KUPUJTE VOJNE BONDEl preko HjlBH m : • ■'' •I - PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI ** J Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! ■ GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. CTORY BUY UNITED STATES CHICAGO, ILL., TOREK, 13. MARCA — TUESDAY, MARCH 13, 1945 LETNIK (VOL.) LIV. NEMŠKI ODPOR VEDNO SLABŠI; RUSI PRIČELI Z OFENZIVO V MORAVSKI Pariz, Francija. — Ameriška ofenziva, ki je vrgla Nemce vskozi od Koblenca gori do holandske meje že zadnji teden do reke Rene, je dosegla zadnje tri dni nove zelo pomenljive uspehe. Prva ameriška armada, ki jo vodi general Hodges je še v petek prodrla pri mestu Rema-gen preko Rene in osvojila na vzhodni strani obsežen pas o-zemlja. Prodrla je proti severu do mesta Honner in proti jugu domesta Honningen, kar meri okrog 12 milj širine in do 4 milje globoko v notranjost Nemčije. Zadnja poročila pravijo, da je skoro vsa prva armada že na vzhodni strani reke Rene. Ameriško topništvo s svojim za-klopnim ognjem ščiti ameriške Čete proti vsakemu presenečenju od strani sovražnika. Tako tudi močno zavezniško letalstvo čuva in stalno bombardira in OB NEMŠKI ZAHODNI STENI preganja sovražnika v zaledju in povsod. Nemci sicer zbirajo svoje sile, da bi zaustavili ameriško prodiranje na vzhodni strani Rene, a kakor zgleda jim ne bo uspelo. Odpor je vedno slabši. Zadnja radio poročila omenjajo in sicer iz Berlina, da so tudi čete tretje armade prestopile reko Reno. Med tem pa Zavezniki neprestano razbijajo nemška industrijska mesta, prometne zveze in nemški promet je silno prizadet. Kako dolgo bodo Nemci v (Nadaljevanje na 4. strani) Skozi razdejan® kraje korakajo ▼ skelečem mraru pešci Ameriške L armade. Po globokem snegu gazijo po cesti proti zaledju. TamJjodo imeli 48 ur počitka po enem tednu umazanosti, ki so jo morali prestajati na fronti po lisičjih luknjah. Čakajo jih kopeli in tople postelje. V ozadju so razra-line železniškega mosta, ki so ga porušili nazijL POZIV DOBRIM SRCEM -SLOVENSKI BEGUNCI V RIMO SO V POTREBI Lorain, Ohio. — P. Anton Prešern S. J., asistent za slovanske province pri centrali jezuitskega reda v Rimu (nečak rajnkega nadškofa Jegliča) nam piše: "Prihajam z veliko prošnjo. Tukaj v Rimu je precej Slovencev beguncev, dijakov pa tudi zastopnikov drugih stanov. Ti so poprej dobivali podporo od jugoslovanske vlade. Po sporazumu Subašič-Tito pa dobijo samo tisti, ki so pristopili k partizanom. Radi tega so mnogi v zelo težkem položaju, ker nimajo sredstev za vzdrževanje. AH ne bi mogli naši amerikan-ski Slovenci pomagati in poslati pomoč za najbolj potrebne. Ra- japonci čutijo, da je NAŠLI NA KRIŽ PRIBITEGA Chicago, 111. — V petek jutro so našli na severni strani mesta pod nadulično železniško pro- za nje vojska zgu8f jem wst^s človeka, ki je ječal v nezavesti. Policisti so ga našli pribitega na veliki križ. Na glavi je imel tr-njevo krono in nad glavo je bil pritrjen napis: "Mir na zemlji. Brat Jezusa Kristusa. Dobri mož je izbran za žrtev za naj Pearl Harbor, Havajsko. — Japonski ostanki na otoku Ivvo Jima so skoro iztrebljeni, tako omenjajo zadnje vesti iz front na tem otoku. Le še severni obrobki otoka so v japonskih rokah. Borba za otoi* Iwo Jima je bila huda in strašna. Japonci so imeli do 30,000 nož na otoku. Bili uničeni. Vse to gre Japoncem počasi na živce in jim povzroča so skriti v vo* linah izdolbenih v skalovjih in v zemlji. Pregnati so jih morali Jt ognjem in drugimi sredstvi. Ameriška podjetnost, hrabrost, dobro orožje in neodjenljivost je zmagala nad japonsko trdovratnostjo in odporom. Japonski ministerski svet je imel zadnji teden tajna posvetovanja. Ni jasno vse o čemer so razpravljali, a po vtisih, ki so nastali te zadnji dni prevladuje mnenje, da Japonci čutijo, da so vojno zgubili. V odporu bodo še trdovratni, a bi sprejeli5 velike skrbi kako je z versko svobodo v sodobni rusiji? New York, N. Y. — V jaltski izjavi, ki jo je podpisal tudi Jožef Stalin vred z Rooseveltom in Churchillom je tudi točka, ki dolpča svobodo vere. Prav tiste dni so zborovali tudi pokra-jinskf patrijarhi v Moskvi, si izvolili svojega vrhovnega patri-jarha Aleksija. Helen Iswolsky te dni celo piše: da je ruska cerkev zopet bližje življenju ruskega naroda in da z njim preživlja in deli vse težave, žalosti in upanja za boljši povojni svet. Leta 1918 je stranka gledala vero, kot na neko "uspavalnost| no cerkvijo. Zdaj so v delu ne-širokih mas" in kot na neko po- litično nasprotje. Stranka je odprto preganjala in zatirala vero in cerkev. Mislila je, da bo s takozvano "znanstveno pro-svitljenostjo", s katero se napredni svet tako rad postavlja, vero zatrla. Plačani razširje-valci ateizma so bili stalno na delu. Uspeli pa niso. Zdaj je Stalin na menil vso taktiko. Kako kaj? Zadaj so lahko nagibi. Stalin kot zmagovalec vojni hoče morda s tem biti popularnost in vsak pogoj, ki bi jim nudil ko- bolj plemenito navdihnjenje za ličkaj kakega obstanka po tej mir na svetu. Naj bi vsi sledili vojni. Amerikanci so zavojevali dobremu vsega človeštva. Bog zdaj skoro vse glavne točke na sa blagoslovi. Amen. Po nepo-Filipinih. S temi točkami in ba- j znanih kontrolerjih sveta." — zami prav okrog Japonske bodo; Moža so prepeljali v okrajno v bodoče uničili vsak odpor v Ijetniško bolnišnico. Tam se je južnem Pacifiku. Morske zveze prebudil iz nezavesti ter izpo-so že zdaj silno prizadete z juž- j vedal, da je njegovo ime Fred nimi deli Kitajske, z malajskim Walcher, star 46 let, rodom iz otočjem in Indo-Kino. Oddelki] Avstrije, kjy je služil v vojski japonske vojske v teh krajih |v prvi svetovni vojni. Pri izpra-bodo Prej ali siej osamljeni in sevanju je dalje izpovedal, da sta prišla ponj dva neznana moža, ki sta ga izvabila iz hiše, nato sta namerila nanj samokres in ga odvedla na že omenjeni kraj in ga križala. Ko sta zabila skozi dlan prvi žebelj, pravi, da je omedlel in da se je prebudil šele y bolnišnici. Kdo sta bila omenjena pa ne pove. Ali gre to za neko zmedenost, ali ~je za verjeti njegovemu pripovedovanju oblasti še niso niso na jasnem. -o- SMRTNA KOSA Chicago, 111. — V nedeljo večer j.e preminula rojakinja Mrs. Jennie Tomše, rojena Povše, stara 59 let, stanujoča na 23. cesti. Na mrtvaškem odru leži v 2efranovi kapeli, odkjer bo prepeljana v torek v La Salle, 111., kjer bo ležala v Simkowice- vi kapeli na peti cesti do četrtka in bo na to pokopana iz cer- darni junak. Drugič hoče s tem vplivati, morda le začasno na dežele, ki bodo* zdaj prišle pod ruski vpliv, da ni res tak nasprotnik krščanstva, kakor ga komunistična (smatrajo. Tako je začasno ure-na cerkev in dil odnošaje doma s pravoslav- na je bila doma iz Verduna, fa-ra Toplice in bila