St. 38. V Grorici, v soboto dne 12. maja 1906. Letnik VIII. Izhaja vsak torek in soboto ob 11. uri predpoldne za mosto ter oL 3. uri pop. za doželo. Ako pado na ta dnova praznik izide dan proj oIj (5. zvečer. Stane po po.šli prejemaii ali v Gorici na dorn pošiljan cololetno 8 K, pollotno 4 K in čotrtlotno 2 K. Prodaja so v Gorici v to- bakarnan Schwarz v Šolskih ulicah, Jellersitz v Nunskih ulicah in Le- ban na Verdijevem tokališču po 8 vin. GORICA (ZJutranje Izdanje.) Urt'dni&tvo in unravništvo se nahajata v «Narodni tiskarni>, ulica Votturini h. St. 9. Dopise je nasloviti na uredniätvo, oglase in naročnino pa na upravništvo »Goricet. Oglasi se računijo po petit- vrstah in sicer ako se tiskajo 1-krat po 14 vin., 2-krat po 12 vin., 3-krat po 10 vin. Ako se veökrat tiskajo, raču- nijo se po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Anton Bavčar. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. L. Lukežič). Vspehi pri obcinshiti dohladoh na užitnino in druge davščine. V 15. števiJki „Gorio" z dne 20. februvarja t. 1. snio ualančno razložili, kaki so bili vspehi lanskigi leta v pri- m?ri z onimi predlanskega leta pri ožitnini. Razkazali »mo, da je imela dr- žava dobička 183.062 K 71 v, v katerem znesku so pa vštete tadi rimanence iz prejšnjega leta, ki znaSajo na račnn državo 22.957 K 78 v, tako da je znašal čisti dobiček lanakega leta po odbitih rimanencah 160.104 K 93 v, ali v "okroglem ätevilu 160.000 K. Ker je imela dežela I. 1905 100% doklade na užitnino, je dobila tadi ona, neoziraje se na rimanence, isto toliko čistega dobička, t. j. 160 000 K. Podrobni razkazi o dobička, kateri so imele lani občine vsled pobiranja ob- činskih doklad potom fiaančnih organov, reduciran v vseh občinah na predlanske doklade, je znaäal 162.022 K 28 v, ali okrcglih 162.000 K. Za pivo je imela dežela lani 86.843 K 42 v kosmatega dohodka. Leta 1904 je dobila za naklade od piva 46.200 E, torej je znašal lanski dohodek 40.643 K 42 v vee" nego predlanski. Če računimo V86 stroäke, ki jih je imel deželni odbor za tozadevne tiskovine, dacarje in nad- ziranje, na 14.500 K, ostane še vedno v okroglem Stevila 26.000 K dobička. Sknpni dohodki znašajo t o r o j za 5O8.OOO li večnegooni leta 190 4. Za to- liko so bile torej država, dežela in občine tekom jednega leta oškodovane. Pri tem je pa še opomniti, da ta niso vštete državne in deželne rima- nence, ki so znašale skapaj 45.915 K 56 v, in nisj vštete tadi občinske rima- nence, ker nam niso znane. Opomniti je tadi, da je bil izvzet iz te akcije ves komenski okraj, kajti v tem okraju se je pobirala ažitnina in njena doklada tadi leta 1095 po privatnih zaknpnikih. Kar se občinskih doklad tiöe, so znašale iste 1. 1904 okroglih 495.000 K, leta 1905 pa 669.000 K, toroj so lanske presegale one leta 1904 prav za prav za 174.000 K, dočim smo prej navedli, da je znašal dobiček le 162.000 K. To se pa pojasni tako, da so nekatero ob- čine J. 1905 zviäale doklade, zato se je pomnožil tudi dobiček ; a pri istih do- kladah bi bil znašal čisti dobiček le 162.000 K. Zinimivi so tadi sledeči podatki : Nekatero občine so pobirale užitnino pred letom 1905 v lastni režiji. Te so imele lani 23% več dohodkov nego leto prej, kar je umljivo, ker nekaj so pobrali stroški za režijo, nekaj se je pa iako poizgabilo. Nekatere občine so oddale pobi- ranje občinskih doklad v zakup. Te so dobile lani 34% več nego prejšnje leto. Zopet drnge so so pa pogodile za vse občinske