ffiasiia SB Isofefefir« tovarnv <>hu1r<> alpina lift Letnik 11_Številka: 2_•_Žiri, 15. februarja 1972 Proizvodnja Zmanjšati moramo zastoje STANKO MRLAK vodja obrata težke montaže Z razvojem smučarske tehnike v svetu, se je bistveno spremenila oblika in način izdelave smučarske obutve. 2e nekaj let doživljamo tako nagel razvoj te obutve, da ga komaj dohitevamo. Tehnologija in materiali se vsako sezono spreminjajo. Vzporedno s tem pa nastopajo razne organizacijske težave, posebno z razvrščam jem delavcev. Ponavadi se tudi izkaže, da nam manjka izuče-nih oziroma priučenih de* lavcev. Kljub vsem težavam pa le dosegamo lepe rezultate, saj smo v preteklem letu proizvedli 191.000 parov smučarske in športne obutve, od tega za izvoz 80%. Z uvajanjem nove tehnologije in s prizadevanjem vseh članov obrata, smo v zadnjih 5 letih zmanjšali čas montaže za polovico. Lahko trdim, da smo do sedaj v glavnem izpolnjevali vse planske obveznosti, če le ni bilo kakih objektivnih razlogov (pomanjkanje reprodukoijskega materiala in zgornjih delov). Tudi v bodoče lahko pričakujemo še večje težave, vendar moramo biti nanje pripravljeni. Zato moramo toliko hitreje razvijati in uvajati novo tehnologijo in nove metode dela. Hkrati pa ramo razvijati čim boljše medsebojne odnose. Prav tako ne smemo pozabiti na kakovost proizvodov, pač pa moramo storiti vse, da bi izmet skrčili na minimum. Zavedati se mora- mo, da naša organizacija dela nikdar ni tako popolna, da bi se ne dalo še kaj izboljšati. Stremeti moramo za tem, da bi bili proizvodni stroški čim nižji. Ce se bomo tako ravnali, nas ne bo nihče izrinil s svetovnega tržišča. Ker dobro vemo, da v današnjem industrializiranem svetu en sam človek pomeni zelo malo, pa bo naš obrat uspešno prebrodil vse težave le s sodelovanjem vseh delavcev obrata. JANKO OBLAK vodja obrata sekalnice S preselitvijo v novo proizvodno halo so se delovni pogoji v sekalnici zelo izboljšali. Ker smo pod isto streho z montažnimi trakovi, je odpadel velik del transporta, obenem pa je zamenjava defektov veliko hitrejša. Sam naziv »sekalnica« ni več ustrezen, ker preraščamo v obrat za pripravo in obdelavo vseh spodnjih delov. Zc ob prehodu na montažno izdelavo podplatov in drugih spodnjih delov obutve smo doživeli pravo revoluoi-jo ... Montažni trakovi pa še naprej izgubljajo delovna mesta, ker se dela prenašajo v sekalnico. Prostor, ki nam je bil dodeljen, bo za naš obrat kmalu premajhen. Tako imamo za letošnjo sezono pomlad—poletje že več artiklov, ki imajo več delovnih faz v sekalnici kot pa v montaži. Moda in novi tehnološki postopki, ki se porajajo v čevljarski industriji, zahteva- jo vedno večjo odgovornost od priprave dela in od proizvodnje polizdelkov za montažo. Novi modeli, posebno pa še nove vrste izdelave, ki jih v tej sezoni ni malo, zahtevajo hitro prilagajanje organizacije dela. Pri tem pa nam bodo v veliko pomoč novi stroji in delovne priprave, ki jih je izdelala naša mehanična delavnica. Največja težava bo letos s kadrom. V sedanji sezoni je bilo premeščenih iz drugih obratov v sekalnico okoli štirideset, večinoma mladih, nekvalificiranih delavcev. Potrebe pa bodo lahko še večje. Vprašanje pa je, kako vse te delavce v kratkem času priučiti, ker se nam razne izdelave hitro menjajo. Drugače je s stalnimi delavci v sekalnici. Ker obvladajo od deset do trideset faz, se hitreje prilagodijo nastali situaciji. Po končani sezoni pa se komaj priučeni delavci vračajo v šivalnice in druge oddelke. Tam se morajo ponovno priučiti, zato pade njihov delovni učinek, pa tudi zaslužek. VINKO PODOBNIK vodja obrata lahke montaže Z doseženimi rezultati lanskega leta v lahki montaži smo lahko zadovolini, saj smo dosegli z manjšim številom liudi večje število proizvedenih parov kot v letu 1970. Seveda je k temu veliko pripomogla tudi nova tehnologija dela. Montažni način izdelave je precej delovnih operacij prenesel na druge obrate in se je zaradi tega število ljudi v montaži lahko občutno zmanjšalo. Večje serije artiklov z enako pod-platno izdelavo pa so prav tako vplivale na porast produktivnosti. V obratu imamo še precej notranjih rezerv, ki nam jih doslej ni uspelo sprostiti, v glavnem po krivdi drugih obratov ali služb. Zastoji na traku zaradi pomanjkanja zgornjih delov, spodnjih delov ali pomožnih materialov povzročajo, da obrat ne doseže plana in da je kvaliteta slabša. Po drugi strani pa delavci negodujejo zaradi premeščanja in nedo- seganja norm. Posledica takega zastoja je tudi slabša delovna disciplina, saj je nemogoče zadržati delavca na delovnem mestu, če nima kaj početi. Nekompletni plani so že več let problem, ki ga nikakor ne moremo rešiti, bodisi zaradi preobremenjenih šivalnic bodisi zaradi zastojev v sekalnici, kjer ne dobijo pravočasno potrebnih materialov. Na montažnem traku pa nekompletni plani povzročajo pravo zmešnjavo, saj imamo pogosto na enem traku namesto dveh kar po pet ali več artiklov, ki nimajo veliko skupnega. Menim, da bi morali posvetiti več pozornosti preprečevanju zastojev, do katerih pride zaradi malomarnosti tistih delavcev, ki so dolžni skrbeti za tehnološko in materialno pripravo proizvodnje. POLDE STRLIC vodja obrata težke šivalnice Povpraševanje po smučarskem čevlju je na trgu vedno večje, zato se obrat težke šivalnice razmeroma hitro povečuje. Ker delamo za različne kupce, se modeli pogosto menjajo. Menjajo pa se tudi materiali in imamo celo primere, ko se isti artikel dela iz različnih materialov in v več barvah. Zato se moramo stalno prilagajati spremembam in izpopolnjevati tehnološki postopek, pri čemer nam je nujna dobra povezava s tehnologi in razvojnim oddelkom. Pri pogostih menjavah modelov se večkrat zgodi, da materiali ne prispejo pravočasno. Vodilni kader obrata mora biti v talcih primerih zelo elastičen in odločen, saj mora delo razporediti tako, da so vsi delavci zaposleni. Seveda pa premeščanja slabo vplivajo na zaslužek delavca in tudi na finančni efekt podjetja. Vendar moram reči, da delavci z razumevanjem sprejmejo premestitve, ter da je disciplina v obratu primerna. Nekoliko teže je včasih z nekaterimi mladimi, ki jih sicer razumem, da so mladi, vendar želim, naj bi upoštevali, da so enakopravni člani naše skupnosti, ne samo po pravicah, temveč tudi po dolžnostih. V začetku letošnjega leta Je bil Izveden obvezni razpis za vodje nekaterih obratov. Kandidate, ki jih Je po razpisu izbral odbor delavskega sveta za delovna razmerja, smo povprašali, kako gledajo na letošnji plan in s kakšnimi problemi se bodo morali ubadati. Prihodnjič na tej strani: SAMOUPRAVLJANJE NA RESETU čeprav so stroji zavarovani kolikor je le moggoče, je pri delu vendarle potrebna velika pazljivost, da ne pride do nezgode. Francoska industrija obutve ima 580 podjetij. Od tega je le 75 podjetij velikih — nanje odpade povprečno po 2 milijona proizvedenih parov. Preostalih 505 podjetij proizvede le tretjino celotne francoske proizvodnje, ki je v lanskem letu znašala med 220 in 225 milijonov parov. Promet z obutvijo so v lanskem letu povečali za 15 % in dosegli 3,5 milijard frankov, od tega 1 milijardo frankov odpade na izvoz, ki je znašal 55 milijonov parov (25% več kot v letu 1970). Pri izvozu so dosegli kar za 15 ■% višje cene kot na domačem trgu. Največ so izvozili v ZR Nemčijo. Hkrati pa so nekoliko zmanjšali uvoz obutve, pri katerem je glavni dobavitelj še vedno Italija. Za letošnje leto ima francoska industrija obutve dovolj naročil in napovedujejo dobre rezultate. Nabavna služba bi imela mnogo lažje delo, če bi lahko vse materiale dobila na domačem tržišču, saj so dobavni roki za uvoz mnogo daljši in trajajo pri normalnem poteku uvoznih poslov najmanj tri mesece. Oglejmo si malo potek poslov pri uvozu: 2e iskanje najugodnejšega ponudnika, izdelava in od-prema naročila in korespondenca z njim zahteva svoj čas, najmanj 5 do 10 dni. Inozemski dobavitelj običajno potrebuje za obdelavo naročila dva tedna, za nabavo surovin tri tedne, za planiranje in proizvodnjo tudi tri tedne, kar znese .