PRIMORSKI DNEVNIK Poštdna plačana v gotovini ^ i —^ >. Abb. postale I gruppo LìCGU XoU llF Leto XXXI. Št. 88 (9090) TRST, četrtek, 17. aprila 1975 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob)) v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. ZADNJE URE KAMBOŠKEGA PROAMERIŠKEGA REŽIMA Del Phnom Penha že v rokah Sihanukovih čet Kolaboracionisti se še nočejo predati Sihanuk zavrnil predlog o uvedbi premirja ■ Kolaboracionisti se poslužujejo civilnega prebivalstva kot ščita pred napadi osvobodilnih sil - Nov poraz Thieujeve vojske v Južnem Vietnamu PHNOM PENH, 16. — Boj za Phnom Penh se postopoma spreminja v tragedijo čedaije širšega obsega zaradi trdovratnosti kola-boracionističnih voditeljev, ki nočejo položiti orožja, čeprav je položaj Zanje obupen. Namesto da bi se predali, so voditelji kamboškega režima predlagali danes Sihanuku premirje, ki naj bi napravilo konec prelivanju krvi in privedlo k «nacionalni pomiritvi». Kolaboracioni-Vični voditelji so tudi izraizli pripravljenost, da po uvedbi premirja Predajo oblast Sihanukovi vladi, toda le s posredovanjem in pod nadzorstvom mednarodnega Rdečega križa in predstavnikov OZN v Phnom Penhu. Pismo s temi predasi sta preko Rdečega križa podala Sihanuku vrhovni poveljnik «olaboracionističnih oboroženih sil Sak Suthsakhan in predsednik vlade l°ng Boret. Seveda je Sihanuk takoj zavrnil Predlog kolaboracionistov, saj nje-sile nadzorujejo že večji del Phnom Penha in je razumljivo, da ®.e v takem položaju nočejo pogaja-“• Sam Sihanuk je poslal mednarod-Pernu Rdečemu križu pismo, v kate-fem pravi, da morajo «izdajalci druse kategorije takoj položiti orožje ter Se pridružiti osvobodilnim silam, s Ford ukaza! evakuacijo večine Američanov iz Saigona WASHINGTON, 16. — Ameriški Predsednik Ford je odredil evakua-c>jo vsega «nebistvenega» ameriške-osebja iz Južnega Vietnama. Sporočilo je dal sam Ford v razgovoru ^ ravnatelji najvažnejših ameriških ooevnikov. Dodal je, da bodo ostali y Saigonu samo tisti Američani, ki wnajo odgovorne funkcije, katerih števila pa ni znal navesti. Glede načrta o evakuaciji okrog W0.000 predstavnikov, saigonskega kolaboracionističnega režima pa se je hord izmikal direktnemu odgovoru, Ueial je, da ZDA imajo do' svojih Zaveznikov določene obveznosti, da bl pa ne smeli govoriti o evakuaciji, saj je še možno najti take sporazum-be rešitve, ki ne bi ogrožale njiho-VeSa življenja. Šef Bele hiše je tudi Posredno polemiziral s kongresom, je dejal, da bi ne prišlo do seda-”lega tragičnega položaja v Vietna-Jso bi ZDA izročile Saigonu ves ljubjki rna*'erial, ki so mu ga ob- v ^j_e(Je Kambodže pa je Ford brez do ^ àrega reajjzma dejal, da si bo-rešl A prizadevale za sporazumno kni u’ *n v tej zvezi omenil izjavo p ^ooracionistične vlade v Phnom g, nhu, da je pripravljena «delati upaj z rdečimi Kmeri za dogovor-Jeno rešitev». ga unanjepolitična komisija ameriške-■ senata je medtem pripravila kom-Predlog za rešitev spora jašk tnšo in kongresom o vo- ju ? Pomoči saigonskemu režimu, li in tem '50 je Ford zahteval 722 mi-240°°^.•c*0‘ariev vojaške pomoči in bi) ’ythjonov «človečanske pomoči», bi ^kongres pripravljen odobriti 200 rabij0n°V d°tarjcv, ki naj bi jih upo-èan'ì- Za <> prejel načrt. Enake pri- Predlov^ f-0''1''0 tudi v Beli hiši’ sai Voiaškl ne omenia 722 milijonov to, ki ■ h?1110®' ter omejuje celo. vso-rečanci.0 ttotol Ford nameniti «biodo Fora* Pomo®h Prav tako se bo-hosti s®delavci P® vsej verjet- jitvi števil» Z?-eVi ° čim večji ome' evakuirali a„Saigoncev, ki naj bi jih Schlesin ’ . m obrambni minister rožene ^ pred komisijo za obo-vil (ja Predstavniškega doma izja-Soiiskesa L?6 v Priraoru padca sai-znašlo v a 200-000 oseb stagerievcfmrtni nevarnosti. Po Schle-mrtvib m N'Nenjn Pa bi število tahkn rQiZarad' domnevnih . represalij 10 Preseglo en milijon. Ne rew!iaVaik iužnovietnamske začas-takoj °^C1°nanie vIade v Parizu je Seve izit, ° reagiral na Schleshsger-«notno S ki jih J'® Plačil za «sra-‘Udi deini ?anje;,>' Zastopnik ZRV je ^or ne Pa osv°bodilne sile nika- tiških držaji •ovirale evakuacije . ame-drzavljanov iz Saigona Palestinci v zaklonu na strehi neke hiše med spopadi z desničarskimi falangisti v Bejrutu. Članek o položaju v Libanonu berite na 6. strani NA SKUPNEM SESTANKU V BRUCKU NA MURI Dogovor o večjem koordiniranju pobud slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji Predstavniki obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev in Hrvatskega kulturnega društva soglasni v oceni dosedanjega izpolnjevanja člena 7 avstrijske državne pogodbe CELOVEC, 16. — Pred dnevi so se v Brucku na Muri sestali predstavniki obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev in Hrvatskega kulturnega društva kot najmočnejše organizacije gradiščanskih Hrvatov, da bi izmenjali mnenja o položaju obeh manjšin v Avstriji in se dogovorili o morebitnem koordiniranju akcij za dosego pravic, ki so jim zagotovljene v avstrijski državni pogodbi. Skupno sporočilo, ki so ga izdali po sestanku, je sicer dokaj skopo in pravi samo, da so predstavniki obeh manjšin dosegli popolno soglasje o vseh vprašanjih v zvezi z oceno dosedanjega izpolnjevanja člena 7 avstrijske državne pogodbe in da so sprejeli enotne sklepe o nadaljnjih skupnih ukrepih in delo. V krogih slovenske narodne skupnosti na Koroškem ocenjujejo ta nedavni sestanek med predstavniki obeh manjšin zelo ugodno. Čeprav gre v bistvu za nadaljevanje že tradicionalnih stikov, je vendar treba poudariti, da so se tisti, ki po precejšnjem zastoju v zadnjem času, ki je ..................................................... PODEL FAŠISTIČNI ZLGČIN V SREDIŠČU MILANA PRIPADNIKI MISOVSKEGA FUAN NAMERNO UBILI 18-LETNEGA ŠTUDENTA CLAUDIA VARALLIJA Fant se je vračal s protestnega shoda, ko so fašisti streljali nanj - Sedem ali osem osumljencev priprtih Policija išče domnevnega zločinca Antonia Bragiona MILAN, 16. — Ni se še polegel odmev podlega atentata na brzec «Freccia del Sud» pri Incisi Valdarno, ki le za las ni povzročil pokola, ko je fašistično nasilje že spet terjalo človeško žrtev: v Milanu so pripadniki univerzitetne misovske organizacije FUAN ubili pripadnika študentovskega gibanja Claudia Varallija, starega le 18 let. Iz pričevanj očividcev je očitno. da gre za nameren hladnokrvni umor, s katerim hočejo zaostriti napetost v Milanu pred proslavo 30-letnice osvoboditve in kot pripravo za skorajšnjo volilno kampanjo. Varalli se je popoldne udeležil protestnega shoda proti izgonu delavskih družin iz ljudskih hiš, ki so jih zasedle v predmestju Milana. Okrog 19. ure se je skupaj z deseterico prijateljev vračal domov, ko je na Trgu Cavour v središču Milana naletel na skupinico fašistov, ki so delili letake misovske univerzitetne organizacije FUAN. Pretepači so najprej opsovali študente, nato pa so segli po orožje in streljali proti njim. Nesrečni Varallo se je zgrudil na tla smrtno ranjen v glavo. liiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiillliiiuiilililiiiiiiiiiiiiiiii SESTANEK PR! PREDSEDNIKU VLADE Velika kriza v industriji zaradi pomanjkanja naložb RIM, 16. — Pri predsedniku vlade l varno, da je narodni dohodek do se-Moru je bil danes sestanek, katere- daj poprečno naraščal za 5 odstotkov ga so se udeležili minister za indù strijo Donat Cattin, zakladni minister Colombo, proračunski minister Andreotti, finančni minister Visenti-ni, minister za javna dela Bucalos-si, minister za delo Toros in guverner «Banca d’Italia» Carli. Govorili so o gospodarskem položaju, predvsem pa o krizi v industriji. Glavno besedo je imel minister za industrijo Donat Cattin, ki je v svojem poročilu opozoril, da položaj v industriji vzbuja veliko zaskrbljenost zaradi pomanjkanja naložb, kar grozi, da se bo povečalo število brezposelnih. O tej nevarnosti je govoril tudi minister za delo Toros, ki je zahteval, da mora vlada sprejeti u-krepe za pomoč podjetjem, ki so v največjih težavah. Mnister Donat Cattin je na seji poudaril, da je vladi uspelo od 1. januarja dalje vzeti s trga 1.500 milijard lir s povišanjem administrativnih cen; 300 milijard lir s povišanjem telefonskih tarif in 700—800 milijard lir z drugimi povišanji. Vse skupaj, je dejal Donat Cattin, znaša približno 2.500 milijard lir, ki so bile vzete potrošnikom. O hudem položaju v nekaterih industrijskih vejah sta ministra Donat Cattin in Toros obvestila predsednika vlade Mora s pismom, v katerem sta mu točno navedla, da je o-krog 200 do 300 podjetij, ki dela da nes s polovično zmogljivostjo. Ministra ugotavljata, da če se bo industrijska proizvodnja nadaljevala skozi celo leto tako kot v prvih treh mesecih, se bo narodni dohodek letos zmanjšal za 3 odst. Če upošte- letno, potem bi narodno gospodarstvo letos izgubilo poprečno 10.000 milijard lir. Predsednik vlade in ministri bodo jutri nadaljevali z razpravo o teh vprašanjih. Sindikat tiskarjev in časnikarjev omogočil izhajanje «II Manifesto» RIM, 16. — Dnevnik «D Manifesto» bo še naprej redno izhajal. Danes so bile odstranjene težave, ki so dlje časa preprečevale njegovo redno izhajanje. Ravnateljstvo in uredniki so včeraj sicer sporočili, da bodo morali list začasno ukiniti. Šlo je za težave v tiskarni, kjer se vodi boj za obstoj rimskega dnevnika «D Globo». Sporočilo ravnateljstva dnevnika pravi, da je nadaljevanje izhajanja omogočila obveznost, ki sta jo skupno sprejeli sindikat tiskarskih delavcev in vsedržavna časnikarska zveza, da zagotovita normalne pogoje za tiskanje časnika v prihodnjih treh dneh in da se bosta zavzela za tiskanje lista v kaki drugi tiskarni, če ne bo delo v sedanji tiskarni redno potekalo. Te obveznosti so omogočile, da bo «R Manifesto» jutri redno izšel. Besed je bi/o že preveč Po pričevanju očividcev kaže, da so fašisti najprej streljali na študente iz avtomobila, nato so izstopili in že spet streljali proti nasprotnikom. Očitno je torej, da je bi Injihov namen ubiti Varalla, ki se je že ranjen umikal na pločnik. Takoj nato so pobegnili peš proti občinskemu parku. Kaže, da so tudi tu še nekajkrat streljali. Policija in karabinjerji so takoj začeli lov za zločinci in v nekaj urah priprli sedem osumljencev. Na osnovi evidenčne tablice avtomobila fašistov, v katerem so našli letake organizacije FUAN, so ugotovili i-stovetnost domnevnega morilca: gre za 22-letnega Antonia Bragiona, ki ga aktivno iščejo po vsem Milanu. Zvečer so časnikarji telefonirali na Bragionijem dom na Trgu De Angeli. Odgovoril je fantov oče, ki je potrdil, da je mini - Cooper, iz katerega so streljali fašisti last njegove žene Enrice Missaglia. Ko so ga vprašali, ali gre za avto, ki so ga morilci pustili na Trgu Cavour, je moški vzrojil in prekinil pogovor. Trg Cavour je prav v središču Milana, kjer je promet v vseh urah intenziven, saj se na trg steka kar sedem prometnih žil, med katerimi Ulica Fatebenefratelli, kjer je sedež kvesture. Na trgu je med drugimi tudi palača tiska. Časnikarji in fotografi so prvi pritekli na kraj zločina, ko so odjeknili streli in priskočili ranjenemu Varalliju na pomoč. Fant, ki je imel modre kavbojke in zelen suknjič se je zgrudil na prehodu za pešce pred neko lekarno. Ko so ga bolničarji postavili na nosila, je ostal na belih zebrah krvav madež, ki priča o zadnjem fašističnem zločinu v Milanu. Zvečer je študentovsKO gibanje sklicalo na državni univerzi tiskovno konferenco, med katero so voditelji poudarili, da so za zločin odgovorni fašisti, ki se zbirajo v barih na Trgu Cavour. Neki očividec, čigar pričevanje potrjuje, da gre za nameren, hladnokrven umor, je povedal, da je okrog 19. ure hodil po Ul. Turati proti Trgu Cavour, ko je opazil nekaj pretepačev ob mini-cooperju, ki je bil nepravilno parkiran. Videl je, kako je fašist naperil proti njemu samokres in istočasno slišal «klik» orožja, ki je stre- Podli umor levičarskega študenta v Milanu le štiri dni po atentatih na železniško progo Firence — Rim in na pokrajinsko palačo v Anconi zgovorno priča, da nameravajo gasisti ob 30-letnici osvoboditve in pred skorajšnjimi upravnimi volitvami zaostriti napetost v državi z vsemi sredstvi. Včerajšnji zločin je le zadnji člen v dolgi verigi fašističnega nasilja, ki se je začel ravno pred šestimi leti, ko so 25. aprila 1969 eksplodirale na milanskem razstavišču in na železniški postaji prve bombe. Ni naključje, da je do novih izpadov prišlo, ko demokratična Italija praznuje 30. obletnico osvoboditve izpod fašističnega jarma, kot tudi ni naključje, da so postali fašistični napadi pogostejši, odkar je tajnik KD Fanfani začel oživljati teorijo nasprotnih ekstremizmov in začel žugati z nedemokratičnimi normami v «obrambo» javnega reda. Minulo nedeljo, je notranji minister Gui ožigosal kot fašistični a- tentat na železniško progo pri Incisi Valdagno in ni dvoma, da bo danes ali jutri prav tako ožigosal kot fašistični podli umor milanskega študenta. Povsem razumljivo je, da soglašamo z notranjim ministrom, ko pravi, da ima nasilje fašistični pečat, a to več ne zadostuje. Sama obsodba prevratniškega nasilja, pa naj bo še tako stroga, je le puhlo besedičenje, ki se od časa do časa lahko povzpne na raven priložnostnega žalnega govora za žrtvami fašističnih zločinskih izpadov, če hkrati vlada in pristojni državni organi ne ukrenejo vse kar je potrebno, da se stre nasilje v kakršni koli obliki se pojavlja. Klavrn obračun šestih let sodnih preiskav zgovorno priča, da so pristojni organi storili bore malo, da onesposobijo fašistične prevratnike. Umor demokratičnega študenta, s čigar družino sočustvuje danes vsa demokratična javnost, zgovorno priča, da je popuščanje fašistom nevarna igra, ki koristi le reakcionarjem. VOJIMIR TAVČAR bil najbrž posledica različnih pogledov v vodilnih organizacijah gradiščanskih Hrvatov, sedaj spet obnovili, predvsem pa, da ni ostalo samo pri formalnih pogovorih, ampak da so se dejansko res tudi dogovorili za skupne nastope in koordinirane akcije. Skupno sporočilo sicer ne govori o konkretnih akcijah. Očitno pa je, da je mišljen predvsem koordiniran nastop obeh manjšin v neposredni prihodnosti zlasti v zvezi s 30-letnico zmage nad fašizmom in 20-letnico podpisa državne pogodbe. Zelo pomembno pa je tudi to, da so na sestanku dosegli popolno soglasje v zvezi z oceno dosedanjega izpolnjevanja člena 7 avstrijske državne pogodbe. Tudi ocena gradiščanskih Hrvatov je, da Avstrija člena 7 ni izpolnila in da tudi gradiščanski Hrvati zahtevajo dosledno izpolnitev državne pogodbe. Kot je znano, zahteve po izpolnitvi državne pogodbe niso bile pri obeh manjšinah enako odločne; medtem ko sta obe osrednji organizaciji koroških Slovencev v zahtevah po uresničitvi avstrijske državne pogodbe povsem e-netni in zahtevata predvsem celovito izpolnitev državne pogodbe na celotnem dvojezičnem ozemlju brez kakršnegakoli ugotavljanja manjšine in svoje akcije tudi koordinirata preko koordinacijskega odbora, pa je med gradiščanskimi Hrvati položaj v tem pogledu mnogo bolj zapleten in zato zanje tudi manj ugoden. Najdosled-nejši pri zahtevah po celoviti izpolnitvi državne pogodbe je brez dvoma hrvaški akademski klub. Tudi Hrvaško kulturno društvo zahteva izpolnitev državne pogodbe v celoti, vendar je bilo vsaj do nedavnega v svojem pristopu k reševanju odprtih vprašanj manj odločno, predvsem pa je postavljalo težišče zlasti na nekatera vprašanja, v prvi vrsti na šolsko. Skupina socialističnih hrvaških županov na Gradiščanskem okrog poslanca Robaka pa je povsem prevzela vlogo gradiščanskih vindišarjev in se izreka za asimilacijo z večinskim narodom. Slovenska in hrvatska manjšina v Avstriji v preteklosti svojih zahtev po izpolnitvi državne pogodbe nista koordinirali. Zato je avstrijska vlada tudi lahko reševala manjšinsko vprašanje, v kolikor ga je sploh reševala, za vsako manjšino posebej ter pri tem izrabljala različna stališča med zahtevami koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov ter izigravala druge proti drugim. Sicer najbrž tudi po sestanku v Brucku ne bo prišlo do povsem enotnih akcij obeh manjšin, vendar je pomembno predvsem to, da bosta obe manjšini pri svojih zahtevah izhajali iz enotnih ocen in enotnih izhodišč, da namreč vprašanje avstrijske državne pogodbe ni rešeno in da ga je treba reševati celovito in pa, da se bosta o stanju in akcijah med seboj stalno informirali. i ZVONE ZORKO V petek odločitev o barvni televiziji RIM, 16. — Proračunsko ministrstvo je sporočilo, da bo medministrski odbor za gospodarsko načrtovanje 18. aprila razpravljal in odločal tudi o uvedbi sistema barvne televizije v Italiji. Kot je bilo svoj čas že sporočeno, je strokovni odbor ministrstva za telekomunikacije priporočil, naj bi v Italiji uvedli barvno televizijo po zahodnonem-škem sistemu PAL. ifi/h JVES Kamboške osvobodilne sile so že zavzele velik del glavnega mesta Phnom Penha, kj‘er pa se kolaboracionistični oddelki se vedno branijo ter nočejo položiti orožja. Da bi zajezili napade Sihanukovih čet, se poslužujejo civilnega prebivalstva kot ščita, tako da so boji povzročili največ žrtev prav med civilisti, ki so se znašli v sredi med obema vojskama. Namesto da bi položili orožje, so voditelji proameriškega režima preko mednarodnega Rdečega križa predlagali premirje, vendar je Sihanuk to zahtevo odvrnil. Po dolgih pogajanjih so se končno dogovorili o rešitvi spora med vlado in javnimi uslužbenci. Do sporazuma je prišlo na torkovih pogajanjih, ki so se zaključila pozno ponoči med ministroma Cossigo in Colombom ter voditelji sindikalne federacije. Vlada je končno sprejela sindikalne zahteve, da se javni uslužbenci vzporedijo z delavci in uradniki zasebnih podjetij v pogledu dra-ginjaVe in družinske doklade ter pok vinin. Sinoči se je na sedežu AGLI sestal tržaški antifašistični odbor, ki je razpravljal o značaju otvoritve nacionalnega spomenika Rižarne in pozdravil dejstvo, da bo otvoritev 24. aprila ob prisotnosti predsednika republike. Odbor se je odločno zavzel, da mora imeti otvoritev ustrezen značaj In da mora zato spregovoriti tudi slovenski govornik, onemogočiti je treba prisotnost neofašistov, morajo biti prisotna italijanska armada, partizanske organizacije sosednje Jugoslavije in drugih dežel ter mest odlikovanih z zlato medaljo odporništva. O teh stališčih bo odbor danes obvestil vladnega komisarja in župana, v petek pa se bo ponovno sestal, da nadalje ukrepa. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiunm VAŽNO ZASEDANJE^ CENTRALNEGA KOMITEJA KP SZ Februarja 1976 XXV. kongres sovjetske partije Aleksander Seljepin odstranjen iz politbiroja Vzroki odstranitve predsednika sindikatov niso znani - Poročili Brežnjeva in Gromika o mednarodnem položaju in sovjetski zunanji politiki MOSKVA, 16. — Petindvajseti kon-1 ja Andropova, zunanjega ministra gres sovjetske komunistične partije Andreja Gromika in obrambnega mise bo začel 24. februarja 1976. Tako nistra maršala Andreja Grečka. Za- je sklenil centralni komite partije, ki se je danes sestal na plenarni seji. Na zasedanju, na katerem sta imela obširni poročili generalni tajnik Brežnjev in zunanji minister Gro-miko, so tudi odobrili zunanjo politiko Sovjetske zveze po 24. kongresu. Še največ pozornosti, predvsem na Zahodu, pa je pritegnila vest, da je CK odobril odstranitev voditelja sovjetskih sindikatov Aleksandra Še-Ijepina iz politbiroja partije. Poročilo agencije TASS pravi, da je Šeljepin sam zaprosil, da bi ga «osvobodili» funkcije člana politbiro-Ijalo v prazno. Hkrati je drugi pre- ia> ne navaja pa vzrokov odstranit-tipač Jdel v avto in ^streljali kar »«S®!« “ JStrg RIM, 16. — Družba «Alitalia» sporoča, da so bili za jutri zaradi vsedržavne osemurne stavke uslužbencev odpovedani vsi poleti. skozi zadnjo šipo. Neki fant je padel, drugi pa so se razbežali. Ista priča je poudarila, da je med pretepači opazila enega z velikim črnim pasom. «Očitno je — je poudaril eden od voditeljev študentovskega gibanja — da gre za nameren zločin. Po tiskovni konferenci so šli študentje v sprevodu do Trga Cavour, kjer so na kraju zločina prekrili madež strnjene krvi z rdečimi zastavami. Za jutri je študentovsko gibanje proglasilo stavko na vseh šolah in povabilo delavce, naj se jim pridružijo na protestnem shodu. Prav tako se bo jutri sestal na izredni seji milanski protifašistični odbor. člani politbiroja, saj je star šele 57 let. Vpisan v partijo od leta 1940, je bil vrsto let tajnik Komsomola, sovjetske mladinske organizacije, po letu 1958 pa je bil tri leta na čelu KGB, policije za državno varnost. Leta 1961 je bil poklican v tajništvo KP SZ, tri leta pozneje pa še v politbiro. Leta 1967 je bil končno imenovan za predsednika sovjetskih sindikatov, to funkcijo pa opravlja še danes. Odstranitev nekega člana politbiroja v obdobju med dvema kongresoma je v sovjetski praksi nekaj povsem neobičajnega: v zadnjih desetih letih se je to zgodilo le aprila 1973 z izključitvijo šefa KGB Juri- hodni opazovalci so takrat ocenili to operacijo kot utrditev oblasti Leonida Brežnjeva. Tokrat pa so vzroki odstranitve Šeljepina še bolj nejasni. Nekateri zahodni opazovalci povezujejo to odstranitev z domnevnim bojem za oblast, ki naj bi se odvijal v Kremlju v preteklih mesecih, ko je moral Brežnjev zaradi bolezni skrčiti na minimum svojo politično dejavnost. Ta boj naj bi dosegel vrhunec med koncem decembra prejšnjega leta in začetkom februarja letos. Možno je, menijo ti opazovalci, da je bil šeljepin med protagonisti tega boja in da je moral zato sedaj, po povratku Leonida Brežnjeva k javnemu delovanju, plačati za svoje pobude z izključitvijo iz političnega vrha sovjetske partije. Seveda so to za sedaj le domneve, ki jih nikakor ni mogoče preveriti. Vsekakor je zgovorno, da uradna poročila ne skušajo opravičevati Šeljepinove odstranitve niti z «zdravstvenimi razlogi», kot se to navadno dogaja. To potrjuje, da so glavni razlogi političnega značaja, ki pa jih je za sedaj težko razbrati. Sicer pa je bilo današnje zasedanje centralnega komiteja KP SZ, kot rečeno, posvečeno v glavnem zunanji politiki. Kot poroča TASS, je plenum brez pridržkov odobril in podprl dejavnost politbiroja in ge- neralnega tajnika Brežnjeva v uresničevanju linije, ki jo je začrtal 24. kongres. Plenum je tudi z zadovoljstvom ugotovil, kot pravi uradna sovjetska agencija, da je potek dogodkov na prepričljiv način potrdil veljavnost in daljnoglednost marksistično - leninistične analize sedanjega položaja na svetu, ki je izšla iz 24. kongresa, in nalog, ki jih je kongres začrtal glede mednarodne dejavnosti partije. Uradno poročilo govori dalje o velikih uspehih socialistične zunanje politike in poudarja važne dosežke Sovjetske zveze in drugih držav socialistične skupnosti na področjih gospodarstva in obrambe, trdno enotnost bratskih držav ter njihove enotne nastope ter njihova načelna stališča v obrambi miru in temeljnih interesov narodov. Plenum CK KP SZ je še posebno poudaril, da bo skorajšnji zaključek konference o varnosti in sodelovanju v Evropi imel zelo veliko važnost v procesu pomiritve, ter ugotovil, da je treba politično pomiritev utrjevati z vojaško pomiritvijo. Po drugi strani pa je centralni komite tudi ugotovil, da se sile vojne, reakcije in agresije niso odrekle svojim poskusom, da bi oši-bile pozitivne procese v sedanjem svetu, ter potrdil, da bosta KP SZ in sovjetska država budno spremljala manevre sovražnikov miru ter odločno branila interese sovjetskega ljudstva, splošnega miru in svobode narodov. V zaključku uradnega poročila o zasedanju CK KP SZ so tudi pozitivno ocenjeni občasni razgovori med političnimi voditelji različnih držav in še posebno dvostranska in večstranska pogajanja na najvišji ravni, ki so odigrala in bodo tudi v bodočnosti odigravala važno vlogo v pre-osnovi mednarodnih odnosov v skladu z načeli miroljubnega sožitja. Dokument na koncu proglaša solidarnost Leninove partije z borci za nacionalno in socialno osvoboditev in njena prizadevanja za tesno kohezijo svetovnega komunističnega gibanja na osnovi načel marksizma - leninizma in proletarskega internaciona-lizma. Zamenjan bolgarski podpredsednik vlade SOFIJA, 16. — Tukaj so sporočili, da je bil premeščen na drugo službeno mesto dosedanji podpredsednik bolgarske vlade Ivan Eliev, ki je predsedoval tudi državnemu odboru za načrtovanje. Bolgarska tiskovna agencija pripominja k temu, da ga bo nadomestil dosedanji minister za delo Kiril Zarev, priznani gospodarski strokovnjak, ki je bil mnogo let guverner osrednje bolgarske banke. ODLOČNO STALIŠČE^ TRŽAŠKEGA ANTIFAŠISTIČNEGA ODBORA Na svečanem odprtju Rižarne mora spregovoriti slovenski govornik Ne smejo biti prisotni neofašisti, sodelovati morajo vojaški oddelki in povabiti je treba jugoslovanska in druga partizanska združenja Enotni antifašistični odbor se je včeraj sestal na sedežu AGLI v Trstu in je po sestanku izdal uradno sporočilo, v katerem je rečeno, da je «z zadovoljstvom sprejel na znanje vest, da bodo po dolgih odlašanjih končno svečano odprli nacionalni spomenik - Rižarno in da bo manifestacija 24. aprila ob prisotnosti predsednika republike, tako da bo sovpadala z vstajo v severni Italiji. Odbor je izrazil željo, da manifestacija ne bo samo svečana, kot to zahteva kraj poboja nekaj tisoč borcev za svobodo, temveč zahteva, da se bodo spoštovale one značilnosti, ki izhajajo iz globokega demokratičnega in antifašističnega čuta.» V tej zvezi je v poročilu rečeno, da se je treba odločno boriti proti fašističnemu pre-vratništvu in da je treba uničiti fašizem in reakcijo. Odbor izraža željo in pričakovanja vseh odločnih antifašistov naše pokrajine in opozarja pobudnike svečanosti na naslednje nujne zahteve: «1. Treba je zagotoviti govor v slovenskem jeziku, da se prizna krvni prispevek slovenske manjšine za svobodo, za zmago nad nacifašizmom za ustanovitev reublike in tudi, da se potrdijo pravice, ki ji pripadajo. 2. Zagotoviti je treba, da na manifestaciji ne bodo prisotni predstavniki MSI in drugih fašističnih organizacij, kar bi bilo do kraja žaljivo. 3. Zagotoviti je treba prisotnost vojaških oddelkov. 4. Prisotne morajo biti delegacije narodov, ki so se borili in ki so z nami delili tragično usodo antifašistov in predvsem delegacije iz bližnje jugoslovanske republike, Avstrije, Poljske in drugih držav ter predstavništva mest, odlikovanih z zlatimi medaljami odporniškega gibanja ter krajev, s katerimi nas povezujejo spomini na masovne pokole.» Antifašistični odbor poleg tega sporoča, da je v tej zvezi zahteval sestanek s prefektom Di Lorenzom in s tržaškim županom ter, da se bo ponovno sestal v petek, 13. aprila na sedežu AGLI ob 19. uri. Iz uradnega poročila antifašističnega odbora veje zaskrbljenost za značaj odprtja nacionalnega spomenika Rižarne: člani odbora so poudarili njen značaj mučilnice slovenskih, italijanskih, hrvaških in drugih antifašistov, Judov in žrtev nacifašistične-ga nasilja. Zato je bil tudi odbor soglasno mnenja, da se mora pri odprtju slišati slovenski jezik in da mora biti prisoten tudi slovenski govornik, saj bi njegova izključitev pomenila žalitev tisočerih žrtev nacističnega taborišča in kršitev ustavnega načela zaščite slovenske narodnostne skupnosti v Italiji ter končno žalitev vseh antifašistov našega področja, ki so tesno povezani z visokimi ideali in tradicijami odporniškega gibanja. Odbor je zato postavil štiri zelo jasne pogoje, o katerih bodo njegovi predstavniki danes govorili s prefektom in tržaškim županom, da ju opozori na važnost omenjenih vprašanj, ker bi drugače bil odbor prisiljen, da na ustrezen način ukrepa. Zato je tudi odbor sklenil, da se bo v petek ponovno sestal, ko bo očitno na dnevnem redu razprava, če bodo partizanske in antifašistične organizacije lahko prisostvovale mani festaciji, ki ne bi bila v skladu z načeli odporniškega gibanja, načeli bratstva in sodelovanja, načeli širše enotnosti ne glede na teritorialne meje. Očitno bo odbor v takem primeru v petek pred težko odločitvijo, če se bo lahko manifestacije sploh udeležil oziroma, če se je bodo lahko udeležile organizacije in politične sile, ki jih predstavlja. Končno gre pri tem tudi za vprašanje ustrezne manifestacije, ki bi imela v takem primeru resnično značaj, kot je nujen v Rižarni. Kot smo že poročali, bo v Rižarni, v pritlični dvorani večje, čelne zgradbe, urejen zgodovinski dokumentarni muzej. To nalogo ima občinsko od-borništvo za kulturne dejavnosti, ki se je mrzlično lotilo pripravljalnega dela, da zagotovi do svečanega odprtja Rižarne vsaj zametek muzeja, ki se bo izpopolnjeval in dopolnjeval tako, da bo nekaj živega in da bo imel zgodovinsko didaktični značaj. Za to bo skrbela posebna komisija, potrebna pa bodo tudi večja sredstva. Naše mesto in dežela, po svoji sestavi in zgodovini v boju proti svoje tragične zgodovine in velikega pomena ter posebnega značaja in vsebine, nudita vse pogoje, da bo tudi muzej lahko imel poseben obseg in vlogo ne samo v krajevnem, ampak v vsedržavnem in mednarodnem merilu. Za začetek bodo v muzeju razstavljene fotografske povečave nekaterih dokumentov, pisem na smrt obsojenih in napisov v celicah ter posnetkov obešanja talcev v Ul. Ghe-ga, prvih svečanosti v Rižarni in podob glavnih esesovskih zločincev ter Coilottijeve bande. Pod vsako sliko bo napis v italijanščini, slovenščini, hrvaščini in nemščini. Važno obvestilo za mlade učitelje Sindikat slovenske šole obvešča, da bo v kratkem sklical v Gregorčičevi dvorani sestanek mladih učiteljev, ki se nameravajo pripraviti za natečaj za razpisana učiteljska mesta na osnovnih šolah s slovenskim učnim jezikom. Tečaj bo posvečen pripravi za pismeno nalogo. SEJA SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE Tajništvo sindikata sklicuje za petek, 18. t.m., ob 17. uri odborovo sejo. Na dnevnem redu bodo: občni zbor, učiteljski natečaj, vpis v slovensko šolo. # » * Sindikat slovenske šole izraža iskreno sožalje prof. Veri Ban - Tuti in njenim svojcem ob izgubi drage matere. Trije predstavniki RD preklicali udeležbo na kongresu «lege Nazionale» Tiskovni urad tržaške KD je sporočil, da so član pokrajinskega komiteja KD in deželni svetovalec Mario Del Conte, občinski svetovalec KD odv. Piero Ponis in upravnik KD Giotto D’Angelo sporočili predsedniku organizacije «Lega Nazionale», da dajejo ostavko na mesto delegata na njenem kongresu. V svojem pismu je deželni Svétò-valec Del Conte priznal «pretekli pomen» organizacije «Lega Nazionale», vendar poudarja, da mu «polemično in krivično» stališče v javnem sporočilu proti KD ne dopušča, da bi še naprej sodeloval v organizaciji in v njenih vodilnih organih. Več kot štiri milijarde deželne uprave za zdravstvo Deželna vlada Furlanije - Julijske krajine je sklenila ponovno finansirati nekatere zakone s področja zdravstva, tudi upoštevajoč dejstvo, da niso bili v posameznih mestih ustanovljeni pokrajinski zdravstveni konzorciji. Tako bo dežela podprla z eno milijardo lir psihiatrično oskrbo, pol milijarde bo izdala za centre za boj ' proti socialnim boleznim, četrt milijarde za cestno pomoč, 240 milijonov za bolne na ledvicah, 200 milijonov lir za centre krvodajalcev ter dve milijardi za rehabilitacijo fizično in psihično prizadetih. Za dopolnitev bolniških struktur, ki jih sedaj gradijo, je dežela o-dobrila pred kratkim nadaljnjih Urnik obiskov v Rižarni Tržaška občina sporoča, da bo Rižarna odprta, začenši s 26. a-prilom, vsak dan razen ponedeljka, od 10. do 13. ure. Obiski dijakov in šol bodo organizirani samo po predhodnem dogovoru. Na dan 25. aprila pa bo Rižarna odprta nepretrgoma od 9. do 18. ure. deset milijard. Odbornik za zdravstvo Tripani je pri tem poudaril, da veljajo ti prispevki za eno leto, bodo pa poenoteni tedaj, ko bodo začeli delovati pokrajinski konzorciji. Stavka bolniškega osebja v Trstu Zaradi današnje in jutrišnje stavke osebja vabi uprava tržaške bolnišnice vse, ki bi jih morali sprejeti te dni v bolnišnico, naj se javijo po stavki, če stvar ni izredno nujna. Bolniško osebje stavka, ker pravočasno niso izplačali osebnih dohodkov. • Pokrajinska uprava bolniške blagajne INAM sporoča upokojencem, da je veljavnost njihovih bolniških knjižic avtomatično podaljšana za eno leto, se pravi do konca aprila 1976. Podaljšanje ne velja za koristnike socialnih in vojnih pokojnin, ki morajo priti v urade INAM na pristojnem področju. SPOROČILO MINISTRSTVA ZA SOLSTVO Objavljen seznam predmetov za letošnje maturitetne izpite Niso pa še sporočili specifičnih programov za slovenske šole Ministrstvo za šolstvo je sporočilo seznam predmetov, iz katerih bodo letošnji maturanti morali opraviti izpite. Niso še sporočili specifičnih programov za slovenske šole in zato bomo navedli samo uradni program za italijanske šole s pripombo, da bo pismena naloga iz prvega obveznega predmeta na vseh naših šolah, kot običajno iz slovenščine. Poleg te pismene naloge bodo na klasičnem liceju pisali še nalogo iz latinščine, na znanstvenem liceju iz matematike, na trgovskem tehničnem zavodu iz trgovinstva, na učiteljišču iz latinščine. Obvezni predmeti za ustni del maturitetnega izpita pa bodo naslednji: na klasičnem liceju italijanščina, grščina, filozofija in prirodopis: na znanstvenem liceju italijanščina, zgodovina, tuj jezik in prirodopis; na trgovskem tehničnem zavodu italijanščina, knjigovodstvo, blagoznan-stvo in tuj jezik; na učiteljišču italijanščina, matematika, pedagogika in zgodovina. Kandidati bodo morali izbrati enega od predloženih predmetov, drugega pa bo izbrala komisija. O osvoboditvi s sliko in besedo V okviru 30-letnice osvoboditve so člani PD Ivan Grbec iz Škednja pripravili sinoči lep večer s predavanjem Srečka Sumana o temi «Ob ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitfiiiiiiiiiiiiitiiniiiiiiiiiiiiiii|iiii|||||||iiiii||l||||||||i||||l||||||||rii||||||)i||||||||||||||||||ini|||||||||l|||||l||l|,|||,„ TISKOVNA KONFERENCA SKRBNIKA PROF. DE FERRE V Verdijevem gledališču v kratkem bogata spomladanska simfonična sezona Na sporedu je 16 koncertov - Velike finančne težave liričnih ustanov Včeraj je v časnikarskem krožku skrbnik Verdijevega gledališča prof. Gianpaolo de Ferra orisal predstavnikom tiska in kulturnega, predvsem glasbenega tržaškega sveta, program spomladanske simfonične sezone, ki se bo pričela zadnje dni aprila in bo trajala do polovice junija. Na programu je 16 koncertov in glasbenih recitalov, med katerimi je več izredno zanimivih in privlačnih večerov. Prof. de Ferro je predstavil predsednik gledališča in občinski odbornik za kulturne ustgnove Giorgio Cesare, ki je napovedal, da bo tudi letos poleti že tradicionalna sezona o-peret, verjetno na gradu Sv. Justa kot prejšnja leta. Prof. de Ferra ni takoj načel programa skorajšnje simfonične sezone, pač pa je «zaigral na bolj žalostno struno» — kot je sam dejal — hude finančne krize vseh gledaliških ustanov v Italiji in seveda tudi tržaške. Država, ki je dolžna dajati vsakoletne podpore, je letos dodelila, sicer samo na papirju, enako vsoto kot lani, kar je precej manj od prejšnjih let in kar nikakor ne bi moglo zadostiti potrebam gledališča, tudi v primeru pravočasnega izplačila. Osrednji državni organi pa niso do sedaj izplačali gledališkim ustano- vam niti ene same lire, banke pa se otepajo kreditov teh ustanov, ki so stalno zadolžene in brez ustreznih finančnih sredstev. Zato grozi veliki večini gledališč, da bodo v nekaj mesecih primorana prenehati z vsakršnim delovanjem, saj nimajo niti denarja za plače osebju. Treba je, je še dejal prof. de Ferra, čimprej odobriti popolno preosnovo tega pomembnega kulturnega področja in ne, kot namerava vlada, izdati še enega od tolikerih omejenih zakonov, s katerimi samo trenutno rešijo najbolj kritične primere. V Trstu je sicer položaj malo bolj rožnat, ker je Tržaška hranilnica dala na račun vladnih prispevkov gledališču na razpolago precejšnjo vsoto. tako da bo do konca poletja lahko redno delovalo. Kaj pa bo potem, je dejal de Ferra, tega ne ve nihče. Vsekakor tudi pomoč hranilnice drago stane gledališče, ki je moralo lani izplačati za same pasivne obresti nad 600 milijonov lir, tako da je njegova pasiva presegla milijardo lir. Simfonična sezona se bo pričela 30. aprila z recitalom svetovno znane sopranistke Renate Tebaldi, ki bo v spremstvu pianista Edoarda Mullerja zapela arije in romance znanih skladateljev. Sezona se bo IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIllllllllllllllllllllIMlIillllUltllllllllllllllMfllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIimilllllllllllllllllllllllllllllllllllllVIfllllllllllllllllllin / VČERAJŠNJE SEJE DEŽELNEGA SVETA Zakon o najemninah, dodeljevanju in upravljanju ljudskih stanovanj Za zakon so glasovale stranke leve sredine, proti misovei vzdržali pa so se komunisti, liberalci in Slovenska skupnost Deželni svet je včeraj odobril zakon o dodeljevanju in določanju najemnin za ljudska stanovanja, ki jih zgrade z javnimi sredstvi. S tem je bil sprejet zakon, ki se nanaša na pravične najemnine za stanovanja IACP, o katerih se je mnogo razpravljalo. Za zakonski predlog odbora so glasovale stranke leve sredine, misovei so glasovali proti, komunisti, liberalci in Štoka za Slovensko skupnost pa so se vzdržali. Zakon spada v okvir pristojnosti aeravi in *6uuu*un v uuju pi.ui.1 dežele, da se ukvarja s stanovanj-fašizmu in nacizmu ter po svoji geo- sMni vprašanjem in konkretno o-grafski legi, Rižarna sama pa zaradi _____________________________________ Funkcionar protokola predsedstva republike si je včeraj ogledal Rižarno skupno z vladnim komisarjem prefektom Dl Lorenzom, občinskim odbornikom Abatejem, vojaškim poveljnikom in funkcionarji javne varnosti, nradi točne določitve poteka svečanega odprtja Rižarne v četrtek, 24. aprila ob 17. uri. bravnava sklop treh vprašanj: 1. Poenostavlja in poenoti kriterije za dodeljevanje ljudskih in ekonomskih stanovanj, pri tem poenostavlja postopek dodeljevanja in ureja dodelitve upoštevajoč stvarni položaj na posameznih področjih ter konkretne pogoje družin. 