v Ameriki okrog 35 sp re- ki odgovori, kakor pravijo z Vatikanom. Do nekega dogovora bo prišlo. Stalin torej popušča dalje, da nekaj dobi. Čas pa ga bo naučil, če bo še kaj časa travo tlačil, da verska svoboda v vsaki deželi da isti večjo . . ^HH^H notranjo silo in stalnost, katero! jočega sdproga Mr. Johna veliki narodi najbolj potrebu-ise' 1 sma in 4 hčere' Pole* jejo. Preobrat v Rusiji je veselo brata Matlja Povše in dv6 se~ znamenje, kakor je bilo veselo Ys.e™ naše &oboko sožalje, znamenje za ves krščanski svet P°k°Jmcl Pa večni mir ** Pokoj * .ega jutra, ki -0- Pomagajte Ameriki do zmage! Kupujte zvezne ▼bjne bonde! KRATKE VESTI — Pariz, Francija. — Radio objava omenja, da so aretirali bivšega italijanskega načelnika generalnega štaba generala Mario Roatta, ki je bil pred tedni prijet in postavljen pred vojno sodišče, a je čez nekaj dni ušel. Roatta je bil velik Mussolinijev zaupnik. — Atene. Grčija. — Grki so invadirali otok Miloš, v Egej-skem morju. Poročilo omenja, da je bil v bojih ubit nemški poveljnik, ki je poveljeval na otoku. Posadka več sto mož-je bila razorožena in odvedena z otoka. — Institute, W. Va. — Po-družna tovarna od U. S. Rubber Company, ki je izdelovala v tem mestu umeten gumij se je odločila, da začasno zapre o-bratovanje radi stavke, na katero je odšlo nekaj nad 100 delavcev. Okrog 700 delavcev bo vsled tega prizadetih, — Toledo. Ohio. — Podjetje Willys-Overland Motors, Inc., objavlja v svojem poročilu, da je izdelalo dosedaj nekaj nad 300,000 "Jeepies" vozil, ki jih uporabljajo za prevoze v vojski. "Jeepies" so narejene nalašč, da vzdrže vsako dirkanje po kakoršnem koli terenu. i— Washington, D. C.—Kampanja Ameriškega rdečega križa se je tekom prvih osem dni dobro obnesla. Prispevki za Rdeči križ so znašali tekom prvih osem dni nad $50,000,000 po vsej deželi. Kampanja bo trajaal do 1. aprila in kvota je $200,000,000.00. — Hammond, Ind. — OPA urad je obtožil na zveznem okrožnem sodišču družbo Stan- divjanjem v Sloveniji. Med njimi je 30 duhovnikov iz Štajerske, Kranjske in Goriške. Od septembra 1944 je večina od njih brez vsake podpore in brez vsakih sredstev, ker jim vest ni pustila, da prestopijo h partizanom. Za te reveže prosimo v imenu krščanske ljubezni. Vemo, da je danes mnogo prošenj, vemo zumeli boste, kako bomo potre- pa tudi vsi, da je Amerika ob-bovali po vojni zlasti inteligen- j varovana pred mnogimi preiz-ce. Poslali pa bi lahko preko j kušnjami, ki jih drugi trpe. Iz-Vatikana. Prepričan sem, da i kažimo se Bogu hvaležne z do-boste mojo prošnjo razumeli in ' brimi deli. Slovenci! Gre za storili vse, kar bo mogoče. slovenske rojake. Bodimo veli-Naša bodočnost je temna in!^°dušni do njih in darujmo po po človeško govorjeno nimamo svojih najboljših moeehL Vsak O ARABSKI UNIJI London, Anglija. — Ministerski predsedniki in zunanji ministri šestih arabskih držav, ki so £*iPt, Saudi -Arabia, Lr^ ^liZ govorjeno mmamo^vojm najDoijsm močen. Vsak ja, Lebanon in Palestinski Ara- a°bre*a pričakovati, voda dar je tfei? za resnično potreb- bi, bodo prihodnjo soboto 17. "je Bog v Izrae1«"- Bo* ™ go- ne marca podpisali med seboj do-ltovo svoje velike načrte' ko je| Z,b™e PrisPeZke vošljemo govor za Arabsko unijo. Drža-jpripustil tako grozno gorje P<>-jPr<;ko Vatikana P. A. Prešernu va Yemen pa bo pristopila po- sebno nad naš narod' zato za~ V Rim'da on P°skrl>i za pravil-zneje, pravi vest. Dogovor ima "pajmo> ker < Ante Mandiča in inženirja dal, da bo 23. aprila proglase- Dušana Serneca, ki sta katoli-no premirje v tej vojski. Dalje, Uana, cla bodo Amerikand še to leto' ^ , , . . ■ Pri obredu zaprisege je bil v Tokio in da bo Hitler storil smrt, nekje izven Nemčije. Bomo videli, koliko je njegovo prerokovanje vredno. -o- ČEŠKA VLADA SE VRAČA London, Anglija. — V petek so odpotovali z posebnimi letali jnj^govi^mTnisto" na^nik kabi- IV I /Tmn Ano T r li/I nalrwA neta maršala Tita polkovnik je navzoč Dr. Ribar in člani vrhovnega načelstva Narodne osvobodilne fronte, podpredsednik narodnega odbora Edvard Kardelj, ministerski predsednik jugoslovanske vlade v Londonu Dr. Ivan Šubašič in kve sv. Roka v La Salle. Pokoj- dard Oil Co. radi pretiravanih ljudem je k 2 -i.. cen, ki jih je družba nastavljala petrolejskim -produktom. za milijone dolarjev, pravi vest. Poleg tožbe je sodišče iz-ukaz družbi, da ima ure-aiu cene svojim izdelkom, ali pa bo sodišče po 30 dneh ustavilo obrat podjetja. — Pariz, Francija. — Odkar se je začela lani poleti invazija v Francijo, je bilo v bojih med Zavezniki in Nemci ubitih 18 iz Ldndona v Moskvo ministri češke zamejne vlade v Londonu. V Moskvi se bodo sestali z Dr. Benešem, nakar bodo odšli na Slovaško v Košice, kjer bodo organizirali začasno Če-hoslovaško vlado, ki bo takoj začela poslovati. Mitar Bakič, in načelnik briti-škega, ameriškega in Sovjetskega vojaškega poslanstva. Ministerski predsednik Šubašič je prebral odlok kralja Petra od 29. januarja, ki naznanja, da se je kralj odločil izrekli ustmeno prisego, potem pa so podpisali pismeno prisego, v kateri so se zavezali, da bodo zvesti kralju in ljudstvu, da se bodo zavzemali za dobrobit države in ljudstva, in vladali po ustavnih in pravnih načelih. Ko je bila prisega opravljena, sta metropolit Josip in nadškof Ujčič drug za drugim govorila poseben govor regentom in jih prosila, naj izvršujejo svojo dolžnost v slavo vseh ljudstev v Jugoslaviji. Naslednji dan, to je 6. marca, je beograjski radio poročal, da je Subašičeva vlada odstopila in Tia je prav tako odstopil tudi Titov narodni osvobodilni odbor, z namenom da se sestavi nova vlada narodnega edin- lov pa je umrlo. Med temi sta i na sklep zborovanja konstitu-bila dva maršala Rommel in ente. Potem je Dr. Šubašič pre- prenesti kraljevo oblast na re-nazijskih generalov, 29 genera- gentstvo, kar pa mora še čakati 'stva. Radio je dodal, da je bil maršal Tito imenovan, naj sestavi novo vlado. Vojaško poveljstvo v Beogradu je dovolilo v mestu nekoliko olajšave kar se policijske ure tiče. Po novem odloku se civilno prebivalstvo lahko prosto osme ure von Kluge. — Chicago, 111. — John Roesing and Co. Tvrdka je bila bral drugi kraljev odlok, ki je bil izdan 2. marca in v katerem je kralj Peter imenoval za re-obsojena zadnji teden na $36,-l£ente Dr. Budisavljeviča, Dr. 000.00 denarne globe radi pre- Mandiča in inženirja Serneca. visokih cen likerjem in žganju, j Imenovani trije so bili zapri-Tvrdka je bila obtožena po seženi po predpisanem verskem i kreta po mestu do OPA uradu. obredniku. Najprej so regentje'zvečer. ~ Stran 2 AMERIKANSKISLOVENEC Torek, 13. marca 194£ AMERIKANSKI SLOVENEC Prvi in najstarejši slovenski The first and the Oldest Slovene list v Ameriki. Newspaper in America, Ustanovljeni leta 1891 Established 1891 it Izhaja vsak torek in peiek Issued every Tuesday and Friday Izdaja in tiska: Published by EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: Address of publication office: 1849 W.Cjermak Rd., Chicago 8 1849 W.Cermak Rd., Chicago 8 Telefon: CANAL 5544 Phone: CANAL 5544 Naročnina: Subscription: Za celo leto_____________________$4-00 For one year__________________$4.00 Za pol leta_______________________2.00 For half a year............................