že osem tednov. Malokdo bo verjel, da moramo za transport blaga iz Italije in Nemčije računati kar tri tedne, včasih pa se zgodi, da posamezne kosovne pošiljke potujejo tudi štiri tedne in še več. Za ureditev bančnih in carinskih formalnosti pa moramo spet računati kar po dva tedna. Vsega skupaj torej traja uvoz 12 do 14 tednov. Včasih se da skrajšati kak uvozni posel (ekspresni transport blaga, osebna intervencija pri dobaviteljih, na bankah in carinarnici), vendar pa se s tem zelo povečajo stroški uvoza. V zadnjem času pa dobavne roke za uvoz blaga podaljšujejo še omejitve uvoza us nja, umetnega krzna, kartonov, teksona, celteksa in skoraj vseh papirnatih izdelkov. Za uvoz teh materialov moramo dobiti še posebno soglasje Zveznega sekretariata za zunanjo trgovino v Beogradu, kar traja tudi do enega meseca. Pri vsem tem pa lahko pride še do raznih nepredvidenih zapletov, tako da uvoženi materiali prepozno pridejo v proizvodnjo. Za te zastoje ne moremo kriviti delavcev nabavne službe, ki store vse, kar se storiti da v kopici opisanih formalnosti. Primer »Semperita« Tako je zaradi pomanjkanja gumijastih podplatov pred kratkim prišlo v naši proizvodnji do dvodnevnega zastoja na traku 6. Naj na kratko obrazložimo, kako je do tega prišlo. Planski oddelek je 1. septembra 1971 oddal zahtevek za nabavo gumijastih odlitkov »Montana.« Naš uvozni oddelek je še istega dne oddal po teleprin- terju naročilo pri firmi »Sem-perit« na Dunaju, ki proizvaja te podplate. Dobavitelj nam je po teleprinterju potrdil- naše naročilo in dobavni rok sredi novembra. Ko smo se pred iztekom predvidenega dobavnega roka zanimali o prvih dobavah, nas je Semperit dne 16. 11. 1971 obvestil, da podaljšuje dobavni rok do srede decembra z obrazložitvijo, da mu nemška firma »Desma« še ni dobavila ustreznih strojev. Na naše stalne urgence po teleprinterju in telefonu nam je Semperit konec decembra obljubil, da bo v bodoče dobavljal 2-krat tedensko po 600 parov odlitkov. Na osnovi teh obljub je naš planski oddelek razpisal dekadne operativne plane. Ker pošiljke niso prihajale tako kot nam je bilo obljubljeno, smo »Semperit« dne 25. 1. 1972 osebno obiskali. Ugotovili smo, da z dobavami kasni: — ker mu dobavitelj strojev ni pravočasno dobavil, — ker je proizvodnja poliuretanskih podplatov veliko počasnejša od gumijastih, — ker stroji zaradi pomanjkljive izdelave ne proizvajajo planiranih količin odlitkov. Glede povračila škode so nam pri »Semperitu« najprej dokazovali, da po avstrijskih uzancih o blagovnem prometu nismo upravičeni do povračila škode zaradi višje sile. Ko nismo odnehali, so vendarle pristali, da nam povrnejo nastalo škodo in sicer v znesku, ki pokriva ne le stroške zastoja proizvodnje, ampak tudi povečane stroške S tem, ko si zavestno odtegujemo del novoustvarjene vrednosti in ga vlagamo v nadaljnjo proizvodnjo, si zagotavljamo razvoj dejavnosti podjetja. Vzemimo primer: Odločili smo se, da bomo proizvajali določeno vrsto obutve. Pri tem smo predvideli tudi oblike prodaje kot npr. prodajo v lastnih prodajalnah, prodajo grosistom, itd. Ko nam je znano področje, kamor bomo pošiljali obutev, nas čaka še naloga obvestiti potencialne kupce o naših novih proizvodih. Obveščanje kupcev je tako del projekta celotnega poslovanja. Tako kot je pomembno, da smo proizvode izbrali po poprejšnji presoji potrošnikov, je pomembno, da jih o pripravljenosti novih proizvodov obvestimo. Kakšno naj bo obvestilo potrošnikom, je odvisno od različnih činiteljev. Eden od njih je ikonkurenčni obseg istovetnih proizvodov drugih proizvajalcev. Drugi je absor-bcijska sposobnost trga. Na trgu lahko določenih proizvodov primanjkuje ali pa je trg z njimi že prenasičen. Vemo, da je z Obutvijo trg že precej nasičen. Vsi ti značilni pogoji nalagajo temeljito pripravo na obveščanje potrošnikov. Vse posebnosti glede kvalitete naše obutve so pri tem odločilnega pomena. Poudariti pa je treba, da ne gre več samo za kvalitetno izdelavo, ampak tudi za oblikovanje (model.). Naslednje vprašanje je — kako obvestiti? Odgovor je odvisen od tega, kdo so kupci. Obutev je proizvod za ljudi vseh starostnih skupin, nabave tako da bo pokrita vsa škoda, ki jo je utrpelo naše podjetje. Tudi v lanskih jesenskih mesecih smo imeli velike težave in zastoje v proizvodnji prav zaradi gumijastih podplatov, ki nam jih je dobavljal »Josip Kraš« iz Karlov-ca. Na žalost pa od tega dobavitelja do danes še nismo uspeli dobiti nobene odškodnine za škodo, ki jo je takrat utrpelo naše podjetje. Lojze KOPAČ obeh spolov, različnih poklicev in z različnimi prejemki. V okviru teh skupin pa moramo upoštevati, da niso vsi enako dovzetni za spremembe, ki jih prinašajo novi proizvodi. Torej je treba obveščati celotno prebivalstvo in uporabiti najobsežnejša občila. Dnevno časopisje, tedniki, revije, televizija in radio so najobsežnejši mediji javnega obveščanja. Primerna pa so tudi množična posebna obvestila kot so prospekti v lastni izdaji in distribuciji. Cena obveščanja je seveda odvisna od izhodišča obveščanja t. j. od oblike in pogostnosti obvestil. Ce so obvestila bolj pogostna, so lahko oglasi v posameznih občilih manjši. Menimo, da je (glede na cene oglasnega prostora v tisku in časa na RTV) efekt pogostih krajših obvestil pri istih stroških večji. Naj za primerjavo navedem nekaj cen: Telop na TV za enkratno predavanje stane od 600 do 1000 din, tekst na radiu (30 sekund) pa 300 din. Enkratni oglas čez celo stran v barvni reviji stane od 9000 do 15000 din, črno bela stran v dnevnem časopisu 12000 din, enkratno predvajanje filma na TV pa od 2100 do 3000 din. Stalne razstavne vitrine in prostori pa stanejo od 2000 do 20000 din na leto. Stroški za obveščanje so »del čevlja« tako kot ovojni papir, vrečke za zavijanje in kartoni, le da so znatno manjši, posebej še, če gre obveščanje po preštudiranem programu. Franci PERTOVT, dipl. oec. Odkod zamude pri uvozu? Materiale, ki jih na domačem tržišču ni ali pa kvalitetno ne ustrezajo, mora nabavna služba uvoziti. Prav