2. Poenostavlja in poenoti kriterije za določevanje najemnin in deležev za odkup stanovanj, ki so bila zgrajena tudi z javnimi sredstvi in pri tem upošteva geografske ter ambientalne pogoje, gospodarsko zmogljivost zainteresiranih, stanovanjske pogoje prosilcev in delež najemnin pri splošnih, u-pravnih in vzdrževalnih stroških. 3. Določa demokratično upravljanje stanovanj s strani najemnikov še zlasti glede skupnega upravljanja skupnih storitev ter upravljanja deležev za vzdrževanje stavb. Na tej osnovi ima zakon skupno 26 členov ,ki se nanašajo na dodeljevanje stanovanj, stanovanjske najemnine, predajo stanovanj v lastnino, samoupravo, prehodne in davčne norme. Kot je rečeno v uvodnem poročilu k zakonu, so v zakonu tudi nekatere bistvene novosti in med njimi, da so razširili sestavo komisij, ki bodo dodeljevale stanovanja, v katerih je bil dosedaj samo župan, ali njegov zastopnik ustrezne občine, odslej pa bosta tudi dva svetovalca, od katerih eden kot predstavnik manjšine. Najbolj obsežna razprava pa se je vnela okrog pravične najemnine, ki so jo povezali s poprečnimi gospodarskimi zmogljivostmi najemnikov pri tem pa najemnina temelji na stvarnih stroških stanovanja in torej na amortizacijski stopnji, deležu splošnih in upravnih stroškov ter na rednem in izrednem vzdrževanju; k temu so še prišteli delež splošnih storitev, ki odpade na sta- novanje. V načelu so se odločili za najemniški odnos, vendar pa dopuščajo odkup stanovanja, zlasti kadar gre za stanovanja, katerih vzdrževanje je negospodarno. V daljši razpravi so deželni svetovalci obravnavali predvsem splošna načela stanovanjske politike. Svetovalec PSDI Lonza je takoj ugotovil, da je treba ustvariti tak sistem, ki bo preprečil anarhijo na tem področju, ki pa istočasno ne bo ustvarjal kolektivistične miselnosti. Bosa-ri (KPI) pa je predvsem zahteval, da se deželni odbor resno odloči in prične izvajati lastno politiko, saj so med izredna sredstva, s katerimi naj bi omilili posledice gospodarske krize, vključili tudi 20 milijard za gradbeno dejavnost in predvsem za gradnjo ljudskih stanovanj. Sedaj pa je vse ustavljeno in prihaja do zastojev, tako da je od zagotovil o izrednih ukrepih ostalo bore malo. V razpravo so posegli tudi svetovalci Puppini, Del Conte, Ma-sutto in Trauner. Zagonetna smrt begunca v taborišču v Padričah V še nepojasnjenih okoliščinah je umrl 50-letni begunec Željko Škrinjar: prejšnji večer so ga našli v begunskem taborišču pri Padričah, ko je ležal na tleh in bruhal. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer so ga sprejeli v oddelku za oživljanje s pridržano prognozo, ker se je zastrupil z neznano tekočino. V prvih jutranjih urah je Škrinjar izdihnil. Niso še ugotovili, kakšno tekočino je zaužil — krožijo celo glasovi, da je šlo za mamilo, kar je zelo malo verjetno — in če je šlo za namerno dejanje ali za nesrečo. Škrinjar je pred časom pribežal v Italijo z ženo in hčerko. nadaljevala po izvedbi skladb, ki so prejele «nagrado mesta Trst», s koncertom, ki ga bo vodil japonski direktor in zmagovalec von Karaja-nove nagrade Katzuhiro Koizumi. Nato bo dunajski orkester «Johann Strauss» pod vodstvom Wal-terja Goldschmidta izvedel priljubljene skladbe velikega muzicista, katerega nosi ime in ki jih bo kmalu zatem izvedel na salzburškem festivalu. Na programu sta še koncerta tržaškega violončelista Bal-dassareja Simeoneja in pianistke Anne Marie Cigoli, ki ju bo spremljal orkester pod vodstvom Alfreda Bonavere, medtem ko bo na naslednjem koncertu solist pianist Jegn-Philippe Collard, orkester pa bo vodil Pierre Marty. Po recitalu pianista Roberta Benza bo na vrsti nastop tržaške sopranistke Glorie Paulizze pod vódstvom direktorja Reynalda Giovanninettija. Na sporedu je več novosti za tržaško občinstvo in med temi naj omenimo Dvorakovo «Stabat Mater», ki jo bo z ansamblom priznanih solistov vodil Stanislav Scrowaczewski. Zadnji pa je na programu večer posvečen Beethovnovim skladbam, ki ga bo dirigiral George Alexander Albrecht. Kot prejšnja leta sta na sporedu po dva večera, za abonmaje «A» in «B» — pri slednjih, ki so v popoldanskih urah, so posebni popusti za dijake. Prof. de Ferra je ob zaključku predstavitve tega programa., bogatega tako zaradi vsebine kot zaradi umetnikov, izrazil željo in prepričanje, da bo tudi letos občinstvo polnoštevilno pristopilo k tem koncertom, da bo gledališče tako zadostilo svojim ciljem po uvajanju kulture v vedno širše kroge prebivalstva. 30. obletnici osvoboditve s sliko in besedo». Predsednik društva Sergij Cerkvenič je pozdravil predavatelja in navzoče, ki so bili prisotni v lepem številu, žal pa večinoma starejši ljudje. Pogrešali smo mladino, kar se nam zdi zelo čudno, da jih tako aktualna tema nič ne zanima. Predavatelj je pokazal številne barvne diapozitive vseh spomenikov padlim v narodnoosvobodilni borbi, bazoviških žrtev in Finka Tomažiča. Najprej je Šuman obrazložil pomen naše borbe na tržaškem ozemlju, nato je prikazal omenjene diapozitive in pri vsaki se je ustavil s pomembno obrazložitvijo. Med predavanjem in predvajanjem diapozitivov je Marta Verk - Vouk recitirala primerne pesmi. Večer je dobro uspel in upamo, da bo še kako drugo društvo začutilo potrebo, da bi tako predavanje organiziralo. Navzoči so na koncu nagradili tako predavatelja kot recitatorko z burnim aplavzom. V PROSTORIH PALAČE COSTANZI Odprta razstava japonskih umetnin Sinoči so v razstavni dvorani palače Costanzi odprli razstavo pokrajinske grafike dveh japonskih umetnikov iz prejšnjega stoletja, in sicer 71 listov grafika Katsušike Hokusaja ter 40 listov Anda Hiro-shige. Odprtje razstave, ki bo trajala vse do 4. maja, je privabilo veliko občinstva, med katerim smo videli tudi tržaškega podžupana Giuricina ter odbornika Faraguna in Cesareja. Razstava zasluži večjo pozornost in se bomo zato k njej vrnili. SINOČI V ROSSETTIJU Izvrsten pop koncert Francesca De Gregorija V gledališču Rossetti je sinoči nastopil znani italijanski predstavnik avantgardne glasbe Francesco De Gregari. Njegov izvrstni koncert je privabil ogromno mladine, ki je z navdušenjem spremljala De Grego-rijeve pesmi. To pa je tudi dokaz, da si tudi tržaška mladina želi podobnih večerov, ki so žal redkost za naše mesto. Koncert se je pričel z nastopom pop ansambla «Il Volo», ki je nekako pripravil vzdušje s pesmimi zadnjega LP «Essere o non essere». Francesco De Gregari je nato ob spremljavi kitare zapel nekaj čudovitih pesmi, ki so prežele .z-globoko socialno tematiko in ki mladino postavljajo tudi pred določena vprašanja. Rekli bi, da je značilnost, tega napredno usmerjenega pevca, ki si v glavnem sam sestavlja svoje pesmi in ki v določeni meri spada v grupo, ki si je v zadnjih dveh letih pridobila velike simpatije, to je med Venditija, Sorrentija in druge, predvsem velika komunikativnost. s. k. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst Kulturni dom MAURICE HENNEQUIN in GEORGES DUVAL ANATOLOV DVOJNIK (Le Coup de Fouet) komedija v treh dejanjih Jezikovna in odrska priredba Janez Negro Scena: inž. arh. Sveta Jovanovič Kostumi: Alenka Bartlova Glasba: Aleksander Vodopivec in Urban Koder REŽIJA: ADRIJAN RUSIJA Danes, 17. t.m., ob 20.30 abon-ma red E (mladinski v četrtek) Gledališča KUCl c KINI DOM Danes, 17. aprila, ob 20.30 za a-bonma RED E - (mladinski v četrtek), Maurice Hennequin in Georges Duval lAnatolov dvojnik». Ponovitve: v nedeljo, 20. aprila, ob 16. uri -za abonma RED F (okoliški). SSG' Stalno slovensko gledališče v Trstu gostuje v soboto, 19. t.m., ob 20. uri v Novi Gorici s predstavo S. Majcena «Apokalipsa». VERDI Danes, 17. t.m., ob 19.30 bo premiera Straussove opere «Kavalir z rožo». Dirigiral bo Dietfried Bemet. Vstopnice so na razpolago pri blagajni gledališča Verdi. Glasbeni kritik Franco Serpa bo danes, ob 17.30 v časnikarskem krožku orisal Straussovo opero. MLADINSKI KROŽEK TRST Ulica Ginnastica 72 vabi na predavanje, ki bo danes, 17. aprila, ob 20. uri o temi MLADINA V OF Predaval bo tov. Karel šiškovič Danes ob 20.30 v domu «Jakoba Ukmarja» v Skednju bo Aljoša Žerjal predvajal vrsto filmov s skupnim naslovom: «S potovanj po raznih deželah». iV. VODNIK» DOLINA priredi v okviru proslav 30. obletnice osvoboditve v dvorani prosvetnega društva v soboto, 19. t.m., ob 20.30 predavanje Stojana Spetiča: «NEVARNOST FAŠIZMA DANES » Vabljeni! Pogojna zaporna kazon zaradi prometne nesreče Šestnajst mesecev zapora je i gojna kazen, ki jo je tržaško kazensko sodišče naprtilo zaradi tragične prometne nesreče 37-letnemu Albertu Zidariču iz Prečnika 1. Obtožen je bil nenamernega umora, ker je 15. septembra predlanskim z avtomobilom povozil 45-let-no Olgo Žerjal - Trampuž iz Šem-polaja 2-4, ki je kmalu zatem podlegla hudim poškodbam. Tistega večera se je Zidarič peljal po cesti, ki pelje proti Nabrežini. Deževalo je in, po trditvah obtoženca, je nenadoma z nasprotne smeri naglo privozil drug avto kar po sredi ceste. Da bi se mu izognil, je zapeljal na rob cestišča in pritisnil na zavore. Vendar ga je, vedno po njegovih trditvah, kljub omejeni hitrosti, zaneslo, da je najprej trčil ov obcestni zidek, nato pa še naprej ,da je podrl nesrečno žensko, ki je hodila ob cesti. Trampu-ževa je tri dni po nesreči izdihnila. Njeni sorodniki - mož in dve hčerki - so Zidariča tožili, vendar so se že pred sodno razpravo domenili za poravnanje škode in tako na procesu ni bilo zastopnika prizadetih sorodnikov odv. Poiluccija. Javni tožilec dr. Tavella je po krajšem zagovoru obtoženca, ki je še enkrat ponovil, da je vozil skrajno previdno, predlagal, naj ga obsodijo na eno leto zapora ob upoštevanju vseh olajševalnih okolnosti in zlasti poravnave škode. Zidaričev zagovornik odv. Borgna je zahteval popolno oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov ali, v najslabšem primeru, obsodbo ob upoštevanju vseh olajševalnih okolnosti. Po krajšem zasedanju v sejni dvorani je sodni zbor (predsednik Corsi, stranska sodnika Gridelli in Amodio) Zidariča obsodil na eno leto in 4 mesece pogojnega zapora in na odvzem vozniškega dovoljenja Dva meseca zdravljenja za ranjena delavca Dva delavca sta se včeraj ranila med delom. 36-letni Luciano Fon-tanot iz Naselja S. Mauro 214 je padel s krova ladje «Aquik-ia», ki je zasidrana v novem pristanišču, v podpalubje, da si je na dveh mestih zlomil levo nogo. V Bolnišnici, kamor so ga pripeljali z rešilnim avtom Luške ustanove, so ga sprejeli v ortopedskem oddelku s prognozo okrevanja v dven mesecih. Med nastavljanjem novih napeljav je elektrikar podjetja «Pres-sel» Igor Milič star 19 let iz Zgonika 24 padel z lestve, ki je bila nastavljena na vogalu med Ulico Trento in Ul. Torrebianca. Pri padcu si je zlomil zapestje desne roke in se pobil po hrbtu, da so tudi njega morali odpeljati v bolnišnico. Sprejeli so ga v ortopedskem oddelku s prognozo okrevanja v dveh mesecih. Vabimo vas na razstavo originalne slovenske otroške ilustracije MLADOST MED KNJIGAMI Odprli jo bomo jutri, 18. aprila, ob 17. uri. Prisotni bodo ak. slikarka JELKA REICHMAN in predstavniki Mladinske knjige. Ob odprtju bosta nastopila mladinska pesnika SVETLANA MAKAROVIČ in MIROSLAV KOŠUTA tiiaika kniigabna Ul. sv. Frančiška 20 Tel. 61-792 Mali oglasi AUTOSALONE TRIESTE — CARLI VIRGILIO - 126 73, 127 74, 128 70- 74, 1500 C 66, 124 coupé 5 m 68, 850 coupé 70, A 112 74, Citroen 1000 75, Fulvia coupé 67, 125 68, Opel 1000 tam. 70 in drugih 20 avtomobilov vseh vrst na ogled v Ul. Giulia 10 in UL Cotogna 7. Kasta vabi člane na ekskurzijo v petek, 25.4.1975, v Novo Gorico z ogledom tovarne MEBLO in vinske kleti DOBROVO. Odhod avtobusa izpred sodnije ob 7.30. Prijave v uradnih urah na tel. 734265. Slovensko planinsko društvo • Trst organizira v nedeljo, 20. aprila izlet v Škocjansko jamo. Zbirališče ob 8 30, avtobus št. 39 v Ul. Cicerone; iz Bazovice mimo Lipice, lokev, v škocjansko jamo, v Divačo na vlak. Slovensko planinsko društvo - Trst priredi v nedeljo, 27. t.m. avtobusni izlet na Predmejo z vzponom na Čaven in Kucelj. Kosilc bo iz nahrbtnika. Vpisovanje pri ZSŠDI, Ul. Ceppa 9, do vključno 22. t.m. Razstave V umetnostni galeriji «Sant’ Elena» (Ul. degli Artisti 2) bodo danes ob 18. uri odprli razstavo del makedonskega slikarja Stojana Razmovskyja. Razstava bo odprta do 30. aprila. Včeraj-danes Danes, ČETRTEK, 17. aprila RUDOLF Sonce vzide ob 5.17 in zatone ob 18.53 — Dolžina dneva 13.36 — Luna vzide ob 9.09 in zatone ob 0.00. Jutri, PETEK, 18. aprila KONRAD Vreme včeraj: Najvišja temperatura 14,6 stopinje, najnižja 10,6, ob 19. uri 14,4 stopinje, zračni pritisk 1018,6 rahlo narašča, veter 15 km na uro severovzhodni, vlaga 50-odstotna, padavine 11,2 mm dežja, nebo 7/10 pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 11,7 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 16. aprila 1975 se je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo pa je 13 oseb. UMRLI SO: 41-letni Eligio Amadei, 83-letna Giovanna Hrevatin vd. Leo-norini, 78-letni Giuseppe. Scapin, 92-letna Silvia Fronza, 4-letna Sandra Cattunar 81-letna Anna Petrossi, 76-letni Angelo Scodellaro, 91-letna U-rania Fonda, 101-letna Giovanna Der mit vd. Giacomi, 49-letni Željko Skri njar, 85-letna Orsola Gregorich vd Balbi, 64-letni Ernesto Mosetti, 53 letni Mario Ritani. GLASBENA MATICA - TRST Abonmajska koncertna sezona 1974-75 Jutri, 18. aprila 1975, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu ob 30-letnici osvoboditve AKADEMSKI PEVSKI ZBOR «TONE TOMŠIČ» iz Ljubljane . Dirigent: Marko Munih Spored obsega: narodne, umetne in partizanske pesmi. Rezervacija in prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice (UL R. Manna 29, tei. 418-605) in eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE v Trstu Kulturni dom GOSTOVANJE EKSPERIMENTALNEGA GLEDALIŠČA «GLEJ» IZ LJUBLJANE J. Messner T. Šalamun — D. Jovanovič POGOVOR V MATERNICI KOROŠKE SLOVENKE režiser Dušan Jovanovič pomočnik režiserja Tomaž Kralj scenograf Meta Hočevarjeva dramaturg Marko Slodnjak glasbena oprema Primož Lčtenc Milenko Amejšek Tomaž Pengov režiser filma Matija Milčinski snemalec Ubald Tmkoczy kostumograf Irena F elicijan Preinfalk V ponedeljek, 21. t.m. ob 20.30 Kino La Cappella Underground 19.00—21.38 «Giallo» (1964) Maria Camerinija-Igrata: Assia Noriš, Elio Steiner. Ariston 16.00 «American graffitti»-Barvni film. Grattacielo 16.00 «Paolo Barca, maestro elementare, praticamente nu" dista». Renato Pozzetto. Barvni fik11- Excelsior 16.00 «Conviene far bene l’amore». Luigi Proietti, Agostina Belli, Eleonora Giorgi in Christian De Sica. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Nazionale 16.00 «La spirale di fuoco»-Barvni film. Fenice 15.30 «luppi Du». A. Celentano. Charlotte Rampling. C. Mori, L-Toffolo. Barvni film. Fden 16.00 «Magia nuda». Barvni film. Prepovedano mladini P°“ 18. letom. Ritz 15.00 - 17.20 - 19.40 22.15 «Pro- fondo rosso». Barvni film Daria Argenta. Prepovedano mladini pod 1’-letom- Aurora 16.00 «Profumo di donna»-Barvni film, v katerem nastopajo Vittorio Gassman, Agostina Belli. Alessandro Momo. Capitol 16.30 «C’era una volta Holly* wood». Barvni film. Cristallo 16.30 «Airport 75». Barvni film, v katerem igra Charlton He-ston. Impero 16.39 «Le folli avventure ài Rabby Yarob». Barvni film. Filodrammatico 16.15—22.00 «Attenti, arrivano le svedesi tutto sesso»-Barvni film.' Prepovedano mladim pod 18. letom. Moderno 16.30 «Kung-fu urlo di morte». Barvni film. Ideale 16.00 «Glint il solitario». George Martin in Marianne Koch. Barv na kavbojka. , Vittorio Veneto 16.00 «Il §ran , Gatsby». Mia Farrow in R Be ford. Barvni film. . Abbazia 16.00 «Una colt in mano diavolo». Robert Wood in Wilua Berger. Barvni kavbojski fiim' Radio 16.00 «Inghilterra nuda». Bani film. Prepovedano mladini P00 18. letom. . Mignon 16.00 «King-Fu Linvincibue»-Barvni film. Astra 13.60 «I quattro del Te^aS*; Frank Sinatra, Dean Martin. Lrs la Andress in Charles Bronson. Barvni film. , Volta - Milje 17.00 «Signor procuratore, abbiamo abortito». Astrid _ in Doris Arden. Barvni film. Prepo vedano mladini pod 14. letom. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Pizzul - Cignola, Korzo Italia 14; Prendmi, Ul. Tiziano Vecellio 24; Serravano, Trg Cavana 1. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) AU’Esculapio, Ul. Roma 15; Al Cam-mello (INAM), Drevored XX. septembra 4; Alla Maddalena, Istrska ulica 35. LEKARNE V OKOLICI Boljunec (tel. 228-124), Bazovica (tel. 226-165), Opčine (tel. 211-001), Prosek (tel. 225-141), Božje polje — Zgonik (tel. 225-596). Nabrežina (tel. 200-121), Sesljan (tel. 209-197), žav-Ije (tel. 213-137), Milje (tel 271-124). PD RDEČA ZVEZDA IN ŠK KRAS priredita v okviru pobud za Pr0 slavo 30. obletnice osvoboditve danes, 17, aprila, ob 20.30 v pro štorih ŠK Kras v Zgoniku PREDAVANJE STOJANA SPETIČA : «FAŠISTIČNA NEVARNOST DANES » Vabljenj AMATERSKI ODER PROSEK — KONTOVEL priredi danes, 17. aprila, °b v župnijski dvorani v Boyun VESELI POPOLDAN Na sporedu sta veseloigra A. T. Linharta Županova Micka in veseloigra v enem_ Gospa Tips in gospodična T’P Prispevki V počastitev spomina pok- -- re. Mirka Rebula darujeta Štefan ^ čič 2.000 lir in Stanko Suklan o-Ih' za Dijaško matico. Ob izgubi drage mame izreka E. rju Tuti iskreno sožalje SFD Gruden iz Nabrežine. sodni! Vprašanja mladine ob obisku v Rižarni SPOR V PODJETJU LACECO PRED ODLOČILNIM OBRATOM Papirničarji zasedli županstvo Danes pogajanja med prizadetimi Na županstvu so se sestali predstavniki oblasti in sindikalne federacije, ki so od deželnega odbornika za delo Dal Masa prejeli zagotovilo, da bo v kratkem sklical sestanek za rešitev krize Včeraj dopoldne so si ogledali Rižarno in počastili spomin žrtev tega taborišča in vseh drugih kom centracijskih taborišč ter spomin Padlih za svobodo dijaki prvih razredov srednje šole pri Sv. Jakobu. Zelo pozorno so poslušali oris zgodovine Rižarne, osvobodilnega boja in delovanja, nacističnih zločincev ter njihovih pomagačev. Spraševali s°, kdo je bil v Rižarni zaprt, koliko je bilo žrtev in od kod so BHiMlUllllllniiilliiillllllllllllHlllllltllllllllllllllllllllIIJIIIIlllllllllIIIIIIMllltlIflIIIIIHIlimiHMIItlllllHIHMIIimillinilllllMllimilUHIllllllllHHMIIlllltIMlllllllimilll bile, zakaj so nacisti pomorili toliko ljudi, niso pa jim sodili, pač pa fašisti in nacisti spet razsajajo in dvigajo glave. Toliko in toliko je padlo Slovencev v partizanih in v koncentracijskih taboriščih za svobodo in enakopravnost, oblasti pa nam nočejo še priznati vseh pravic. Zakaj? V četrtek bo svečano odprtje Rižarne in bo prišel predsednik repu- blike. Ali bo kdo spregovoril tudi slovensko? Za kaj so umirali naši ljudje v Rižarni? Zakaj so toliko let po vojni dajali potuho fašistom, kolaboracionistom in nacistom? Zakaj moramo spet govoriti o fašistični, prevratniški nevarnosti? Mladina, te dni obiskuje Rižarno in zahteva odgovor tudi na ta vprašanja. v RECANATIJU IN VELENJU Uspešno gostovanje mladih harmonikarjev Elashene matice Žirija podelila najvišje priznanje Ivanu Miliču Poleg nastopov ob koncu šolske-8a leta so tudi sodelovanja na glas- benih revijah in tekmovanjih tisto torišče, kjer se mladina, ki obiskuje s°lo Glasbene matice, predstavi s svojim znanjem v javnosti. Prvi dve glasbeni reviji, katerih se solisti in ansambli oddelka za harmoniko že tradicionalno udeležu-jcjo, sta revija v Recanatiju in v Velenju. Revije v Recanatiju, ki predstavlja Pravzaprav tekmovanje, so se v nedeljo 13. aprila udeležili naslednji dojenci — solisti: Aleksander Beltra-V1^ Igor Brana, Aleks Gruden, Valentina Guštin, Andrej Kralj, Zoran Lupine, Ivan Milič in Ivan Vogrič. S svojo tehnično in muzikalno skrbno pripravljeno igro so dosegli zelo dobro klasifikacijo. Med njimi so fe uvrstili v i. kategorijo Beltrami, y?alj in Milič, slednji je dosegel ■100/100 točk in je prejel tudi posebno priznanje (trofejo). Odlično se je predstavil pod vod-tvom prof. Elione Zajec tudi an-umbel (kategorija do 8 članov) šo-® Glasbene matice iz Trsta, ki je °Sedel 94/100 točk, dostojno pa sta stepala podružnico šole Glasbene Vnne m Proseku - Kontovelu pod p bstvom njunih pedagoginj Mirne ®rouac in Loredane Kočevar dve Izletniški skupini mlajših harmoni- ki je vrsti 800 udeležencev revije, l le obsegala tudi nastope organis-m kitaristov, so se gojenci šole Glasb, vil ~une matice zares leP° predsta-kai *ar. ie bilo tudi mnenje žirije, j,- ,ere člani so bili poleg znanega ri gUoz® Marcosignorija tudi nekate-■s,-,,.rufb znani zastopniki glasbenega lvhenja v Italiji. (j: e.r sta bili letos reviji v Recana-ob Stenju organizirani približno v v ; ™ basu, se je letošnje revije Oj. ftenju, katero organizira Zveza nUgeV; Glasbenih pedagogov Slovenj Glasbena šola «Frana Koru-p~i Koželjskega», udeležil le Klavdij da iaJli dljuk 7. (zaključnega) razre-!a °*telka za harmoniko. Z njemu dvp* * * * S * * * * lo 11™ teTnPeramentom je izvajal zo ir,Vlltuozni skladbi: Gartov Scher-terirn^e^occblievo Balettomanijo, ka-skpini dodal priredbo partizan-iskroesem: XIV. divizije», ter požel n° Priznanje občinstva. tekrnS*0Pia v Velenju, ki ni imel lo '„,alnega značaja, se je udeleži- li iz° lovilo dijakov glasbenih sta i, tVs? . Slovenije, med katerimi stopili zlasti glasbena šola Ko- čevje z izvrstnim solistom in Zavod za glasbeno in baletno izobraževanje iz Ljubljane, z ansamblom, ki ga vodi Meta Borštnar. Organizatorji revije v Velenju so vsem nastopajočim priredili po zaključku revije prisrčen tovariški večer. -š uiedirUtm Obračam se na Vaš cenjeni list s prošnjo za objavo sledečega pojasnila: Uradno poročilo k varianti regulacijskega načrta devinsko - nabrežin-ske občine me omenja kot kunzulen-ta za kmetijska vprašanja, kar je povzročilo vrsto, zame neprijetnih, nesporazumov. Rad bi zato pojasnil sledeče: pred približno štirimi leti sem sodeloval pri enkratnem, okvirnem ugotavljanju obstoječih intenzivno obdelanih površin. Jaz torej nisem izvedel kartiranja in delitve kmetijskih površin, nikoli me projektanti niso konzultirali 'glede razmejitve kmetijskih površin (v varianti samo njivsko - travniških površin), v ničemer nisem vplival ali soodločal na formulacijo urbanističnega pravilnika glede kmetijskih površin, sečnje drv, itd. Javno protestiram proti izrabi mojega imena in pozivam projektante, da moje ime izpustijo iz omenjenega poročila. dr. Vladimir Vremec Deželni komite KPI za večja finansiranja Deželni komite KPI je na zadnjem sestanku razpravljal o izsledkih študije deželnega odbora o urbanističnih komprenzorijih ter o predlogu za dedelitev finančnih sredstev krajevnim upravam. Deželno vodstvo KPI je ugotovilo, da sta predloga deželnega odbora pomanjkljiva, ker ne dajeta zadostnih sredstev v okviru napredne politike decentralizacije: skrajen primer so gorske skupnosti, za katere je letos dežela dodelila le borih 200 milijonov lir, kar popolnoma onemogoča vsakršno resno pobudo teh demokratičnih organizmov. Deželni predlogi za dodelitev sredstev so tako pomanjkljivi, da se bo KPI proti njim borila, predlagala vrsto vsebinskih popravkov in razkrinkala pred javnostjo očitni volilni manever5'deželnih voditeljev. Svetovalci KPT bodo predlagali, naj se prispevek za deficitarne občine poviša na 20 milijard lir, naj se dodeli 15 milijard lir za izredne pobude gorskih skupnosti in naj deželni odbor v roku dveh mesecev predloži osnutek za popolno izvajanje pooblastil po členu 54 deželnega statuta. V nedelfo v VerdiDj oJ «I počastitev spomina Eugenia Curiela Ob 30-letnici mučemsi-.e smrti komunističnega voditelja Eugenia Curiela prirejata tržaški federacija KPI in ZKMI slovesno spominsko svečanost, ki bo v nedeljo, 20. aprila, ob 10.30 v občinskem gledališču «G. Verdi» na Trgu Verdi 1. Na svečanosti bosta govorila član vsedržavnega vodstva KPT Pietro In-grao ter, vsedržavni tajnik ZKMI Renzo Imbeni. Predsedovala bosta poslanec Albin Škerk in pokrajinski tajnik stranke Giorgio Rossetti. Na svečanosti bo nastopil tudi Tržaški partizanski pevski zbor z glasbenim ansamblom in recitatorji, ki ga vodi Oskar Kinder Počastitev 30-letmce osvoboditve pri GMT Tudi delavci tovarne GMT ori Boljuncu bodo proslavili 30. obletnico osvoboditve in se poklonili spominu 43 delavcev nekdanje Tovarne motorjev pri Sv. Andreju, ki so padli v bojd proti nacifašizmu. Tovarniški svet, je priredil slovesnost, ki bo na trgu pred vhodom v tovarno 24. aprila ob 10. uri oh prisotnosti delavcev, svojcev padlih, bivših deportirancev in borcev. Govorila bosta predsednik združenja borcev ANPI in deželni tajnik CGIL Arturo Calabria ter zastopnik delavcev GMT. Na slovesnost so povabili zastopnike občin, pokrajine in dežele, demokra- i oddelku. Ugotovili so ji hude lo-tična in antifašistična združenja, banjške poškodbe, zaradi katerih so organizacije in stranke. si zdravniki pridržali prognozo. V popoldanskih urah je 67-letno čistilko Filomeno Ulcigrai iz Ul. Pi-tacco 33 postala žrtev hude prometne nesreče: prečkala je Drevored D’Annunzio izven prehoda za pešce, ko je pripeljal s fiatom 128 26-letni kovač Roberto Manco iz Maršale, ki je žensko podrl. Prihitel je rešilni avto Rdečega križa, s katerim so žensko odpeljali v bolnišnico, kjer so jo sprejeli v nevrokirurškem Delavke in delavci kartonažne tovarne LACEGÓ so včeraj dopoldne povsem nepričakovano zasedli gori-ški magistrat. Za takšno obliko boja so se odločili spričo apatičnosti, ki spremlja spor v tem obratu. Prejšnji dan so delavci, ki so že več kot dva meseca utaborjeni pod šotori na Travniku, na vsem lepem za nekaj časa zasedli cesto na Travniku ter povzročili prekinitev prometa. Včeraj so spremenili način boja in zasedli belo dvorano županstva, da bi izpričali nezadovoljstvo, ki se upravičeno stopnjuje v njihovih vrstah, ker na vse akcije in pritiske niso dobili nikakršnega odgovora ne od pristojnih oblasti in ne od gospodarja. Župan De Simone je takoj po zasedbi bele dvorane, ki je sejna dvorana občinskega odbora in hkrati sobana namenjena svečanim sprejemom, poslal predsedniku deželnega odbora Comelli-ju in odborniku Dal Masu brzojavko, v kateri jima sporoča zaostritev položaja in zahteva od njih hitro ukrepanje, da se negotovost za nadaljnjo usodo tako številne skupnosti delavcev, okoli 300 oseb, čim-prej konča. V pogovoru z delavci — skupno je bilo takrat na županstvu kakšnih trideset delavcev — smo mogli u-gotoviti, da je mera njihove potrpežljivosti res polna. «V nobeni pokrajini v Italiji spor ni trajal toliko časa kot pri nas — nam je rekel eden izmed njih — vsepovsod so ga s posredovanjem oblasti rešili veliko hitreje kot pri nas. Prejšnji teden sta potekla dva meseca, odkar smo vpisani v dopolnilno blagajno «z nič urami in tudi z nič prejemki», dva meseca je tudi, odkar smo se utaborili na Travniku, da bi opozorili na resnost položaja in dosegli pravično poravnavo spora. Vsi koraki, ki so bili storjeni doslej, niso rodili uspehov in podoba je, kot da ni mogoče poiskati rešilne poti.» Popoldne so se v beli dvorani županstva sestali župana iz Gorice Da Simone in iz Sovodenj Češčut, predsednik pokrajine Chientaroii, deželni odbornik Cocianni in trije predstavniki enotne sindikalne federacije Colauti, Colleoni in Dosso, da bi preučili položaj. Sindikalist Colatói "je ornenil težaven položaj delavcev, ki so že dva meseca brez preienikov, župan De Simone pa je opisal akcije občinske uprave. Sovodenjski župan češčut je sporočil, da je prejel od dežele obvestilo, da bo nakazala 25 mih tonov lir podpore in da bo vs'k delavec prejel enak delež, nekaj manj kot 100.000 lir. župan češčut je izrazil željo, da bi dežela ta denar nakazala čimprej. Deželni odbornik Cocianni je v telefonskem pogovoru z deželnim odbornikom za delo Dal Masom izvedel, da sta lastnik obrata Stavro di Santarosa in neka mednarodna finančna družba pripravljena začeti pogovor o odstranjevanju krize, pogovorov, ki ga sindikati želijo imeti na deželnem sedežu in od katerega si nadejajo izvedeti za proizvodni program tovarne kakor tudi za imena finančne družbe, ki se pojavlja kot solastnik tovarne. V tem telefonskem pogovoru se je odbornik Dal Mas obvezal, da bo sestanek najbolj prizadetih v sporu sklical čimprej, morda že danes. Medtem so delavci LACEGO prejeli številne izraze solidarnosti, zlasti od sindikalnih organizacij, posameznikov, strank, itd, V popoldanskh urah se je število papirničarjev, ki so zasedli županstvo, povečalo na okoli 60, popoldne pa so tudi brez povabila prišli v občinski sedež številni karabinjerji. Splošna bolnišnica «dr. Franca Derganca» v Šempetru pri Novi Go- rici otvarja v soboto, 19. aprila ob 9.30 dializni center, ki bo začel delovati v okviru internega oddelka. Oddelek je velikega pomena za ledvične bolnike ter predstavlja nadaljnji korak pri odpiranju te bolnišnice. Dializni center je opremila tovarna Bellico iz Mirandole v Italiji. Danes stavka slovenskih šolnikov Sindikat slovenske šole — tajništvo Gorica — ogorčeno protestira proti nezaslišanemu obnašanju pristojnih šolskih oblasti, da ni prišlo do običajnega seminarja za slovenske šclnike na Goriškem. Še posebej se sindikat zgraža nad dejstvom, da omenjene oblasti niso do danes imele za potrebno odgovoriti na vlogo, ki je bila vložena že 6. februarja letos. Tako ravnanje je žaljivo tudi za goste — predavatelje iz Slovenije. Zato sindikat proglaša za danes, 17. aprila, celodnevno stavko vseh slovenskih šolnikov na Goriškem. NOVOGORIČANI OBISKALI DIJAŠKI DOM Uspelo srečanje gojencev Doma šolskih centrov Okrogla miza o mladinskem vprašanju Prejšnji petek so bili v popoldan- j so bili vsi zbrani, je v imenu Dijaških urah gostje Slovenskega dija- j škega doma pozdravila goste vzgoji- škega doma «Simon Gregorčič» v Gorici, gojenci Doma šolskih centrov iz Nove Gorice. Srečanje med domovoma sosednjih si mest, ki je dobro uspelo, se je odvijalo na podlagi športnih tekem ter okrogle mize. V športnih panogah je zmaga pripadla Novogoričanom s 3:1, saj so zmagali v moškem in ženskem namiznem tenisu, ter ženski odbojki. Edino točko so Goričani osvojili v moški odbojki. (Podrobnejše podatke o športnih rezultatih tega srečanja objavljamo na športni strani). Po odigranih športnih tekmah je bila na sporedu okrogla miza, kateri je prisostvovalo okrog dvajset mladincev. Tu so gojenci Dijaškega doma seznanili goste o življenju v samem zavodu, ter o problematiki slovenske etnične skupnosti v Italiji, Novogoričani pa so gojence goriške-ga Doma seznanili o življenju v njihovem šolskem centru, ter o novih samoupravnih uredbah in samood-ločanju gojencev v domski skupnosti. Pri sklepnih besedah okrogle mize je prišla do izraza z obeh strani potreba in želja po takih in podobnih srečanjih, ki lahko postanejo povezava za nova spoznavanja in prijateljstva. Želja vseh je nato bila, da naj bi taka srečanja med goriškim Dijaškim domom in Domom šolskih centrov iz Nove Gorice postala tradicionalna. Na skupni večerji, kjer teljica g. Jožica Tomšič, ter jim želela nadaljnjo prijetno počutje v Domu ter upanje, da se bomo še videli. Po večerji, pred odhodom gostov, je bil zabavni večer s plesom. I. K. Illlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllliuillllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll* POMEMBNA PODPORA ZAHTEVI VSE NAŠE SKUPNOSTI Večina cinsi svetovalcev v Gorici počnita ustavitev samosloinegn slov. čolskega okraia Opredelitev občinskega sveta je izzval svetovalec SS Pavlin - Svetovalec PSI Dellago napovedal parlamentarno pobudo za ustanovitev deželnega slovenskega okraja, ki naj omogoči odprtje slovenskih šol v Benečiji KMEČKA ZVEZA priredi predavanje o , DAVČNI PRIJAVI — jutri, 18. aprila, v dvorani prosvetnega društva «O. Župančič» v Štandrežu (ob 19. uri); — v soboto. 19. aprila, v dvorani prosvetnega društva «Briški grič» v Števerjanu (ob 19. uri). Predaval bo dr, Stanislav Oblak iz Trsta. Vsakdo naj prinese s seboj tiskovino za prijavo, posestne pole, izvlečke plače ali pokojnine in drugih dohodkov v letu 1974. Po živahni in mestoma polemični razpravi je goriški občinski svet v ponedeljek pozno zvečer z večino glasov sprejel resolucijo, s katero zahteva ustanovitev enotnega slovenskega šolskega okraja. Za resolucijo so glasovali svetovalci KD, svetovalca SS in SDZ, PSI in KPI; croti so glasovali svetovalci PLI in MSI, svetovalci PSDI pa so bili v času glasovanja na hodniku. Razpravo o tem vprašanju je začel svetovalec SS dr. Damijan Pavlin s svojo resolucijo, ki jo je pred drevi poslal občinskemu odboru, v kateri je zahteval od občinskega sveta podporo težnji po ustanovitvi enotnega slovenskega šolskega okraja ter zagovarjanje te potrebe pre dežel rem odboru. Njeno vsebino je svetova'ec Pavlin pojasnil na občinski seji, vendar je načelnik de-1 mokristjanske skupine prof. Pagura pripomnil, da njegova stranka pod- , . , čira zahtevo ter je predlagal, c’a ’ -0. 'f'.? g > 'S-rilr niji. Svetovalec Dellago je seznanil pripravah, poklonili pa so se spominu svoje kolege s parlamentarno po- j vseh padlih, ki so bili žrtev fašistič-budo socialističnih svetovalcev PSI j nega terorja in ki so med drugo rrol lemov». Že prej smo rekli, da princ Sihanuk ne govori o «komunistični Kambodži, pač pa o «napredni, socialistični, neuvrščeni deželi», «svobodni pred katerim koli tujim vplivom». Če je res, in nemiselno bi bilo zanikati, da je med Sihanuko-vimi koncepti in Sampanovim svetovnim narozom razlika, je tudi res. da je «surova stvarnost približala Sihanukove in Sampanove poti, način mišljenja in akcijo». Prvi je prišel do spoznanja, da je bilo njegovo budistično gledanje iluzija, drugi pa visoko ceni odločnost Sihanukovega radoljublja v najbolj usodnih dneh Kambodže in njegovo hrabrost pri odločanju o bodočnosti dežele» — kot je za Sihanuka in Sampana zapisal neki tuj opazovalec. KOT BI ZAHODNE NEMČIJE RECESIJA NE BILA PRIZADELA Skoraj vsak drugi Nemec preživi počitnice zdoma Le-:os bodo državljani ZRN porabili za počitnice štirideset milijard za-bodnonemških mark - Koliko te velike vsote bodo porabili vzdolž Jadrana? Vreme ne govori prav nič v prid turizmu. Kljub temu se ljudje na to pripravljajo. Na eni strani se pripravljajo za turistično sezono gostinci, na drugi strani pa se na počitnice pripravljajo že tudi ljudje, seveda tisti, ki so v tem in v vsem življenju bolj sistematični. Glede tega seveda so na prvem mestu Nemci, za katere mnogi pravijo, da so celo še preveč sistematični. Do pred kakim letom smo pri nas mogli videvati v poletnih mesecih dolge kolone tujih turistov in med temi avtomobil je bilo največ tistih z zahodnonemško evidenčno tablico. V lanskem letu so se zaradi varčevanja razmere nekoliko spremenile in so bile kolone nekoliko manjše, toda zahodno-nemška evidenčna tablica je bila spet najpogostejša. Vse kaže, da bo- tako.! tudi. letos. Še več. Morda bo letos zahodnonemška evidenčna tablica prišla še bolj do izraza. Ne morda toliko zaradi tega, ker bi bilo Nemčev še več, pač pa zato, ker bo drugih manj. Kljub vsemu, kljub secesiji, ki jo doživlja tudi Zahodna Nemčija, bo tudi letos odpotovalo v tujino veliko Nemcev. Po statističnih podatkih, ki so jih glede tega objavili v Bonnu, bo letos preživelo počtnice «izven svojega kraja» še več Nemcev kot lansko leto. Nič manj kot 25 milijonov Zahodnih Nemcev v starosti nad 14. letom bo šlo na počitnice ali ob obale Baltika al iob obale Atlantika ali pa celo ob obale Sredozemskega morja. Res je, da bodo nekateri ubrali pot tudi v bolj oddaljene turistične kraje, toda večina Nemcev se bo vendarle napotila proti «toplemu morju» torej proti Sredozemskemu morju na španske, i-talijanske, grške, tunizijske in jugoslovanske obale. Po podatkih, ki so jih dali v turističnih agencijah v Zahodni Nemčij, kaže, da bo letos veliko Nemcev na Jadranu. Morda jih bo celo več kot jih je bilo lani, pa čeprav hkrati Nemci poudarjajo, da postaja jugoslovansko gostinstvo drago, predrago tu- di za žepe poprečnega nemškega turista in predrago tudi v zvezi s tem, kar konkretno nudi. Istega mnenja so tudi Angleži, ki so še pred nedavnim dali vedeti, da je jugoslovanski Jadran postal drag in da gostinstvo ne smé tako drago prodajati sonca in vode, ker da Jadran drugega ne nudi kdove koliko. Naj bo kakorkoli, Nemci bedo spet na prvem mestu v številu tujih turistov na Jadranu. Letos bodo Zahodni Nemci porabili v tujini 40 milijard nemških mark, kar je približno 7 odstotkov več kot so potrošili v lanskem letu. V resnici ne bodo potrošili nič več, kajti teh 7 odstotkov je že zdavnaj vsrkala inflacija. Nemcev je bilo lani v Jugo- slaviji 1.700.000 s skupno 12 milijoni nočitev. Ker pa jih je bilo leto prej 6 odstotkov več, ni izključeno, da bi se kaj takega moglo zgoditi