- 2.00 Za četrt leta___________________________ 1.25 For three months_________________ 1.25 Za Chicago. Kanado in Evropo: Chicago, Canada and Europe Za celo leto --------------------------$4.50 For one year ...........I____________$4.50 Za pol leta______________________2.25 For half a year________________________ 2.25 Za četrt leta_______________________1.50 For three months_____________1.50 Dopisniki to proieni, da dopisa pošljejo vedno malo preje, kakor zadnje ure predno je list zaključen. Za torkovo številko morajo biti dopisi v uredništvu najkasneje do petka zjutraj prejini teden. Za petkovo številko pa najkasneje do srede jutra. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. POZOR! številke poleg vašega imena na naslovni strani kažejo, do kedaj je plačana vaša naročnina. Prva pomeni mesec, druga dan, tretja leto. Obnavljajte naročnino točno. Entered as second class matter, June 10, 1943, at the post office al Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1379. po jaltski konferenci Konferenca med "Velikimi tremi" je za nami. Tisk in radio sta objavila, kolikor je smelo priti v javnost. Nekaj pa je ostalo tajnega, ker je za enkrat potrebno, da je ostalo tajno. Predsednik Roosevelt je poročal kongresi^ o nekaterih zaključkih in jasno povedal, da se je na konferenci v Jalti mnogo doseglo, nadaljevalo pa se bo na konferenci v San Francisco, ki se prične 25. aprila letos. Kaj je dosegla konferenca v Jalti? Razčistila je mnogo vprašanj, ki niso bila jasna. Potegnila je odločno premnoge še neodločene narode in dežele, da so takoj napovedali osišču vojno. Že to zadnje je precejšen uspeh. V San Francisco se bodo določevale važne zadeve svetovnega gospodarstva. Vsak narod in dežela hoče biti navzoča. Navzoča pa more biti le tista dežela, ki je v krogu Zaveznikov. Zato so zadnje dni tako hiteli napovedavati vojne osišču vsi, ki jim gre za to, da ne bodo pozabljeni v politiki svetovnega gospodarstva. So pa mnogi, ki jaltsko konferenco in njene zaključke kritizirajo. Imajo pač razne razloge. - Najbolj glasni so razmejitve med Poljsko in Rusijo. Poljska bo na vzhodu nekaj izgubila, dajejo pa ji v zameno nemško ozemlje na zapadu in v Vzhodni Prusiji. To je občutljivo vprašanje in nekateri celo izražajo bojazen, da bo tvorilo tlečo točko v zgradbi bodočega evropskega miru. Sodbe padajo iz mnogih vidikov, kot iz vidika morale, iz vidika vojaških važnosti in obrambe, pa tudi iz vidika gospodarskih ozirov. Svetovna politika je krog neprestanega barantanja. Nesreča je, da v svetovni politiki vedno odloča močna pest in denar. Ni prav, da je tako, ampak tako je. V ospredju niso vedno ene in iste sile. V vsakem stoletju so prišle odločilne vloge v kake druge roke. Barantanja sledijo barantanjem in ta so različna. Predsednik Roosevelt je jasno namignil v svojem poročilu kongresu, da je treba v takih zadevah tudi dajati in ne samo sprejemati. In v tem duhu je potekala tudi konferenca v Jalti. Glede ruskih zahtev premnogi kritizirajo Churchilla v Angliji in Roosevelta v Ameriki in pravijo, da sta se oba prodala Stalinu. Te vrste kritika je pač brez podlage. Če bi že omenjali, da sta morala v tem in onem popustiti vsled razmer, bi že bilo, da sta se prodala, je pa krivično očitanje. Rusom je treba pač priznati, da so v tej vojni prelili največ krvi. Se pred meseci so ugotavljali, da je Rusija doprinesla samo v krvi do 32,000,000 zgub v tej neenaki svetovni borbi. To je ogromna cena za zmago. Le malo manj ljudi je zgubila Rusija za svojo zmago, kakor šteje vse prebivalstvo angleškega otočja v Evropi. Zdaj pa bi nekateri celo radi, da bi si ne smela zavarovati svojega sfernega vpliva. In vendar gre le Rusiji zasluga, da bo Ev ropa ih zapadni svet po tej vojni zopet užival demokra- j cijo in svobodo. Da ni Rusije, bi danes vihrala v Londonu in, morda tudi kje drugje nazijska svastika. Ali na to kdo pomisli ? Resnica je in ostane, Rusija je rešila Anglijo. Saj ve-stfe, kako je usoda vodila to borbo. Neka nevidna sila ali domišljija je sugestimla Hitlerju, naj udari na Rusijo. | Udaril je, s tem si je pa podpisal lastno smrtno obsodbo. ? S tem, da se je boril z ruskim goljatom, je zamudil priliko j za vpad v Anglijo. Če bi bil ruskega velikana ugonobil, bi bil hitro na angleškem otoku, pozneje pa tudi še drugje. j Anglija pa je rešila nas, ker je bila nemška zračna sila zaposlena tam in-ni imela prilike za napadalne špekulacije preko Atlantika. Vse to se je vleklo in nam dalo drago- , ceni čas, da se je naša ameriška industrija pripravila zaL ogromno vojno proizvodnjo, mobilizirala mornarico in H vojsko, katera zdaj udarja z mogočno silo v Evropi in na 1 Pacifiku. Rusiji se ima svet za marsikaj zahvaliti. Zato j tudi Rusije ni mogoče prezreti. „ \ Churchill in Roosevelt vsekakor nista kaka prazno- J glava politika. Lahko se ju smatra za najbolj praktična politika in državnika, ki vesta, kaj delata. Pa tudi Rusi j ( niso praznoglavi. Kakim obljubam ne nasedajo. Imajo j s KJE JE NOVINAR? So. Chicago, 111. Mnogi so me že povpraševali, kako je to, da se novinar nič več ne oglasi, ko je včasih vsako najmanjšo reč v časopisu poročal, sedaj, ko ima poln kos novic, pa molči, kakor da bi ga ne bilo na svetu. Novinar, povej nam, kje je vzrok, kaj te je pičilo! No, ker si ti tako trmast bom pa jaz par vrstic napisala samo da te bom malo razdra-žila. Predzadnjo nedeljo smo dobili v cerkvi letno poročilo, k je marsikaterega razveselilo, kc razvidimo iz njega, kak lep napredek je bil pretečeno leto. V enem letu so farani sv'. Jurijg prihranili §10,000 v bondih ir kupili posestvo za $2,400, kjei bo stala Šola in društveni dom Pa še koliko več bi lahko bilo ako bi se nekateri, ki imajo res j lepe dohodke, malo bolj potru dili. Pa tudi popravilo se j( pretečeno leto veliko; župnišč« ifri dvorana, vse je nanovo pre barvano ali preslikano, ne vem kako bi povedala. Res vsa čas g. župniku, kot dobremu gospo darju, in zavednim župljanom Saj pravim, znati se mora, p£ gre kakor po žnorci! Pred par tedni smo imeli far no večerjo, katere se je ljudstvt Udeležilo v nepričakovano obil i nem številu. Saj pa tudi nobe nemu ni žal, ker