove cerkve v Kočevju, Poljanah, Kostelu, Osilnici in Gotenici in ena v Kranjski gori. Nato podeli Ortenburžanom, ker ležijo te nove cerkve v njihovem gospostvu in deželskem sodišču. «2 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 patronatne pravice nad temi cerkvami, du- hovnike pa podredi matični cerkvi v Rib- nici, ki prejme pravico vmestitve na te po- družnice.^« Očitno je torej ribniška fara prvot- no obsegala tudi Kočevsko. S to listino se je cerkvena organizacija prilagodila novemu stanju, nastalem z ortenburško kolonizacijo tega področja. 2e leta 1366 se omenja tudi bratovščina na oltarju sv. Jurija v farni cerkvi sv. Stefana v Ribnici, ki je to leto kupila za vzdrževanje večne luči kmetijo v Radijeku.*^ Za vso farno cerkev je skrbela posebna bratovščina sv. Štefana.^a Leta 1372 je zastavil ribniški tržan Mihael svojo kmetijo v Ratju oltarju sv. Treh kraljev v farni cerkvi sv. Štefana, ležečem na levi strani cerkve in to za posojenih 12 mark beneških šilingov. Kmet Pavel je mo- ral od kmetije letno odrajtovati eno marko šilingov in 20 šilingov, za kar je moral na- baviti olje za osvetlitev oltarja. Mihael si je pridržal pravico do odkupa kmetije ali za- menjave za drugo, grof Oton Ortenburški pa je dal kot fevdni gospod k tej zastavi svoje soglasje in pečat na listino.^' Ribniški župnik Nikolaj se 1383 omenja kot osebni kaplan grofa Friderika Ortenburške- ga.5* Po njegovi smrti leta 1389 je grof Fri- derik prezentiral patriarhu za ribniškega žup- nika Urbana iz Loža,'* ki se je 1405 poravnal s Stično glede neodvisnosti Ribnice od stiske fare St. Vid.'^ Leta 1404 se omenjata dve kmetiji last ribniškega farovža, celo v odda- ljeni Smarati pri Ložu.^^ Iz 1492 imamo po- datek o ribniški bratovščini Rešnjega telesa, lastnici desetin v Hrovači." Pomemben dokument predstavlja listina iz leta 1377, s katero je grof Friderik uredil vprašanje dedovanja grofije Ortenburg v pri- meru, da bi umrl brez dedičev; najprej ga nasledi bratranec škof Albreht iz Trienta, za njim pa grofje Herman Celjski starejši, njegov sin grof Herman mlajši in nečak grof Viljem. Med ortenburško posestjo se izrecno omenja tudi grad Ribnica skupno s trgom, ki je bil delno zastavljen materi grofici Ani Ortenburški. V tej listini se omenjata kot ortenburška trga tudi še Radovljica in Po- lj ane.^' Tako so Ribnico in vsa ostala ortenburška posestva po smrti zadnjega Ortenburžana leta 1418 podedovali grofje Celjski.'« Ker je do- lenjska posest Ortenburžanov veljala kot fevd Ogleja, je patriarh Ludvik leta 1425 po- delil sedaj Hermanu Celjskemu Ortnek, Rib- nico, Kočevje, Cušperk, Poljane, Kostel in drugo nekdaj ortenburško posest.'^ Novi fevdni gospodje so v ribniški farni cerkvi že leta 1427 na novo ustanovUi in po- stavili nekdanji oltar sv. Trojice, toda sedaj posvečenem Mariji in sv. Mohorju in Fortu- natu, zaščitnikoma oglejskega patriarhata, in ga bogato oWarili, med drugim tudi s »hišo ob vodi blizu mostu, kupljeno od Glaviča«, v kateri naj 'bi stanoval kaplan nove usta- nove.'* Nekdanja ortenburška posest v Ribnici in okolici je popisana v fevdni knjigi Celjskih iz let 1436—1456, v kateri so zabeležene fevdne podelitve te posesti. O samem ribni- škem trgu najdemo v njej le malo podat- kov.'" Po tragičnem koncu grofov Celjskih leta 1456 je vsa njihova posest prešla na Habs- buržane. Grad in zemljiški urad v Ribnici so odtlej upravljali razni cesarski oskrbniki, leta 1457 najdemo tu Andreja in Jurija Lam- bergerja.** Andrej Lamberger je imel Rib- nico s srednjim in dolnjim uradom v zakupu tudi v letih 1462—1466, ko mu je cesar Fri- derik III. odobril, da sme del denarja pora- biti za popravilo gradu v Ribnici, ki ga upravlja v cesarjevem imenu.** Leta 1470 pa je Andrej Hohenwarter namesto dotlej za- stavljene Metlike dobil v oskrbo ribniški grad (»geslosz Reffnycz«).