tudi letos, pa čeprav jugoslovanski gostinci računajo, da se bo zgrnilo na Jadran še več nemških turistov, kot jih je bilo lani, ker da se je tudi Španija močno podražila, da ne govorimo o italijanskem gostinstvu, ki je prav tako hudo drago, pa čeprav vendarle cenejše od švicarskega, francoskega in avstrijskega. Vsaka napoved pa bi bila le u-gibanje in zato «pustimo času čas» in se bomo k problemu raje vrnili jeseni, ko se bo delal obračun in ko si bodo gostinci ali meli roke od zadovoljstva ali pa ponovno tožli nad svojim prevelikim optimizmom. ■iiiiiiiiiiivnittiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiuiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiHiiHiiiiiiiii Recesija tudi v smeteh NEW YORK, sredi aprila. —-East River je izredno živahna prometnica. Na njej življenje nikoli ne odneha. Ko stojiš pri oknu svojega hotela, ti ladje tako rekoč pred nosom plujejo sem in tja, tako da se ti včasih zazdi, kot bi gledal na velikanskem odru premikanje kulis, na katerih imajo ladje in čolni vso prednost. Med tankerji in vlačilci je tudi kaka manjša, stara potniška ladja. Med vlačilci pa je največ takšnih, ki odvažajo — smeti. New York je velikansko mesto, New York je mesto nebotičnikov, New York je mesto bogatašev, Néw York je mesto — smeti In kam s smetmi tolikšnega in tako bogatega mesta? Nekdo je rekel, da je «veliki New ork» največji konglomerat na svetu. Morda ima velki Tokio več pre-bvalcev, toda v velikem Tokiu ni toliko bogastva, in bogastvo se meri tudi s količino — smeti. V New Yorku so vprašanje, kam s smetmi, rešili v — morju. Veli- V OGNJENEM VRTINCU kanski vlačilci vlečejo dan in noč odpadke in mestne smeti — na odprto morje. Nekoč so to počeli brez pomišljanja, kam bo to privedlo, odkar pa se govori tudi o ekoloških problemih, niso več prepričani, da je njihova rešitev pravilna in edino možna. Toda trenutno druge poti ni. Tolažijo pa se s tem, da se je gora smeti v lanskem letu — zmanjšala. V lanskem letu je bilo v New Yorku za priblžno en milijon ton manj smeti, manj odvrženega papirja, škatel, odrablje-ne posode in drugih odpadkov. Ne bomo govorili o tem, oziroma samo o tem. Pr nas smo se že tudi nekoliko «amerikanizirali». Često že beremo v reklamnih pu-blkacijah, da to ali ono podjetje ponuja odvoz starega pohištva, če kupimo pri njih novo pohištvo. Tega smo se naučili od bogatih A-meričanov. V ZDA, posebno v nekaterih večjih mestih, je bilo dolgo najtežje vprašanje, kam z od-rabljenim pohištvom. Iz tega vprašanja se je razvila ponekod zanimiva navada. V prvih dneh pomladi poskrbijo za odvoz obrabljenih gospodinjskih in hišnih predmetov mestne oblasti in to kar brezplačno. Zato moremo v prvih dneh pomladi videti v predmestjih pred domovi kose ali kupe pohištva, odrabljenih strojev, stolic, miz, vzmeti, televizorjev, hladilnikov in še marsičesa podobnega. Ta navada je ponekod postala že nekaj «ritualnega». Ljudje «očistijo» svoj dom za leto dni, radovedne klepetulje pa si rade ogledajo, kaj so «odvrgli» sosedi. Pravzaprav ni to nič posebnega. Od časa, ko je obrt nekoliko popustila in se je vsa produkcijska dejavnost prenesla na tovarniško proizvodnjo, je popravilo pogosto dražje kot predmet, ki ga je treba popraviti, še več, tudi tisti, ki se ukvarjajo z zbiranjem odpadkov, starega stekla, železa itd., so tako zahtevni, da te bo več stal odvoz določenega predmeta, kot bi te stal predmet sam. Kot bi vse to ne bilo dovolj, je težko tudi najti tistega, ki ti bo aparat ali stroj popravil oziroma tistega, ki bi t izrabljeni hladilnik odpeljal. Zato je «dan pomladanskega zbiranja» v predmestjih ameriških mest dan, ko se mnogi ljudje oddahnejo, ko se pač otresejo balasta, ko jim ni treba več skrbeti, kam s staro šaro. In prizor v tistih prvih dneh pomladil je zanimiv. Ko človek stopi v predmestje katerega koli večjega mesta v ZDA, bo imel pred seboj zanimivo sliko: Vsi mogoči predmeti so nakopičeni pred vhodom na vrt ali pred vežnimi vrati. Cele gore pohištva, posode, odrabljenih stvari odpeljajo - v smeti. In vendar je bilo letos nekaj drugače. V New Yorku nijm so ugotovili precejšnje spremembe. Lani n.pr. so odj>eljali 80.000 izrabljenih av-tomobiliv, letos so jih odpeljal) le 50.000. so pod Hitlerjem uničili vse njegove knjige in prepovedali omenjati njegovo ime. Kot na vso poezijo Evrope, je Heine vplival tudi na slovensko pesništvo. Prevajati smo ga začeli že leta 1851 in ga od tedaj dalje prevajamo, pa čeprav zato njegovi prevodi v slovenščino niso posebno številni. Slovenski prevajalci so segali predvsem po Heineje-vi ljubezenski liriki in nekaterih baladah, niso pa upoštevali pesnikovih izpovednih pesmi ne politično - satiričnih verzov iz njegovih kasnejših zbirk. Več Heinejeve lirike je izšlo tudi v knjigah. Prva s prevodom tragedije William Rat-cliff je izšla že leta 1875. Prve izbrane pesmi so v knjigi izšle leta 1929 v Mariboru, po osvoboditvi pa je dve knjigi z izborom pripravil Mile Klopčič, eno pa Fran Albrecht. Od teh je omeniti zlasti knjigo izbranih pesmi, ki jih je ob stoletnici pesnikove smrti izdala Slovenska matica v Ljubljani. Opirajoč se zlasti na to izdajo je Mile Klopčič pripravil nov izbor Heine jeve lirike, izbor, ki naj bi zaob-segel vso poezijo in ki ima zato že značaj antologije Heinejeve lirike. Izbor lirike je urednik in prevajalec razdelil na pet razdelkov. Pesmi v prvih treh razdelkih so izbrane iz treh glavnih Heinejevih pesniških zbirk in nosijo po njih tudi naslove: Knjiga pesmi, Nove pesmi, Romancero. četrti razdelek knjige, ki ima naslov Dodatek, je izbran iz vsega drugega pesniškega gradiva, zlasti iz zapuščine. V petem delu pa so objavljena izbrana poglavja iz Heinejeve politično - satirične pesnitve Nemčija. Tako nam pesnik in prevajalec Mile Klopčič predstavlja Heineja v zelo obsežnem izboru, ki obsega 6500 verzov. Med njimi so mnoge pesmi, ki so bile za to izdajo prvikrat prevedene. Pomembno je, da nam slovenski prevajalec poleg ljubezenske poezije, posreduje širok izbor iz tistih pesmi, ki pomenijo Heinejev širok odziv človeškim in družbenim problemom njegovega časa, torej izpovednih pesmi, socialnih pesmi in politično - satiričnih pesmi. Iz zadnje Heinejeve pesnitve Nemčija pa nam prevajalec posreduje 18 izbranih poglavij in tako predstavlja poezijo, s katero je Heine dosegel svoj konec in i-stočasno svoj vrh. Pred seboj imamo torej pravo Heinejevo antologijo v slovenščini, ki ji je prevajalec dodal tudi uvodno besedo. Poleg kratkega prikaza pesnikovega življenja predstavlja v uvodu predvsem Heinejevo umetniško pot, njegovo delo in njegov pomen za svetovno liriko. Nič manj pomembne niso sicer krajše opombe, ki so prav tako delo avtorja izbora, prevajalca in pisca uvodne besede Mileta Klopčiča. Ni odveč om.eniti tudi okusne opreme Nadje Furlan. Tako lahko rečemo, da nam je Državna založba posredovala lepo in bogato knjigo Heinejeve poezije v slovenščini, knjigo, ki jo bodo prijatelji žlahtne poezije lahko samo veseli. Anion Grad: Francosko- slovenski slovar Naš prvi francosko - slovenski slovar Janka Pretnarja, ki je izšel kmalu po prvi svetovni vojni, je leta I960 doživel novo, izpopolnjeno izdajo v redakciji Janka Kotnika. Predstavljal je uspešen pripomoček za vse, ki jim je bilo potrebno večje ali manjše poznavanje francoščine. Potreba po obsežnejšem francosko - slovenskem slovarju pa je bila znatna že pred vojno. Profesor Franc Šturm je pripravljal veliki francosko - slovenski slovar, vendar je izšlo le nekaj snopičev. Zajel je le črke od A do C, nato pa je smrt prekinila avtorjevo življenje in delo. Vsestranski razvoj francoskega pa tudi slovenskega jezika ob razmahu vseh področij človekove dejavnosti pa je zahteval, da tudi Slovenci dobimo poleg priročnega tudi obsežnejši slovar, ki nam bo posredoval bogastvo sodobnega francoskega jezika. Zato je bilo prav, da se je pred nekaj leti izi-šlemu večjemu angleško - slovenskemu slovarju in kasnejšima slovensko - nemškemu in srbskohr-vatsko - slovenskemu slovarju, pridružil zdaj še večji francosko - slovenski slovar. Ta slovar je plod večletnega dela znanega jezikoslovca, profesorja na ljubljanski univerzi in avtorja večjih slovarjev dr. Antona Grada. Izdelan je sicer na podlagi velikih enojezičnih in dvojezičnih francoskih slovarjev, vendar ni mogel zajeti vsega francoskega jezikovnega fonda s tako številnih področij. V primerjavi s prejšnjimi slovarji pa vsebuje zlasti mnogo bogatejšo frazeologijo in obsežnejše besedišče pogovornega jezika. Žal ni na razpolago podatkov, koliko gesel vsebuje novi slovar. Toda če u-poštevamo, da novi francosko - slovenski slovar obsega kar 1400 strani večjega formata, potem si lahko predstavljamo obsežnost in temeljitost velikega dela, ki ga je o-pravil avtor. In jezikovno bogastvo, ki nam ga posreduje novi francosko - slovenski slovar. Izdala ga je Državna založba Slovenije, ki predvsem izdaja slovarje, za opremo pa je poskrbela Nadja Furlan. Sl. Ru. 22.20 22.45 17.45 18.15 18.30 18.45 19.00 ČETRTEK, 17. APRILA 1975 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL 10.30 - 11.50 Šola 12.30 Poljudna znanost: Stalna vzgoja 12.55 Sever kliče Jug — Jug kliče Sever 13.30 DNEVNIK in Danes v parlamentu 16.00 - 17.00 Šola 17.00 DNEVNIK 17.15 Program za najmlajše: ZGODBE O KONJU, pripoveduje Orso Maria Guerrini 17.35 Slikanica: UN FISCHIO PER WILLIE 17.45 Program za mladino: SMRTNI SKOK 18.35 Mali Roquefort: kolektivna hipoteza 18.45 Poljudna znanost: Italijanske lutke Italijanske kronike. Danes v parlamentu in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 Jaz, Raffaele Viviani Antonio Ghirella in Achille Millo sta pripravila oddajo v dveh delih z naslovom «Verzi, proza in glasba Raffaela Viviani ja»-Prireditev, ki pride nocoj na spored, je bila že prikazana in to z uspehom na raznih odrih. Tokrat so jo nekoliko prilagodili televiziji. Prireditev se deli v dva dela. Oba temeljita na tekstih, verzih in glasbeni spremljavi, ki jo je pripravil Raffaele Viviani, torej avtor katerega je priznana moderna kritika. Teksti, ki so vključeni v prvi del programa, govori o kmetih, izseljenstvu, delavcih itd. Glasbeni del je «dodelal» Roberto De Simone, gledališko režijo je prevzel Achille Millo, televizijsko pa Enrico Moscatelli Srečanje z Lucianom Rossijem DNEVNIK in Vremenska slika DRUGI KANAL Kolesarska dirka po Puglii: Sinteza tretje etape: Manfredoma — Corato Protestantizem Pregled judovskega kulturnega in družbenega življenja Športni dnevnik Atlas: Albert Atcho - afriški prerok Nocojšnja oddaja nosi naslov Albert Acho - afriški prerok. Pripravil jo je Alberto Pandolfi na Slonokoščeni obali. Achto je ustanovitelj družbenoverske sekte, ki je razčlenjena tudi po drugih afriških državah in šteje nad 100.000 pristašev. Achto propagira obnovitev afriške kulture in njenega verstva. S fi" lozofske plati bi mogli to verstvo primerjati krščanstvu. Ena izmed značilnosti tega verstva je skupna spoved, ki je javna, kot je bila javna in skupna v prvi dobi krščanstva. Središče te cerkvene skupnosti, nekakšen Vatikan Achtove verske skupnosti je vas, ki jo je ustanovil sam Achto in od koder ta afriški prerok deli tudi svojo pravico. Vlada Slonokoščene obale je priznala to versko ločino, ki jih baje pomaga reševati razne probleme 20.30 DNEVNIK 21.00 SPACCAQUINDICI Televizijska nagradna igra, ki jo vodi Pippo Baudo 22.15 Neposreden stik z neko umetnino: PALATINSKA KAPELA «Palatinska kapela» je pravzaprav kapela v kraljevi palači v Palermu in predstavlja izredno redkost v vsej zgodovini umetnosti in v umetnosti nasploh, kajti tu se srečujejo, med seboj dopolnjujejo in izpopolnjujejo tri civilizacije in tri njihove u-metnosti in sicer arabska, bizantinska ter romansko-francoska umetnost. Nekaj posebnega in zares čudovit je leseni strop kapele, ki je iz cipresinega lesa, ves izdolben in poslikan. Strop pravzaprav še najbolj kaže vpliv islamstva oziroma arabske umetnosti, torej umetnosti, ki so jo Arabci «pobrali drugod», strnili in prinesli v jugozahodno Evropo. Kaže. da so pri razvijanju umetniških vplivov tega sveta sodelovali Egipčani, Perzijci in Kopti JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA 8.10, 935 in 14.10 TV šola: Začetek pomladi, Ilegalni Zagreb, Antarktika, Nemščina, Človek gradi — človek uničuje, Francoščina, Risanka itd. 15.35 DUESSELDORF: HOKEJ: SOVJETSKA ZVEZA — ČSSR Prenos v evroviziji Zaspanka Andreja, serija iz «Ko bo pomlad» Risanka DNEVNIK J. SEM JONO V: 17 TRENUTKOV POMLADI, nadaljevanka Kam in kako na oddih Četrtkovi razgledi: Kidričevi nagrajenci DNEVNIK 18.40 19.10 19.30 19.05 21.15 21.25 21.55 16.15 19.55 20.15 20.30 22.00 KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA SVETOVNO PRVENSTVO V HOKEJU: SZ — ČSSR Otroški kotiček DNEVNIK ORKAN OB ZORI, celovečerni film Pariz v očeh otroka, dokumentarni film 22.20 Zabavnoglasbena oddaja z Al Banom TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila: 7.05 Jutranja glasba: 11.35 Slovenski razgledi, 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Skladatelji in njihova korespondenca; 19.10 Sodobni človek in narava; 19.25 Pisani balončki; 20.00 Šport; 20 00 šport; 20.35 Radijska drama: «Radio»; 21.05 Skladbe davnih dob; 21.25 Filmski motivi. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba; 9.30 Prisluhnimo jim; 10.00 Oddaja za najmlajše; 10.45 Glasba in nasveti; 12.00 Glasga po željah; 14.00 Turistične beležke; 14.40 Mestrochevo pismo; 15.00 Polke in vaalčki; 15.30 Program za mladino; 16.45 Poje Elda Viler; 17.00 Mladinski klub; 18.00 Glasba po željah; 18.30 čarobna godala; 19.00 Prenos RL; 19.30 Pisana glasba; 21.00 Radijski oder; 22.00 Ritmi; 22.35 Violinist Igor Ozim. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 8.30 Popevke; 9.00 Vi in jaz; 10.00 Reportaža; 11.10 Nemogoči intervjuji; 11.35 Plošče, za poletje; 12.10 Četrti program; 14.05 Drugi zvok; 14.40 Nadaljevanka; 15.10 in 17.40 Program za mladino; 16.00 Sončnica; 17.05 Komorna in operna glasba, 19-J® TJazzovski koncert; 20.20 Ponovno na sporedu; 21.35 Snobizem. II PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 15.30. 19.30 Poročila; 8.40 Kako in zakaj?; 8.o0 Orkester; 9.35 Nadaljevanka; 9.W Plošča za poletje, 10.35 Na vas) strani; 12.40 «Alto gradimento»; 13.50 Kako in zakaj?; 15.40 Glas-beno-govomi spored; 17.30 Reportaža; 17.50 Telefonski pogovori: 19.55 Plošče; 22.50 Človek v noci- SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15-00; 19.00 Poročila; 6.50 Na današnji dan; 8.10 Glasbena matineja; 9.0S Radijska šola: Strupena senca- 9.30 Iz glasbenih šol; 10-15 P Talijinih poteh; 11.15 Z nami dn? ma in na poti; 12.30 Za kmetijski nasveti; 12.40 S pihalnimi g°d' bami; 14.40 Naj narodi pojo; 1’ Enajsta šola; 15.45 «Vrtiljak»; 16.45 Prof. Franc Jakopin: jezikovni pogovori; 17.00 Aktualnosti; -17.20 Iz domače opernega arhiva, 18.05 Kulturna kronika; 18.20 Pr dukcija kaset; 18.35 Zabavni o kester; 19.40 Ansambel Francij. Puharja; 19.50 Lahko noč, otroc'-. 20.00 četrtkov večer domačin pesmi; 21.00 Humor z vsega sveta; 21.40 Lepe melodije; 22.20 Posnetki Huberta Berganta; 2-• Pri tujih radijskih postajah; 2 Naš nocojšnji gost... Horoskop o OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ne postavljajte svojih načrtov v nevarnost zaradi neodločnosti. Spoznali boste očarljivo osebo. BIK (od 21.4. do 20.5.) Razvili boste izredno intenzivno poslovno dejavnost. Nesporazum z ljubljeno osebo. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Čas je primeren za dela, ki se opravljajo na podlagi sodelovanja. Ljubljena oseba po pokazala do vas razumevanje. RAK (od 23.6. do 22.7.) Pogoji so ugodni na področju dejavnosti, ki zahtevajo vztrajnost. Pozani-manjte se za vprašanja svojega soseda lev’ (od 23.7. do 22.8 ) Dosegli boste zadovoljiv uspeh. Samo s potrpežljivostjo boste pomirili svojo družino. DEVICA (od 23.8 do 22 9.) Neka neznatna zapreka vas bi prisilila, da boste spremenili načrt. Posve-tite nekaj ur zabavi. „„ ,n ) TEHTNICA (od 23.9. do 23.W-; Skušajte uresničiti svoje zan) “ Vaše izkušnje vam bodo kori pri odpravljanju napak. ) ŠKORPIJON (od 24.10. do 22A ^ Dosegli boste lep uspeh v J svojimi nasprotniki. Slediti svojega srca. , ,ni2) STRELEC (od 23.11. do,5nre-Postavljeni vam bodo ugod P -dlogi. Skušajte si pridobiti zaue nje osebe, ki jo ljubite. j ) KOZOROG (od 21.12. do 20^ Ogibajte se prenagljenosti. 1 ^ li bi si pokvariti dober pos • nimiv pogovor v teku večer • VODNAR (od 21.1. do >1ih ber poslovni uspeh v vs??V. primerih. Napetost v druži • ^ RIBI (od 20.2. do 20.3.) iNe rujte besedam ljudi, K1 saIno površnost. Ne zanašajte se ne srečo. SPORT SPORT SPORT nogomet V BELFASTU Zaslužen poraz Jugoslavije Domačini so dosegli edini gol tekme v 23. min. s Hamiltonom S. Irska — Jugoslavija 1:0 SEVERNA IRSKA: Jennings, Rice, Nelson, Nichol, Hunter, Cle-ments, Hamilton, Mclllory, O’Neill, Spence, Jackson. JUGOSLAVIJA: Petrovič, Muži-nič, Hadžiabdič, Peruzovič, Kata-linski, Buljan, Jankovič, Vukotič (Vladič), Oblak, Jerkov (Milkovič), Turjak. STRELEC: v 23. min. Hamilton. SODNIK: Wiirtz (Francija). Severna Irska je v Belfastu v Pokalnem prvenstvu zasluženo prelagala Jugoslavijo, ki je zaradi Prikazane igre razočarala na vsej črti. Medtem ko so domačini igrali z željo do zmage, pa so jugoslovanski reprezentanti ubrali o-hrambno igro, kar pa jih je tudi dcago stalo. Poleg tega so varovanci trenerja Mladiniča zagrešili toliko napak v obrambi, na sredini igrišča in v napadu, da predstavlja navsezadnje poraz z minimalno razliko še kar «uspeh». Morda je 1° Katalinski zaigral na dostojni ravni, vsi ostali pa so bili slabi. Jugoslavija je na splošno dobro začela, že v peti minuti igre je namreč Mužinič lepo podal Oblaku. ki pa je sam pred praznimi vrati zanesljivega Jenningsa zgrešil cilj. Nato pa je Mladiničeva četa ubrala obrambno taktiko in priča smo bili pravemu navalu doma-cinov, ki so zamudili tudi nekaj ugodnih priložnosti. V 23. min. pa Ja Hamilton izkoristil napako vra-tang Petroviča in z glavo poslal ^°go v prazna vrata. Čakali smo, ua bodo Jugoslovani takoj odgovorih, da bi stanje izenačili. Zgodilo Pa se je prav nasprotno, da so domačini v še večji meri popestrili avoje napade. Jugoslovanski nogometaši pa so bili brez moči: igrali t° nezbrano, brezglavo na sredini gnšča, v napadu pa sploh niso Prišli do izraza. V drugem polčasu se slika tekme ni spremenila, čeprav je Mla-mic zamenjal kar dva nogometa-m Vukotiča z Vladičem in Jerko-uca z Milkovičem. Jugoslavija je inje zaigrala le proti koncu tek-: e’ Pa je bilo tedai prepozno n izenačenja ni prišlo. Uomačini so torej povsem zaslužno zmagali MINIBASKET Napredek borovcev r. TURNIR «COCA-COLA» 'JLn- Triestina — Bor 53:20 BOR: Schillani 5, Švara 7, Lokar, vassallo, Gerdol 2, Škerl 4, Poljšak, Fu*an 2, Paoli, Starc. PROSTI METI: 6:12. v * VT tekmi z drugo najboljšo ekipo v drstil je velik napredek, bodisi epIk ainbi kot v napadu, pripomo-s borovcem, da so svoj poraz o-zaim na 33 točk. V primerjavi z s"anJo tekmo z Ginnastico (22:112) Seh*mavi» izredno napredovali, po-no pri urejevanju igre. kaz 1 posamezniki se je Švara iz-Gerri za ze^° popolnega igralca, te * P®. J6 dobro skakal na odbi- z . čeprav se je moral boriti ra 'aj'mi nasprotniki. Omeniti motrilo0 š?.’ da so borovcem manjkali MfL U6>nkoviti igralci kot Pečar, rku in Cej. fp p. ‘l- moška divizija 'ume Veneto — Dom Gori-,5® 3:0 (15:2, 15:8, 15:7) Kom i Devetak, Sošol, Nanut, ZufmT-’ Pagnnel, Peric, Prinčič, ynic- Černič. n0fm n?dclj° so domovci v Porde-sti T doživeli poraz, sedmi po vrla , ,e,kma, čeprav se je zaključila v korist domačinov, je bi-v tret-ar zanimiva in lepa, zlasti dornm/ì?111 ?e(:u■ ^ prvem setu so so s; 61 Pričeli slabo in domačini žav ao rali točke brez velikih te- «belmS ?et se je pričel dobro za toda na ^e:!