je bilo res vst tako domače in smeha na koše Še naši dragi rojaki iz Wesl Pullmana so bili navzoči. Frank imenitno si se postavil, samo Č€ ti ni bila tvoja boljša polovica nevoščljiva, ker si imel tako lu-škano nevestico. Rojaki, le še pridite, da bomo zopet dobre volje. Nekaj se mi je pa le čudne zdelo pri tej večerji, namreč, kako je bilo mogoče za en dolar dati tako bogato večerjo ir kedaj so vse to naredili. Okrog pete ure popoldan sem se priplazila do kuhinje in sem noter pokukala, pa nisem videla drugega notri kakor samo Mr. Juvančiča in pa Mr. Gr-meka. Kedaj so toliko okusnih jedi pripravili, mi je res uganka. Cast vam vsem, zlasti tistim, ki so to vodili. Gospod župnik! Ali bo kmalu zopet kaj podobnega? Dobro bi bilo, da bi bila sedaj vsako nedeljo večerja v dvorani, ker ako težko meso dobimo, zraven pa še delati ni potreba. Le kmalu zopet kaj uravnajte, ker že komaj čakamo. Dopade se mi pa tudi, da ste pričeli z družabnimi sestanki v sak'torek v tednu, ima človek vTsaj enkrat na teden malo razvedrila. -Moram končati, kajti upam, ia se bo naš novinar kaj kmalu oglasil, ako se res ne ženi, kater se sliši. Če je res, le katero :>o vzel? Pozdrav vsem in na svidenje r torek! Dolenjska Micka. •-o- Biti brez slovenskega lista v eh časih se pravi biti brez zve-:e s svojim narodom. pač svoje skušnje z Ligo narodov in v mnogih drugih slučajih. Zato pravijo, hočemo to in to in tako in tako. To bomo čuvali in varovali mi, vi tam na zapadu čuvajte svoje po svoje. Iz vojaškega stališča in iz stališča zaščite imajo kar prav. Ako pa bodo Rusi uganjali kake spletke in nimajo poštenih namenov z!i bodočnost, jihpftTpa to samo kaznovalo, kakor je doslej kaznovalo še va^ako velesilo, ki je skušala vladati z intrigami in nepoštenostjo. Zgodovina je v takih ozirih najboljša učiteljica. Ako bo pa Bog slovanski Rusiji naklonil pamet, kar Bog daj, da bodo rav-i nali z vsemi, ki bodo pod njihovim varstvom, pravično, demokratično in pošteno, potem lahko rečemo, da božja Previdnost sama odpira vrata slovanski bodočnosti.- • ..H.HIH«HHMMtH»M«tH«MltUMI> ODZIV NA PISMO TONETA < S HRIBA Sheboygan, Wis. Tudi Anton iz Sheboygana : je pri onih, ki po snegu hodijo in dolg čas prodajajo. Veseli ; me, da sta se po dolgem času 1 spet oglasila Tone in Jure iz jo-| lietskega hriba. Pravita, da se 1 bosta napotila "dandelion" na-" birat. Prosim vaju, če bi bilo • mogoče, da bi še mene vzela - zraven; tudi jaz sem prijatelj ■ regrada. Tone, ti si mojega imena, Jure pa izgleda tudi dober - možice 1 j in prav gotovo ne bo i ugovarjal. Pa napravimo ofen-> živo na regrad. Mislim pa, da - bi bila najbolj uspešna takrat, r ko ima regrad že rožo na očesu i ker ga lahko vidiš bolj daleč. 1 Ce bosta torej malo počakala, r se vama bom tudi jaz pridružil, . ravno zdaj se pa nikakor ne , morem; sem zaposlen, ko pre-s; mišljujem, kaj bi sadil na svo- - jem vrtu. 2 Ni dolgo tega, ko je rojak i vprašal priletnega možička, s - katerim se nista videla več let: , "No, Jaka, ti si pa precej ope-t šal od onega časa, ko sva sku- - pal pila kratkega v gostilni pri . Martinu." Par odvrne Jaka: i "Morda je res tako, pa temu nisem sam kriv. Pomisli, ko bi - včasih lahko dobil Štefan , do-) Ienjskega cvička, bi se gotovo - vse drugače počutil na tem pu- - klastem svetu!" f i Francelj je ležal na smrtni . postelji in začel umirati. Pa sto-t pi k njemu gospodična bolničar-, ka in mu reče: "Kakor vidim, ; bo kmalu po vas. Ali imate ka-i ko željo, preden greste iz te . solzne doline?"' "Da," odvrne ; umirajoči s poslednjimi močmi; ; "ko bi mi hoteli dati malo žganja iz omare, vsaj za en poži-, rok, ko ravno odhajam iz tega nevoščljivega sveta." Novic ne bom poročal, ker L morebiti bi se zastopnikom zameril, ki se bolj pogosto oglašajo. Pa naj oni poročajo novice. Samo to naj povem, da je tukaj veliko ljudi bolnih; nekaj j jih je doma, drugi so po bolniš- j jnicah. Zorkotova mati ima vo-idenico in se nahaja v St. Nick; j Hospital. Vi, kateri še lahko hodite, obiščite jo in jo potolažite. Pred letom ji je B^g vzel moža, zdaj je pa sama ,faa bolniški postelji. . Druga novica, ki se nanaša na vse slovenske naselbine v A- j meriki, pa je najboljše izraže-1 na v besedah "Po celi ameriški Sloveniji gre glas: Le Amerika nski Slovenec je za nas! Pa Novi Svet. Ko bi le oni, ki ju še nimajo, vedeli, kako sta oba lista podučljiva in zanimiva! Clo-1; vek ju vedno težko pričakuje, n Meni se zdita kakor brat in sestra. V eni hiši se rodita, v isti : hiši spita, pri isti mizi jesta in < skupaj gresta na pot. j Tone iz Sheboygana. : --o- TRIJE SINOVI V VOJNI i Simpson, Pa. : Cenjeni urednik, priloženo': pošiljam naročnino za Am. Slo- < venec in- za Novi Svet. ! ( Rada prebiram novice in do- < pise v listu, ker tako zvem, da tudi druge matere žalujejo za i O TEM IN ONEM Milwaukee, Wis. Cenjeni urednik: Naročnino pošiljam za naprej, četudi mi; stara še ni potekla. Zakaj, si lahko mislite. Tisti globalni zemljevid bi rad dobil. Včasih se oglasim in napišem nekaj vrstic, toda le malokdaj,] pač pa z veseljem Čitam, kar drugi napišejo. Nekateri znajo posebno dobro povedati, v prvi vrsti seveda Father Trunk. Oni znajo vse tako zvito zasukati, da mora človek obstati pri vsa-jkem stavku in premišljevati, kaj hočejo povedati in na kaj i njihove besede merijo. Če Človek vsako reč nekoliko premisli, potem njihovo pisanje lahko razume. Vojna se vleče naprej. Na vseh frontah Zavezniki zmagujejo, konca pa le še ni in ni, vefldar pa vsaj lahko upamo, da kmalu pride. Kdo bi si bil mislil, da bodo Nemci tako trdovratni in se ne bodo hoteli podati, četudi vidijo, da vse nadaljnje vojskovanje za nje nima nobenega pomena več. Njihovi voditelji, posebno pa zlobni Hitler, ki menda ni nihče drugi kot pravi Antikrist, so zastrupili ljudstvo, da gre rajši v smrt, kot bi se podalo. Ali ni čudno, da so naši stari ljudje sedanje razmere ^duhu j gledali naprej že pred 50 ali ;60 leti, pa tudi še mnogo prej? Ali niso stari ljudje govorili, da bo prišel človek, Antikrist, ki bo hotel zavzeti celi svet s svojo vojsko? Ali njemu to ne bo uspelo. Potem bo pa drugi prišel, kralj Matjaž, ki se mu bo uprl in ga premagal in svet preuredil, da bo potem nekaj llet prav dobro za ljudi, lepše življenje, in bogatini ne bodo imeli več dosti oblasti in jih sploh menda ne bo več. Potem pa po Kristusu se ne bo več pisalo dva tisoč. Taka in podobna i so bila stara ljudska prerokovanja, *ki šo mnogo stvari prav blizu pogodila, ki s !)«VE8, COLORADO Naslov in imenik glavnih uradnikov ! UPRAVNI ODBOR: - J I Lco Jarjovec, 1840 W. 22nd Place, Chicago, I1L ! > rodpredseilnik in mladinski nadzornik: Geo. J. Mir osla vich. 3360 Vine ' j Street, Denver, (16) Colo. * J | 2. podpredsednik; Frank J. Bradach, 2309 Nicholson St, Lockport. IlL | ( Tajnik: Anthony Jersin. 