«2 Ribnica je bila v srednjem veku sedež de- želskega sodišča, do 1418 ortenburškega, ki je bil sodni fevd Ogleja.«^ Listino iz 1417 o poravnavi med Marjeto Cušperško in Jurijem Turjaškim je pečatil Viljem Kompoljski »ta čas sodnik v Ribnici.«*^ Trški sodnik se ome- nja izrecno šele konec srednjega veka in to kot »iudex oppidi Raiffinig«." Od listin, ki bi vsebovale prodajo nepre- mičnin v trgu, ni nobena ohranjena ali znana. Tako tudi nimamo nobenega pričevanja o morebitnem srednjeveškem trškem pečatu in z njim v zvezi običajno uporabljanim trškim grbom. Valvasor nam v svoji Slavi sicer pri- naša med kranjskimi trškimi grbi«« tudi rib- niškega, »govorečega« s svojo podobo: v rde- čem polju bela poševna prečka z modro ribo, vendar je ta nastal zelo verjetno šele v nje- govem času. Morda ga je Valvasor sam po- snel po grbu viteza Friderika iz koroške Rib- nice, ki ima v grbu poševno valovnico tudi z ribo.«^ Dejstvo je namreč, da še leta 1580, ko so »cela soseska in občina trga Ribnica« vložili na deželnega vicedoma prošnjo v zve- zi s tedenskim in letnima sejmoma ter mit- nino za popravilo cest, ni na tej vlogi nobe- nega trškega pečata.«^ Med znamenitosti srednjeveške Ribnice so- di nedvomno tudi znana ribniška šola. O tej šoli, ki naj bi jo obiskoval sedem let (1407 do 1414) nam poroča švabski kronist Burkhart Zink, nečak takratnega goteniškega župnika pisarja Martina Zinka.«' Ohranjenih ali do- slej znanih podatkov o njej v listinskih virih KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 83 ni. Od šolanih prebivalcev Ribnice se poleg župnikov omenja na primer leta 1405 javni notar Gašpar, sin Bernarda iz Ribnice,'* ki pa je verjetno bU tudi duhovnik. Grof Her- man Celjski je 1427 ob ustanovitvi novega oltarja v ribniški farni cerkvi prezentiral za prvega kaplana domačina Jurija iz Ribnice,'' ki se je morda šolal na domači šoli. Edini konkretnejši znani podatek o ribniški šoli v srednjeveških virih je omemba »šolmoštra« Jakoba iz Ribnice (»Jacob schuelmaister in der Reyffnitz«) v oporoki ribniškega oskrbnika Andreja Lambergerja iz leta 1473.'^ Morda je ta Jakob istoveten s kasnejšim ribniškim župnikom Jakobom Čušperškim iz let 1481 do 1490.'3 Kljub dejstvu, da so v 15. in 16. stoletju Turki na svojih roparskih pohodih mnogo- krat divjali mimo Ribnice, tako v smeri Ljubljane kot tudi Cerknice in Logatca,'-* pa nam Valvasor poroča, da je bil ribniški trg — vsaj v njegovem času, to je v drugi polovici 17. stoletja — popolnoma neobzidan in odprt na vse strani. Domnevati moremo, da so se tržani ob bližajočih se turških napadih zate- kli v ribniški grad, ki je bil verjetno dovolj velik in utrjen, da jih je obranil najhujšega. Vsaj Valvasor trdi, da ribniškega gradu Tur- ki niso nikoli zavzeli, čeprav so trg mnogo- krat opustošili.'^ O turških pustošenjih priča med drugim tudi nalog cesarja Maksimilija- na I. kranjskemu vicedomu Juriju z Brda leta 1509 na prošnjo podložnikov iz okolice Ribnice, da jim pošlje pomoč v žitu." V zvezi z začetki ribniške trgovine z le- seno oz. suho robo, naletimo večkrat na tr- ditev, da je cesar Friderik HI. podelil Ribni- čanom pravico do proste trgovine z živino, platnom in lesenimi izdelki." Ta trditev pa ni povsem točna. Cesar Friderik III. je nam- reč z listino, izdano 23. oktobra 1492 v Linzu, sporočil meščanom Kočevja, da je vsem pod- ložnikom kočevskega zemljiškega urada — posredno torej tudi Ribničanom — zaradi škode, ki so jo utrpeli od turških napadov, in da bi bile kmetije bolje obdelane in zasede- ne ter bi se redno plačeval davek, dovolil, da smejo s »svojo živino, platnom in drugim, kar sami vzigojijo in pridelajo« (mit irem vieh, leinwat und anderm so sy ertziehen und er- arbeiten) trgovati na Hrvatsko in drugam ter to vnovčiti, toda le do preklica.'