tako pa uvažamo stroje in rezervne dele za uvožene stroje. Pri naših smučarskih čevljih je bilo v letu 1971 še 82,5 % materialov uvoženih. Kaj to (pomeni pri proizvodnji 190.000 parov, si ni težko predstavljati. Upamo, da nam bo v letošnjem letu uspelo zmanjšati delež uvoženega materiala za smučarske čevlje na cca 52 %. Material za gornje dele smučarskih čevljev (PVC folija na teksonu), ki smo ga lani še morali uvažati iz Francije v količini preko 40.000 mJ, nam bo letos dobavljala »Sava« Kranj v ustrezni kvaliteti. Lani je bil osnova še tekson (umetno usnje), letos ga zamenjuje močno platno, ki je na raztrž-nost precej odpornejše. Tudi za lahko obutev smo prisiljeni uvažati nekatere materiale, predvsem za visoko modno obutev. Domači usnjarji namreč močno zaostajajo za evropsko modo. Namesto da nas bi oni seznanjali z modnimi materiali za posamezne sezone, moramo mi njim sugerirati, katere barve in vrste materialov bodo moderne v naslednji sezoni. Zal pa jim uspe izdelati modni material najpogosteje šele sezono pozneje. Nasprotno pa nas inozemski proizvajalci, modnega usnja pogosto obiskujejo in nas sproti seznanjajo z novitetami. Reklama Prestiž ali obveščanje potrošnikov? Samoupravna kronika 10. januar — odbor za nagrajevanje Sprejet je osnutek sprememb in dopolnitev pravilnika o delitvi sredstev za osebne dohodke za javno obravnavo. Obravnavani pa so bili tudi predlogi za spremembo razvrstitve nekaterih delovnih mest. 14. januar — odbor za delovna razmerja Razpravljali in sklepali so o Prijavah na razpisana delovna mesta vodij proizvodnih obratov in sicer za težko šivalnico, sekalnico, težko montažo, lahko montažo — trak 7 in šivalnico Gorenja vas. Sprejeli so 2 nova delavca in več prerazporeditev delavcev v tehnični službi. januar — odbor za nagrajevanje Sprejet je za javno obravnavo osnutek sprememb in dopolnitev pravilnika o pot-ni" ln drugih stroških delavcev v zvezi z delom. 20. januar — odbor za izobraževanje Obravnavan je predlog profila izobraževanja za leto * \ Končni program sicer se ni sprejet. Sklenili pa so, «a štipendiranja letos ne bi razširjali toliko kot v zadnjih letih, temveč bi s funkcionalnimi oblikami izobraževanja omogočili izpopolnjevanje že zaposlenim delavcem. 21- januarja — gospodarski odbor Sklepali so o posameznih investicijah v tovarni in pro- dajni mreži. Med drugim so odobrili dodatne stroške adaptacije v Splitu, nakup 5-tonskega tovornega avtomobila ter kombija, nabavo novega plinskega štedilnika za tovarniško kuhinjo in še nekaterih osnovnih sredstev manjše vrednosti. Sprejet je bil tudi sklep glede primanjkljajev pri pošiljkah obutve za naše prodajalne. Padel je še predlog naj bi določili merila za pomoč družinam umrlih delavcev glede na število mladoletnih otrok pokojnega člana kolektiva. 22. januarja — odbor za osebno odgovornost Obravnavali so težjo kršitev delovne dolžnosti od strani Danijela Burnika, ki mu je očitano, da je kot poslovodja prodajalne v Domžalah povzročil večji primanjkljaj v prodajalni — in mu izrekli izključitev iz delovne skupnosti. 26. januarja — odbor za osebno odgovornost Obravnavali so primer kršitve delovne dolžnosti od strani Hranislava Grozdano-viča, prodajalca v prodajalni »ALPINA« Niš, ki je lažno informiral kupce o znižanju cen. Izrekel je zadnji opomin pred izključitvijo. 28. januarja — gospodarski odbor Sprejet je osnutek plana poslovanja podjetja za leto 1972 in sicer plan celotnega dohodka, režijski plan tovarne, režijski plan prodajne mreže, plan izvoza in plan reklame. 1972 - leto Kakovost proizvodov in storitev je pomemben dejav-na področju gospodarja in družbenega standar-zato je razumljivo, da se u.mu vprašanju posveča vse Upi Pozornosti tudi v družbenem merilu. hrL Prizadevanju po čim-frm • P'asmaju na doma- coiih'VV,Ctovnem ^^ v Poljih hude konkurence ima Kakovost proizvodov velik po-S; Potrošniki postavljajo Pro.zyajaicem iz leta v leto v i e p°8°je. kakovost proizvodov in sto-tovki »' ikuža dr"žba zago- standardov ^jP^pisovanjem uiuov (jub) in z razni-Ki;,,k Pisi ° kakovosti. Ttonn- t,Cmu Pa dosežena veHn Ja kakovosti Pri nas še večino zaostaja za mednarod- čiw Vmi°' kar ote^uje vklju-"e.v„ našega gospodarstva v mednVn°, gospodarstvo in mednarodno delitev dela. Kontrolo kakovosti, ki se nii ■ predvsem v proizvod-Je Potrebno zagotoviti krm*"3 poti Proizvajalca do nH, "}Cga Potrošnika. Šele s Prizadevanjem neposrednih Naši prodajalci dopolnjujejo svoje znanje na vsakoletnem seminarju na Trebiji. Izobraževanje po več tirih Rusi so ugotovili, da jim 1 kopejka, vložena v izobraževanje prinese 6 kope j k, na drugi strani luže pa so poslovno strogi Američani preštudirali, da jim 1 dolar, ki ga vložijo v izobraževanje, vrže takole okrogle 4 dolarje. No, mi takih računov še nismo delali. Pa nam koraj-že kljub temu ne manjka. Hkrati smo zapeljali po več tirih. Samoupravljalci se seznanjajo, kaj morajo vedeti, da bodo znali dobro upravljati, kajti umno gospodarjenje prinaša lepe denarce. Vodstveni delavci delajo ekskurzije v človeško dušo, skladiščniki pa nameravajo nova znanja o skladiščenju pogoltniti v enem grižljaju, medtem ko so »italijani« po- stali že kar inventar sejne sobe. Našim prodajalcem, ki so pravkar gostje na Trebiji, letos tudi zima ni preprečila, da ne bi poizkušali izpopolniti svojih spoznanj, kako je treba streči strankam, da bodo zadovoljne in da bo promet še večji. Izredne slušatelje tehnične šole ne skrbi toliko obilica snega, kakor kopica novosti, ki jih slišijo v šoli, pa jih bo treba v kratkem razložiti tudi tistim, ki krojijo njihovo usodo. Pravijo, da je teh novosti že toliko, da jih skorajda ne morejo več sproti prebaviti in menijo, da bi jim prišlo zelo prav, če bi bili kakšno uro več prosti v dopoldanskem času. Naši štipendisti v rednih šolah so ob polletni žetvi imeli dobro letino. Le nekateri, ki so preveč računali na rodovitno zemljo so se ušteli. Le-tem priporočamo, da ob nedeljah dopoldne včasih prisluhnejo kmetijskim oddajam, da bodo spoznali, da je treba za dobro žetev gnojiti in sejati. Nejko Podobnik Manj poškodb potrošnikov je mogoče prispevati k dvigu kakovosti na višjo raven. Da bi jugoslovansko gospodarstvo posvetilo večjo skrb dvigu kakovosti, je Zvezna skupščina leto 1972 razglasila za leto kakovosti v Jugoslaviji in postavila zlasti naloge: — da postane kakovost proizvodov in storitev skrb vse družbe, — da delovne organizacije — proizvajalne, prometne in storitvene — posvetijo večjo skrb kakovosti svojih proizvodov in storitev, — da se zagotovi učinkovit sistem kontrole kakovosti tako znotraj delovnih organizacij kot tudi s strani družbenih organov, — da delovne organizacije upoštevajo predloge in pripombe občanov, ter da sodelujejo z znanstvenimi in strokovnimi organizacijami. Iva MISKIČ Malo sprememb V januarju smo imeli manj kadrovskih sprememb, kot v prejšnjih mesecih. V žirovskih obratih smo sprejeli 5 novih delavcev: Silva Zaklja in Olgo Lukančič, NK delavca, Matevža Pečeli-na in Stanislava Pivka, KV