>' S£,j 80 v°dili že s 5:0, a tega trenutka dalje se je v domovskih vrstah nekaj zataknilo. Zadnji set je bil gotovo najlepši. Menjave so si sledile kot na tekočem traku. Čeprav je Fiume Veneto zmagal s 15:7, smo prepričani, da bi domovci zaslužili nekaj točk več. V vrstah Doma sta tokrat res dobro zaigrala Prinčič in Devetak, ki sta se izkazala zlasti v napadu, kot tudi v obrambi. Omeniti moramo pa tudi dobro igro dvigs-ča Doma Faganela, ki je tokrat z dobro podanimi žogami pospešil u-činkovitost goriškega napada. ZDRUŽENJE SLOVENSKIH ŠPORTNIH DRUŠTEV V ITALIJI sklicuje za sredo, 23. aprila 1975, ob 20. uri v dvorani PD Igo Gruden v Nabrežini skupščino vseh članic DNEVNI RED: 1. Seminarji 2. Vključitev novih društev 3. 30-letnica osvoboditve 4. Razno V TEKMI NOGOMETNIH REPREZENTANC «UNDER 23» NOBENEGA GOLA V NOVEM SADU Napada Jugoslavije in Italije sta bila tokrat sterilna Jugoslavija — Italija 0:0 JUGOSLAVIJA: Borota, Djordje-vič, Bedi, Vujkov, Primorac, Rajkovič, Rožič, Šljivo, Halihodjič, Pavkovič, Vukoje. ITALIJA: Conti, Peccenini, Dano-va, Boni, Mozzini, Bini, Orlandi, Pecci, Casarsa, D’Amico, Galloni. SODNIK: Atanas Petrov (Bol.). KOTI: 4:4. Prijateljsko srečanje mladih reprezentanc Jugoslavije in Italije gledalcem ni prineslo posebnega športnega užitka. Padel ni namreč niti en gol in tako sta se enajsterici razšli pri remiju. Potem ko sta moštvi pokazali v prvem polčasu razmeroma neučinkovit nogomet, sta skušala trenerja rešiti položaj z menjavo igralcev. V italijanskem moštvu je Bartolomei stopil na igrišče namesto Peccija, v jugoslovanskem taboru pa je bilo menjav cela vrsta: Stojanovič je prevzel mesto Borote, Davišič Tui-te Šljiva, Rožič Todoroviča, Geča Šljivo Halihodjiča in Djordjevič mesto Vukoja. Tudi te menjave niso privedle do večje učinkovitosti obeh moštev, ki pa sta v zameno od časa do časa pokazali nekoliko ostro igro in sta Casarsa ter Vujkov dobila od sodnika opomin. •'MSP Q m 5 J / RIM, 16. — Italijanska državna nogometna reprezentanca je v trening tekmi odpravila Almas s 6:0 (3:0). KOŠARKA V okviru turnirja naraščajnikov, ki ga prireja društvo Don Bosco, bo drevi ob 17.30 na odprtem igrišču, Istrska ulica, slovenski derbi med Borom in Kontovelom. Kot je znano, so borovci še vedno na prvem mestu, brez poraza. OBVESTILA ŠD Primorec in PD Primorec (Trebče) ter PD Polet in SPDT Tabor (Opčine) vabijo na PLANINSKOORIENTACIJSKI POHOD ki bo 25. aprila ob priliki 30. obletnice osvoboditve. Vpisovanje vsak dan do 24. aprila po telefonu, od 16. ure dalje na št. 211-870 in pol ure pred odhodom ekip dne 25. aprila. Podrobnosti o tem POP bodo objavljene v nedeljo, 20. aprila. lllllllllllllllllllllllll■lllllllllllllllllllllllll■ltlllIlllllllllIlllllIlllllllmllllnlllllllll>'•Mllllllllllll1IIl■llIIlIllnllliVIllllllllllllllllIIlllllllllllllllllMlllllIIlIIlIlllllllIltllllllll TEDENSKI PREGLED 3. AL Prvenstvo je bito izenačeno V nedeljo se bo Primorec potegoval za vstop v 2. AL ATLETIKA NA SOLSKEM STADIONU NA KOLONJI Nastopilo je nad sto nižješolcev Dobri rezultati v krogli in daljini - V soboto dekleta Poročali smo že o atletski prire- leks (Levstik) 10”4, Furlan Pavel Z nedeljskim zavrtljajem je na Tržaškem po šestih mesecih padel zastor nad prvenstvom, ki se je začelo lani 13. oktobra. Odigrati morajo sicer še štiri zaostale tekme, izidi katerih v bistvu ne bodo spremenili lestvice posameznih skupin. Prvenstvo je bilo napeto in zanimivo kot še nikoli. V skupinah O in Q sta se ob koncu znašli dve enajsterici v vodstvu z enakim številom točk, kar pomeni, da bodo morali odigrati dve odločilni tekmi za določitev enajsteric, ki si bosta zagotovili prestop v 2. AL. V skupini O se je pričakovani dvoboj med vodečo dvojico Aurisina -Domio, končal brez,.gola,, zato bo potrebno dodatno srečanje za določitev zmagovalca te skupine, v kateri sta nastopala tudi Breg in Union. Brežani so v poslòvilnèVn ‘Srečanju s težkočo odpravili Bar Veneto in se uvrstili na peto mesto lestvice. Za «plave» predstavlja to lep uspeh saj so v tej sezoni strmeli v glavnem za pomlajevanjem moštva in so uveljavili tudi nekaj obetajočih mladincev. «Plavi» so igrali precej regularno. V zimskem delu prvenstva so zbrali 13 točk, v povratnem pa 12. Nekoliko pod pričakovanjem se je uvrstila enajsterica Uniona, ki mora sicer odigrati zaostalo tekmo z Esperio. Podlonjerci so dobro startali, nato pa so popustili. V zimskem delu prvenstva so spravili skupaj le 9 točk. V nadaljevanju jim je šlo še slabše. Poleg treh remijev so premagali le skromno ekipo Bar Veneta. V skupini P ne bo treba dodatnega srečanja, kajti ekipa Edile Adriatica, katero sestavljajo izkušeni nogometaši si je predčasno zagotovila končno zmago. Ekipa Edile Adriatica, ki je letos prvič igrala v 3. AL si je zmago popolnoma zaslužila, saj je v teku prvenstva doživela le en poraz (proti drugouvrščeni Opicina Supercaffè, ki zaostaja za zmagovalcem kar za pet točk. V skupini Q bo končnega zmagovalca določila dodatna tekma med De Macorijem in Primorcem, ki sta se znašla ob koncu skupaj na vrhu lestvice, z enakim številom točk. Za to ima precej zaslug presenetljiva e-kipa Gaje, ki je v poslovilnem srečanju prisilila k remiju De Macori. Gaja skupaj s Primorcem predstavlja pravo presenečenje te sku- pine. Gajevci so osvojili kar 23 točk (10 v zimskem delu prvenstva). Na domačih tleh so klonili le Primorcu. Skratka, res lep uspeh varovancev trenerja Kozine. Ta ima zasluge za solidno uvrstitev Gaje, ki letos prvič igra v 3. AL. Trebenci so morda presegali sami sebe. Nihče ni pričakoval tako visoke uvrstitve Primorca, ki je v 20 tekmah doživel le en poraz (De Macori). Borba za prvo mesto z De Macorijem je bila vedno napeta in živahna. Zato je treba priznati tudi veliko zaslugo Tržačanom, ki niso v tem prvenstvu doživeli poraza, zato ima Primorec še več zaslug za u-speh. Upajmo^g-imu bo v dodatni tekmi, ki bo ,y nedeljo, 20. t. m. ob 11.45 na igrišču,K,UkR. Sanzio, uspelo priti do zmago« , Veliko razočaranje je pripravila Olimpija iz Gabrovca, od katere smo vsekakor pričakovali boljšo uvrstitev. «Modro-beli» so deloma zadovoljili le v zimskem delu prvenstva, ko so osvojili 11 točk. V nadaljevanju so dobesedno odpovedali, saj so v desetih tekmah doživeli krr sedem porazov. Sicer je treba priznati, da so v zaključnem delu, po odstopu trenerja Verginelle, igrali brez trenerja in tu gre pohvala voditeljem, da so skrbeli, da je moštvo stopilo na igrišče. S tem neuspešnim prvenstvom Olimpija zaključuje delovanje, ker bo prihodnjo sezono igrala pod imenom ŠD Kras. SKUPINA O IZIDI ZADNJEGA KOLA Aurisina - Domio 0:0, Breg - Bar Veneto 3:2, Baxter - Lib. Rocol 0:0, Esperia SL - Lib. S. Marco 3:3, Union - CGS 2:3. LESTVICA Aursina 20 14 3 3 Domio 20 13 Lib. Sv. Marko 20 13 CGS 20 12 Breg 20 10 Baxter 20 8 Lib. Rocol Edile Adr. LESTVICA 22 19 2 1 70 15 40 Op. Supere. 22 15 5 2 47 13 35 GMT 22 12 7 3 36 19 31 Zaule 22 14 2 6 41 18 30 Inter SS 22 9 5 8 34 31 23 Lib. Opčine 22 9 4 9 30 33 22 Don Bosco 22 8 5 9 28 23 21 San Vito 22 6 5 11 23 38 17 Edilcolor 22 3 9 10 22 47 15 Campi Elisi 22 3 8 11 19 37 14 Ginnastica 22 3 8 11 29 48 14 Fiamma 22 02 20 12 74 2 Union Esperia SA Bar Veneto Acconciatori 19 19 18 20 20 36 8 43 14 60 19 26 21 33 20 23 12 18 32 22 38 2 12 21 38 3 14 22 46 1 1 18 14 63 SKUPINA P IZIDI ZADNJEGA KOLA Don Bosco - Lib. Opčine 3:0, Edil-color - Fiamma 1:0, San Vito - Dinastica 2:2, Edile Adriatica - Campi Elisi 5:1, Op. Supercaffè - Inter SS 2:1, Zaule - GMT 1:3. Skupina q IZIDI ZADNJEGA KOLA PdSna «“"bIVroik50‘olfmpt j k',™k t0™11"* 9,','4- 9k”m' jaWVWv&mp.ib, 2:0, BaJo- ff» «££'•#{•> ‘»ji «S ditvi, ki jo je preteklo soboto organiziralo ŠZ Bor na tržaškem stadionu na Kolonji za nžješolce. Danes priobčujemo podrobne rezultate te prireditve. TEK NA 60 m — letnik 1963 1. skupina Kolerič Livij 10”, Pisani Marko 10”, Tavčar Renco 10”3, Grgič I-gor 10”6, Ferraglia Marino 10”9, Križmančič Igor 11” (vsi Kosovel). 2. skupina Sedmak Andrej 9”5, Kalc Valter 9”7, Salvi Dario 10”4, Brišček Edi 10”7, Škabar Mauro 10”8, Rauber Dario 11” (vsi Kosovel). 3. skupina Pertot Igor (Cankar), 9”7, Gulič Aleksej (Kosovel) 9”8, Leniša Franko (Kosovel) 9”9, Sosič Maks (Kosovel) 10”5, Kovačič Jurij (Kosovel) 11”, Škerlavaj Marjan (Kosovel) 11”3. 4. skupina Colja Gianpaolo (Cir.-Met.) 9”5, Devetak Robert (Cir.-Met.) 10”4, Gerdol Peter (Cankar) 10”4, Don Andrej (Cir.-Met.) 10”7, Tomšič A-leks (Cankar) U”4, Kosovel Andrej (Cir.-Met.) 11”6. 5. skupina Sardo Mirko (Levstik) 9”1, Sedmak Aris (Levstik) 9”7, Merkù Andrej (Cir.-Met.) 10”5, Švab Valter .Cir.-Met.) 10”6, Lokar Andrej (Erjavec) 11”9, Martelanc Andrej (Erjavec) 12”1. 6. skupina Verša Marino (Levstik) 10”, U-grin Peter (Levstik) 10”2, Gruden Boris (Levstik) 10”8, Turk Marko (Cir.-Met.) 12”. 7. skupina Šferca Fulvio 9”7, Briščik Sadko 10”2, Ukmar Marino 10”8, Kante Robert 11”1, Sedmak Livij 13”2 (vsi Levstik). 8. skupina Korošec Franko (Gregorčič) 9”9, Bogateč Robert (Levstik) 10”4, Milič Livij (Levstik) 11”, Švab Željko (Levstik) 11”1, Daneu Vasilij (Levstik) 11”1, Milič Andrej (Levstik) 11”4. TEK NA 6C m — Letnik 1962 1. skupina Ban Valter 9”3, Cernoli Fulvio 9”4, Pahor Darko 9”5, Carli Rino 9”5, Sedmak Gabrijel 10”5, Šuc Robert 10”7 (vsi Levstik). 2. skupina Salvi Boris (Gregorčič) 9”7, Kofol Branko (Greg.) 9”8, Percša Pavel (Cir.-Met.) 9”8, Slavec Robert (Greg.) 10”2, Guštin Pavel (Greg.) 10”3, Coretti Ivo (Greg.) 10”4. 3. skupina Pertot Rajko (Cankar) 9”3, Ger- la - Primorec 0:2. * ■ «y-, * ì "*r Primorec ■m' :a 4 1 54 19 34 De Macori 20 14 6 0 39 7 34 Virtus 20 11 40 5 41 23 26 Gaja 20 8 7 5 32 31 23 Barcola 18 9 3 6 28 27 21 Lib. Prosek 20 7 6 7 33 30 20 Olimpija 20 5 5 10 24 24 15 Roianese 19 4 6 9 16 30 14 Lib. Sv. Sergij 20 4 4 12 16 36 11 Pellicana 20 3 3 14 15 53 9 Sampvito 19 2 4 13 15 41 8 B. R. laor (Cankar) 10”5, Zahar David (Cankar) 10”6. 4. skupina - KoVačič ' Robert (Kosovel) “lf’2, Scarpa Elio (Cankar) 9”4, Benčina David (Kosovel) 9”5, Stančič Sergij (Cankar) 10”3. 5. skupina Grgič Edvin 9”8, Milkovič Franko 10”3, Purič Pavel 10”7, Piccini A-leks 10”7, Sosič Stojan 11” (vsi Kosovel). 6. skupina Bukavec Pavel (Levstik) 9”4, Pra-šelj Robi (Gregorčič) 9”6, Milič A- (Levstik) 10”6, Giudici Frankie (Levstik) 10”6. TEK NA 60 m — letnika 1960-1961 1. skupina Kocjan Franko 8”4, Stojkovič Da-rio 8”5, Vitez Boris 8”6, Čok Igor 9”1, Sosič Valter 9”1, Pisani Andrej 9”9 (vsi Kosovel). 2. skupina Grgič Maks 8”8, Kralj Dario 9”, Jerman Franko 9”4, Gabrielli Karlo 10”, Škerlavaj Vinko 10”3, Volpi Ivo 13”4 (vsi Kontovel). 3. skupina Farnetti Hugo (Cir.-Met.) 9”1, Pertot Egon (Cir.-Met.) 9”2, Kre-vatin Aleks (Kosovel) 9”4, Bigatton Igor (Cir.-Met.) 9”8, Posega Stanko (Cir.-Met.) 10”3, Zubalič Marko (Cir.-Met.) 10”9. 4 stupitici Budin Bogdan (Levstik) 8”, Bigatton Sandi (Cir.-Met.) 8”1, Guštin Mauro (Levstik) 8”2, Purič Valter (Levstik) 8”7, Tretjak Aleks (Levstik) 10”9, Sancin Aleksander (Cir.-Met.) 13”4. 5. skupina Cupin Robert 8”6, Majevski Kazimir 8”8, Orel Valter 9”4, Lauren-čič Marjan 9”4, Tence Edi 9”5, Starc Miran 10”5 (vsi Levstik). 6. skupina Sedevčič Adrijan (Cankar) 8”5, Savi Peter (Levstik) 9”6, Prašelj Andrej (Levstik) 10”2, Majevski Sergij (Levstik) 10”2, Bitežnik Jože Troboj za nižješolke Na šolskem stadionu na Kolonji bodo v soboto popoldan v atletskem troboju tekmovale tudi dijakinje nižjih srednjih šol. Po zelo dobri udeležbi na moškem tekmovanju se pričakuje, da bodo razne šole iz mesta in podeželja poslale številna predstavništva tudi za žensko tekmovanje. Program bo enak moškemu in sicer: tek na 60 m, met krogle (3 kg) in skok v daljino. Prvim šestim vsake starostne kategorije bodo razdeljene lepe kolajne, pokale pa bodo prejele prve tri šole na skupni ekipni lestvici. Starostne kategorije so predvidene za letnike 1963, 1962 in skupno za 1960/1961. Zbor tekmovalk bo ob 14.30. Na atletskem tekmovanju Bora za nižješolce v Trstu so vlogo sodnikov prevzeli sta rejši atleti (Levstik) 10”5, Caharija Igor (Levstik) 11”1. 7. skupina Furlan Bruno 8”2, Orsini Mauro 8”8, Mesesnel Marko 9”5, Slepče-vič Marjan 9”9, Andlbvic Darij 10J’4, Sever Igor 11”7 (vsi Cankar) MET KROGEL ^ letnik 1963 Korošec Fratikb (Gregorčič) 8,02; m, Salvi Dario (Kosevel) 7,52, Kalc Valter (Kosovel) 7,36, Sedmak Andrej (Kosovel) 7,28, Gulič Aleksij (Kosovel) 7,16, Sedmak Aris (Levstik) 7,16, Colja Gianpaolo (Cir. -Met.) 7,00, Leniša Franko (Kosovel) 6,98, Pisani Marko (Kosovel) 6,92, Brišček Edi (Kosovel) 6,90, Ferraglia Marino (Kosovel) 6,82, Bogateč Robert (Levstik) 6,80, Don Andrej (Cir.-Met.) 6,70, Turk Marko (Cir.Met.) 6,62, Ukmar Marino (Levstik) 6,58, Tomšič Aleks (Cankar) 6,54, Grgič Igor (Kosovel) 6,26, Sardo Mirko (Levstik) 6,14, Gruden Boris (Levstik) 6,04, Devetak Robert (Cir.-Met.) 6,00, Tavčar Renco (Kosovel) 5,92, Šferca Fulvio (Levstik) 5,90, Škabar Mauro (Kosovel) 5,86, Daneu Vasilij (Levstik) 5,86, Sosič Maks (Kosovel) 5,78, Pertot Igor (Cankar) 5,76, Kosovel Andrej (Cir.-Met.) 5,76, Križmančič Igor (Kosovel) 5,70, Kovačič Jurij (Kosovel) 5,68, Milič Andrej (Levstik) 5,66, Ugrin Peter (Levstik) 5,62, Milič Livij (Levstik) 5,56, Briščik Sadko (Levstik) 5,50, Lokar Andrej (Erjavec) 5,40, Kante Robert (Levstik) 5,30, Verša Marino (Levstik) 5,20, Merku Andrej (Cir.-Met.) 5,18, Švab Željko (Levstik) 5,10, Škerlavaj Marjan (Kosovel) 5,00, Rauber Darij (Kosovel) 4,92, Gerdol Peter (Cankar) 4,86, Kolerič Livij (Kosovel) 4,84, Savi Valter (Cir.-Met.) 4,40, Martelanc Andrej (Erjavec) 3,82, Sedmak Livij (Levstik) 3,64. MET KROGLE — letnik 1962 Šuc Robert (Levstik) 8,69, Bukavec Pavel (Levstik) 8,28, Benčina David (Kosovel) 7,11, Kovačič Ro- bert (Kosovel) 7,10, Sedmak Gabrijel (Levstik) 7,08, Salvi Boris (Gregorčič) 6,87, Piccini Aleks (Kosovel) 6,68, Purič Pavel (Kosovel) 6,36, Pertot Rajko (Cankar) 6,28, Carli Rino (Levstik) 6,20, Cernoli Fulvio (Levstik) 6,07, Kofol Branko (Gregorčič) 5,88, Pahor Darko (Levstik) 5,79, Stančič Sergij (Cankar) 5,78, Sosič Stojan (Kosovel) 5,70, Milkovič Franko (Kosovel) 5,66, Cerkvenik Berto (Cankar) 5,65, Co-retti Ivo (Gregorčič) 5,39, Ban Valter (Levstik) 5,35, Furlan Pavel (Levstik) 5,28, Guštin Pavel (Gregorčič) 5,12, Slavec Robert (Gregorčič) 5,10, Gregori Edvin (Kosovel) 5,10, Milič Aleks (Levstik) 5,05, Scarpa Elio (Cankar) 4,93, Prašelj Robi (Gregorčič) 4,95, Zahar David (Cankar) 4,92, Černič Igor (Cankar) 4,84, Giudici Frankie (Levstik) 4,63, Škamperle Igor (Cir.-Met.) 4,33. MET KROGLE — letnika 1960-1961 Furlan Bruno (Cankar) 12,22, Budin Bogdan (Levstik) 12,03, Kocjan Franko (Kosovel) 11,05, Bigatton Sandi (Cir.-Met.) 10,53, Purič Valter (Levstik) 9,72, Pertot Egon (Cir.-Met.) 9,54, Bigatton Igor (Cir.-Met.) 9,50, Guštin Mauro (Levstik) 9,01, Orsini Mauro (Cankar) 8,95, Stojkovič Dario (Kosovel) 8,90, Cupin Robert (Levstik) 8,82, Mesesnel Marko (Cankar) 8,54, Laurenčič Marjan (Levstik) 8,20, Sosič Valter (Kosovel) 8,17, Farnetti Hugo (Cir.-Met.) 7,77, Jerman Franko (Kosovel) 7,75, Savi Peter (Levstik) 7,68, Bitežnik Jože (Levstik) 7,66, Orel Valter (Levstik) 7,61, Gabrielli Karlo (Kosovel) 7,54, Majevski Kazimir (Levstik) 7,50, Grgič Maks (Kosovel) 7,33, Sedevčič Adrijan (Cankar) 7,12, Slepčevič Marjan (Cankar) 7,05, Prašelj Andrej (Levstik) 7,01, Kre-vatin Aleks (Kosovel) 6.95 Zubalič Marko (Cir.-Met.) 6,82, Kralj Dario (Kosovel) 6,65, Pisani Andrej (Kosovel) 6,57, Starc Miran (Levstik) 6,31, Posega Stanko (Cir.-Met.) 6,07, Andlovič Darij (Cankar) 5,92, Škerlavaj Vinko (Kosovel) 5,92, Sancin Aleksander (Cir.-Met.) 5,82, Majevski Sergij (Levstik) 5,79, Tretjak Aleksander (Levstik) 5,59, Volpi I-vo (Kosovel) 5,21, Sever Igor (Cankar) 5,12, Caharija Ivo (Levstik) 4,52. SKOK V DALJINO — letnik 1963 Sedmak Aris (Levstik) 3,99, Pertot Igor (Cankar) 3,73, Leniša Franko (Kosovel) 3,65, Sedmak Andrej (Kosovel) 3,63, Gulič Aleks (Kosovel 3,62, Colja Gianpaolo! (Cir.-Met.) 3.60, Sardo Mirko (Levstik) 3,59, Tavčar Renco (Kosovel) 3,57, Kolerič Livio (Kosovel) 3,53, Kalc Valter (Kosovel) 3.52, Korošec Franko (Gregorčič) 3,50, Šferca Fulvio (Levstik) 3,40, Gerdol Peter (Cankar) 3,11, Brišček Edi (Kosovel) 3,28, Grgič Igor (Kosovel) 3.26, Pisani MarkčP' (Kosovel) ” 3,22. Gruden Boris’(LéVStik) 3,20,' Bógà'tec Robert (Levstik) 3,20, Briščik Sadko (Levstik) 3,18, Ukmar Marino (Cir.-Met.) 3,17, Savi Valter (Cir.-Met.) 3,12. Vrša Marino (Levstik) 3,11. Ugrin Peter (Levstik) S,04, Don Andrej (Cir.-Met.) 3,00, Kante Robert (Levstik) 2,99, Sosič Maks (Kosovel) 2,95, Škabar Mauro (Kosovel) 2,94. Devetak Robert (Cir.-Met.) 2.94, Ravbar Dario (Kosovel) 2,90, Milič Livij (Levstik) 2,88, Milič Andrej (Levstik) 2,76, Škerlavaj Marjan (Kosovel) 2,69, Švab Željko (Levstik) 2,66, Lokar Andrej (Erjavec) 2.60, Merkù Andrej (Cir.-Met.) 2,60, Kovačič Jurij (Kosovel) 2,51. Daneu Vasilij (Levstik) 2,49 Kosovel Andrej (Cir.-Met.) 2.47, Martelanc Andrej (Erjavec) 2,45, Križmančič Igor (Kosovel) 2,26, Ferraglia Marino (Kosovel), Salvi Darij (Kosovel), Tomšič Aleks (Cankar). Sedmak Livij (Levstik), Turk Marko (Cir.-Met.) brez mere. SKOK V DALJINO — letnik 1962 Kovačič Robi (Kosovel) 4,16, Bukavec Pavel (Levstik) 4,10, Cernoli Fulvio (Levstik) 3,86. Benčina David (Kosovel) 3,73, Pertot Rajko (Cankar) 3,73, Ban Valter (Kosovel) 3,68, Scarpa Elio (Cankar) 3,68, Pahor Darko (Levstik) 3,67, Milkovič Franko (Kosovel) 3,58, Milič Aleks (Levstik) 3,56, Šuc Robi (Levstik) 3,54, Furlan Pavel (Levstik) 3,52, Gregori Edvin (Kosovel) 3,50, Kofol Branko ( Gregorčič) 3,43, Salvi Boris (Gregorčič) 3,39, Sedmak Gabrijel (Levstik) 3,33, Sosič Stojan (Kosovel) 3,29, Černič Igor (Cankar) 3,26, Piccini Aleks (Kosovel) 3,25, Purič Pavel (Kosovel) 3,22, Slavec Robi (Gregorčič) 3,16, Coretti Igor (Gregorčič) 3,03, Škamperle Igor (Cir.