* Slo je to- rej takrat le za začasen ukrep v pomoč vsem podložnikom na Kočevskem, ki pa je s potr- ditvami v 16. in 18. stoletju postal osnova tamkajšnjega krošnjarstva.'* Kot smo videli, se nikjer izrecno ne omenja lesena ali suha roba, temveč le kmečki pri- delki oz. izdelki. O trgovini z leseno robo slišimo šele kasneje v prvi polovici 16. sto- letja.** Pač pa je iz prepovedi cesarja Maksi- milijana I. iz leta 1496 znano, da so se trgovci skušali izogibati Ljubljane in tamkajšnjih mitnin, carin in naklad tako, da so šli po »neobičajni« cesti skozi Ribnico in Kočevje ter dalje na Hrvatsko; ker pa so Ljubljan- čani takrat zaradi turških napadov in požara utrpeli veliko škodo, je cesar to »neobičajno« cesto prepovedal in promet skušal usmeriti zopet skozi Ljubljano.*' O drugih krajih iz ribniške okolice naj na- vedemo še nekaj kratkih ohranjenih in zna- nih podatkov iz srednjega veka: BREG pri Ribnici se kot nemški »WUligin- rain«, kar bi po slovensko pomenilo Vrbov breg (srednjevisokonem. wilge = salix = vr- ba)*2, prvič omenja leta 1241 ob podelitvi zovneških desetin TurjaČEinom v vaseh rib- niške pokrajine.*^ Te desetine so Turjačani leta 1340 prodali Seibotu iz Sajevca.** Leta 1436 je takratni dvor na Bregu prejel od Celj- skih v fevd Friderik Čušperški,*' kasneje pa Andrej Lamberger,*' ki naj bi ok. 1470 sezi- dal kasnejši grad.*' BREZE se omenjajo sorazmerno že zelo zgodaj, namreč že leta 1220, ko se tam ome- njajo tri turjaške kmetije, zastavljene vite- zom iz Loža.** V 15. stol. je imel ortenburški dvor v Brezah Nikolaj iz Sajevca,*" za drug dvor pa se 1436 omenja, da je opuščen ležal »na hribu ob bukovem gozdu« z mejami »od studenca Sumečič, ki izvira na hribu, in do Ribniškega hriba ter do gozda in studenca na drugo stran na »Kramittach« proti Ugarju.'" BUKOVICA je prvič omenjena šele v celj- ski fevdni knjigi iz 1436, ko je tam dobil Jurij Cušperški v fevd en dvor." DANE, katerih nemško ime Podem oz. Po- den priča, da gre za izpeljanko iz »dno«,'^ se prvič omenjajo leta 1337, ko naj bi Leopold iz Dan, sin Hertleina iz Ribnice, prodal sti- škemu samostanu tri kmetij e."* Tri leta kas- neje se v neki listini omenja kot priča Ber- told iz Dan, čigar potomec Jurij iz Dan je 1436 dobil od Celjskih v fevd dvor v Danah, na katerem je takrat sam bival in h katere- mu so pripadale štiri kmetije.'* DOLENJA VAS kot nasprotje Gorenje va- si"' se omenja že 1241 kot ena od vasi v »po- krajini Ribnica« pa tudi kasneje večkrat v celjski fevdni knjigi."' Leta 1457 je ribniški oskrbnik Andrej Lamberger dobil od cesarja dohodke od kmetij v tej vasi." GORENJA VAS se omenja prvič obenem z Dolenjo vasjo leta 1241. Leta 1417 je orten- burška desetina od devetih kmetij v tej vasi prešla od Sajevških na njihove sorodnike iz 84 kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 30 1982 Sentomperge pri Smledniku,«* deset let kas- neje pa še dve kmetiji na novo ustanovljeni oltar Celjskih v Ribnici.«' GORICA VAS je kot nemški Weichartsdorf tudi prvič omenjena leta 1241 kot ena od vasi v ribniški pokrajini. Današnje Vikrče pod Šmarno goro so se v srednjem veku ime- novale Weykers oz. Waykers in po mnenju J. Kelemine tiči v obeh toponimih osebno ime Wichart.*"» Tudi v Gorici vasi se sredi- 14. stol. omenja fevdalni dvor. Leta 1340 so Turjaški prodali Seibotu iz Sajevca in bratu Tristanu svoj »dvor v Ribnici, ki leži pri Gorici vasi« v obsegu dveh kmetij in mlina pred dvorom ob Bistrici, s kmetijo v tam- kajšnjem sadovnjaku in drugo posestjo."* Ribnica je torej v tem času še vedno pokra- jinsko ime, saj leži Gorica vas kar ok. 17 km od današnje Ribnice. Tristan Sajevški je 1417 imel v tej vasi desetino od petnajst in pol kmetij.Med ortenburškimi fevdi je 1436 Jurij s Cušperka imel eno kmetijo tudi v Go- rici vasi.