strojna ključavničarja, ter Ladislava Fedrana, KV izdelovalec spodnjih delov obutve. Delovno razmerje je preneha-halo Mariji Terček, priučeni delavki v šivalnici. V obratu v Gorenji vasi v januarju ni bilo sprememb. Tudi v prodajni mreži v januarju ni bilo bistvenih sprememb. Delo je nastopila le ena prodajalka v Slavonskem Brodu, medtem, ko primerov prenehanja dela v prodajni meži nismo imeli. A. F. V januarju se je poročila HELENA MAZZINI. Iskreno čestitamo! V letu 1971 se je v naši tovarni poškodovalo 51 zaposlenih, kar je za 0,59% manj kot v letu 1970. Ce upoštevamo še to, da smo medtem povečali število zaposlenih, je to kar razveseljiv podatek. Najpogostejše poškodbe so bile na delovnih fazah obrezovanja, sledijo pa sekanje, šivanje in prebijanje luknjic. Ta vrstni red se ponavlja že več let s to razliko, da je prejšnja leta bilo precej poškodb na delovnih mestih razkosmatenja. Med viri nezgod je na prvem mestu nož, sledijo pa mu igla šivalnega stroja, drobec materiala in sponka. Ta vrstni red virov poškodb ostaja nespremenjen nekaj let nazaj. Analiza vzrokov za poškodbe pokaže, da bi se z malo več previdnosti pri delu dalo odpraviti precej poškodb. Vendar pa je tudi pomanjkanje delovnih izkušenj eden od glavnih razlogov, da se poškoduje veliko mladih oz. novozaposlenih delavcev, saj skoraj polovica poškodovanih dela na istem delovnem mestu manj kot 6 mesecev ali pa so mlajši od 25 let. Poškodbe so bile pretežno lažjega značaja, saj je 34 poškodb zahtevalo manj kot 10 dni zdravljenja. Le pri 3 poškodbah je zdravljenje trajalo več kot 1 mesec. Poleg poškodb pri delu je bilo v letu 1971 še 18 delavcev poškodovanih na poti na delo in z dela, od tega je bilo 8 pešcev, 5 mopedistov in 5 kolesarjev. Zaradi tega je bilo izgubljenih 299 delovnih dni. Od skupnega števila zaposlenih, se je poškodovalo na delu 3,61%, na poti na delo in z dela pa 1,27%. V primerjavi z letom 1970 so ti podatki precej ugodnejši. Gotovo je precej pripomoglo to, da smo varnosti pri delu posvečali večjo skrb, zlasti še z uvajanjem sodobnejših strojev, pa tudi z raznimi tehnološkimi izboljšavami, ki so jih iznašli naši novatorji. Z napori v tej smeri moramo vsekakor nadaljevati, posebej pa se je treba posvetiti tistim faktorjem, ki povzročajo tolikšno število poškodb pri novih delavcih. Marija Kastelic Naš portret Med letošnjimi dobitniki .plakete Skofja Loka je bil tudi član naše delovne skupnosti, Viktor Zakelj, ki ga sicer vsi kličemo za Vikija. Zirovski domačin, rojen leta 1936, je tudi osnovno in poklicno čevljarsko šolo končal v Zireh. Vso svojo dosedanjo delovno dobo je prebil v ALPI-NI, kjer si je pridobil tudi stopnjo visoko kvalificiranega čevljarja in kjer opravlja že vrsto let delo skladiščnika. Visoko občinsko priznanje pa je prejel za zasluge na področju kulture. In ne brez razloga. Z njim lahko načnete pogovor o čemer koli, kmalu ga bo zasukal na glasbo. Ta ni samo njegov konjiček, ampak del njegovega življenja. Za glasbo se je navdušil že v osnovni šoli oziroma v takratni nižji gimnaziji, ko je v Zireh deloval še oddelek nižje glasbene šole iz Kranja. (Skoda, da je ta šola kmalu razpadla in je do danes ni še nihče poskusil obnoviti, saj bi gotovo imela dovolj zavzetih učencev.) Viki je končal le 6 razredov violine. Nadaljeval bi lahko v Kranju, vendar je oče menil, da je za fanta koristneje, če se izuči za čevljarja. ^.Tantu pa glasba kljub temu ni šla iz glave. Igral je že tako dobro, da so ga sprejeli v orkester, ki so ga sestavljali v glavnem starejši učitelji. Ko mu je bilo 14 let, je prvič javno nastopil. Zal se je orkester kmalu razšel. Viki pa je prestopil k pihalni godbi ALPINE, in se preusmeril na pihala. Danes v tej godbi igra krilnico, po potrebi pa tudi vse druge instrumente v violinskem ključu. Hkrati pa že leta sodeluje še v obeh pevskih zborih ALPINE — moškem in mešanem. Človek bi mislil, da bo trojna angažiranost za še tako navdušenega amaterja dovolj. No, pri Vikiju to ne velja. Po vrhu opravlja še funkoijo, ki se skromno ime nuje »referent glasbene sekcije ALPINE«. V resnici pa ta funkcija pomeni vrsto poslov, od blagajniških do tajniških. Ta sekcija deluje pod okriljem naše sindikalne podružnice »n šteje 80 aktivnih članov: 30 godbenikov in 50 pevcev in pevk, ki so skoraj vsi zaposleni v ALPINI. Najdaljšo zgodovino ima pihalna godba, ki je bila ustanovljena že leta 1947 na pobudo takratnega direktorja tovarne Vinka Govekarja in Julija Glihe. Stroške za kapelnika in pevovodjo, za instrumente, note, uniforme dtd. sekcija v glavnem krije iz prispevka, ki ga plačajo vsi člani kolektiva ALPINE (1 dinar na mesec), nekaj pa vsako leto primakne še delavski svet pod- jetja iz sklada skupne porabe. Zato pa godba in pevci nastopajo na vseh prireditvah v podjetju, v kraju in vse pogosteje tudi v občini, pa tudi na pogrebih aktivnih in upokojenih članov kolektiva. Godba ima na leto okrog 30 javnih nastopov, pevci pa ne dosti manj. Ko je govora o amaterjih, si ljudje po navadi zamišljajo igranje ali petje za lastno zabavo, vendar brez kake umetniške vrednosti. Znano je, da si amaterske pihalne godbe za javne nastope »izposojajo« poklicne godbenike. Naša godba pa vedno nastopa le s svojimi stalnimi člani — amaterji, ki skoraj vsi delajo v neposredni proizvodnji. Kljub temu pa je na republiških tekmovanjih v zadnjih treh letih dosegla enkrat 4. mesto, dvakrat pa 3. mesto in bronasto plaketo v svoji skupini. Na repertoarju ima vsa mogoča glasbena dela od koračnic do opernih uvertur. Sicer pa o visoki kvaliteti godbe in pevskih zborov pričajo tudi priznanja, ki jih prejemajo ob nastopih, ne samo v Zireh, ampak tudi v drugih krajih, celo v Italiji. Viki kot referent glasbene sekcije skrbi za sprejemanje in učenje mladih članov, disciplino na vajah in nastopih, za uniforme, za denar dn še za marsikaj. Udeležuje se sestankov, kjer pripravljajo kako prireditev in skrbi za stike z Zvezo kulturno prosvetnih organizacij, v katere oddelek za glasbeno dejavnost je včlanjena pihalna godba. O tem, kje bodo nastopali izven Zirov, se prej pomeni z godbeniki in dirigentom, saj gredo zdoma po ves dan ali pa tudi po več dni, gostitelji pa običajno poravnajo le potne stroške in hrano. Mogoče se bo zdelo komu čudno, vendar je res, da občinski sklad za kulturo (tako v sedanji kot v prejšnji občini) podpira manj agilno in manj uspešne organizacije, naša sekcija pa doslej še ni dobila niti ficka. Kot da bi mu časa preosta-jalo, se je Viki »zadolžil« še za poučevanje mladih godbenikov (dvakrat na teden). Razen njega poučuje še Anton Trček. Če seštejemo: po enkrat na teden obvezne vaje godbe in obeh pevskih zborov, dva dni v tednu pa poučevanje mladih, znese to 5 dni, ki jih Viki vsak teden posveča glasbeni sekciji. Če prištejemo še javne nastope in razne sestanke, ki se jih mora zaradi tega udeleževati (zraven vsega je še član sveta za pro-sveto, kulturo in fizkulturo pri SO Skofja Loka), lahko rečemo, da posveča glasbeni dejavnosti ves svoj prosti čas. Vprašajmo ga, kaj