doklade, in te so imele lani za 108% večje dohodke nego predlanskim. Povprek so poskočili občinski dohodki vsled nove vpeljave pobiranja ažitnine za 33%. Ta dobiček se razdeli na posamezne okraje tako-le : Goriäko mesto je imelo (neoziraje se na rimanence) 30 852 K dobička. Občine goriSke okolice so pridobile okroglih 21.500 K. Nekatere so dobile celo manj nego leto prej, in sicer: Št. Andrež 414 K, Ravnica 100 K, Št. Maver 58 K, Pevma 768 K, Kozana 361 K, Krasno 22 K, Šmartno 740 K, Vedrijan 110 K, Vrhovlje 17 K, Vipovže 55 K in Višnjevik 34 K. Večje dohodke pri jednaki dokladi so imele sledeče oböine : Bilje za 992 K, Orehovlje 141 K, Čepovan 302 K, Dornberg 2656 K, Št. Ferjan 550 K, Cerovo dol. 156 K, Cerovo gor. 120 K, Grgar 1951 K, Ločnik 731 K, Miren (4140 K)*) 2347 K, Rnpa (304) 214 K, Opatjeselo 357 K, Novavas 17 K, Vrh 318 K, Dol 213 K, Šempeter (740) 355 K, Podgora 1810 K, Podsabotin 43 K, Prvačina 1124 K, Kojsko 1715 K, Renče *) Števila v oklepih pomenijo efektivni dobiček vslcd povišanja doklad. 1878 K, Gradišče 364 K, Solkan (6775) 2563 K, Kronberg (978) 478 K, Šampas 263 K, Š Mihel 310 K, Ozeljan 426 K, O^ek 360 K, Vitovlje 139 K, Tribaša 71 K, Vrtojba dol. 516 K, Vrtojba gor. 525 K in Voger8ko 263 K. V ajdovskem okraja je znaäal do- biČek skupno 6195 K, ki se razdeli tako-le: Ajdovščina je dobila 622 K, Črniče 38 K in Š. Tomaž 31 K manj nego leta 1904, dočim so dobile sledeče občine več, in sicer : Kamnje 130 K, Batnje 660 K, Selo 270 K, Sv. Križ 633 K, Dobravlje 44 K, Vel. Žablje 162 K, Gabrijo 230 K, Gojače 211 K, Lokavec 416 K, Dol-Otlica (886) 639 K, Rihemberg 2634 K, Šmarje 409 K, Skrilje 152 K in Vrtovin 97 K. Kanalski okraj je dobil 11.400 K več nego leto prej in sicer je bilo pri Doblarjih 83 K manj nego predlanskim, inače pa so imele več sledeče občine : Ajba 696 K, Anhovo 563 K, Plave 1169 K, Ukanje 14 K, Avče 50 K, Bate 212 K, Banjäica 360 K, Kanal 4328 K, Bodrež 107 K, Gorenjavas 1610 K, Idrija 172 K, Vrh 60 K, Kal 541 K in Ročinj (1717) 1602 K. V tem okraja bodejo v oči popebno sledeči podatki: Plave so dobile 1. 1904 potom zakupa 400 K, lani pa 156931 K; Anhovo predlanskem tadi potom z&kapa 300 K, lani potom tarifa pa 863 53 K; Ročinj se je pogodil 1. 1904 za 1650 K, 1. 1905 je pa dobil 3367 72 K; iBtotako Ajba je dobila pred- lanskim 300 K, lani pa 99673 K; Kal 1. 1904 je dobil 204 K, lani 745 K in občina Kanal je dobila leta 1904 3548 31 K, leta 1905 pa 762L27 K. (Dalje pride.) Politiöni pregled. Prva seja državnega zboia. Kakor poročajo z Danaja, bo prva aeja državnega zbora dne 15. t. m. Mi- nisterski predsednik princ Hohenlohe bo držal svoj programni govor, kateremu bo sledila politična debata. Na dnevnem redu prve seje poslan- ske zbornice so nastopne ločke: Dopol- nilna volitev v odsek za volilno reformo- imunitetne zadeve, zakona o vojaških taksah, reforma obrtnega zakona, poobla- stilni zakon in zakon zoper pijančevanje. Socijalni demokratje hočejo na dan otvoritve državnega zbora prirediti de- monstracijo za splošno in enako volilno pravico s tem, da vzroče splošni štrajk ali stavko v ceii državi. Delcvanje prlnca Hohenlohe. Novi ministeraki predsednik nada- Ijaje pogovore z načelniki in odliönimi parlamentarci in zdi se z dobrim vspehom. Princ je namreč napravil na parlamen- tarce ngoden ntis. Zadnji so se tadi prepričali, da je princu odločna volja, da spravi volilno reformo pod streho, zato hoče biti najpoprej popolnoma na jasnem, kaj zahtevajo