*«* Grof Friderik Celjski je takrat podelil svojemu vazalu Viljemu iz Sentom- perge za zvesto službo kot konjenik z oklepom tudi kmetijo v isti vasi.*«* GRCARICE se kot nemške »Masern« ome- njajo šele leta 1498 v urbarju Kočevske Re- ke, enako kot Grčarske Ravne, ki so bile ta- krat nemški »Eben«.*«' HROVAČA, v srednjeveških listinah ome- njena kot Chrawaczach, Chrowacz, Krabacz, Chrabacz, ima po mnenju L. Hauptmanna ime po Hrvatih, ki naj bi bili naseljeni v tem kraju.*«' Prvič se vas omenja že 1241 kot ena od tistih, ki leže v ribniški pokrajini, enako tudi leta 1340, ko so tamkajšnje dese- tine prešle od Turjačanov na Sajevške.*«^ Leta 1417 se omenja ortenburška desetina v tej vasi od osmih kmetij,*«* enako potem celjska leta 1436.*«« JURJEVICA se prvič omenja leta 1405, ko je Nikolaj iz Sajevca nakazal ženi za jutrnjo med drugim tudi pol kmetije v »Jurrya- wicz«.**« Na Jurjevici je 1436 Jurij iz Dan dobil štiri in pol kmetije ter mlin. Isto leto se je tam pobirala desetina od osmih kme- tij.*** KOT pri Ribnici je omenjen kot »Wink- chel« s šestimi kmetijami prvič v celjski fevdni knjigi iz 1436.**^ LIPOVEC je tudi prvič omenjen šele v omenjeni fevdni knjigi, ko je Friderik iz Brega pri Radovljici dobil tu v fevd eno kmetijo, za njim pa Viljem iz Nemške vasi.*** NEMŠKA VAS se je po bavarskih prise- ljencih v srednjem veku imenovala Bavar- ska vas, nemško prvič 1417 kot Payersdorff, ko je neki Heinz iz te vasi imel od Tristana Sajevškega v zastavi njegov dvor v Sajev- cu.*** Po izumrtju Ortenburžanov je 1422 grof Herman Celjski od njihovih fevdov po- delil Frideriku Ravberju dvor v Nemški vasi z dvema deloma desetine od tega dvora,**' leta 1436 ga je dobil Friderik z Brega, nekaj kasneje pa domačin Viljem iz te vasi, potem pa je bil 1444 znova podeljen Hansu, sinu prej omenjenega Friderika z Brega.**« ORTNEK je bil zgrajen, potem ko so Or- tenburžani dobili Ribnico v fevd od Ogleja, vendar se ob delitvi leta 1263 še ne omenja.**' Hauptmann meni, da se je ortneško deželsko sodišče odcepilo od oglejske gastaldije v Lo- žu že pred letom 1336.*** Prvič se omenja leta 1335, ko je Bernard, sin Gerloha s Krav- jeka, prodal posest v Resnici in Slevici Eber- hartu Pfefelu, tisti čas ortenburškemu gradi- ščanu na Ortneku (»purchgrafen ze Orte- nek).**« Naslednje leto je patriarh Bertrand podelil grofu Otonu Ortenburškemu kot og- lejske fevde gradove Ortnek, Poljane in Ko- stel.*»» Na Ortneku je bila 18. junija 1343 sklenjena poravnava v dolgotrajnem sporu med Ortenburžani in Turjačani; slednji so se morali odpovedati med drugim zahtevam do grajskega griča Ortneka.*^* Grad Ortnek s kočevskim ozemljem dobijo leta 1425 in 1436 Celjski v fevd od Ogleja.*«^ Po 1456 odda Friderik III. grad v zastavo dotedanjima celj- skima oskrbnikoma bratoma Juriju in Hansu Lenghaimerjema za posojenih 1100 fimtov pfenigov.*^ OTAVICE so nastale iz samotnih kmetij v teku 14. stoletja. Prvič se omenjajo leta 1340, ko so Turjaški prodali Seibotu iz Sajevca poleg druge posesti tudi tri kmetije »zem Ottawnich«.*^* Po celjski fevdni knjigi iz 1436 je Friderik z Brega dobil poleg druge posesti tudi rovte, imenovane Moravice, pri vasi Otavice v ribniški fari.*^' PRIGORICA se kot nemški Pucheldorf tudi prvič omenja leta 1436 kot bivša ortenbur- ška, sedaj celjska posest z dvema kmetija- ma*28 RAKITNICA je nastala iz samotnih kmetij konec 14. ali v začetku 15. stoletja. Prvič se omenja 1427, ko je grof Herman Celjski po- daril svojemu novemu oltarju v ribniški far- ni cerkvi razno posest, med drugim tudi de- setino od desetih kmetij »in Rakitnik«.*^' Del dohodkov te vasi, ki je spadala v ribniško gospostvo, je 1457 dobil v zastavo ribniški oskrbnik Andrej Lamberger.