ima od tega. Pravi, da mu je to delo v veselje. Enkrat zato, ker ga glasba že sama po sebi veseli. Drugič zato, ker ima kolektiv ALPINE posluh in razumevanje za to dejavnost. Tretjič, ker je takšna dejavnost v kraju potrebna in koristna. Za podmladek se ni bati (res, nekateri mislijo, da se bodo naučili igrati v treh mesecih, pa potem obupajo), in bi bilo škoda, če bi dejavnost zamrla, četrtič, vsi godbeniki in pevci so požrtvovalni in zavzeti za uspeh. In končno: tudi prizadevni kapelnik Drago Kanduč, ki prihaja iz Idrije, že leta dela več iz navdušenja kot pa zaradi honorarja, ki je bolj simboličen. Podobno je tudi s pevovodjo Antonom Job-stom. Njihovemu strokovnemu vodstvu tudi gre zahvala za zavidljivo kvaliteto tako godbe kot zborov. No, da bo resnici zadoščeno: v prejšnjih letih je Viki prejel dve denarni nagradi po 20.000 din (starih, seveda) od sindikalne podružnice. Razen tega pa pade kak dinar še na pogrebih umrlih, ki niso bili člani kolektiva ALPINE (takšen dohodek razdelijo na onake dele med vse sodelujoče godbenike ali pevce). Sicer pa je Viki dobil že več pismenih priznanj za svoje glasbeno udejstvovanje od Krajevne skupnosti Ziri in od organizacij občine Logatec; od Zveze kulturno-prosvetnih organizacij pa je prejel najvišje priznanje zlato Gallusovo značko. Prepričan je, da so vsa ta priznanja kot tudi plaketa Škofje Loke zasluga Delavka z najdaljšo delovno dobo v našem podjetju Tončka Disič je odšla v pokoj: Vprašali smo jo, kako se je počutila ob slovesu. »Res sem si želela upokojitve, ker mi je zdravje začelo nagajati. Toda, bolj ko se je ta dan bližal, težje mi je bilo pri srcu. Zadnji dan v tovarni je bil najtežji v vseh 26 letih dela v kolektivu.« »Veste pravi Tončka,« težko je zapuščati kolektiv, s katerim sem vse od osvoboditve delila dobro in slabo.« »In kako se počutite zdaj?« »Prve dni doma nisem vedela, kaj bi. Časa sem nenadoma imela toliko, da nisem vedela kam z njim. Zjutraj sem vstajala ob šestih, saj dalj nisem mogla spati. Nato me je ves dan moril občutek, da sem nekaj pozabila. Sedaj mi je že dosti bolje. Večji del časa posvetim gospodinjstvu in cvetličnjaku, ostaja pa mi tudi čas za počitek, ki ga vse do sedaj nisem imela.« vseh članov glasbene sekcije in tistih, ki jo podpirajo. Malokateri kraj take velikosti kot so Ziri pa tudi malokatero mesto, se lahko pohvali s tako razvito glasbeno amatersko dejavnostjo, saj poleg naše godbe in dveh zborov delujeta še dva mladinska zbora (eden je komorni), pionirski zbor in moški zbor združenih podjetij. če bi združili oba moška zbora, s čimer bi hkrati okrepili tudi mešani zbor, bi se kvaliteta teh zborov gotovo še dvignila, zato bi bilo takšno združitev treba podpreti. Pravijo, da v stehnizirani družbi, zlasti pa še s prodorom televizije, amaterska dejavnost na sploh umira. To se mogoče res dogaja. Toda dejavnosti v katerih se najdejo takšni zavzeti organizatorji kot je Viki Zakelj, imajo še lepo bodočnost. Vprašali smo jo še, kaj si želi v pokoju. »Predvsem tega, da bi bili vsi pri hiši zdravi, da bi od življenja imela še kaj kar mi je do sedaj manjkalo.« Tudi mi vam, Tončka, želimo trdnega zdravja in zadovoljstva. Ob šolskem polletju same petice Naš štipendist Mišo Čep-lak, dijak gimnazije v Skofji Loki je v 1. polletju dosegel najboljši možen uspeh. Bil je odličen, brez ene same štirice. V šolo se vozi vsak dan z avtobusom iz Zirov. V začetku ga je najbolj skrbela vožnja, vendar se je kmalu privadil. S samim učenjem pa ni imel problemov. V šoli ga najbolj veselijo jeziki, ki jih namerava študirati tudi po končani gimnaziji. Vendar pa se o tem še ni dokončno odločil. Mišu čestitamo k uspehu in želimo, da bi še naprej dosegal take rezultate in s tem spodbujal tudi druge naše štipendiste. Upokojitve V spomin Mariji Trček 17. 1. 1972 smo se za vedno poslovili od Marije Trček, naše dolgoletne delavke v lahki šivalnici. Rodila se je pred petintridesetimi leti v Žirov-skem vrhu. S šestnajstim letom se je zaposlila v tovarni kot nekvalificirana delavka v težki šivalnici. Ob koncu leta 1958 se je poročila. Z možem sta si po večletnem težkem delu pri dveh otrocih zgradila nov dom v Novi vasi. Kmalu po vselitvi v novo hišo je do takrat srečni družini sreča pokazala hrbet. Marija je začela bolehati, toliko, da je nekega dne morala v bolnišnico. Zahrbtna bolezen pa je že opravila svoje. Smrt jo je iztrgala v najlepših letih. Marijo Trček bomo ohranili v najlepšem spominu. cije, ki bi pomenila za vse naše članstvo velik korak naprej. Zagotovili bi sebi lepšo prihodnost, kar imamo vsi za cilj. Za celoten program bo v kratkem pripravljena slikovna dokumentacija, ki bo predstavila objekte tudi vizu-elno. Idejni osnutki pa so že na razpolago in ga lahko vsakdo dobi na vpogled pri izvršnem odboru sindikata v tovarni. J02E STANONIK preds. obč. sind. sveta Sindikat skrbi za letovanja Počitniški dom občinskega sindikalnega sveta v Strunjanu Ima tudi naselje počitniških hišic. Počitniški dom Občinskega sindikalnega sveta Skofja Loka v Strunjanu je namenjen vsem zaposlenim delavcem naše občine. Pod enakimi pogoji lahko letuje vsak član sindi-ki jo kolektiv posveča svojim bivšim članom. Hkrati je zaželel srečno in uspešno leto 1972 vsem članom kolektiva. Upokojenci so ostali na kosilu, ki je minilo v prijetnih pogovorih in optimističnem razpoloženju. Upokojenci so pazljivo poslušali nagovor direktorja. Kaj — Glavna skrb kadrom 6. januarja je .bil v podjetju posvet sekretariata aktiva Zveze komunistov Alpina z nekaterimi člani sekretariata osnovne organizacije ZK Ziri. Sestanka se je udeležil tudi novi sekretar osnovne organizacije tov. Rado Kosmač. Razpravljali so predvsem o organizacijskih in kadrovskih vprašanjih aktiva in sklenili, da osnovna kadrovska vprašanja rešijo v mesecu januarju. — Za športno združenje Čeprav dejavnosti telovadnega društva ni čutiti, organizacijskih vprašanj ne puščajo vnemar. Dogovarjajo se s športnimi organizacijami o ustanovitvi športnega združenja, ki naj bi reševalo osrednja vprašanja razvoja športne dejavnosti v Zireh, pripomoglo pa bi tudi k reševanju organizacijskih, kadrovskih, finančnih in ostalih težav, s katerimi se srečujejo žirovski športniki. V januarju naj bi posamezne športne skupine izdelale temeljne analize o svojih problemih. To bi bila podlaga za nadaljnje dogovarjanje o načrtnem reševanju takih vprašanj. — Uspel občni zbor Gasilsko društvo Dobrače-va je imelo 22. januarja 1972 svoj redni letni občni zbor. Člani so pregledali delo v letu 1971 in ugotovili, da je bilo uspešno. Največ pa so razpravljali o programu dela za letošnje leto. Izpopolniti hočejo strokovnost članstva, pri čemer računajo na sodelovanje občinske gasilske zveze. Gasilski dom na Do-bračevi, ki ga ima v najemu ETIKETA, pa bodo letos adaptirali. Izvoljen je bil tudi nov upravni in nadzorni odbor društva. — Privlačen program 14. januarja 1972 je imel upravni odbor planinskega društva Ziri letošnjo prvo sejo. Sklenil je, da bo 14. februarja društveno tekmovanje