Notulae ad floram Sloveniae38   
Lunularia cruciata (L.) Dumort. ex Lindb.
Novi podatki o razširjenosti vrste jetrenjaka v Sloveniji
New data on the distribution of a liverwort species in Slovenia
9952/4 Slovenija, Osrednjeslovenska, Ljubljana, Vič, Tržaška cesta 62, med tlakovci na 
dvorišču za stanovanjsko hišo, 295 m n. m. Leg. & det. D. Dolničar, 5. 10. 2021            
9952/4 Slovenija, Osrednjeslovenska, Ljubljana, Vrhovci, Cesta na Vrhovce 49, med tlakovci 
na dovozu pred stanovanjsko hišo, 296 m n. m. Leg. & det. Z. Mohorko, 13. 10. 2021
9757/4 Slovenija, Štajerska, Celje, Na okopih 7, med tlakovci, 240 m n. m. Leg. & det. L. R. 
Štupar, 31. 10. 2021
Monotipski rod Lunularia spada v družino Lunulariaceae, ki sodi med kompleksne 
steljkaste jetrenjake (Marchantiopsida). Lunularia cruciata L. je kozmopolitska vrsta, ki je v 
Evropi avtohtona v Sredozemlju in Makaroneziji ter zanesena v druge evropske države (Paton 
1999). Na evropskem Rdečem seznamu je uvrščena v kategorijo najmanj ogrožena vrsta (LC) 
(hoDGetts & al. 2019). Prisotna je v vseh sosednjih državah Slovenije. V Italiji je uvrščena na 
rdeči seznam s statusom ogroženosti potencialno ogrožena vrsta (NT) (hoDGetts & locKhart 
2020). V Sloveniji ima na Rdečem seznamu status ogroženosti ranljiva vrsta (VU) (Martinčič 
2016).
Vrsto na terenu prepoznamo po rumeno-zeleni obarvanosti steljke s pogosto vijoličastim 
ali rjavim robom. Na ventralni strani izraščajo brezbarvne ali vijoličaste ventralne luske. 
Na dorzalni strani pa izstopajo skoraj vedno prisotne, do 6 mm široke, polkrožne razplodne 
košarice, ki so značilne le za to vrsto. Številne svetlo zelene in lečasto oblikovane geme 
so zgoščene na dnu razplodnih košaric. Rastlina je dvodomna, s pigmentiranimi sedečimi 
moškimi receptakli in pokončnimi, do 3 cm visokimi, ženskimi receptakli, ki ob zrelosti zaradi 
štirih horizontalnih režnjev spominjajo na križ (Paton 1999). 
Vrsta se je v zadnjih desetletjih razširila po ostalih delih Evrope in je obravnavana kot 
invazivna v večini držav severne Evrope, kjer poseljuje antropogene habitate in vlažna senčna 
mesta na stenah ali kamnih (essl & laMbDon 2009). Vzpostavljene populacije so navadno le 
enega spola, zato se jetrenjak redko razmnožuje spolno, k uspešnemu razširjanju pa pripomorejo 
geme. sabovlJević & MarKa (2009) sta mnenja, da je širjenje te vrste iz sredozemskega areala 
eden izmed dokazov za globalne podnebne spremembe. Višje povprečne zimske temperature, 
podobne kot so v Sredozemlju, naj bi pripomogle pri širitvi te vrste na nova območja.  
kirschner & al. (2010) navajajo, da v Nemčiji vrsta uspeva v naravi na vlažnih do mokrih 
(tudi poplavnih) območjih, v bazičnih, evtrofnih in senčnih habitatih in je občutljiva na 
povišano slanost. Najpogosteje raste na bregovih tekočih voda, na ilovici in z njo pokritih 
kamnih, skalah ter betonu. Najdena je bila tudi na strmih ilovnatih pobočjih, izpostavljenih 
koreninah in s prstjo pokritih hlodih. Pojavlja se kot plevel v notranjosti in okolici rastlinjakov, 
vrtov, parkov, pokopališč in železniških postaj, kjer uspeva v vlažni prsti v senci zidov ali v 
razpokah med tlakovci. Avtorji članka navajajo, da so vrsto pogosto našli skupaj z naslednjimi 
vrstami listnatih mahov in jetrenjakov: Marchantia polymorpha subsp. ruderalis, M. 
polymorpha subsp. polymorpha, Pellia endiviifolia, Conocephalum conicum, C. salebrosum, 
Rhynchostegium riparioides, Cratoneuron filicinum, Brachythecium rutabulum, B. rivulare in 
Oxyrrhynchium hians. 