4676 Washington St., Denver, (16) Colo. < | Blagajnik: Michael P. Horvat 4417 Penn. St.. Denver, (16) Colo. ! ; -Vrhovnj «h™ik; Dr. J. F. Saedec, Thatcher Bldg, Pueblo, Colo. ! NADZORNI ODBOR: I Predsednik: Thomas J. Morrissey. 1934 Forest St, Denver, (18) Colo. < f Mdzornik: Mike Popovich. 1649 Grove St, Denver, (16) Colo. < I 3. nadzornik: Anton Rupar, 408 E. Mesa Ave, Pueblo. Colo. | POROTNI ODBOR: J | Predsednik: Joe Blatnik, 2609 E. Evans, Pueblo. Colo. ! > 2. porotnica: Johanna V. Mervxr, 7801 Wade Park Ave, Cleveland. O. ! | 3. porotnik: Vincent Novak, Box 492, Ely, Minn. < j 4. porotnik: Joseph Godec, 16215 Huntmcre Ave, Cleveland. Ohio. ! ! 5- Porotnik: Candid Grmek, 9537 Ave. M, So. Ckicago. I1L I UEADNO GLASILO: i j "Amerikanski Slovenec", 1849 W. Ccmak Rd, Chicago, I1L J ■------J y»e denarne nakaznice in vse uradne reči naj »e pošiljajo na glav- < [ tajnika, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Pro- J , anje za sprejem v odrasli oddelek, spremembe zavarovalnine, kakor tudi i j bolniške nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika. 3 j Z. S. Z. u priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom dru- < , g»h narodnosti, ld so zmožni angleškega jezika, da se ji priklopijo. J ! £ ,"e W1 Član Zvczc' naj se °8,a»i P« tajniku najbhžnjega dru- < t Stva Z. S Z. Za ustanovitve novih društev zadostuje osem oseb Glede ! > ustanovitve novih društev pošlje glavni tajnik na zahtevo vsa pojasnila < > in potrebne listine. < ! SLOVENCI, PRISTOPAJTE V ZAPAD. SLOVANSKO ZVIZOI J ZSZ JE 141.04% SOLVENTNA Članstvu Zapadne Slovanske Zveze se z veseljem naznanja, da vkljub vojnim razmeram, je naša Zveza finančno lepo napredovala v letu 1944 in je z dne 31. decembra zadnjega pro-računano po Phil B. Twitchell-u, kompetentnem in priznanem aktuarju, da so certifikati članstva ZSZ vredni 141.04%, kot poročano v zadnjem "VALUATION REPORT" za državo Illinois. Umrljivost našega članstva je samo 87.27% in obrestna mera naših investicij je pa 4.22%, kar je izredno dobro za te čase, zlasti pa še, če upoštevamo, da ima Zveza $182,878.93 investirano v vojne obveznice vlade Združenih držav, od kojih prejemamo samo od 2^% do 2.9% letnih obresti, kakor tudi če primerjamo, da ima Zveza približno 500 članov v vojni službi naše mogočne vlade. Celokupno članstvo prosim, da VREDNOSTNO POROČILO (VALUATION REPORT), ki je bilo priobčeno v zadnjem Fraternal Voice-u, pazno prečita ter o tem poroča svojim sorodnikom, prijateljem in znancem kako na trdnem finančnem stališču se ZSZ nahaja v teh kritičnih vojnih časih, in potem se pa poučite tudi o liberalnih podporah, ki jih naša Zveza plačuje svojemu članstvu v slučaju bolezni, poškodbe ali operacije, in vse to brez kakih izrednih naklad. Prepričani bodite, da' ne boste imeli nikakih težkoč vpisati vse Vaše prijatelje, sodelavce in znance v našo dično Zvezo, če boste vse to pravilno raztol-mačili tako kot v resnici je pri ZSZ. Vas bo mogoče kdo vprašal kako moramo toliko zavarovalnine plačati za tako nizke mesečne prispevke; vsem takim odgovorite, da ZSZ je bratska organizacija, kjer nihče ne vleče kakih profitov, ampak ves denar, ki ga članstvo vplača ostane v skupni Zvezini blagajni, in vsled tega, ker nihče ne vleče kakih profitov iz blagajne,'je Zveza prosta plačati kakih dohodninskih davkov, kar je v korist članstva Zveze, ker na ta način prejmejo cenejšo zavarovalnino kot jo n*>rajo plačati pri kaki trgovski družbi. Upam, da me napačno ne razumete, da sem proti zavarovalnini pri trgovskih družbah. Nikakor ne, kajti vsaka zavarovalnina je boljša kot nobena, toda za nas, ki prihajamo iz delavskega naroda, je pa veliko bolje in ceneje, da se zavarujemo pri naših domačih bratskih podpornih organizacijah, kjer smo poleg po-smrtnine zavarovani tudi do raznih, bolniških, poškodninskih, operacijskih in odškodninskih podpor. Mi Slovenci smo lahko ponosni, ker imamo v Ameriki tako izvrstne bratske podporne organizacije, katere so vse nad sto procentno solventne, zato se lahko pohvalimo med drugorodci, da imamo močne podporne organizacije, kjer se lahko tudi oni zavarujejo, če so belega plemena, dobrega značaja, zdravi in niso še prekoračili starosti 55 let. Gl. odbor je na zadnji redni letni seji ZSZ razpisal veliko člansko kampanjo pod imenom "MLADENIŠKA KAMPANJA". V tej kampanji bo pet krajevnih društev, ki bodo pridobili naj- i več novega članstva, upravičenih do posebnih kampanjskih nagrad, in sicer, društvo, ki bo do 31. decembra 1945 pridobilo največ novega članstva, najsibo v aktivni ali mladinski oddelek, ali pa v oba, bo upravičeno do §60.00 izredne nagrade in sf tem vred bo odneslo krasno Matt Kochevarjevo kampanjsko trofejo in bo proglašeno "CHAMPION MLADENIŠKE KAM-' PANJE"; društvo, ki bo na drugem mestu v številu novega članstva ob zaključku rečene kampanje, bo upravičeno do dru-1 ge nagrade v vsoti $50.00; tretja nagrada bo $40.00; četrta bo $30.00; peta bo $20.00; in vsa druga društva, ki bodo pridobila po 25 ali več članov v letu 1945, bodo upravičena do $10.00 po-j sebne nagrade. Poleg teh lepih posebnih nagrad, se bodo pa tudi v bodoče plačale provizije za novopridobljene člane, 'in sicer, za novoprlstople člane v mladinski oddelek, ki se zava-! rujejo pod načrtom JA (kjer so mesečni prispevki samo po loc) se bb tudi v bodoče plačalo po 75c za vsakega člana; in za člane, ki pristopijo v mladinski oddelek in se zavarujejo pod na- i črtom JB (20 letno zavarovalnino) ali pa pod načrtom JC (20 letno ustanovno, oz. endowment, zavarovalnino), kakor tudi za vse člane, ki se zavarujejo v aktivni oddelek, se bo plačalo provizije po sledečem redu: Za $250.00 zavarovalnine $1.00; za $500.