*^* SAJEVEC se v srednjeveških listinah več- krat omenja, predvsem rod vitezov, ki so imeli v tej vasi svoj dvor in posest in se zato imenovali po njej. Sodeč po osebnih imenih so prišli iz nemških krajev. Tako se 1332 prvič omenjata brata Seibot in Tristan iz Sa- jevca (»von Ruozpach«) kot pečatnika neke KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1932 85 listine.'^" Nemški Ruozpach, Ruospach, Ruezz- pach, Ruesspach in podobno je seveda pre- vod slovenskega toponima Sajevec (Russ = saje) za potok temne, sajaste barve.'*" Seibot in Tristan sta 1340 kupila od treh Turjačanov dvor v Gorici vasi z dvema kmetijama, mli- nom na Bistrici, kmetijo v sadovnjaku, tremi kmetijami v Otavicah in 15 kmetijami v Po- ljanah ob Kolpi ter desetinami v osmih va- seh,'*' ki so jih Turjačani bili 1241 dobili v fevd od Konrada Zovneškega. Deset let kas- neje sta prodala Ortenburžanom desetino od kmetij v Poljanah.'*^ Na listini iz 1367 je ohranjen v rdečem vosku pečat Tristana z grbom, ki prikazuje drevo na trihribu,'** po- dobno koit kasneje v grbu Soseških. Seiboto- va vdova Katra je 1401 prodala vojvodinji Viridi kmetiji pri St. Joštu v polhograjski fari.'*" Bila je iz družine Krumperških in njene štiri hčere so leta 1410 odprodale vso krumperško dediščino po materi.'*' Sin (ali nečak) Nikolaj Sajevški je ob poroki leta 1405 nakazal ženi Elizabeti Sumberški za ju- trnjo, seveda z dovoljenjem fevdnega gospo- da grofa Friderika Ortenburškega, svoj dvor v Brezah, dvor v Sajevcu ter svoj del dese- tine v Jurjevici, Brezah in Slatniku.'*" Nje- gov stričnik, tudi Tristan, je 1406 odprodal Frideriku Ortenburškemu osem kmetij v go- spostvu Lož,'*' leta 1417 pa je svojima bra- trancema Viljemu in Tristanu iz Sentom- perge pri Smledniku podaril in predal svoj dvor v Sajevcu ter desetine v Gorici vasi, Hrovači in Gorenji vasi,'** kar je kasneje Viljemu podelil tudi Friderik Celjski za zve- sto službo kot oklepnik.'*' Cesar Friderik III. je okoli 1466 podelil ribniškemu oskrbniku Andreju Lambergerju med drugim tudi dva dvora v Sajevcu z vsem pripadajočim in de- setino.'"* SUSJE se kot nemški prevod Dürre prvič omenja tudi že 1241 med desetinskimi vasmi v ribniški pokrajini, enako tudi še sto let kasneje.'*' Ko je to desetino med 1436—1445 dobil od Celjskih v fevd Martin Sajevški, je pri Sušju navedeno, da ima vas šest kme- tij.'*a Tudi VELIKE POLJANE se kot »Polan« prvič omenjajo leta 1241, ko je Konrad Zov- neški tamkajšnje desetine z onimi iz Dobre- polj in Ribnice kot oglejski fevd odstopil svo- jemu vazalu Herbordu Turjaškemu.'** M. Kos je menil, da gre tudi pri Poljanah za širše po- krajinsko ime. Ko je 1264 oglejski patriarh podaril Stični desetino od krčevin na veli- kolaški posesti, so meje nove posesti tekle od Boncarjev do Podstrmice in na vzhod do meja vasi Velike Poljane.'** Leta 1296 je imel Oton Turjaški od Ortenburžanov v fev- du dvanajst kmetij v Velikih Poljanah.'*' Tudi v tej vasi je imel svoj sedež manjši vitez, imenovan Poljanski. Leta 1343 je bil to Ernest »von Polan«.'*' Cerkev sv. Tomaža se omenja leta 1423, ko je ribniški tržan in kolar Stefan Nundorf er zastavil svojo kmeti- jo v Lopati tej cerkvi in njenim ključarjem za posojenih 10 mark šilingov.'*' KRATICE Večkrat uporabljane kratice pomenijo: AS = Arhiv SR Slovenije v Ljubljani, kronološka zbir- ka listin; AS Celje = Listine grofov Celjskih iz let 1262—1456, nekoč v Haus-, Hof- und Staatsarchiv na Dunaju, sedaj v Arhivu SR Slo- venije; AS, Pleterje = Listine samostana Ple- terje iz 1304—1595, nekoč v Haus-, Hof- und Staatsarchiv na Dunaju, sedaj v Arhivu SR Slo- venije; AS, Velesovo = Listine samostana do- minikank v Velesovem iz 1163—1753, nekoč v Haus-, Hof- und Staatsarchiv na Dunaju, sedaj Iv Arhivu SR Slovenije; CFK = Celjska fevdna knjiga iz let 1436—1456, nekoč Haus-, Hof- und Staatsarchiv na Dunaju, rokopis B 313, sedaj v Arhivu SR Slovenije; GMDS = Glasnik Muzej- skega društva za Slovenijo; Gradivo 3, 4,. 