-Met.) 3,03, Cerkvenik Berto (Cankar) 2,98. Stančič Sergij (Cankar) 2,96. Prašelj Robi (Gregorčič) 2,94, Giudici Frankie (Levstik) 2.77, Carli Rino (Levstik) 2,77, Zahar David (Cankar) 2,74, Guštin Pavel (Gregorčič) brez mere. SKOK V DALJINO — letnika 1960/1961 Bigatton Sandi (Cir.-Met.) 5,36, Budin Bogdan (Levstik) 4,95, Furlan Bruno (Cankar) 4,86, Vitez Boris (Kosovel) 4,71, Guštin Mauro (Levstik) 4,65, Orsini Mauro (Cankar) 4,61. Stojkovič Dario (Kosovel) 4,59, Kocjan P'ranko (Kosovel) 4,40, Pertot Egon (Cir.-Met.) 4,32. Cupin Robert (Levstik) 4.09. Tence Edi (Levstik) 4,03, Sosič Valter (Kosovel) 4,04, Grgič Maks (Kosovel) 4,02, Fametti Hugo (Cir.-Met.) 3,95, Sedevčič Adrijan (Cankar) 3.85. Laurenčič Marjan (Levstik) 3,83 Majovski Kazimir (Levstik) 3.79, Jerman Franko (Kosovel) 3.75. Gabrielli Karlo (Kosovel) 3,69, Mesesnel Marko (Cankar) 3,65 Krevatin Aleš (Kosovel) 3,60. Piščanc Andrej (Kosovel) 3,58, Purič Valter (Levstik) 3,55. Orel Valter (Levstik) 3,50, Majovski Sergij (Levstik) 3,49, Starc Miran (Levstik) 3,45. Škerlavaj Vinko (Kosovel) 3,41. Andlovič Darij (Cankar) 3,34, Zubalič Marko (Kosovel) 3,30. Volpi Ivo (Kosovel) 3,19. Savi Peter (Levstik) 3.18. Slepčevič Marjan (Cankar) 3,18. Bitežnik Jože (Levstik) 3,13. Posega Stanko (Cir.-Met.) 3,08. Prašelj Andrej (Levstik) 3.06, Tretjak Aleksander (Levstik) 3,02, Sever Igor (Cankar) 2,89, Caharija Igor (Levstik) 2,59, Sancin Aleks (Cir.-Met.) 2,58, Bigatton Igor (Cir.-Met.) brez mere. Na podlagi teh rezultatov so sodniki sestavili lestvice po uradnih ocenjevalnih tablicah. Vrstni redi za prvih 10 atletov v vsaki kategoriji, ki so tudi vplivali na ekipno lestvico, so bili naslednji: LETNIK 1963 1. Sedmak Aris (Levstik) 304 točke 2. Sedmak Andrej (Kosovel) 252 3. Sardo Mirko (Levstik) in Ko- rošec Franko ("Gregorčič) 234 5. Colja Gianpaolo (Cir.-Met.) 232, 6. Gulič Aleksej (Kosovel) 228, 7. Kalc Valter (Kosovel) 224, 8. Leniša Franko (Kosovel) 220, 9. Pertot Igor (Cankar) 194, 10. Tavčar Renco (Kosovel) 138 točk. LETNIK 1962 1. Bukavec Pavel (Levstik) 492 tečk 2. Kovačič Robert (Kosovel) 358 Penč'ne Darid (Kosove') 262 4. Šuc.Robert (Levstik) 254, 5. Cernoli Fulvio (Levstik) 246. 6 Pertot Rajko (Cankar) 238. 7. Ban Valter (Levstik) 198, 8. Pahor Darko (Levstik) 192. 9 Scarpa Elio (Cankar) '88, 10. Salvi Boris (Gregorčč) 172 LETNIKA ’ 960/61 1. Budin Bogdan (Levstik) 960 točk 2. Furlan Bruno (Cankar) 918 3. Bigatton Sandi (Cir.-Met.) 916 4. Kocjan Franko (Kosovel) 744, 5. Gtištin Mauro (Levstik) 712. 6. Stojkovič Dario (Kosovel) 636. 7 Vitez Boris (Kosovel) 608, 8. Ori sini Mauro (Cankar) 582 . 9. Cupin Robert (Levstik) 540. 10. Pertot Egon (Cir.-Met.) 512 Ekipna lestvica sestavljena na podlagi točk od 10 do 1 je dala naslednji vrstni red: L «F. Levstik» Prosek 65.5 točke 2. «S. Kosovel» Opčine 55 3. «L Cankar» Sv. Jakob 21 4. «Ciril-Metod» sr Ivan 15 5. «S. Gregorčič» Dolina 7,5 Ob koncu je bilo nagrajevanje posameznikov in ekip. Nekatere napake pri dodeljevanju kolajn bo organizator popravil preko profesorjev telovadbe posameznih šol. k. b. KOLESARSTVO FOGGIA, 16. — Italijan Battaglin je osvojil 2. etapo mednarodne kolesarske dirke po Apuliji. 2. je bil Belgijec Van Linden po 5 sekundah. Na skupni lestvici vodi Battaglin s prednostjo 10 sekund pred Bitos-sijem. fRANCI STRLE: ------ PARTIZANSKI VOtK SAMOTAR dep ^a.ita}ijar ska enota je pripadla h Grenatierom di Sarie frf je zasedla skrajno zahodno točko na črti, ki ji J ona določena. Na jugozahodu od Grajševke, čez Podgoro in r,mendo1 in dalie čez Babno polje v dolini čabranke madn 6 Potekala črta, ki so jo zavzele enote V. ar-Te snePa korpusa, temu pa je poveljeval general Fabbri. prj ? Ze Prvega dne zverinsko umorile dva pudobska kmeta, fant err??ndo,lu pa postrelile devet babnapoljskih mož in žanre'’i v50 Ph zalotile pri košnji sena. Dan za tem so streli - ® še.hujši zločin: v Vražjem vrtcu je moralo pod streli vo ”, ,urnreti 40 babnapoljskih fantov in mož. Najbolj krva-e,,° je Pripadlo mobilni skupini obmejnih straž (Guar-iii^Rlr,a,fronti.era), ki je vdrla v Loško dolino iz Žerovnice zenske - P°hce. 2e v danskem Peščenku so postrelili štiri vp žn ln 8^iri moške, ki so jih bili prej zvezali z debelo lili še ° Vrvj°> mučili in onečastili. Iz Podcerkve so postre-Afantov in mož. Prišla ^pnizarana kolona italijanskih obmejnih straž je živali n’ bV ^0iaki 50 začeli lepiti plakate, ki so poni tre'baa ■"0<^° VS* ^udie doma, češ kdor bo doma, se mu kali. r)a • ni.cesar bati. Kazali so prijazne obraze in se dobri-Jaii so celo cigarete. To pa je bila le ukana. Preno- čiti v Ložu niso upali, ker še niso pozabili partizanskega napada na to malo mesto, ki je bil 19. oktobra 1941. Viktor in njegovi tovariši, ki so prežali na Italijane pod vrhom Račne gore, tedaj še niso vedeli za te zločine. Pač pa si od sovražnikov niso obetali nič dobrega. Zato so se zvesto držali Viktorjevih napotkov. Predvsem jih je zanimalo, kje vse bodo grenadirji postavili straže in zasede. «Jutri bodo prečesali gozdove,» je dejal Viktor. «Mi se moramo umakniti v dolino. Vsak naj se doma ali blizu doma dobro skrije, potlej se spet zberemo v Racah!» Ko se je zmračilo, jih je Viktor povedel čisto blizu italijanskih straž. V Vrhniki takrat še ni bilo sovražnikov. Janez Gerì, Zora in Andrej Janežič so se skrili v deskah na žagi, Janez Zigmund pa se je skril v košatem leskovem grmu na samem, potlej pa se je tudi on zatekel v deske na Janeževo žago. V tem skrivališču je prebil najhujše dni tudi Karel Žagar-Line, skrili pa so tudi osamljenega partizana Pavleta Masla. Viktor Kraševec in France Zigmund sta se skrila v Mežnarčkovih smrekcah pod Platcem nad izvirom Obrha. Grenadirji so gozdove le površno preiskali. Našli so opuščeno taborišče Zidanškovega bataljona v Smrekovcah, kar ni bilo težko, saj so do tja vodile utrjene stezi, ki jih ni bilo mogoče izbrisati. Odkrili so tudi nekatera druga taborišča in več barak, ki so jih zgradili Starotržani, Vrhničani in drugi prebivalci Loške doline kot zavetišče za civilno prebivalstvo. Očitno je bila važnejša naloga od česanja gozdov zapora, v katero naj bi se zaletavali bežeči ljudje iz vasi. Ravno tem je bila namenjena najhujša usoda. Italijanske obmejne straže so 30. julija 1942 zarane obkolile Lož, pobrale vse moške od petnajstega do petdesetega leta in oropale vse, kar je bilo vrednega. Takoj tam so Italijani odbrali osem najkrepkejših fantov. Odvedli so jih z močnim oboroženim spremstvom h kapelici, kjer je partizanska zaseda prejšnjo jesen prerešetala italijanski kamion, ki je iz Starega trga hitel na pomoč napadeni postojanki, in jih tam postrelili. Ustrelili so tudi kmečko-delav-skega župana Jožeta Mlakarja, ki so ga prijeli na domu v Igavasi. Pod morilskimi streli je končal zraven javnega vodnjaka pri starotrški šoli. Tega dne so prav tako obkolili tudi Vrhniko ter lovili in zapirali ljudi po Markovcu in Starem trgu. V Starem trgu so jih zaprli pet, v Markovcu samo Marijo Petrič in Janeza Ravšlja, v Vrhniki pa so prijeli 18 vaščanov, tri begunce in tri partizane, ki so se znašli obkoljeni, ko so prišli po hrano. Od teh Stanka Petriča iz nerazumljivih razlogov niso odvedli, marveč so mu dovolili, da se je izmaknil. Izmed prijetih Dancev so jih 31. julija odbrali pet, odgnali na Križno goro in tam postrelili. Nazajgrede so v Podložu zažgali štiri hiše in zaplenili več glav živine. Tega dne so prišli tudi na Knežjo njivo, zaprli šest ljudi, pobrali dva vola, dve kravi in štiri prašiče. Pod Kocljem pri Podgori so ustrelili Marijo (mater) in Jožeta (sina) Truden ter Elo Štritof iz Starega trga. Najtemnejši dan je bil 1. avgust 1942. Italijani so spet pridrli v Lož, zažgali so gasilski dom z dvema brizgalnama in še 130 poslopij. Lož je pogorel do tal, ogenj je pojenjal šele po osmih dneh. Istega dne so v Igavasi pobrali 22 ljudi. Najhujši zločin so zagrešili na Ulaki med 14. in 16. uro. Ustrelili so 28 fantov in mož, od tega 19 Ložanov, po enega Lipsenjca in Jezerca, Iveta Kordiža iz Prezida ter šest Vrhničanov. Med Ložani je padel Viktorjev nečak Mirko Troha, pa tudi Franckin svak Andrej Turšič, mož sestre Tince, med Vrhničani pa edini Franckin brat Franc Pirnat. Iz Vrhnike so na Ulaki umrli še: Janez Pirnat, Miroslav Prevec, ujeti pratizan Franc Nele, Janez Nele in Ivan Matevžič. Ujeti partizan Anton Antončič je kljub smrtni grozi odrinil morilce, skočil in ušel zmorišča. Bil je dvakrat ranjen. Prebijal se je čez Mrtno ogradeo, čez Prahe in na šmaraški hrib. Velikokrat je zaradi izgube krvi omagal. A po nekaj dneh se je privlekel v bližino Vrhnike, kjer so ga našli tovariši iz Viktorjeve skupine in ga spravili na varno. Viktor za to morijo ni vedel. Sklenil je, da se prebije do štaba V. operativne cone v Gorski Kotar in da poroča, kaj se dogaja na Notranjskem in Kočevskem. Poprej je še dal navodila Francetu Zigmundu, kako naj se skrivajo do njegove vrnitve, poučil pa je tudi ženo Francko, naj se pazi, da je ne ulove. Takrat se je že vedelo, da tudi ženskam ne prizanašajo, da ni nič varno pred njimi. PORAVNANI RAČUNI Z USTAŠI V zvezi z ofenzivo na Notranjskem so Italijani izvedli ofenzivo v Gorskem Kotarju na področju med železniško progo Delnice-Sušak in dolinama Kolpe in čabranke.. Zelo okrutno so se znesli nad rebivalstvom. Pobili so kakih 500 mož, žena in otrok, požgali več kot 600 hiš in uničili vso žetev. Tamkajšnje partizanske enote, ki so bile sestavljene iz neizkušenih partizanov, so se pod pritiskom močnih sovražnikovih sil demoralizirale, pa zavojevalcem niso dajale skoraj nobenega odpora. Veliko civilnega prebivalstva se je zateklo v gozdove. Malodušje je najbolj zajelo Gerovsko četo. Na tem področju se je Italijanom vdalo kakih 150 partizanov, večinoma neoboroženih. Mnoge od njih so Italijani takoj ustrelili. (Nadaljevani* sledi) Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica. Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.750 lir — vnaprej: polletna 9.500 lir, celoletna 17.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 23.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 1.50 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 24.— letno 240.— din, za organizacije in podjetja mesečno 30.—, letno 300.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS - 61000 Ljubljana Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 250, finančno* upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir. «Mali ogasl* 80 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naro4®i° n. oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S. Stran 6 aPfiia 1975 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska H ZTT - Trs» SPORAZUM MED SINDIKATI IN VLADO 0 JAVNIH USLUŽBENCIH Povišanje draginjske doklade Preklicana današnja stavka Javnim uslužbencem bodo povišali tudi družinsko doklado in minimalne pokojnine ■ Zasedanje o sindikalni združitvi RIM, 16. — Preteklo noč so na ministrstvu za preureditev državne u-prave po dolgih pogajanjih dosegli sporazum med vlado in sindikati o zahtevah javnih uslužbencev. Zaradi tega so javni uslužbenci preklicali vsedržavno celodnevno stavko, ki so jo napovedali za jutri in vsedržavno stavko napovedano za 28. t.m. Potrdili pa so, da bodo stavkali štiri ure 22. aprila, ko bo vsedržavna splošna štiriurna stavka za izboljšanje gospodarskega položaja in za zaposlitev. V tej zvezi so preklicali stavko tudi železničarji, ki bi se morala začeti nocoj ob 21. uri in se zaključiti ob 21. uri jutri. CGIL, CISL in UIL so zadovoljne s sporazumom. Pogajanja so vodili najvidnejši voditelji sindikalne federacije. Za vlado pa sta se udeležila pogajanj minister za preureditev državne uprave Cossiga in zakladni minister Colombo. Sindikati so v bistvu dosegli to, kar so zahtevali, in sicer, da se javnim uslužbencem, se pravi vsem uslužbencem državnih in krajevnih ustanov, priznajo povišanja draginjske in družinske doklade ter pokojnin, ki so bila priznana delavcem v trgovini in industriji. Dogovorili so se, da se poviša vrednost točke draginjske doklade, družinska doklada in da se povišajo pokojnine. Obenem so sprejeli načelo, da se pokojnine javnih službencev navežejo na dinamiko plač. O tem bodo še govorili. Sporazum določa, da bodo poenotili vrednost točke draginjske doklade za vse uslužbence v višini 948 lir za točko z julijem 1978. Med tem časom se bo vrednost točke postopoma višala vsakih 6 mesecev. Tudi povišanje družinske doklade bo postopno. Tašo bo družinska doklada povišana za 2.000 lir na mesec s 1. septembrom letos, za ostalih 2.000 lir pa s 1. julijem prihodnjega leta. Glede pokojnin so se dogovorili, da bodo upokojenci, ki imajo največ 100 tisoč lir mesečne pokojnine, dobili od 1. januarja letos 13.000 lir mesečno več. V tej vsoti pa je že vključeno povišanje, ki so ga upokojenci dobili z začetkom leta. Sindikalne organizacije poudarjajo važnost tega dogovora in pravijo, da je sad enotnega boja javnih uslužbencev in vseh italijanskih delavcev za poenotenje plačilnih pogojev in za obrambo nizkih dohodkov. Sindikalne organizacije bodo ta boj še nadaljevale, dokler ne bodo vsi italijanski delavci deležni omenjenih izboljšav. V Rimu se je danes začelo zasedanje glavnih svetov CGIL, CISL in UIL, katerega se udeležuje 450 delegatov. Glavni tajnik CISL Storti je IZGANJANJE HUDIČA V TELEVIZIJSKEM PRENOSU Britanci so moči lahko gledali na malem ekranu dokaj nenavadno oddajo: neposreden prenos iz neke londonske cerk-kvice, kjer je župnik Trevor Hearing izganjal hudiča iz 21-letne prostitutke. Ko so prižgali reflektorje se je dekle, očitno obsedeno od hudobca, začelo zvijati na tleh in kričati na vse grlo: «Ne, ne, dovolj. Jezus je mrtev.» Duhovni mož je z odločno kretnjo vzel prostitutko na kolena in ji odločno zapovedal: «Jezus je še živ. Prepovedujem ti preklinja ti v cerkvi.» Obenem se je obrnil k prisotnim in jih pozval k molitvi. Izganjanje hudiča je trajalo osem minut, na kar sta prostovoljca pospremila izmučeno dekle domov. Ob koncu se je župnik Hearing v pogovoru s časnikarji pohvalil, da običajno izganja hudiča petkrat na teden in da je odstotek uspešnih posegov izredno visok. Poudaril je tudi. da je pripravljen izganjati iz človeka vse slabo: od hudiča pa do raka.» Nimamo podatkov, da bi lahko sodili, v kakšni meri so župnikovi posegi res uspešni. Priznati pa mu gre, da si je izbral res premetenega nasprotnika, ki se pred njegovimi čelnimi napa di strateško umakne in zahrbtno napade žrtev, ko je duhovni opravil svoje delo. Prostitutka, ki jo je Hearing «zdravih včeraj, je morala namreč v poldrugem letu že večkrat k njemu po pomoč Po izganjanju jo je obsedenost za nekaj dni minila, a hudobec jo je v kratkem res napadel. Kot da bi se učil taktike in strategije pri slovitem vietnamskem generalu Giapu. imel poročilo, v katerem je obrazložil točke načrta o . sindikalni združitvi. Storti je govoril v imenu večine tajništva sindikalne federacije. Socialdemokrati in republikanci UIL ter manjšina CISL nasprotujejo združitvi. To je prišlo do izrazu tudi na zadnjih sejah tajništva sindikalne federacije. blasti v Grčiji od leta 1967 do 1974, se bo kaj kmalu moralo predstaviti posebnim sodiščem pod obtožbo veleizdaje in državnega udara. Dvaindvajset obtožencev je pod strogim nadzorstvom v zaporu Koridalos v pirejskem pristanišču. Dolžijo jih veleizdaje, prekrška ,za katerega predvidevajo smrtno kazen. Posebno sodišče bo sestavljalo pet sodnikov, ki bodo morali soditi 120 osebam, ki jih dolžijo prevratništva, ker so ukinile parlament in odpravile monarhijo. Obtoženci se skušajo braniti, češ da so to storili «v imenu ljudstva», da ni šlo za državni udar, temveč za revolucijo ,ki so jo Grki sprejeli in potrdili z dvema referendumoma, ko so leta 1968 sprejeli novo ustavo in ko so pred dvema letoma odpravili monarhijo. Med glavnimi obtoženci, ki so zaprti v zaporu Koridalos, naj navedemo bivšega diktatorja Papadopu-losa, dva podpredsednika vlade Ma-karezosa in Patakosa, regenta Zol-takisa, ki je prevzel odgovornost državnega poglavarja po Konstantinovem begu ter generala Joani- desa, železno pest druge vojaške hunte, ki je strmoglavila Papado-pulosa. Med tistimi, ki so zapleteni v razne škandale in številne primere korupcije, je tudi žena diktatorja Pa-padopulosa, ki jo obtožujejo, da je prejemala plačo kot uslužbenka varnostne službe, tudi potem ko je prenehala delati in se je poročila s Papadopulosom. Posebna obtožba visi nad glavo Joanidesa in Papadopulosa, ki ju dolžijo tudi pokola na atenski politehniki, kjer je novembra 1973 izgubilo življenje vsaj 34 oseb. Študentski u-por je odločilno prispeval k spremembi političnega položaja v Grčiji in k strmoglavljenju Papadopulosa. Prvi proces ,ki zadeva približno 300 oseb, se bo začel morda že 21. aprila LONDON, 16. — Mednarodna organizacija «Amnesty international», ki se bori za pravice in državljanske svoboščine je naslovila poziv na iraško vlado, da bi osvobodila vse Kurde, ki so še v njenih zaporih. iiiutiiiiiiiiifiiiiiiiiiuiiiiiiiiiliiiiiiiiuiinmiMUiuiiiiiiiiiitiiiiiiinfiHHiiMiiiiiiiiiiitiiiiimiiiiiiimiiiHiimiii PO KRVAVIH SPOPADIH ZADNJIH DNI Dosežen sporazum o prekinitvi ognja med PL0 in iaiangisti Posredovanje generalnega tajnika arabske zveze Riada - Danes bo varnostni svet sklepal o podaljšanju mandata mirovnim silam na Sinaju Kmalu proces proti grškim pučistom ATENE, 16. — Približno 500 biv-Jih vojakov in političnih osebnosti, ii jih dolžijo sodelovanja z grškimi vojaškimi huntami, ki so bile na o- BEJRUT, 16. — Predsednik libanonske vlade Rašid Solh je danes popoldne sporočil, da je po več dneh krvavih spopadov bil dosežen sporazum o prenehanju sovražnosti med Palestinci in skrajnodesničar-skimi falangisti. V svojem govoru po radiu je libanonski premier dejal, da so s posredovanjem generalnega tajnika arabske zveze Riada dosegli sporazum, po katerem bosta obe organizaciji umaknili vse svoje oborožene može s cest, varstvo nad javnim redom pa so poverili libanonskim varnostnim silam. Solh sicer ni povedal točno, kdaj bo prekinitev ognja stopila v veljavo. Trenutno je slišati streljanje v predmestjih, posamezni streli pa so padli tudi v strogem središču mesta. Libanonski Rdeči križ je pozval vse krvodajalce, naj pridejo v transfuzijske centre. Obračun zadnjih spopadov je nad 100 mrtvih in več kot 200 ranjenih. Da je prišlo do sporazuma so sporočili tudi Palestinci, ki so