(^zavarovalnine $2.00; in za $1000.00 zavarovalnine pa! $3.00. J | Ako bo katero društvo pridobilo 2Q0 novih Članov v teko-' Čem letu, bo pa Zveza, poleg zgoraj omenjenih posebnih nagrad in provizij, plačala še nadaljnih $250.00 glavne nagrade. Novopristoplim članom v ml. odd., ako izgledajo, da se nahajajo pri dobrem zdravju, kakor tudi drugim prosilcem, ki pristopijo v aktivni oddelek, če se zavarujejo samo za $500.00 ORNI TRG ZA MESO . IN SLADKOR Washington. — Office of War Information poroča, da se je nanovo pojavil črni trg za meso in sladkor, in da posluje na podlagi ponarejenih odmerkov; podatki prihajajo od OP A, U.S. Secret Service in od Treasury Departmenta, Alcohol Tax Unit. OPA pravi, da je kroženje ponarejenih ali ukradenih odmerkov za bencin skoro zatrto, dočim je organizirani črni trg za alkoholne pijače popolnoma končan. Glasom OPA ni na cigaretnem trgu nobenega organiziranega črnega trga. Uradniki naglašajo, da napravijo največ škode posamezniki, ki ustvarjajo in vzdržujejo povpraševanje po .nelegalnih ali ukradenih odmerkih s tem, da so pripravljeni plačati višjo ceno za dodatne količine racioni-ranih predmetov. Poudarjajo, j da je le poželjivost konzumen-1 tov pobuda, ki naganja rake-tirje, d& skušajo spraviti v svoj žep visoke dobičke. S tem zasebniki podpirajo zločince in širijo njihova podjetja. Posebni agenti uradov Treasury in OPA so leta 1944 aretirali preko 1,000 oseb radi ponarejevanja. OPA je preko tega kaznovala na tisoče oseb radi prestopkov določb racioniranja in uvedla preko 5,000 slučajev obsodb kriminalnega značaja. Tudi svarilo in ukinjenje prodajne-' ga dovoljenja je služilo pri pobijanju črnega trga. Chester Bowles, OPA administrator, poživlja vse ameriške konzumente, * naj nadaljujejo svoje napore, da ostanejo črni trgi čim manjši. PAZITE NA AVTOMOBILSKE TAJERJE Washington. — Co. J. Monroe Johnson, ravnatelj" urada ODT, svari avtomobil iste, farmarje, ter posestnike tovornih avtomobilov in avtobusov, da ne smejo zanemarjati pozivov za obnovo in popravila vsakega obrabljenega, a še uporabnega avtomobilskega tajerja, ako hočemo preprečiti, da ne pride do poloma motornega prometa v teku bodočega poletja. Izjavil je naslednje: "Naš narod živi preko svojih dohodkov in zapravlja svoje imetje v pogledu avtomobilskih tajerjev. Slični smo rodbini, ki živi v večnih dolgovih, v praznem upanju, da bo prišlo nekaj, kar jih bo ; rešilo, predno se pojavi šerif, da jih zarubi. Za civilne avto-'mobiliste in lastnike tovornih avtomobilov in avtobusov utegne ta težka situacija glede tajerjev trajati še do konca leta." POLICIJSKA URA O POLNOČI fe' ;' '* "^sllaSs' -I Washington. — Paul V. Mc-Nutt, Chairman War Manpower komisije, je izjavil naslednje glede policijske ure o 12. uri ponoči za zabavališča: Ravnatelj za vojno mobilizacijo in za preustroj, James F. Byrnes, je zaprosil War Manpower komisijo, da skrbi za izvedbo njegove zahteve, da se zapro vsa zabavališča ob 12. uri. G. Byrnes je izjavil, da je poglavitni cilj njegove zahteve j prihranek premoga, potrebnega za kurjavo in elektriko,< ter |je namignil, da bo koristno tiidi na poljih prometa, delavskih sil in drugih. War Manpower komisija zdaj proučuje potrebne ko- DOMAČA FRONTA Vojni obvestilni urad, Washington, D. C. posmrtnine in ki niso prekoračili starosti 30. leta, se ni potreba podvreči zdravniški preiskavi. Toda za člane, ki se podvržejo zdravniški preiskavi, bo pa Zveza povrnila stroške take preiskave do vsote $2.00.. To so torej najboljše ugodnosti za pridobivanje novega članstva v našo nadstoprocentno bratsko podporno organizacijo. Zatorej se priporočam vsem in vsakemu posameznemu (i) članu (ici), da se nemudoma poda na delo ter pridobi kolikor največ mogoče novega članstva, kar bo v korist prijatelju, ki ga bo v društvo pripeljal, ker bo zavarovan pri eni izmed najbolj solventnih bratskih organizacij, kjer bodo njegovi dediči; nemudoma prejeli izplačano posmrtnino v slučaju smrti, kakor tudi v slučaju bolezni ali poškodbe, bi pa sam prejel točno izplačane podpore. Upajoč, da bo ta "MLADENIŠKA KAMPANJA" obrodila veliko dobrega sadu in pa, da bomo ob zaključku leta pridobili najmanj 1000 novega članstva, ostajam z bratskimi pozdravi Vam vdani za uspešno Mladeniško kampanjo, _ANTHONY JERSIN, gl. tajnik. Posledica zavezniške krvi. dela in odločnosti je Burma-Ledo ^»ti k«. tere je bilo G2C milj pred kratkim oivorjenih za pjomel. General StOvrell je napravil načrt za to veliko delo. zato se zdaj imenuje v njegovo časi "the Stil well Road". Postala je glavna žila, odkoder bo dobila Japonska nove baiine. Slika iz zraka lepo kaže konvoj trnkov, ki so vzdignili oblake prahu na potu skozi gosto džunglo v Nyitkyina, Burma. __ .. i | rake za'to policijsko uro. Priza-»devali si bomo ukreniti čim hitreje mogoče vse potrebno za izvedbo zahteve g. Byrnesa. Uspeh War Manpower komisije v tem pogledu pa bo odvisen od patriotičnega odziva ameriškega naroda. PET ZAHTEV STRICA SAMA Washington. — Vlada potrebuje in prosi državljane ta teden, da: Pomagajo pospešiti vojno produkcijo — po koraku pospešene vojne izpolnijo 6,700 mest v 175 tovarnah, ki delajo vlite dele za tovorne avtomobile, tanke, topovske lafete in druge težke predmete. Ako imate hranilne bonde serije "A" (takozvane 'baby bonds', ki so bili na prodaji leta 1935); investirajte jih, ko dozore od 12. marca naprej. Kjer popravljajo vaše Čevlje, i poglejte na seznam maksimalnih cen, ki so tam nabite na steno. OPA nadzoruje cene te-; ga dela. Odpošljiie svoja naročila že zdaj za umetna gnojila, sred-stva proti žuželkam za' svoje I farme in Victory vrtove. Pomanjkanje delovnih sil in težave prometa utegnejo zakasniti dobavo. Uporabljajte V-pošto, da prihranite čim več ladijskega prostora. NABIRANJE KONZERVNIH ŠKATELJ IZ KOSITRA. POJEMA Washington. — Thomas Hoyt, ravnatelj oddelka za na- i biranje pri War Production Boardu, je poročal, da je nabiranje kositra pri civilnem prebivalstvu v letu 1944 nazadovalo skoro za 50 milijonov funtov v primeri z letom 1943. Naslovil je poziv vsem hiš- [ nim gospodarjem, gostilničar- ( jem in drugim sličnim podjet- ! nikom, da podpirajo nabiranje rabljenih konzervnih škatelj, da bodo odšle nazaj v tovarne kositra. Nabiranje iz civilnih krogov r je prineslo v letu 1944 le 383,- J 089,507 funtov, dočim je bilo 1 nabranih leta 1943 nič manj 1 kot 480,160,624 funtov. 1 1 NOVE DOLOČBE ZA 1 KONVENCIJE 1 Washington. — Delo, katero povzroča nadziranje prošenj za konvencije, je tako naraslo, ker neprestano prihajajo vedno I nove prošnje, da je odločil War = Committee on Convention, da konvencije in konference ter! shodi, ki ne presegajo 50 oseb,! ne bodo več potrebovale poseb- ] nega dovoljenja. TO INONO PLAVAJOČE POSTREŽNE POSTAJE Ob času Pearl Harborja je imela naša mornarica 85 ladij za popravila, zaloge in postrežbo ostalega brodovja. Sedaj ima blizu 1,000 takih ladij, ki tvorijo dolgo verigo tako zvanih "floating service stations" na morju. Teža v tonah za to vrsto ladij znaša približno tretjino teže vsega brodovja naše mornarice. Te plavajoče postrežne postaje so popolnoma spremenile možnosti za bojevanje na morju. Japonci kar gledajo in ne ve-1 do, kaj bi napravili. Računali i so, da bodo mogli Amerikanci z ladjami le tako daleč naprej, kakor jim bodo dovoljevala o- j porišča na suhem. Da si bodo | Amerikanci napravili premična plavajoča oporišča v tako o-gromnem obsegu, na to niso mislili. Ko so Japonci pograbili Guam, Filipinske otoke in Ni-1 zozemske vzhodno indijske o-1 toke, so mislili, da