stranke, predno pride s svojim laslnim načrtcm za vo- lilno preosnovo na dan. Zdi se, da je poljski klab odjenjal, dasiravno se o zahtevah Poljakov ne ve še nič pozitiv- nega, ker pogovarjanja so bila tajna. Obratno pa so Čehi strane bolj napeli. Obvezne izjave ne mislijo še podati dotlej, dokler ne bodo videli, kako misli vlada razdeliti volilne okraje. Volilni re- formi pa ne bodo stavili nikake zapreke. — Na katero stališče so se postavile drnge stranke, gotovega ne moremo po- vedati, ker iz raznih listov doznajemo le njih mnenja in zahteve. Po izreku nekega parlarnentarca je upati, da bo princ Hohenlohe dosegel kak vspeh. Princ govori jasno in neprisiljeno ter se je izrazil, da je splošna in enaka volilna pravica neobhodno potrebna, ter da more ona sauia si zadobiti veljavo. Na parlamentariziranje ministerstva ne misli prej, dokler ne doseže kompro- misa o volilni reformi. Konference pri ministerskem predsednlku. Poslanec dr. Ploj je povedal po konfeaenci o svojih vtiskih sledeče: „Dobil Bern vtisk, da si princ Hohenlohe na V8O moč prizadeva, da izvede volilno reformo in da bo zastavil vse sile, da odstrani množeče se zapreke. Minister- 8kema predsednika sem izjavil lojalno LISTEK. Kdo nos je gospodar? Crv je človeštva gospodar, mi šibka, nična stvar! S teboj se tvoja smrt rods, •n smrti kal ti zaplodi: °b uri tvoji žitja prvi rode s teboj se smrti črvi, °d rojstva pa ti tja do groba ^rv kralj, kraljica je trohnoba, — čsv naš je gospodar, ^}1 "ična stvar. ^rv vlada vso naravo; če še nikdo nikdar, zapojem jaz naj črvu slavo:" čvrv naš je gospodar! Crv jedel tvoje je botrinje, 1 v žitji spremlja vse stopinje, On skrben tvoj je grobokop, ln s tabo, zvest ti, stopi v grob,— 011 bo ti na sedminah prvi, gostitelj ti, a gostje — črvi. — Crv je svetä vladar: On zgrize vse in vse razmrvi ... Krepkö tam borov gozd je stal, P° leti, zimi ves zelen; podoba neumrljivosti; kdo pač podere ga do tal ? nikdai pač mu vihar noben « ne vniči nevpogljivosti!... Pa glej! Ta gozd zelen, krasan poprej, zdaj hira in umira; — kdo moč življenja mu razdira? Nasloni uha na drevö, čuj, notri kljuva nekedö: hrošč börov je in črv njegov, ki rije v njem pri rovu rov, ko v rudniku vešč rudokop, po sredi, v desno in na levo; potrt zrem ta razdör, to revo; ves gozd bo hrošču, črvu v rop, za borom bor tam izumira, črv huje seka ko sekira . .. Kot borov gozd pač naš je rod, Črv njemu je in nam gospod. Naš rod je gozd krasnö rastöC, ne vraščen, vedno se gibljöc; ""kakö krasan, kako mocän se zdi v mladosti rosui; a pride dan, ko pokončan ta rod bo krasni in ponosni: le hip je moči, krasu dan. Ko mimo grem jaz starček strti, na vseh bilježen vidim smrti: njej slednji nas je posvečen, in slednji njej gotov bo plen... Položi röko na srce", nekdö tam notri pika, kljuva, ko v boru črv. — gorjč! Srce po tebi vsem kri suva; a v slednji kaplji krvi so smrti trosi, smrti črvi, in slednji tvoj srcä udär ti tih, počasen je grobär. Pri srci smrti glavni rov; ko v rudniku, ko v bori, pa stranski se vijö predöri; a črvu rov noben ni nov, mu vsak je znan ; na desno, levo rije stran, on pot ti najde do možgan, na senci, vrat, na roke, noge ta kljuva, ti rodeč nadloge; — črv naš je car, dokler srcä nam bije udar, on naš je car in naš grobär. Mi stari moramo pač pasti, saj padajo še bori, hrasti, kaj bi ne vborni starčki mi?! Pa tudi ti, bahati cvet, pač večnih ne dočakaš let: črv moj je in pa tvoj gospod, in prav! naj rodu rod se