dodali, da so sporazum sprejeli in da bo začel veljati ob sončnem zatonu. PLO je v svojem sporočilu pozvala člane, naj ga spoštujejo in naj prenehajo s sovražnostmi na vsem libanonskem ozemlju. Preden so dosegli sporazum, je bil položaj v Libanonu zelo napet. Nekaj pred polnočjo so v vzhodnem predmestju Bejruta zabeležili vrsto močnih eksplozij. Samo uro kasneje pa je eksplodirala vrsta bomb na zahodnem delu glavnega mesta. Približno opolnoči so tudi sporočili, da so voditelji falangistov izročili oblastem svoja člana, ki naj bi se udeležila napada na avtobus, ki je terjal mnogo žrtev med Palestinci. S tem v zvezi je glasnik palestinske organizacije izjavil, da je odločitev falangistov, da izročijo oba krivca, popolnoma nezadostna in da morajo izročiti vse tiste, ki so se udeležili kriminalnega napada. Spopadi so se nadaljevali vse jutro, še več, kazalo je, da se bodo še razširili. Streljati so začeli tudi na področju pristanišča. Najhujši spopadi, v katerih so se Palestinci in falangisti poslužili minometov, raket in težkih mitraljezov, so bili pri begunskem taborišču Tel Zaater. Spopadi iz prejšnjih dni so imeli svoj odmev tudi v gospodarskem življenju Libanona. Bejrut je bil danes zjutraj popolnoma paraliziran, saj so bile banke, industrije, trgovine in šole zaprte. Kar zadeva položaj na političnem področju sta ministra za finance in za gospodarstvo zagrozila, da bosta odstopila če ne bo vlada odločno posegla proti falangistom. Svoj odstop so napovedali tudi drugi trije ministri, če ne bi bila prizadevanja za posredovanje med Palestinci in falangisti uspešna. Egiptovski predsednik Sadat je v Kairu izjavil, da so v teku priprave za ponovno sklicanje mirovne konference o Bližnjem vzhodu. Te svoje izjave je dal po pogovoru z nemškim zunanjim ministrom Gen-scherjem ter je dodal, da je egiptovski zunanji minister Fahmi v stalnem stiku z Združenimi državami in s Sovjetsko zvezo, da bi določili 'datum sklicanja. Medtem je prisegla nova egiptovska vlada, katere poglavitna naloga je spopasti se takoj s programom gospodarskih in u-pravnih reform. Med slovesnostjo je prisegel tudi novi podpredsednik republike general Mubarak. Takoj po prisegi je Sadat predsedoval prvi seji nove vlade. V New Yorku so sporočili, da se bo jutri sestal varnostni svet OZN, da bil proučil možnost, da bi podaljšali mandat mirovnim silam OZN na Sinaju za nadaljnje tri mesece. Sedanji mandat bo zapadel 24. a-prila. BERLIN, 16. — Socialdemokrati in liberalci so dosegli sporazum o sestavi nove berlinske vlade. Socialdemokrati so na zadnjih volitvah zgubili absolutno večino in so zato morali privoliti v koalicijo z liberalci. Župan zahodnega Berlina bo tudi v naprej socialdemokrat Klaus Schutz, POSLANSKA ZBORNICA BO DANES ODOBRILA POGODBO Rumor o ratifikaciji pogodbe proti širjenju jedrske oborožitve Odobren bo tudi sporazum o dobavi jedrskega materiala v miroljubne namene RIM, 16. — Ob zaključku razprave v poslanski zbornici o ratifikaciji pogodbe proti širjenju jedrske oborožitve, je danes popoldne spregovoril tudi zunanji minister Mariano Rumor. V svojem posegu je zunanji minister dejal, da ima pogodba svoj bistveni pomen pri iskanju in pri utrditvi miru. Ratifikacija z italijanske strani, je nadaljeval, potrjuje zaupanje, ki ga ima vlada v za miroljubno izkoriščanje jedrske sile. O tem tolmačenju pogodbe proti širjenju jedrske oborožitve pa bo govor tudi na konferenci o proučitvi pogodbe, ki se bo začela 5. maja v Ženevi. NOVI DELHI, 16. — Ljudsko glasovanje v Sikimu je pokazalo, da je . velika večina prebivalcev za odpra- urejen razvoj mednarodnih odnosov ; vo monarhije ter za priključitev k ter je pozitiven prispevek k utrditvi politike, katere cilj je preprečiti nevarnost jedrskega spopada. Sporazumi o razorožitvi kot taki pa nikakor ne morejo zajamčiti miru, če jih ne uokvirimo v širši politični dialog. Sporazum proti širjenju oborožitve mora prispevati k zmanjšanju vzrokov, ki peljejo h krizi, če hoče doseči cilj, ki so si ga začrtali, ki so ga izdelali. S svojimi obvezami o razorožitvi daje upati, da so bodo nasprotja med državami podpisnicami omilila. Z druge strani, je nadaljeval Rumor, ni treba posebej poudariti,'da je pogodba proti širjenju jedrske oborožitve tesno povezana s procesom popuščanja napetosti v svetu in da je zmanjšala nevarnost jedrskega spopada, tako splošnega kot delnega. Doslej je pogodbo ratificiralo 86 držav, podpisalo pa jo je nadaljnjih 23, ki pa je še niso ratificirale. Italijanski zunanji minister je nato obravnaval odnose na jedrskem področju med ZDA in Sovjetsko zvezo, na katerih temelji ves današnji politični položaj, kot je dejal Rumor. O tem so v zadnjih letih predstavniki obeh velesil razpravljali nešteto krat. Omenil je tudi sporazum o preprečitvi jedrske vojne, ki so ga podpisali ob zaključku obiska gen. tajnika KP SZ Brežnjeva v Washing-tonu, junija leta 1973. Obe velesili sta postavili kot cilj svoje politike odpravo vseh nevarnosti, ki bi utegnile peljati v jedrski spopad. Rumor je obravnaval tudi vprašanje dobave jedrskega goriva, ki je zapopadeno v pogodbi med Eurato-mom in AIEA. Dvomi, ki so povzročili pred časom dolgo in poglobljeno razpravo o besedilu pogodbe, so imeli svoje korenine prav v potrebi po pojasnitvi zapletenih aspektov vprašanja mednarodnega sodelovanja in izmenjave jedrskega materiala ter znanstvenih informacij Na Formozi pokopali Čankajška Indiji. Za priključitev se je izreklo 59.637 volivcev, proti pa približno 1.500. Sikim, kraljevina med Indijo in Tibetom, meri kakih 7000 km. km in šteje približno 200 tisoč prebivalcev. Doslej je Indija skrbela za obrambo, zunanjo politiko in komunikacije tega malega kraljestva, si-kimska vlada pa sedaj hoče priključitev k Indiji, zaradi česar je razpisala referendum. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii PREISKOVALCI TAVAJO ŠE VEDNO V MEGLI Milanskega inženirja Carla Saronia je, kot kaže, ugrabila mafijska tolpa Spodletela poskusa ugrabitve v iorbegnu (Sondrio) in v Brescii MILAN, 16. — «V tej zadevi je o-čiten pečat profesionalnih ugrabiteljev». V tem kratkem stavku, ki ga je izrekel eden od preiskovalcev ob koncu tiskovne konference v uradu načelnika letečega oddelka milanske kvesture, je bistvo ugrabitve Carla Saronia. Mladi milanski inženir je zginil v ponedeljek ponoči, ne da bi se kdo tega zavedel. Tehnika ugrabitve je tipična za novo mafijo, ki se je posvetila tej donosni «industriji». Saronio, čeprav zelo premožen, ni poznan in je bil prav zato skrbno izbran med desetinami malo znanih petičnežev, ki živijo v Milanu. Zginil je nepričakovano in ne da bi kdo kaj opazil, tako da preiskovalci niso še ugotovili, kje je bil ugrabljen. Dejstvo, da je njegov avto parkiran pred domom na Korzu Ve- Oboroženi palestinski gverilci za vrečami peska v palestinskem delu Bejruta iiiiiiiiiiiiiiiiiininuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimfiiiiiiiiiiiiiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiuAj ZARADI NASPROTIJ 0 SESTAVI DNEVNEGA REDA Prepadli pripravljalni pogovori za svetovno konferente o energiji PARIZ, 16. — Pogovori v okviru pripravljanja sestanka za mednarodno konferenco o energiji, ki so bili te dni v francoskem glavnem mestu, so se danes ponoči zaključili, ne da bi na njih dosegli kakršnega koli sporazuma. Pogovore so odložili na kasnejši čas, niso pa določili točnega datuma. V sklepnem komunikeju je rečeno, da pogovori, ki so trajali od 7. aprila, niso privedli do soglasja o dnevnem redu mednarodne konference o energiji. Gre namreč za vprašanje, ali se bo konferenca ukvarjala samo z energetskimi vprašanji, ali pa če bo, kot zahtevajo države proizvajalke petroleja in države v razvoju, obravnavala todi vprašanja drugih surovin, čemur pa industrializirane države, z ZDA na čelu, odločno nasprotujejo. Izjave po propadu pogovorov so bile zeio meglene in je v njih prevladoval splošni diplomatski optimizem. Nihče si ne maja namreč prevzeti odgovornosti za razbitje pogovorov. Kot kaže so upali vse do zadnjega, da bo mogoč» doseči kompromis med nasprotujočimi si stališči industrializiranih držav na eni strani in držav proizvajalk petroleja in držav v razvoju na drugi. Kompromis za vsako ceno, na račun politične jasnosti, pa bi spravil v nevarnost kasnejšo konferenco, zaradi česar so sklenili, da je manj nevarno, da se razbijejo pogajanja na ravni izvedencev (pogovori v Parizu so bili namreč na tej ravni), kot pa sama konferenca. Ugotoviti je treba, da so države proizvajalke in države v razvoju zagovarjale- enotno stališče in da je morebitni uvedbi novega mednarodnega gospodarskega reda, da pa je pripravljena pogajati se o pre-osnovi in o spremembah v obstoječem redu. To svoje stališče je dokazala, je dejal Enders s svojo pomočjo državam v razvoju. Predstavniki slednjih pa pravijo, da predstavlja ameriška pomoč miloščino, ki je nihče več ne mara. Industrializirane države so leta in leta izkoriščale surovine držav v razvoju, sedaj pa je prišel čas, ko hočejo države same razpolagati s svojimi naravnimi bogastvi. Politični komentatorji v Parizu u-gotavljajo danes, da je še vse prezgodaj za vzpostavitev dialoga med proizvajalci in potrošniki: to, pra- med njimi ni bilo bistvenih razlik, i vijo. je pomen prekinitve pogovo-Nasprotno pa so bile industrializi- rov. Tristranska konferenca med rane države mnogo bolj razdeljene, dokler se niso zedinile na skrajnih ameriških stališčih. Vodja ameriške delegacije Enders je jasno izjavil, da njegova država nasprotu- državami v razvoju, industrializiranimi državami in državami v razvoju, ki bi morala biti konec julija ali v začetku avgusta je torej v nevarnosti. nezia, naj bi dokazovalo, da so ga napadli pred hišo, vsekakor pa gre le za domnevo, ki je osnovana le na logičnem sklepanju ne pa na stvarnih indicih. Stiki med ugrabitelji in družino — vsaj trije, čeprav odvetnik Saronio-vih govori le o enem — so bili kratki, vendar zelo točni. Očitno je torej, da je ugrabitev delo profesionalcev, ki so skrbno izbrali žrtev in točno vedo, koliko lahko iztržijo iz tega podviga, kljub «ofenzivi revščine», ki jo je sprožila družina. Odvetnik Saroniovih Alessandro Tonioli je imel danes v uradu letečega oddelka milanske kvesture kratko tiskovno konferenco, med katero je na kratko obnovil vse faze u-grabitve. Vzdušje je bilo povsem drugačno kot v prejšnjih primerih u-grabitev: miren in nasmejan si je odv. Tonioli privoščil celo nekaj še-gavih. Zresnil se je le, ko so se vprašanja prisotnih časnikarjev o-sredotočila na premoženje Saroniovih. Odvetnik je poudaril, da so zahteve banditov — baje pet milijard lir odkupnine — naravnost absurdne, saj družina naj ne bi premogla tako ogromne vsote. Dodal je, da je bil Carlov oče Piero velik znanstvenik, a slab upravnik. Po smrti je bilo premoženje, skromno, razdeljeno na štiri enake dele in vse kar u-grabitelji lahko zahtevajo je del, ki ga je podedoval ugrabljeni inženir. «In ta ni veliko vreden,» je zaključil pravnik. Kar zadeva preiskavo gre pri-pemniti, da policija tava v megli in doslej ni še niti ugotovila, kje in kdaj je bil ugrabljen inženir. Očitno pa je, da preiskovalni stroj ne more steči s polno paro, dokler je fant še v rokah ugrabiteljev. Poleg ugrabitve Saronia je prišlo včeraj v Lombardiji še do dveh poskusov ugrabitve, ki sta le za las spodletela. Najbolj razgiban in nenavaden je bil napad na 21-letno dekle v Morbegnu (Sondrio), kjer je bilo streljanja na pretek. Trije nepridipravi so strgali dekle zaročencu, jo odvedli s seboj in jo nato v kratkem vrnili očetu. Preiskovalci domnevajo, da je šlo le za maščevanje zavrnjenega zaljubljenca, vendar pa nadaljujejo preiskavo, da bi povsem pojasnili dogodek. Antonella Sette iz Milana je bila včeraj na obisku pri 28-letne-mu zaročencu Stefanu Fasanottiju. Pod večer se je parček odpravil v vas in se vrnil okrog 22. ure. Na cesti pred hišo Fasanottijevih je bil nerodno parkiran fiat 126 in Stefano je moral ostro zavreti, da se je izognil vozilu. Tedaj so planili iz zasede ugrabitelji, ki so s silo potegnili fanta iz avtomobila. Fasanotti je pogumno reagiral in banditi so brez oklevanja streljali. Prav tedaj je Stefanu pritekel na pomoč oče s flobertovko v roki. Roparji so streljali še enkrat in ranili možaka. Takoj nato so naložili onesveščeno dekle na fiat 126 in pobegnili. Fasanottijevi so po telefonu obvestili karabinjerje, ki so postavili cestne bloke okrog vasi, a zaman. Nekaj ur pozneje se je Antonella vrnila k Fasanottijevim. Pripelja ]a sta jo nepridiprava, ki sta jo le nekaj ur prej ugrabila. Medtem ko je zaročenec pospremil dekle do karabinjerske postaje, je patrulja opazila fanta, ki sta se skrivala v bližini. Ujeli so ju po kratkem zasledovanju in v njiju je Antonella spoznala ugrabitelja. Tretji neprirthirav, baje zavrnjeni zaročenec. je še svoboden, vendar kaže, da so mu preiskovalci že za petami.. Še bolj klavrno se je izjalovil poskus ugrabitve 29-letnega bre-scianskega industrijca Maura Stefana. Le-tega je bandit zvabil z zvijačo na ulico in ga napadel, vendar pa se je bridko uštel pri računu: mladi tovarnar je bliskovito izvlekel iz žepa samokres in nekajkrat ustrelil v zrak v opomin. Streljanje je priklicalo na kraj ugrabitve še druge ljudi, tako da je ugrabitelj, 27-letni--Angelo Gravina, le s težavo odnesel celo kožo. Ranjenega in pretepenega so ga nato prepeljali v bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti dobra dva tedna preden bo moral v zapor, da obsedi zasluženo kazen. stavijajo Afričani. IZJAVA NAČELNIKA PROTITERORISTIČNEGA URADA TAJPEH, 16. — Približno dva milijona oseb se je zbralo danes zjutraj na ulicah Tajpeha, da bi se udeležilo pogreba formoškega predsednika čankajška, ki je umrl a-aprila. Pogrebne slovesnosti so se začele z enominutnim molkom v trenutku, ko so zaprli trugo. P® verskem obredu so krsto odpeljali v kraj At Tze Hu, kjer jo bodo pokopali. Predstavniki nacionalistične vlade so izjavili, da bo čankaj-šek pokopan v At Tze Huju sa!^ začasno, «saj go bodo po osvoboditvi Kitajske prepeljali na celino in pokopali v Nankingu.» Pogleb so oddajali neposredno P° televiziji, udeležili pa so se ga> poleg čankajškovih sorodnikov, tudi predstavniki približno dvajsetin držav. Med temi so bili podpredsednik ZDA Rockefeller ter bivša japonska ministrska predsednika Sato in Kisi. . (Na sliki: dekleta na pogrebu nacionalističnega voditelja Čankajška). CAPETOWN, 16. — Južnoafriški parlament je odobril zakon, ki dovoljuje tudi Afričanom, da dose; žejo čin častnika v vojski. Po vsej verjetnosti bodo prvi Afričani, jih bodo imenovali za častnike na^ menjeni vodstvu enot, ki jih s®" Tutijeva organizacija odgovorna za atentat na progo Firence -Rim FIRENCE, 16. — Florentinski namestnik državnega pravdnika dr. Vigna, ki vodi preiskavo o atentatu na železniško progo Firence — Rim je odredil doslej nad 70 hišnih preiskav na domu znanih fašističnih prevratnikov. Rezultati širokopotezne akcije so tajni, kaže pa vsekakor, da niso ravno nadobudni. V pogovoru s časnikarji so preiskovalci poudarili, da so naredili korak ali dva naprej, vendar pa so izključili skorajšnjo aretacijo krivcev. Na osnovi poročila minercev in sodnih izvedencev so preiskovalci nadalje ugotovili veliko podobnost med atentatom na železniško progo pri Incisi Valdarno in lanskim atentatom na isto progo pri Verniu. Tedaj je eksplozija odtrgala 20 metrov tračnic in železniško osebje je le za las z zasilnimi signali ustavilo brzec Pariz — Rim. Peklenska stroja naj bi si bila zelo podobna, zlasti pa naj bi bila enaka vžigalna sistema. Kaže tudi, da izvedenci, ki že tri dni preučujejo drobce tračnice in izgorine bombe izključujejo podobnost atentata na progo Firence — Rim z atentatom na brzec «Italicus». Vodja protiteroristične službe pri notranjem ministrstvu Santillo se je danes sestal z načelniki toskanskih protiterorističnih oddelkov in z voditelji vseh političnih uradov toskanskih kvestur. Na sestanku, katerega se je udeležil tudi sodnik Vigna, so preučili do sedaj dosežene rezultate in pripravili načrt za nadaljnje delo. Poleg tega je bil govor tudi o ukrepih preventivnega značaja. Kaže, da bodo odslej postavili cestne bloke na vseh glavnih toskanskih cestah, poleg tega pa bodo zastražili vse mostove, predore in viadukte na progi Firence — Rim, po kateri vozi vsak dan nad 300 potniških vlakov. Ob koncu sestanka je kvestor Santillo v pogovoru s časnikarji poudaril, da ni nobenega dvoma, da so vsi atentati v Toskani delo ene same prevratniške organizacije. Gre za samozvano «vsedržavno revolucionarno fronto» (FNR), katere člani so bili med drugimi Mario Tuti, Marco Afa-tigato in Augusto Cauchi ter drugi prevratniki, ki so v zaporu zaradi terorističnih izpadov v Arezzu, Pi-stoii, Lucchi in proti Ljudskemu domu v Moianu. Kot je že poudaril po dvojnem umoru v Empoliju, je dr. Santillo tudi tokrat naglasil, da J FNR izredno nevarna organiza J kot dokazuje atentat na progo r ir ce — Rim. |rj Dober del sestanka so preiskov posvetili Agatinu Diolosu, 25-letne tatu avtomobilov, ki trdi, ■,e-nm do pred kratkim v stiku z Mar Tutijem. Kot je znano, Diolosa pr vi, da je skoraj štiri mesece n ^ hrano fašističnemu geometru, K je skrival v neki zapuščeni m hiši. Mladi morilec naj bi se . vsak dan vadil v streljanju kot bi dokazovali številni tulci. K jih našli na tleh in luknje v onL ’ ki so jih povzročile svinčenk6: iskovalci so odredili balistični P gled na tulcih in primerjavo stimi, ki so jih našli na iuuj a domu po umoru podčastnikov J . in Ceravola. Če bo ugotovljeno, si tulca nista podobna, bo t°.o je. dokaz, da je Diolosa le bahac._ _ govo pričevanje sicer ni PreVf'C.. na pričalo preiskovalcev, vse*Ja7°r,ncti. je fant povedal nekaj podrop za katere lahko ve, le kdor J znal Tutija. Goriško županstvo še vedno zasedeno GORICA, 16. - V soboto ziutr®jave 9. uri bo na sedežu deželne «P v Trstu sestanek med (^e^e*I11I?stop-bomikom za delo Dal Masom, z niki «Friulie» in lastniki LACEGO v Sovodnjah ter sindikatov in tovarniškega sveta so njene tovarne. Do tega 22.36-prišli na deželni ravni sinoči ot> ai ko je za to telefonsko P°sr5oVorU deželni odbornik Tripani v P?? sorIi. z deželnim odbornikom Dal . , vali Sindikati so ta sestanek za v kot pogoj za izpraznitev župan __ Gorici, ki so ga zasedli, “° . ^ju-čamo na goriški strani, včeraj toj- ________ijnoč. J io noino^’ Ko telefoniramo, ura je 26 v zaSe- je goriško županstvo še ve~vQO, ^ deno, delavci tovarne LAC so sejno dvorano občinskega zasedli, se pogovarjajo s sin i je Na notranjem dvorišču Qjjéin- še vedno polno karabinjerjev- ^r ski odbor je imel sinoči pozno svojo izredno sejo.