je njihova' domača zemlja popolnoma varna pred vpadom, ker preden bi mogli Amerikanci, skakaje od Ničnu ne manjka - VENDAR . . . NI za nobeno rabo dokler ga ni mogoče zvezati z drugimi telefoni VAŠ telefon ima celo vrsto delujočih sestavnih delov, ki so namenjeni samo za njegovo uporabo in so bistveno važni, in taki deli se nahajajo morda cele milje proč od naprave v Vaši hiši. Da telefon delaje, moramo napraviti zveze med njim in switch-ooardom, preskrbeti "switchboard outlet" in razne priprave, ki sklepajo in prekinjajo tok ter vse polno zapletene opreme, brez katere telefon ne more delovati. Prilike za telefon so bile nateg-njene do skrajnosti vsled vojnih zahtev. Tudi tedaj, ko bo spet na razpolago več telefonov, ne bomo mogli vsem, ki želijo, nemudoma postreči, ker bo primanjkovalo še marsičesa drugega. Upoštevamo potrpežljivost onih, ki čakajo na svoj telefon — in šli bomo do skrajnosti, da jim postrežemo prvi trenutek, ko bo mogoče. Pospešite Zmago — Kupile več vojnih bondovl B£U memtov cowry SM^ -1 otoka do otoka, priti zadosti - blizu Japonski, bi imeli Japon-i ci doma izvežbano in organiži- • rano že tako armado in naprav- - I jene take utrdbe, da bi jim i nihče ne mogel več do živega. -! V prvi svetovni vojni so šle bojne ladje lahko 800 do tisoč milj daleč iz svojega oporišča, takoj l po bitki pa so morale hitro nazaj zaradi poprav, premoga, - olja, streliva, živil, itd. Kako je i pa zdaj? Del naše pomorske sile se je na pr. podal iz Pearl > Harborja na svoje poslanstvo in - prišel nazaj šele po 8,000 milj t dolgi poti. Med tem časom je to i brodovje pomagalo zavzeti , Kwajalein, obstreljevalo Truk, i za nameček je pa še dobro po- krtačilo Guam, vse to na eni ■ poti; šele potem se je spet vrnilo nazaj v svoje havajsko oporišče. To bi ne bilo mogoče brez ) premičnih oporišč, to je, plavajočih postaj za postrežbo. Če , gTe naše ladjevje zdaj na bojno • pot, vzame tako rekoč svoje o-porišče kar s seboj in ga pusti - na primernem kraju, kjer ga ima pri rokah, da ena ali druga bojna ladja lahko vsak čas smukne tja, če potrebuje kak- 1 §no popravo, več streliva, več olja, več živil, ali česar koli treba. Te plavajoče postrežne postaje so opremljene tudi z vsakovrstnimi dodatnimi komadi, ki so potrebni pri popravilu la-£ij. Tako naše brodovje lahko biča Japonce zelo dolgo časa in z vso silo, če tudi je silno daleč proč od svojih velikih oporišč na suhem. Vse to kaže, kako so Amerikanci iznajdljivi in si znajo v vsaki stiski pomagati, Japoncem pa ta ameriška iznajdljivost vedno bolj križa njihove račune. -o- LEBANON NAPOVEDAL OSIŠČU VOJNO London, Anglija.—Lebanon-ska vlada je objavila včeraj vojno osišču. Lebanon je mala deželica nad Palestino, ki šteje 802,000 prebivalcev. ■ p- — NOVI RUSKI TANKI Moskva, Rusija. — "Pravda" j je objavila v soboto podrobnosti o npvih ruskih tankih. Imenuje se Stalinov "Perfekt 34" tank. Ima težje topove, kakor ; nemški tanki in z bolj učinkovitim izstrelkom. Ti tanki pravi vest, imajo zasluge pri zadnjih , ruskih zmagah. BOJ PROTI TIFUSU Ko so lansko leto izbruhnili ] prvi slučaji vročinske bolezni v ] Bosni in Hercegovini, so bile upostavljene nadzorovalne postaje proti tifusa v Bugojni, Prijedoru in v Livnem, v kozar-škem okrožju pa začasne posebne bolnišnice samo za take, ki se jih je prijela ta nalezljiva bolezen. To poroča beograjski radio. —o- ROPARJU JE SPODRSNILO Mojzes pripoveduje svojemu prijatelju Aronu: "Pomisli, kaj se mi je včeraj zgodilo. Grem lepo skozi gozd, ko zagledam roparja, ki se z dolgim nožem odpravlja name. Kakor bi trenil, se obrnem in jo pobrišem, ropar pa za menoj! Čedalje bliže mi je, že me je skoraj dohitel, tedaj mu pa spodrsne, zlomi si nogo — in resen sem." Pa reče Aron: "Jehova bodi zahvaljen, da se ni meni kaj takega zgodilo. Strašno plah sem namreč, pa bi mi kilo prav gotovo v hlače uslo." Odgovori Mojzes: "Na čem pa misliš, da je roparju pri meni spodrsnilo?!" Naznanilo in priporočilo Vsem našim dragim naročnikom in prijateljem V San Francisco, California, naznanjamo, da je sprejel zastopništvo za list "Amerikanski Slovenec" in "Novi Svet" Mr. John B&rtol, ki je s tem pooblaščen polnomočni zastopnik imenovanih dveh listov in za vse druge zadeve v zvezi z našim podjetjem. Vsem rojakom ga prav toplo priporočamo, da mu gredo na roko in mu pomagajo v svoji naselbini in okolici širiti naše liste. Uprava "Am. Slov." in _**Novega Sveta". PRODAM v 2-stanovanjsko zidano hišo; nahaja se na 26. cesti in Trumbull Ave. Cena je $6,200; 4-stanovanjsko zidano hišo; nahaja se na Avers Ave., blizu 22. ceste. Cena je $8,500; 3-stanovanjsko zidano hišo in zraven 2 loti; nahaja se na Millard Ave. in 26. cesti. Cena je $10,000; 2-stanovanjsko zidano hišo po 4 sobe; nahaja se na Springfield Ave. in 26. cesti. Cena je $6,300. Imam še več drugih hiš na izbiro v Lawndale okolici in drugod. Za pojasnila se obrnite na ANTON JORDAN 3741 W. 26th Street, Chicago, I1L Telefon Rockwell 3311, ali Rockwell 9659. Dušica - Rožamarija — Agnes Gunther r* r Stran 4 AMERIKANSKI SLOVENEC Harro uživa. Brž zadoni njen zvonki Bmeh: "Ples lilij, Harro! To je njih godba na nebeškem vrtu in po njej plešem v svodih zlatih čeveljčkih!" Zdajci je začutil Harro, kot bi se ga kdo E hladno roko dotaknil ob plečih. "Pridi zdaj, dušica, gospa Hardenstein te pričakuje. Vonj je tu vendarle preopo-Ijen!" Na dvorišču najde dušica še nekaj lepega. Tu jo čaka rjavoblesteČ, živ konjiček, ki ji ga je poslala teta Helena za rojstni dan. Vsa osrečena gladi dušica lepo živalco. Toda zajahati ga ne more, sicer bi izgubila svoj rožni venec in svoje zlate čeveljčke. Zadovolji se danes s tem, da mu ponudi košček sladkorja in ga poboža. — Na lipovem deblu, v prijetni lipovi senci, hočejo obedovati. — "Ali ste se že zahvalili, princesa? In Harro, kako ste prišli do teh zlatih čeveljčkov?" "Oh, Harro, najprisrčnejša hvala ti! To so čeveljčki moje radosti. Vselej jih hočem flbuti, kadar bom srečna. Kdo ti pa je dal te čeveljke zame? Mar možiček v gozdu ali meglena žena? Ali si jih našel pri otroškem studencu ?" — "Oh, dušica, tega pa ne uganeš!"