5 = F. Kos, Gradivo za zgodovino Slovencev v sred- njem veku III, IV. in V. zvezek, Ljubljana 1911, 1915 in 1928; GZL = Gradivo za zgodovino Ljub- ljane v srednjem veku, I—XII, Ljubljana 1956 do 1968 ; Hauptmann, Erläuterungen = L. Haupt- mann, Erläuterungen zum Historischen' Atlas der österr. Alipenländer 1/4, 1924; HHStAW, AUR = Haus-, Hof- und Staatsarchiv in Wien, Allgemeine Urkundenreihe (Hišni, dvorni in dr- žavni arhiv na Dunaju, Splošna vrsta listin); Kos, Topografija = M. Kois, Gradivo za histo- rično topografijo Slovenije (za Kranjsko do leta 1500) I—III, Ljubljana 1975; MC = A. Jaksch, Monumenta historica ducatus Carin- thiae, od MC V H. Wiessner; MHVSt = Mit- teilungein des Historischen Vereins für Steier- mark; MMVK = Mitteilungen des Museal-Ve- reins für Krain; UBKII = F. Schumi, Urkun- den- und Regestenbuch des Herzogthums Krain, II. Baod, 1884. OPOMBE 1. Arheološka najdišča Slovenije, SAZU, Ljub- ljana 1975, str. 237—238. — 2. ravno tam, str. 100—101. — 3. M. Kos, Kolonizacija in popula- cija v srednjem veku. Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev. Zgodovina agrarnih panog, I., Ljubljana 1970, str. 71, 80—81. — 4. Haupt- mann, Erläuterungen, str. 467. — 5. Kos, Topo- grafija, str. 519—521. — 6. MC IV/2, str. 993 (register). — 7. E. Kranzmayer, Ortsnamenbuch von Kärnten II. Teil, 1958, str. 176. — 8. Gra- divo Milka Kosa za zgodovino kolonizacije, zve- zek Kočevje, list Ribnica-Sodražica, zapuščina M. Kosa fase. 10 v Zgodovinskem inštitutu M. Kosa pri SAZU. — 9. L. Hauptmann, Karan- tanska Hrvatska, Zbornik kralja Tomislava, 1925, 86 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 str. 316. — 10. kot opomba 8. — 11. Listina 1220 IV 7. Turjak, sedaj v AS, obj. UBKII, str. 25—26, reg. Gradivo 5, 310. — 12. Hauptmann, Erläuterungen, str. 403—404. — 13. Krajevni lek- sikon Dravske banovine, Ljubljana 1937, str. 221. — Krajevni leksikon Slovenije II. zv., Ljublja- na 1971, str. 572. — A. Skubic, Zgodovina Rib- nice in ribniške pokrajine. Za natis priredil notar J. Lesar. Buenos Aires 1975, str. 279. — 14. P. v. Radios, Zur Geschichte der Aursperge, v: F. Schumi, Archiv f. Heimatskunde II. Bd, Str. 238—242. — 15. Gradivo 3, str. XVI. — 16. Carniola 3, 1912, str. 93—94. — 17. Gradivo 4, 533, 540. — 18. H. Dopsch, Die Grafen von Cilli — Ein Forschungsproblem? Südosfcdeutsches Ar- chiv 17/18. Bd, 1974/75, str. 12. — 19. P. v. Radics, Herbard VIII. Freiherr zu Auersperg, Wien 1862^ str. 4, — E. Cevc, Kiparstvo na Slovenskem med gotiko in barokom, Ljubljana 1981, str. 42—44 (slika). — 20. A. Skubic o. d., str. 279. — 21. J. L. Schönleben, Genealogia illustrissime fa- miliae principum, camitum et baronum ab Aurs- perg, Labaci 1681, str. 4—5. — 22. ravno tam, str. 3. — F. X. Richter, Die Krainischen Aurs- berge, Hormayr's Archiv 12, 1821, str. 159. — 23. Listina 1241 V 8. Perovo- obj. UBK II, 87—88 — listina 1241 V 8. Perovo- regest: MMVK 18. 1905, str. 124, št. 3, Gradivo 5, 766. — 24. kot opomba 8. — 25. Hauptmann, Erläuterungen, str. 403—404. — 26. Listina 1263 IV 25. Kranjska, obj. MC IV, 2805 — 27. Listina 1303 V 11. Žu- žemberk, AS, Velesovo. — 28. Listina 1327 XII 10. Stari trg pri Ložu, nekoč HHStAW, AUR, Rep. III, sedaj AS. — 29. Listina 1343 IV 23., reg. MMVK 18, 1905, str. 162, št. 69. — 30. Li- stina 1343 VI 18. Ortnek, reg. MMVK 18, 1905, str. 163—166, št. 70. — 31. Listina 1384 V 3. Ce- lje, nekoč HHStAW, sedaj AS, Celje. — 32. Li- stina 1389 II 19. Čedad, obj. F. Krones, Die Freien von Saneck und ihre Chronik als Grafen von Cilli, Graz 1883, Str. 124—125; listina 1425 V 6. Celje, nekoč HHStAW, sedaj AS, Celje. — 33. Listina 1340 VII 25. (Ribnica), nekoč HHStAW, Rep. III, sedaj AS. — 34. Listina 1343 IV 24. s. 1. V HHStAW, AUR. — 