vmiče, prostör! če boljši vstane rod, mi radi gremo med mrliče; za natni pridete pa vi: — kar se rods, za smrt zori. — Črv naš je gospodar, razgloda stare on in mlade, ne neha prej, da vse razpade, — črv naš je car, mi nična stvar. A krivca zraven še mori najhujši črv, — to črv vesti, grizoč ga vedno in kljujoč, in noč in dan ga vničujoč. — Črv naš je gospodar: On zmelje žezlo in prestöl, in kralj in car se zvrne slednji z njega dol; razjd on sukno in škrlat, in dostojanstva vsak ornät, naj nosi kralj ga, naj prelät, — kaj njemu to je mar?! Črv naš je gospodar!... A clovek, „krona ta stvarjenja", tu gode iz nevoljnih strun, in carja smrti in življenja, Bogä pozivlja na račun: „Oj, ti mogočnik gori, na vserazglednem tam prostori, ki vse umeš, in te krivice zrčš, zaori, glasno odgovöri: kdo v tvojega stvarjenja zbori, li človek, ali črv, kdo stvar je tebi prva?" Naježi večni Bog obrv: „Pred mano ti in on sta — črva!" S. Gregorčič. in odkrito, da bomo 8 svojimi ožjimi prislaši iz Štajerske vkljub temu, da smo zagovorniki sploäne in enake volilne pravice, glasovali za vladno predlogo le tedaj, ako se izvedejo v njej spremembe glede Koroške in Spodnje Štajerske. Koroška mora brezpogojno dobiti dva slovenska mandata. Razdelitev volilnih okrajev na Spodnjem Štajerskem je krivična in posebno se ne more odob- riti razdelitev dveh mestnih mandatov, ker se ne erne le za Celje ustanoviti poseben mestni mandat. Princ Hohen- lohe je med razgovorom opetovano po- vdarjal, da je splošna in enaka volilna pravica neobhodno potrebna, ki je ni mogoče več zavlačevati. Vkljub temu se zdi še zelo dvomljivo, ali bo mogoče reformo rešiti parlamentarno. Tudi o parlamentarizovanju ministerstva se je razpravljalo in v tem oziru sem izjavil, da bi za vsak tak slučaj seveda tudi Jugoslovani morali zahtevati primerno zastopatvo v ministerstvu. Iz pogovora sem dobil vtisk, da se princ Hohenlohe ne bavi neposredno s parlamentarizo- vanjem ministerstva. ker je mnenja, da je treba preje urediti celo vrsto drugih važnih zadev". Ogrska. Ogrski državni zbor otvori 22. vladar s prestolnim govorom, ki ga pre- čita vladar sam. Besedilo so že sestavili v zadnjem ministerskem posvetovanju in ga predlože vladarjn v odobrenje. V govoru so navedene vse zadeve, ki jih ja. prevzelo Wekerlovo ministerstvo, da jih izvede. Končno pozivlja obe ogrski zbornici, naj dovolita prej ko raogoče državne potrebščine, da bo mogoče iz- veßti volilno preosnovo. Cesar zasliši 23. t. m. oba predsednika ogrskega dr- žavnega zbora, na kar odpotuje v Gö- döllö in potem v vojaško iaboriače, v Bruka, da nadzoruje vojake, poleti bo pa bival vladar v Išlu. Sedaj so znani izidi iz vseh 413 volilnih okrajev. Neodvisna stranka ima 240 mandatov, ustavna stranka 74, (med temi 12 saksonskih mandatov iz Sed- mograške), nemadjarake narodnosti 26. nova stranka 1, socijalisti 1, demokrati 3, kmetska Btranka 1 mandat. Rumunski, slovaški in srbski poslanci bodo v dr- žavnem zbora skapno nastopili za splošno in enako volilno pravico. V ta namen imajo še pred otvoritvijo državnega zhora skupno konferenco v Budapest!