v smuku na Goropekah, v februarju bosta dve predavanji Gantar Stanka in Tavčarja iz Kranja. Kdo bo koga? počnemo zunaj tovarne Sprejet je bil tudi načrt izletov za leto 1972. Predvideni so izleti na Veliki Klek (Glossgloekner), Triglav in Špik ter en izlet v okolico Zirov. Nadaljevali pa bodo tudi že začete pohode po slovenski transverzali. šahisti mislijo resno Šahovski klub ALPINA je začel sezono z internim turnirjem. V počastitev občinskega praznika je skupaj s šahisti Kladivarja organiziral simultanko z mojstrom Tonetom Siškom na 30 deskah. Mojster je v 22 partijah zmagal, v 7 .partijah remizi-ral, v eni (s Capudrom) pa izgubil. Tudi na povratnem dvoboju in brzo turnirju s Kladi-varjem so naši šahisti dosegli lepe rezultate. V marcu bi se radi udeležili republiškega tekmovanja v Kopru, vendar klub tarejo finančne težave. Za šahovsko dejavnost v Zireh je vodno večje zanimanje. Težava pa je v tem, da ni primernih prostorov za skupne treninge. AVTO MOTO DRUŠTVO ŽIRI sprejema nove člane Ne samo ples Lansko leto so mladinci iz Stare vasi pripravili javno prireditev »Pokaži kaj znaš«, niso pa imeli ustreznega prostora za vaje. Končno so dobili v domu TVD »Partizan« Ziri prostor, ga obnovili in ustrezno opremili s pomočjo TVD »Partizana« Žiri. Sami res niso imeli denarnih sredstev, kar pa so nadomestili z delom. Že prvega plesa maja 1971 se je udeležilo veliko mladink in mladincev iz vseh Zirov in okolice. Toda ikimalu so spoznali, da Mladinski klub ni samo nedeljski ples, ampak še marsikaj drugega. Tako so organizirali večjo prireditev »pokaži kaj znaš« v dvorani »Svobode« Žiri. S takimi in podobnimi akcijami bodo nadaljevali, posebno še, ko bodo uredili drug večji prostor. Pesek, pesek, pesek PODOBNIK (pionirji), SIMONA LOŠTREK (pionirke), DUŠAN SELJAK (mlajši mladin- Zelo aktivna je tudi alpska sekcija. Samo v januarju so se udeležili 7 meddruštvenih V skupini smučarjev skakalcev imajo predvsem mladi rod: mladince in pionirje. Tudi ta skupina se udeležuje raznih tekmovanj. Rezultati so dobri, tudi najboljša mesta so že dosegli. Na 70-metrski Skakalnici v Novi vasi je bilo 6. februarja državno prvenstvo v skokih za starejše mladince in republiško prvenstvo v skokih za člane. člani SK ALPINA so se pomerili v smuku. ci), ADI KRISTAN (starejši mladinci), FRANCI PEČELIN (člani do 35 let), ALOJZ BUR-NIK (člani nad 35 let), METOD ERZNOZNIK (veterani). tekmovanj (Poljane, Krvavec, Idrija, Begunje, Črna na Koroškem, Slivnica, Sorica). Dosegli so nekaj zelo dobrih mest. Novi člani plačajo vpisnino 10 din. Letna članarina pa znaša za avtomobiliste 100 dinarjev in za motocikliste 30 din. Lahko pa se včlanijo tudi tisti, ki nimajo vozil, za te je članarina 20 din. Pionirska članarina je 2 .din. Člani dobe članski material: člansko izkaznico, nalepko za vozilo, priročnik »Kompas AMZ«, obesek za ključe, »Mo-to-revijo« (10 številk) in drugo. Tekmovalcev ne manjka Na društvenem tekmovanju v smuku, ki je bilo na Bedri-hovem griču 30. januarja je tekmovalo preko 90 smučarjev. Najboljši rezultati: MARKO Po obširnih razpravah okrog ustavnih dopolnil smo pričakovali, da se bodo hitreje razvijale decentralizacij ske spremembe tudi znotraj občine, v smeni uveljavljanja Krajevne skupnosti kot samoupravne skupnosti. Opažamo pa, da ostaja še vedno pri starem. Zbori vo-lilcev kot oblika za dogovor o najpomembnejših zadevah družbenega življenja so pre-redki, da bi lahko imeli odločni vpliv. Poleg tega pa skoraj ne morejo vplivati na dogajanje izven ozkih lokalnih okvirov. Tudi svet Krajevne skupnosti je v istem položaju. Kar spomnimo se lanskih žolčnih razprav okrog načina delitve občinskih proračunskih sredstev med Krajevne skupnosti in obljub, da bodo za letošnje leto pripravili objektivna merila za razdelitev teh sredstev. Pred kratkim je občinska uprava res pripravila predlog, ki vsebuje kar 7 meril, ki pa so preračunana tako, da bo Krajevna skupnost Ziri dobila le 3 % več kot lani, relativno pa mnogo manj, ker so celotna sredstva za razdelitev za 30% višja kot lani. če upoštevamo na enii strani dvakratno devalvacijo, na drugi strani pa dosti večji pritok sredstev v proračun, smo ob dejstvu, da lahko Krajevna skupnost svoje delo načrtuje samo na posipavanje peska po poteh. Žiri (z vsemi naselji) so po velikosti drugi kraj v občini in imajo popolnoma drugačne potrebe kot manjše vaške skupnosti. Hkrati pa tudi v občinski proračun prispevamo neprimerno več. Naša občina se je proslavila kot pobudnik naprednih idej in poskusov, pa bi bilo pričakovati, da tudii v decentralizaciji uprave ukrene kaj naprednejšega. Sedanja oblika organizacije Krajevne skupnosti je zastarela. Potrebno bi bilo več organiziranega, načrtnega dela. Svet krajevne skupnosti naj bi organiziral delo v odborih, ki naj bi se posvetili posameznim delovnim področjem. Odbori naj bi bili: — za gospodarstvo in finance — za družbeno organizacije — za urbanizem in komunalo — za kulturo in šport — za turizem in gostinstvo. Odbori naj bi bili delovni organi Krajevne skupnosti in naj bi imeli 3—7 članov. Predsedniki odborov bi se udeleževali sej sveta Krajevne skupnosti. V odbore bi izbirali občane, ki so voljni delati in imajo ustrezne pogoje (kvalifikacije, družbeno razgledanost, aktivnost). Razvoj naše družbe zahteva, da samoupravljanje zajame vsakega občana tudi v njegovem krajevnem okolju. Občani so še kako zainteresirani za to. Vendar pa razvoja v tej smeri ne moremo pričakovati, dokler bo ena najmočnejših krajevnih skupnosti prispevala v občinski proračun levji delež, nazaj pa dobila komaj za pesek. Izidor REJC, dipl. oec. Gospa, ali ne bo preveč? MODA Za nami je vsakoletna prireditev — ljubljanski Sejem mode. Kot vedno, so bili najzanimivejši izdelki tovarn pletenin, ki so prikazale predvsem modele mornarskega stila, ki bodo letos mladostno osvežili naše ceste. Na Tff raT- ,ako P« linijah kot po kvaliteti, je vsekakor vrhniška »Industrija usnja« s svojimi krznenimi m usnjenimi plašči. Med konfekcijskimi firmami je bil z Ri ekelaČen paviljon "Rio<< In kakšne so smernice nove mode? Spomladi bo zelo veliko dolgih, po vsej dolžini šarokih hlač, podobnim moškim, z zavihki. Krila bodo predvsem nagubana, z za-iiKammi gubami. Dolžina se Je ustalila pri kolenu, razen Pn večernih modelih. Zraven niac m kril bo pomembno mesto imel blazer - klasična jaiona, ki jo dopolnjujeta v,?raJv,moSka srajca in krava a Nosi,e se bQdo srajčne Obleke m pa nekakšni predpasniki v stilu naših babic. ravnih bo Črt- vodo" ravnih, ali pa navpičnih, pa n,„!,-,ar,'rastih. Perzijskih in cvetličnih vzorcev. ®arve: bela, mornarsko moara, živo rdeča, rumena n Črna, kot tudi nevtraliza-jor pa siva barva. Seveda so modem - kot vedno - tudi klasični peščeni in rjavi toni. Med čevljarskimi tovarnami preseneča »Peko« z zelo lepimi grupami. Zastopane so vse nove smeri — od du- hovitih dvobarvnih čevljev v semišu, do športnih sandal iz rjavega mat usnja. Tudi naši čevlji so lepi in moderni. Sejem pa naj nam bo vzpodbuda, da nas drugi