35. Listina 1350 VII. 1. Ribnica v HHStAW, AUR. — 36. Listina 1352 III 19. Ribnica v HHStAW, AUR. — 37. Listina 1372 IX 12. Ribnica v AS. — 38. Valvasor, Ehre, XI, 322. — 39. Listina 1375 III 3. Ribnica, reg.: MHVSt 6, 1855, str 260, št. 185. — 40. Listina 1384 V 26. Ribnica, insert v listini 1384 VI 1. Čedad v HHStAW, AUR. — 41. Listina 1397 XI 30 s. 1. v AS. — 42. K. Kovač, Ein Zehentver- zeichniss aus der Diözese Aquilea vom Jahre 1296, Mitteilungen des Instituts für österr. Ge- schischtsforschung 30, 1903, str. 635. — 43. F. Schumi, Arhiv für Heimatkunde I. Band, 1882, Str. 95. — 44. Kot opomba 33. — 45. Listina 1353 IV 3. s. 1. V AS. — 46. Listina 1363 V 1. Vi- dem V HHStAW, AUR, obj. F. Schumi, Archiv f. Heimatkunde I., 30—31. — V. Steska v Dom in Svet 9, 1896 str. 117 (s prevodom). — 47. Li- stina 1366 III 29. Ribnica, reg. MMVK 19, 1906, str. 50—51. — 48. Listina 1366 III 29. Ribnica, reg. MMVK 19, 1906, str. 51, št. 161. — 49. Listina 1372 VI 15. s. 1. v AS. — 50. Listina 1383 XI 25. Lož, obj. MHVSt 6, 1855, str. 267. — 51. Listina 1389 III 14. Čedad, nekoč v HHStAW. Rep. XIV, sedaj AS. — 52. Listina 1405 V 4. Rib- nica v AS. — 53. Listina 1404 X 30. s. 1. v AS. — 54. Listina 1492 XII 17. Linz, kopija v Archiv für Niederösterreich na Dunaju, Ms. 17/8 (1489 do 1493), fol. 137. — 55. Listina 1377 XI 23. s. 1., reg.: MC X, 837. — 56. M. Kos, Zgodovina Slo- vencev, Ljubljana 1955, str. 310. — 57. Listina 1425 V 13. Celje, nekoč HHStAW, sedaj AS, Ce- lje. — 58. Listina 1427 IX 1. Celje, nekoč HHStAW, sedaj AS, Pleterje. — 59. CFK 1436 do 1456. — 60. Listina 1457 VI 12. Kranj, kopija HHStAW, Ms. B 360, fol. 54—54 v. — 61. Listina 1462 IV 21. v HHStAW, AUR. — 62. Listina 1470 V 10. s. 1. v HHStAW, AUR. — 63. Hauptmann, Erläuterungen, str. 466. — 64. Listina 1417 XII 6., reg. MMVK 20, 1907, str. 178, št. 309. — 65. Listina 1473 X 10., kopija v Nadškofijskem ar- hivu v Vidmu, Protokoli 4, 1473, fol. 363 v, prim. Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko 1. 1891, str. 23. — 66. Valvasor, Ehre, IX, 121 in Opus insignium armorumque, 1687—1688, rokopis MR 160, fol. 22 v Sveučiliščni knjižnici v Zagrebu. — 67. Listina 1335 IX 29. V HHStAW, AUR, sU- ka MC IX, slikovne priloge. — 68. Dopis od 1580 VI 11. v AS, Vicedomski arhiv fase. 260 (prej 1/135). — 69. J. Vrhovec, Der schwäbische Chro- nist Burghardt Zink und eine interessante Schule zu Reifnitz in Unterkrain, MMVK 13, 1900, str. 1—16, I. Simonie v Kočevskem zborniku 1939, str. 61—62. — 70. Listina 1405 V 4. Ribnica v AS. — 71. Kot opomba 58. — 72, Listina 1473 XI 6. s. 1. v AS. — 73. Listini 1481 III 24. Videm, kopija v Nadškof, arhivu v Vidmu, Protokoli 10, 1481—1484, fol. 350, 350 v in 1490 VII 30. Rib- nica, ravno tam, Chiese a parte imperii, fase. Carniola, Ribnica 1490—1530. — 74. Stanko Jug, Turški napadi na Kranjsko in Primorsko do prve tretjine 16. stoletja, GMDS 24, 1944, sitr. 10,12—13,20—21,27,31,34,57,58. — 75. Valvasor, Ehre, XI, 467. — 76. Koncept iz junija 1509 v Ti- rolskem deželnem arhivu v Innsbrucku, Maximi- iiana XIV, Schuber 48, fol. 79. — 77. Krajevni leksikon Dravske banovine, 1937, str. 221. — Krajevni leksikon Slovenije II, str. 573, — I. Simonie v Kočevskem zborniku, 1939, str. 70. — 78. Listina 1492 X 23. Linz, insert v potrditvi od 1571 VI 16. Gradec, kopija Štajerski deželni ar- hiv v Gradcu, Notranjeavstrijska privilegijska knjiga II (1568—1580), fol. 103—104. — 79. I. Simonie v zborniku »500 let mesta Kočevje«, 1471 do 1971, str. 28. — 80. A. Dimitz, Geschichte Krains II. Bd, str. 104. — I. Simonie v Kočev- skem zborniku 1939, str. 77. — F. Gestrin, Trgo- vina slovenskega zaledja s primorskimi mesti od 13. do konca 16. stoletja, SAZU, 1965, str. 195 (napačno, da v prvi četrtini 15. stoletja). — 81. Listina 1496 VIII 13., obj. GZL