-- Ko so že pobedovali in se še gostijo z jagodami in s smetano, začne Harro pripovedovati : "Ko sem bil zadnji teden v Miin-chenu, sem zapazil v mali ulici na stari, že grbavi hiši napis: Ivan Nepomuk Wurm-haber, umetni čevljer. — V izložbi sem videl marsikatere čudne čevlje. Kljunaste, zelo dolge, široke razparane copate iz bar-vanega usnja, čevlje z zapqj}^rrp in z visokimi podpetniki. — Tu sem vstopil. Našel sem majhnega možička z rdečimi lasmi, ki je bil grbav, kakor njegova hiša. Ta je za-hrešcal: "Gospod, morem vam postreči v vseh stoletjih. Vi ste umetnik!" No, ni mi bilo ravno neprijetno! Kaj takega se mi še ni bilo dogodilo, povsod so me smatrali za Častnika v civilu. — Odgovoril sem mu, da bi rajši ostal v našem stoletju ter da želim zlate čeveljčke. .V prvem trenutku je bil osupel, toda kmalu se je imel zopet popolnoma v oblasti. "Moji čevlji so umetnina," nadaljuje, "zato jih ne pribijam na kopito, ampak se -ravnam po osebnosti." Nakar sem mu odgovoril: "Tu vam morem pomagati!" Obenem mu predložim dva modela, enega za desno in enega za levo nogo, katera sem si bil mukoma izoblikoval iz voska. Dušica, ti si bila tako prijazna, da si bila večkrat sezula svoje čevlje. Toda zdaj se gospa Hardenstein resno ozlovolji: "Ljubi Harro," reče ozko, "bojim se, da moji opomini ne bodo nič zalegli, ako vi hvalite princesine slabe navade. Tudi včeraj je pri zgodovinskem pouku pod mizo sezula čevlje. Predlagam, da se ji zlati čeveljčki takoj odvzamejo, če bi se to ponovilo." Oba okarana sklonita glavo. Harro se nagiba čez svoje jagode in dušica, ki je hudo zardela, skoraj izgine za servieto. Čuti se krivo, kajti pravkar nosi le še ena noga svoj zlati čeveljček T K sreči gospa Hardenstein ne pogleda pod mizo in Harro nadaljuje svoje poročilo o zlatih čeveljčkih: "Gospod Wurmhaber je bil mojih modelov zelo vesel, in ko je že izvedel, da jih bo smel obdržati, mi je obljubil,da si hoče preskrbeti pVavo pozlačeno usnje po nekem prijatelju, ki se peča z vezavo dragocenih knjig. Naprosil me je, naj si izberem obliko ter me je povabil, da si ogledam njegovo zbirko. Ta se nahaja v majhni sobici na vrtni strani in odkoder se vidi kos sinjega neba, kot bi gledal globok studenec. Tu so bili razni nožni odlivki iz mavca. Nožice Canovinih plešočih gracij sem videl tu. Razen teh še nogo napenjalca loka in Grka, ki vleče trn iz noge. Tvoji nožici je postavil poleg leve noge neke grške plesalke. Nato me je ogovoril z votlim grobnim glasom: "Zdaj pa, gospod, prideva v kamrico groze !" In že dvigne zastor. Videl sem grozno spačene noge! In že nadaljuje: "Gospod, vse to sem zbral z lahkoto v tej ulici in po sosednih hišah. Tole prihaja od previsokih podpetnikov, onole od čevljev, ki so spredaj in sicer v sredini koničasti. — Da pa se izognemo vsem tem nezgodam, hočemo zdaj izbrati primerno obliko." — Tole obliko je baje videl na grobnem spomeniku nekega wuerzbuškega škofa. Ne vem, če mu naj to o škofu verjamem. Toda za čeveljčke ni hotel mož ničesar vzeti, bil je zadovoljen, da je smel obdržati oba modela za svojo zbirko. In ti čeveljčki so dobri 1" * "Oprostite, Harro, nekam čudni so pa vendarle," začne gospa Hardenstein. "Za svečanosti naj bi že bile te stvarce, brez vsake oblike!" "Prosim vas, gospa! Imajo vendar obliko nožic in so prav lepi in dobri!" Zdaj vzklikne dušica: "Jaz hočem nositi le te zlate čeveljčke in ne maram drugih. Nočem priti v kamrico groze!" — -V pomirjen je predlaga Harro: "Ce dušica obljubi, da odslej ne bo nikdar več pod mizo sezula čeveljčkov, potem naj se izpolni njena želja." — Toda gospa Hardenstein zastoka: mogočil našim fantom povra-;ek domu, saj vsaj ljubice hudo :>o fantih vzdihujejo, da je že una vsa bleda v" tihih in praz-rih nočeh. Spovem se zgrevano, la me je obdajala pri "Ameri-canci domu" huda misel, naj bi ili domu tudi neki žaklarji, ki e vlečejo (plače), pa nič ne rlačijo (nič ne delajo), in ta-Lih je kar mrgolelo že po zadnji rojni. Na politiko nisem mislil, iaj nihče ne bo poslušal kakega ajmoštra in se zmenil za nje-rove prismodarije o miru. Well, acol. Kakšne načrte imajo tam za >lotom v Clevelandu, mi ni ' :nano, saj še z imenom ne pri-< lejo na dan, le to vidim, da hu- i lo skakajo v neskončni kloba- j ariji, in povejo na vsa grla, da em jaz izolacionalist, dasi so j si Ajriši taki, pa so vsi O. K. omme it faut, in dalje povejo j avnosti, da sem hudo slab pa-1 riot, ko trdim, da naj bi Ame- i ikanci mogli iti domu, in če dsihmal ne držim jezika za obmi, utegne za me še ričet1 eti, kakor je bilo tam v Avstri- [. In to ni noben špas, ker v ti-1 i* stem ričetu ni klobas. Vse je bilo le bolj za pust, ampak za plotom so mnenja, da bi bil za leadvillskega fajmoštra vrlo dober prav večen post, ko v teh letih steguje svoj jezik, mesto da bi na smrt mislil. ★ Narod, ljudstvo, ljudje, prebivalstvo . . . ima besedo, :iaj določi, sme odločiti, ima pravico in moč, bo odločilo, uravnalo, sme narediti . . . tako odmeva od vseh strani. Ali odloči in kdo pogostoma odloči? Odmeva: svoji k svojim, rojaki skupaj, domačin za domačina, naše moramo podpirati, ker so naši, mi smo vaši, vi ste naši, ena narodna družina smo, z svojimi moramo iti in za svoje naj gremo, nas podpirajte, nam pomagajte, vaša ustanova smo, za nas žrtvujte, saj smo vaši in žrtvujete le za se . . . In poziv najde odziv. Izključno le slovenski denar je omogočil, da se je nekaj dvignilo in se dviga ponosno.. Dogaja se pa tudi, da taki, ki najbolj kričijo: svoji k svojim! letijo, kadar gre za to, da bi tudi oni koga podprli, ker je ryihov, k — Judu, k tujcu, ki ni prispeval do ustanove, naprave niti počenega groš^H ★ Bilo je tiste dni, ko so se Nemci srečali tam ob Kurzono-vi črti in si segli v roke, dasi si v oči niso upali drug drugemu pogledati, ker bi bile oči srca izdala. "Obračati na dve oči, to dobro ni, to zdravo ni." Saj razumete nekaj o diplomaciji. Menda so bili Nemci tedaj "in schimmernder Wehr", kakor je rekel že prej Viljem, Rusi pa skoroda strgani in še drugače pomanjkljivi. Tedaj so bili tudi Amerikanci še dobri prijatelji z Nemci in visok nemški oficir je rekel napram poročevalcu D. Bessu, da so Rusi navaden "raffle", prava ciganska tolpa. Visoko so tedaj Nemci nosili glave, pozneje še vse višje. Časi se pa izpreminjajo. Te dni štrikajo Rusi tam za Bresla-vo in se srečavajo z Nemci malo drugače, pa trdijo Rusi, kakor vidim, da so Nemci le "nekaj skupaj nametanega, ki se imenuje "Volkswehr". Tako se vse izpreminja. DR. J. E. URSICH ZDRAVNIK in KIRURG Urad: 1901 West Cermak Road CHICAGO Telefon Canal 4918 Rexidencni teL: La Grange 3966 1—3 in 7—8 P.M. razen ob sredah Michael Trinko in Sinovi PLASTERING and PATCHING CONTRACTORS Pleskarji in popravljači ometa in sten. 2114 W. 23rd Place, Chicago - Telefon Canal 1093 Kadar imate za oddati kako pleskarsko (plasterers) delo, se vam priporočamo, da daste nam kot Slovencem priliko in da vprašate nas za cene. Nobene zamere od nas, če daste potem delo tudi drugam. Za pleskarska dela jamčimo. DR. JOHN J. SMETANA OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Ave. Telefon Canal 0523 Uradne ure: Vsak dan od 9:30 do 8:30 zvečer. Ob sredah od 9:30 do 1:00 popoldne; ob sobotah od 9:30 do 7:00 zvečer. OfaoAMrpoSjefj* Torek, 13. marca 1945