ne bodo preveč prehiteli. Duša Mesec Kako gospodarijo drugod PLANIKA POVEČUJE OBRAT NA BREZNICI V šivalnici »Planike« na Breznici pri Žirovnici, je bilo že v lanskem letu zaposleno okrog 100 delavk, letos pa bodo obratno stavbo razširili in zaposlili še novih 70 delavk. Pri gradnji stavbe sodeluje s finančnimi sredstvi tudi Občinska skupščina Jesenice, ki je zainteresirana za zaposlovanje žena in deklet. Za nove delavke organizirajo ipriučevalne tečaje, na katerih priznavajo interno kvalifikacijo. IUV: 1457 ZAPOSLENIH Industrija usnja Vrhnika je ob ikoncu novembra zaposlovala 1.457 delavcev. Od tega jih je bilo 875 v vrhniških obratih, 499 v šmartnem in 83 v Ljubljani (bivši Rožnik). Povprečni osebni dohodek za prvih 10 mesecev lanskega leta je znašal 1.525,55 din na zaposlenega za 184 delovnih ur mesečno. PEKO: SELITEV V NOVO STAVBO GRE H KONCU Ob koncu lanskega leta so v Peku dogradili novo stavbo. Preselili so že skladišča materiala in združili tri Šival- nice v novih, boljših prostorih. Sedaj bodo tudi drugi obrati lahko razširili svoje delovne prostore in uredili garderobe ter druge higien-sko-sanitarne prostore. Gumama bo sedaj povečala svojo zmogljivost, pa tudi strokovne službe bodo dobile bolj funkcionalne prostore. ITALIJA: NOVI STROJI Tovarna CHIESA iz Vige-vana je izdelala nov stroj za prirezovanje usnja »SANSON«. Stroj je izdelan iz varjene jeklene ipločevine. Ima hidravlično premikanje vozička, kar omogoča neomejeno hitrost dela. Delovni pritisk znaša 40 ton. Stroj izdelujejo v treh standardnih dimenzijah: 1500 x 5Q0, 1500 x x 850 in 2000 x 1000 mm. Prirejen je lahko za normalno ali za avtomatično delovanje. METALMECCANICA iz Milana pa je na razstavi v Diis-seldorfu prikazala vrsto izpopolnjenih stiskalnic, uporabnih za proizvodnjo najrazličnejših plastičnih predmetov z brizganjem. Nekatere stiskalnice so uporabne za razne vrste izdelkov, druge pa so namenjene za izdelavo specialnih odlitkov. Takšni stroji se lahko uporabljajo tudi v industriji obutve (za izdelavo fornitur). Jože Peternel Ubiti zvon nadaljevanje Zazdelo se .. je> da se je «narej v mestu pokvaril> kcr 'ako brezbrižno govori o po-nosm kmetiji, ki jo bo dobil "e da bi s prstom mignil. To ?U J* bilo določeno že prvi an življenja. Judi meni je bilo že ob rojstvu določeno, da bom . bl glasno zakričala, pa se Je rajši zadržala. 7-akaj molčiš?« je spet dregnil Andrej. k"Ko. tako zabavljaš čez etije, sem se spomnila na Imamo majhno, Rešeno bajto in komaj za kra- da° em!Je' in še to v bregu, U m°,raŠ vcs Pridelek znosi- ' mSl m gnoj od hiše. Nas °scm m še krava po vrhu, HI Sl pod eno streho. Zem- «vo?ia ?remalo> da hi od nje 'ven. Zat0 je Qče vsake po madi moral od doma, da bi sla^aS kaj ^služil. Delal je va^nat,e strehe okoliških čal «?' Mnogokrat se je vra-vr« ?TOV brez zaslužka. Saj jx?'. tak? strehe ljudje opu-h aj°- Vedno, kadar je pri-ie K-i dom°v brez denarja, lion ■ tako očetovsko zaskrb-hJrVn, žalosten, ker spet ne o kruha. Bili smo ga kljub ha?M VCSeli in kadar Je pri-lečJ smo mu otroci že zda-kli nasproti. Mati pa je dejala: ,Je že božja volja tako in bomo vseeno živeli.' Vidiš Andrej, tako je pri nas. Bila sem najstarejša in sem morala prva od hiše. Se šole nisem končala, me je že moral oče dati služit. Bila sem prva, ki sem morala razdreti našo družino, ki je živela tako skromno, pa vendar veselo in zadovoljno.« Justinina pripoved je Andreja ganila. »Morala zdoma« mu je neprijetno odzvanjalo po ušesih. Sam ni vedel, kako maj sedaj zasuče pogovor. »Vesela bodi, da lahko greš, kamor hočeš. Delaš, kar se tebi zdi. Jaz pa naj bi ostal v teh hribih vse življenje,« jo je poskušal tolažiti. »Najrajši bi zamenjal s teboj, ki trdiš, da nimaš nič. Imaš svobodo in lahko greš kamor hočeš.« »Kaj ti pomaga svoboda, če nimaš drugega kakor roke, da z njimi garaš in si služiš vsakdanji kruh.« »Misliš, da je zame naš grunt kaj več? Le težko delo mojih rok bo iztisnilo iz te puste zemlje toliko, da bom lahko živel. Grunt sam mi ne bo dal nič. Dal mi bo le očeta, da ga bom na stara leta preživljal, in nekaj bratov, ki pa ne bodo šli od doma kar tako praznih rok Ti pa lahko greš v tovarno. Delaš osem ur, potem pa greš kamor sama hočeš. Kaj ti je še potrebno več, Justina?« jo je pogovarjal Andrej. »Že, že, lepo se to sliši, toda imela pa vendar ne bom nič.« »Kako da ne, saj boš dobivala za svoje delo plačilo.« Justina je pogledala v tla in se namrdnila. Imela je občutek, da jo Andrej podi proč. V glavo ji je butnila žgoča misel: Pri hiši delam in gospodinjim, kakor bi bil to moj dom. Nekoč pa Andrej lahko pripelje nevesto, ki se bo razbohotila po vsej hiši, meni pa bo ostal le hlev in svinjak. Zmedeno je pogledala Andreja in molče odšla. On pa je veselo zakli-cal: »Justina, svojo svobodo zamenjaj za moj grunt!« Ko so povečerjali, je bila ura že osem. Oče je odmolil očenaš. Tako kot ga je molil že toliko let, ne da bi pomislil, zakaj ga moli, ali zakaj bi ga ne molil. Potem je vstal, se skobacal izza mize in vsakemu posebej določil delo, kot da bi se dan šele začenjal. Trda in odločna je bila njegova beseda, ko je ukazoval, kaj bodo ves ta večer še morali narediti v hlevu in drugod. Molče so se razšli vsak po svojem opravku. Po končanem delu je Andrej odšel spat v materino posteljo. Legel je vznak in pustil luč prižgano. Čakal je očeta. Ves je bil trd. Bolelo ga je v vratu, hrbtu in nogah. Po ožuljenih rokah mu je kljuvalo. Gledal je stare nabožne podobe po stenah. Gledal je Kristusove krvave noge, v svojih rokah pa je čutil, kako mu kljuje bolečina. Na misel mu je prišlo tisto: »v potu svojega obraza si boš služil kruh«. »No, Andrej, le vstani,« je dejal oče čisto blizu njegove glave. Andrej se je obrnil, si pomel oči in sprva pomislil, da je oče šele prišel spat. »No, Andrej, ura bo že pet, vstati morava.« »Kaj? Pet? Saj sem vendar komaj legel.« Spet se je Andrej ves dan pekel na žgočem soncu. Počutil se je osamljenega, čas pa se je vlekel neznansko počasi, šele po večerji je lahko spregovoril z Justino. »Justina, tako nekam tiho se mi zdi doma. Ce boste vsi tako nezgovorni, mi bo Še v lastnem domu dolgčas.« »To se ti samo zdi, Andrej, ker si se pri vojakih navadil živahne druščine. Tu je pa delo. Vsi smo utrujeni, pa smo bolj tiho. Andrej, ti mi kaj povej. Rada te poslušam.« »Saj ni samo pri nas tako tiho. Tudi okrog, pri sosedih je vse nekam mrtvo, dolgočasno. Videti je, kot bi kuga kosila.« »Saj je hujše kot kuga. Vse beži od doma. Po tovarnah si iščejo službe, kot da bi naše delo nič več ne veljalo. Ne vem, kaj mislijo, da tako lahkomiselno zapuščajo svoje domove in odhajajo na delo v mesta.« »Kaj pa bodo kmetije? Vse bo propadlo in razpadlo.« »Kje bomo dobili ljudi za delo? 2e mali kmetje silijo v tovarne, kaj šele bajtarji.« »Bomo pa še mi šli. Naj dela na kmetijah, kdor hoče. Bog je najprej sebi ustvaril brado,« se je zasmejal Andrej. »Nikar se ne šali Andrej, res bo hudo.