Hladnikia 48: 17–41 (2021) 39
Slika 1: Lunularia cruciata med kamnitimi kockami v Celju. Foto: L. R. Štupar, 7. 11. 2021. 
Figure 1: Lunularia cruciata between stone cubes in Celje. Photo: L. R. Štupar, Nov. 7, 2021.
Kot prvi podatek o uspevanju vrste v današnji Sloveniji Martinčič (2007) navaja, da je 
vrsto nabral F. Dolšak leta 1920 in 1938 na sinantropnih rastiščih v Ljubljani. Ker naslednjih 
70 let ni bilo novejših podatkov o uspevanju, je bilo njeno pojavljanje v Sloveniji vprašljivo. 
V letih 2012/13 so sKuDniK & al. (2013a) našli deset novih nahajališč v Sloveniji in tako 
potrdili prisotnost jetrenjaka pri nas. Navajajo nahajališča v Ljubljani, in sicer v Botaničnem 
vrtu, na Ljubljanskem gradu, v Prulah, Rožni dolini, parku Tivoli in Trnovem. Jetrenjak so 
zabeležili tudi pri gradu Haasberg ob reki Unici, v Kopru, Piranu ter Vipavi. skuDnik & al. 
(2013b) domnevajo, da se vrsta širi v Ljubljani in najverjetneje tudi v ostalih delih države. 
Istega leta sta I. Dakskobler in D. Rojšek med fitocenološkimi raziskavami v zahodni in 
jugozahodni Sloveniji opazila jetrenjak v naravnem arealu, in sicer v Solkanu na spodmolih 
reke Soče, ki so periodično poplavljeni (Dakskobler & al. 2014). Avtorji prispevka so na 
podlagi podatkov v naravnem okolju in pojavljanju skupaj z vrsto Adiantum capillus veneris 
prišli do sklepa, da je jetrenjak pri nas avtohton. Uspevanje jetrenjaka na tej lokaciji je 
leto kasneje objavil tudi Martinčič (2015) in k prispevku dopisal, da vrsta uspeva na obeh 
bregovih reke Soče, ob vznožju Škabrijela pri vodomerni postaji pod elektrarno Solkan in na 
vznožju Sabotina v bližini železniškega mostu. 
Leta 2020 je bila vrsta prvič opažena v subpanonskem fitogeografskem območju 
(Martinčič 2020). Podatek Ž. Lobnika Cimermana je iz okolice stanovanjskih hiš na ulici 
Na terasi iz Maribora. Jetrenjak še danes uspeva v cvetličnih lončkih in na neporasli prsti v 
senci ostalih rastlin. Leta 2021 je bilo v Ljubljani najdenih še nekaj novih nahajališč te vrste. 
Notulae ad floram Sloveniae40   
Jetrenjak je bil opažen med tlakovci na dvorišču za stanovanjskimi hišami ob Tržaški cesti 
in Kogejevi ulici, kjer še danes uspeva. Opazili smo ga tudi na Vrhovcih med tlakovci na 
dovozu pred stanovanjsko hišo. V istem letu je bil jetrenjak najden v starem mestnem jedru 
Celja, kjer še zdaj raste med granitnimi tlakovci na senčni strani ulice (Slika 1). Sporofitov 
pri nobeni od najdb nismo opaili. 
Angleži tej vrsti pravijo “Crescent-cup Liverwort” (long 2010). roJŠeK (2015) je ob najdbi 
jetrenjaka v Posočju predlagal slovensko ime zanj, ki se glasi križevati polmesečevolistni 
jetrenjak, ki pa je preveč kompleksno in zaradi navajanja, da naj bi bili polmesečasto 
oblikovani listi, zavajajoče. Zaradi razpoznavnih in edinstvenih polmesečasto oblikovanih 
razplodnih košaric, v katerih zorijo geme, predlagamo za vrsto Lunularia cruciata slovensko 
ime navadni polmesečev jetrenjak.
 
LITERATURA
DaKsKobler, i., a. Martinčič, & D. roJŠeK, 2014: Phytosociological analysis of communities 
with Adiantum capillus-veneris in the foothills of the Julian Alps (western Slovenia). 
Hacquetia 13 (2): 235–258. 
essl, F., & P. W. laMbDon, 2009: Alien Bryophytes and Lichens of Europe. In: DraKe J. a. 