IV/34. — listina 1496 XII 7., obj. GZL X/95. — 82. M. Lexer, Mittelhochdeutsches Taschenwörterbuch, 1906«, str. 385. — 83. Kot opomba 23, Kos Topogra- fija, 43. — 84. Kot opomba 33. — 85. CFK 1436, fol. 41. — 86. HHStAW, Ms. W(eiss) 724 fol. 271 v. — 87. Valvasor, Ehre, XI, 651. — 88. Kot opomba 11, M. Kos, Topografija, str. 57. — 89. Listina KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 87 1405 v 11. Kočevje v AS, CFK 1436, fol. 16 v, 23. — 90. CFK 1436, fol. 16. — 91. CFK 1436 fol. 2 v. Kos, Topografija, 62. — 92. F. Bezlaj, Eti- mološki slovar slovenskega jezika, A-J, Ljublja- na 1976, str. 104—105. — 93. M. Mikuž, Topogra- fija stiske zemlje, Ljubljana 1946, str. 58., J. M. Grebene, Gospodarska ustanovitev Stične ali nje- na dotacija leta 1135, Stična 1973, str. 60, št. 184., Kos, Topografija, str. 94. — 94. Listina 1340 VII 25. s. 1. nekoč HHStAW, Rep. III, sedaj AS. — CFK 1436, fol. 16. — 95. M. Kos, »Vas« in »selo« v zgodovini slovenske kolonizacije, Razprave SAZU V, 1966, str. 90. — 96. Kos, Topografija, str. 666. — 97. HHStAW, Ms. B 360, fol. 43. — 98. Listina 1417 V 4. s. 1. v HHStAW, AUR, — CFK 1436, fol. 21. — Kos, Topografija, str. 670. — 99. Kot opomba 58. — 100. Zbornik zimske pomoči 1944, str. 393. — 101. Listina 1340 VII 25. s. 1. nekoč HHStAW, Rep. III, sedaj AS. — Kos, Topografija, str. 671. — 102. Listina 1417 V 4., HHStAW, AUR. — 103. CFK 1436, fol. 2 v. — 104. ravno tam, fol. 40 v. — 105. AS, Vice- domski arhiv fase. I 12; — Kos, Topografija, str. 180, 511. — 106. Kot opomba 9. — 107. Kot opom- bi 23 in 33. — 108. Listina 1417 V 4. s. 1. v HHStAW, AUR. — 109. CFK 1436, fol. 21, 47 v. — 110. Listina 1405 V 11. Kočevje v AS. — 111. CFK 1436, fol. 16, 20, 21, 22, 61. — 112. ravno tam fol. 16. — 113. ravno tam fol. 16, 20, 22, 26, 61. — 114. Listina 1417 V 4. s. 1. v HHStAW, AUR. — 115. Listina 1422 V 24., nekoč v Hof- kammerarchivu na Dunaju, sedaj AS. — 116. CFK 1436, fol. 20, 22, 26, 61. — 117. Kot opomba 26. — 118. Hauptmann, Erläuterungen, str. 470. — 119. Listina 1335 XI 12. s. 1. HHStAW, Rep. III, sedaj AS; — Kos, Topografija, str. 405. — 120. Listina 1336 VI 24. s. 1. v HHStAW, AUR. — 121. Listina 1343 VI 18. Ortnek, reg. MMVK 18, 1905, str. 163—166, št. 70. — 122. Listini 1425 V 6. Celje in 1436 VIII 16. Celje, HHStAW, se- daj AS, Celje. — 123. HHStAW, Ms. B 360, fol. 46—46 v. — 124. Listina 1340 VII 25. (Ribnica), HHStAW, Rep. III, sedaj AS; — Kos, Topogra- fija str. 412^13. — 125. CFK 1436, fol. 20, 21, 22, 61. — 126. ravno tam, fol. 20, 22, 61. — Kos, Topografija, str. 485. — 127. Listina 1427 IX 1. Celje, HHStAW, sedaj AS, Pleterje, — Kos, To- pografija, str. 503. — 128. HHStAW, Ms. B 360, fol. 43. — 129. Listina 1332 VIII 10. s. 1. v AS. — Kos, Topografija, str. 531. — 130. F. Bezlaj, Slovenska vodna imena II., SAZU, 1961, str. 170—171. — 131. Listina 1340 VII 25. (Ribnica), HHStAW, Rep. III, sedaj AS. — 132. Listina, 1350 VII 1. HHStAW, AUR. — 133. Listina 1367 IX 12. s. 1. HHStAW, Rep. IH, sedaj AS. — 134. Listini 1401 III 23. s. 1. — GZL 11/42 in 1401 Iv 24. — GZL VII/55. — 135. Listina 1410 VIII 26. s. 1. v AS. — 136. Listina 1405 V 11. Kočevje v AS. — 137. Listina 1406 V 25. s. 1. v HHStAW, AUR — 138. Listina 1417 V 4. s. 1. HHStAW, AUR. — 139. CFK 1436, fol. 40 v. — 140. HHStAW, Ms. W 724, fol. 271 v. — 141. Kot opomba 23. — listina 1340 VII 25. (Ribnica), HHStAW, Rep. III, sedaj AS. — Kos, Topogra- fija, str. 591. — 142. CFK 1436, fol. 47 v, 63 v. — 143. Gradivo 5, št. 765. — Kos, Topografija, str. 459. — 144. Listina 1264 IV 22. Čedad, obj. UBK II, 259—260. — prim. M. Mikuž, Topogra- fija stiske zemlje, str. 49. — 145. Listina 1296 XII 28. Waidenberg, obj. MC VI, 365. — 146. Listina 1343 VI 18., reg. MMVK 18, 1905, str. 163 do 164. — 147. Listina 1423 IX 29. s. 1. v AS.