« »Tako je,« je dejal brezbrižno, kakor da mu kmetija res ni prav nič mar. »Boste šli pa v zadrugo,« je nadaljeval kakor, da sam ni domač. »Kovačev Tone vam bo kar s traktorjem oral te obronke in robove.« »In s prikolico proč vozil,* ga je zavrnila Justina. »No ja, bomo videli, kaj bo še prinesel čas« se je umikal Andrej. »Nič ne bomo videli. Ce gre oče v zadrugo, poj dem pa jaz proč«, je bila Justina odločna. »Zakaj bi hodila proč, saj se tebi ne bo nič spremenilo. Nasprotno bo. Sedaj si samo dekla, potem pa boš enaka z očetom. Jaz pa bom delal tam, kjer bodo bolje plačali in kjer bo življenje lepše, pa čeprav Andrejevšče takoj vrag vzame.« »Andrej, saj vendar ne misliš resno?« »Da, prav tako mislim in nič drugače« je še pritrdil, se dvignil in odšel spat. FILMSKI SPORED KINO SVOBODA ŽIRI Februar 16. ZBOGOM, PRIJATELJ (kriminalni, francoski) 19. in 20. ZVEZDA Z JUGA (avanturistični, francoski) 23. AVANTURE NA AMAZONI (avanturistični, nemški) 26. in 27. AVANTURE V ISTAMBULU (avanturistični, francoski) Marec I. DOLGE NOGE, DOLGI PRSTI (kriminalni, nemški) 4. in 5. NEUSTRAŠNI MASCEVALEC (avanturistični, španski) 8. LJUBIM TE, JAZ PA TEBE NE (ljubezenski, francoski) II. in 12 DIVJE SRCE (ljubezenska drama, mehiški) Vesoljski potniki so se ustavili na Bledu, kjer so se poskusili tudi v smučanju. Nad našimi pancerjl in Elanoviml smučkami so bili navdušeni. Na sliki: Tov. Mlinar preverja, če si je ALFRED WORDEN dobro napel zaklopke. Mrzli vrh - zimsko središče? Kako izrabiti prosti čas za fizično in psihično okrepitev človeka in njegove delovne sposobnosti? Številne ugotovitve o okuženosti zraka v mestih in industrijskih krajih, kot posledica naraščajoče urbanizacije, avtomobilizma in industrijske dejavnosti, silijo mestne ljudi, da se zatekajo v kraje s čistim zrakom. Zdravo razvedrilo je potrebno tudi nam, ki živimo v Zireh, čeprav imamo dosti svežega zraka (če ne štejemo dobršnega dela Stare vasi, koder dimnik naše tovarne »stresa« saje). Okoliški hribi nam nudijo obilo možnosti za šport in razvedrilo. Ko smo ravno v zimskem času, bi kazalo načeti pogovor o naših možnostih za rekreacijo v tem letnem času. še pred nekaj leti so bili zelo v modi izleti na smučanje v Kranjsko goro, na Vogel ali na Veliko planino, kjer številne smučarske vlečnice in teptan sneg nudijo smučarjem lepši užitek kot domači naravni tereni. V zadnjem času pa se v vseh večjih smučarskih centrih že nabirajo dolge vrste pred vlečnicami. Ce k temu prištejemo še čas, ki ga porabimo za prevoz do smučarskega centra, je rezultat take rekreacije utrujenost od dolge vožnje in pa slaba volja zaradi čakanja v vrsti pred vlečnico. Tako rekoč prod nosom pa imamo krasna smučišča. Seveda se takoj postavlja vprašanje njihove ureditve. Sedaj je v tem pogledu še najbolje na Goropekah, kjer je na razpolago vlečnica. Vendar pa za ureditev pravega smučarskega centra tam ni dovolj naravnih pogojev, saj konfiguracija zemljišča ne daje vseh potrebnih možnosti. Neprimerno več možnosti za ureditev popolnega smučarskega centra imamo na Mrzlem vrhu. Čeprav to področje ni težko dostopno, vendarle ostajajo tamkajšnja obsežna smučišča skoraj ne-obiskana. številne vzpetine, strme in položne, nudijo možnosti za vse vrste smučanja tako začetnikom kot vrhunskim smučarjem. Poleg tega je nadmorska višina Mrzlega vrha (Sivka 1006 m) naravnost idealna, saj je znano, da se na višini okrog 1000 m sneg zadržuje do spomladanskih dni. V tem pogledu torej Mrzli vrh prekaša celo znana smučišča na Starem vrhu in na Črnem vrhu. Edinstveni so razgledi na zasneženi alpski svet od Matajurja na zahodu do Kamniškega sedla ter Ojstrice na vzhodu. Dostop na Mrzli vrh je možen tako iz Idrije kot iz Zirov. Po cesti skozi Ledine je z avtomobilom slabe pol ure vožnje iz Zirov ali pa iz Idrije. Po dobro vzdrževani cesti do »Kavernc« in naprej do kmeta Vodičarja se pride na samo smučišče. Za tiste, ki radi hodijo peš, pa je prijeten sprehod s smučkami na rami preko Ledinice po dobri poti proti vrhu. Ko se prebijate iz meglene žirovske kotline, vas že pri Rotečanu pozdravi sonce in spremlja vso pot do vrha. Torej imamo res redko priložnost, da si blizu doma lahko kadarkoli privoščimo spre- hod ali smučanje po zasneženem Mrzlem vrhu. Kakšne pa so možnosti za širši razvoj zimskega turizma na Mrzlem vrhu? Za bližnje kraje, kot so Žiri ali Idrija, je izlet na Mrzli vrh, združen s smučanjem, prijetno razvedrilo popoldne ali na prost dan. Ce koga prime lakota ali žeja, lahko stopi do najbližnje kmetije in mu bodo povsod radi postregli z domačimi specialitetami po ugodnih cenah. Velika gostoljubnost, ki še vedno domuje na teh kmetijah, bi tudi za ljudi iz mest in še celo za tujce pomenila dosti več kot hotelska postrežba. Potreben je le dogovor s kmeti in načrtno delo, pa bi kmalu postavili rekreacijsko počitniško središče brez hotelov in brez privatnih počitniških hišic. Tako ne bi poskrbeli le za rekreacijo Zirovcev in Idrijčanov, ampak tudi za razvoj sodobnega, donosnega turizma. Pri tem bi v celoti ohranili naravno okolje, hribovskim kmetijam pa bi omogočili dodatno gospodarsko dejavnost. Zavedati se moramo, da se razvoj turistične industrije usmerja na novo področje rekreacije. Delovni človek, na veličan mestnega in industrijskega hrupa, beži v naravno, neokuženo okolje, na kmete. Vedno manj ga vleče v hotel in vedno manj tudi v lastno počitniško hišico, kamor je prenesel svoje mestno okolje. Smo torej pred novim obdobjem turizma, kjer je glavni činitelj narava, zato ujemimo korak s časom in zberimo svoje sile, da uporabimo naravne prednosti za napredek, ki ne zahteva velikih investicij. Ce dobro zastavimo, lahko Mrzli vrh kmalu zaslovi kot idealno rekreacijsko središče, ne le v zimskem, ampak tudi v poletnem času. FRANCI PERTOVT, dipl. oec. Sodelavce našega glasila naprošamo, da prispevke za prihodnjo številko oddajo uredništvu vsaj do 26. februarja. 350 tisoč »šivank« Ribiška družina je dolžna upravljati z vodnim življenjem v Sori, od izvira do Ho-tavclj, z vsemi pritoki. Predvsem mora skrbeti za porib-ljavanje, zato ima svojo ribogojnico, kjer vzgoji vsako leto cca 350.000 komadov iker, odnosno zaroda (šivanke). Te spomladi vloži v gojitvene potoke, manjši del pa proda. Članstvo v ribiški družini zahteva veliko prostovoljnega dela; po 30 ur v letu. V času lovne sezone ima vsak član pravico do 20 lovnih dni in vsakokrat sme upleniti največ 4 ribe v predpisani meri. Ves trud in delo se pravemu športnemu ribiču poplača z užitkom ob lepi in do-sodaj še dosti čisti Sori. Zal pa so nekateri pritoki že zelo onesnaženi z raznimi odpadki. Ti zastrupljajo ribji živelj, pa tudi okolici niso v čast. »DELO, ŽIVLJENJE« je glasilo tovarne obutve ALPINA ZIRI. Ureja ga uredniški odbor: MARIJA KASTELEC, VLADIMIR PIVK, ALFONZ ZAJEC, ANTON ZAKELJ, ERNEST DEMŠAR, MILAN MOČNIK, STANE KOSMAČ, STOJAN PERTOVT, odgovorni urednik MAJDA JESENKO, glavni urednik Izhaja mesečno. Naklada 1400 izvodov. Ziri, dne 15. 2. 1972 Tisk Gorenjski tisk Kranj. Pred nosom Imamo prelepa smučišča. Treba Jih bo opremiti. Na sliki: vlečnica na Goropekah.