(eds.): Handbook of Alien Species in Europe: p. 29–41. Springer
hoDgetts, n., M. cálix, e. englefielD, n. fettes, M. garcía criaDo, l. Patin, a. 
nieto, a.bergaMini, i. bisang, e. baisheva, P. caMPisi, a. cogoni, t. hallingbäck, 
Konstantinova n., n. locKhart, M. sabovlJevic, n. schnyDer, c. schröcK, c. sérGio, 
M. siM siM, J. vrba, c. c. Ferreira, o. aFonina, t. blocKeel, h. bloM, s. casPari, 
r. Gabriel, c. Garcia, r. Garilleti, J. González Mancebo, i. GolDberG, l. heDenäs, 
D. holyoak, v. hugonnot, s. huttunen, M. ignatov, e. ignatova, M. infante, r. 
Juutinen, t. Kiebacher, h. KöcKinGer, J. Kučera, n. lönnell, M. lüth, a. Martins, o. 
MaslovsKy, b. PaPP, r. Porley, G.rothero, l. söDerströM, s. ŞteFǎnuţ, K. syrJänen, 
a. untereiner, J. Ɨ. váňa, a. vanDerPoorten, K. vellaK, M. aleFFi, J. bates, n. bell, 
M. bruGués, n. cronberG, J. Denyer, J. DucKett, h.J. DurinG, J. enroth, v. FeDosov, 
k.-i. flatberg, a. ganeva, P. gorski, u. gunnarsson, k. hassel, h. hesPanhol, M. 
hill, r. hoDD, K. hylanDer, n. inGerPuu, s. laaKa-linDberG, F. lara, v. MaziMPaKa, 
a. MežaKa, F. Müller, J. D. orGaz, J. Patiño, s. PilKinGton, F. Puche, r. M. ros, F. 
ruMsey, J.G. seGarra-MoraGues, a. seneca, a. stebel, r. virtanen, h. Weibull, J. 
WilbrahaM & J. ŻarnoWiec, 2019: A miniature world in decline: European Red List of 
Mosses, Liverworts and Hornworts. IUCN, Brussels, 87 pp.
hoDGetts, n. & n. locKhart, 2020: Checklist and country status of European bryophytes 
– update 2020. Irish Wildlife Manuals, No. 123. National Parks and Wildlife Service, 
Department of Culture, Heritage and the Gaeltacht, Ireland. 214 pp.
Kirschner, r., M. nebel & t. butterFass, 2010: Observations on fertile populations 
of Lunularia cruciata (L.), Dumort. ex Lindb. (Marchantiopsida: Lunulariaceae) in 
Germany. Stuttgarter Beitrage zur Naturkunde A, Neue Serie 3: 363–371.
long, D., (2010): Lunularia cruciata. In: atherton i. D. M., bosanquet s. D. s., laWley M. 
(eds.): Mosses and Liverworts of Britain and Ireland: A Field Guide. British Bryological 
Society: p. 252.  
Martinčič, a., 2007: Critical contributions to the bryophyte flora of Slovenia, 16–23. 
Hladnikia 20: 17–25.
Hladnikia 48: 17–41 (2021) 41
Martinčič, a., 2015: Novosti v flori mahov Slovenije, Hladnikia 35: 27–38.
Martinčič, a., 2016: Updated Red List of bryophytes of Slovenia. Hacquetia 15: 107–126.
Martinčič, a. (ur.), 2020: Nova nahajališča vrst: Mahovi (Bryophyta s. lat.). Hladnikia 46: 
85–93.
Paton, J. a., 1999: The Liverwort Flora of the British Isles. Harley Books: p. 563.
roJŠeK, D., 2015: Venerini laski (Adiantum capillus-veneris L.) v Posočju. Proteus 78/1: 
24–34. 
sabovlJević, M., & J. MarKa, 2009: The biological evidence of climate changes: a case study 
of liverwort Lunularia cruciata (L.) Dum. ex Lindb. in Serbia. Botanica Serbica 33(2): 
185–187.
sKuDniK, M., a. sabovlJević, F. batič, & M. sabovlJević, 2013a: Notes on some rare and 
interesting bryophytes of Slovenia. Botanica Serbica 37(2): 141–146.
sKuDniK, M., a. sabovlJević, F. batič, & M. sabovlJević, 2013b: The Bryophyte Diversity 
of Ljubljana (Slovenia). Polish Botanical Journal 58(1): 319–324.
   žan lobniK ciMerMan, Dren Dolničar, zala MohorKo, 
leon roJK ŠtuPar