- V. neodvisni stranki se pripravlja razkol ; radikalni elementi se odcepijo od Kossutha ter prestopijo v opozicijo, ker ne marajo politike na temelju načel leta 1848. Za vlado je razkol skrajno ne- ljub, ker ne bo imela več absolutne večine. Dogodki na Ruskem. Državna Duma, se snide dne 10. t. m. Palača, v kateri bo zborovala Duma, se je blagoslovila v torek dne 8. t. m. Vsled atentata v Moskvi je car j odločil, da ne otvori gosudarstvene dame s prestolnim govorom. Bodoča politlka na Ruskem. Za bodoče ustavno vladanje so določena sledeča načela v notranji po- litiki : 1. vse predpravice najvišje oblasti glede zunanje politike in notranje up rave se morajo obvarovati ; 2. prehod k . ustavni vladni obliki se izvrši, ne da bi i se kršili privilegiji in pravice najviäj e državne oblasti ; 3. imenovanje ministra zunanjih zadev, vojnega in mornaričnega minifitra ter ministra notranjih zadev ni odvisna od zahlev javnega, mnenja ; na oslala ministerska mesta je poklicati za- stopnike velikih socijalnih klubov ; 4. vse želje in zahteve iz prvega zasedaoja državne dume se potrdijo, ako se ne dotikajo prerogativ javne oblasti ; 5. dama se razpusti, ako ee pojavi v njej 8traja, ki je nevarna obstoju države. Domače in razne novice. Osebuc vesti. — Vladni svetnik profesor dr. Anton P r i m o ž i <5, prideljen c. kr. naučnemu ministerstvu, je imeno- van c. kr. deželnim šolskim nadzornikom. — Feliks K o v a č i č, odvetniški kandidat v Gorici, iz znano narodne rodovine pri Sv. Luciji, je bit prornoviran danes na graškem vsenčilišču doktorjem prava. — Če8titamo vrlima rojakoma ! Za „Solski dorn" prejelo uprav- ništvo: V veseli dražbi v Modani na- brano 7 K. PredsedniŠtvu so plačali : Julija Leban v Črničah 5 K; dekan in kaplana v Gerknem 3 K; dr. A. GregorČič v Go- rici 20 K. — Srčna hvala ! Prcpla&la za „Solski Dom za dp. K. Ozvaldovo kujlgo „Naši kulturai delavci v zrcalu Prcšernovih poezij" : Ivan Kumar karat v Pevmi 1 K 50 v. Visoka gosta. — V pondeljek in torek sta se madila v Gorici äkof iz Vičence mons. Feruglio in poreški äkof i mons. dr. Fiapp, ki sta priäla v obiske k prevzviäenemu gospodq knezu in nad- škofu goriškemu. Ob povratka v sredo zajutra poklonil se je na postaji äkoi'a poreäkemu voditelj tukajänjega okrajnega glavarstva, dvorni svetnik grof Attems. Klemeiitina grofica Lanthieri a Paratico, edina hčer äe živega Dra- gotina grofa Lanthierija in pokojne gro- sinje Karoline iz Kasov'ja, se je poročila pretekli četrtek 10. t. m. Ob II.12 pred- poludne v cerkvici sv. Antona na trga enakega imena, ki se drži njene palace, ter je vzela za moža Hermana baroDa L<3\vtzow-a, častnika v nemäki vojski. Dolgo se je govorilo, da grofica ne misli na možitev; a ker se je grof postaral brez moskega naslednika, se je razdrl lideikomis, ki je obstajal nekatera sto- letja, ter sta si oče in hčer razdelila obširno posestvo. Potomki domaöegd plemenitaäa in matere rojakinje srčne čestitke! Naj ji bo pot življenja potrošena s cvetlicaini in pogled na križ, h kate- remu se je tudi doslej rada zatekala, naj ji da moö, da srečno prestune tudi trnje, ki se pogosto skriva med cvetjem. j Poroka- — V sredo 9. maja se je poročila g.čna Marija Maurovich iz znane goriäke rodovine Maurovičer, došle pred daljšim časom z Reke, s stotnikom tukaj nastanjenega 47. pešpolka Hubertom Matthaus. Pred cerkvijo „Imakulata" na- sproti nevestini hiši, kjer se je poroka vršila. nabralo se je vse polno radoved- nega ljudstva, ki je blagrovalo ralado no- veeto. Davkoplačevalcc iz politicnega okraja goriške okolice opozarjamo na današnji uvodni članek, iz katerega raz- vidijo, za koliko so bile posamezne duvčne občine na dobička, da so se leta 1905 pobirale občinske naklade na už tnino potom državne (innnce, in ne po zaseb- nih zakupnikih, kakor se je to godilo prej. Dobiček, ki je priäel lani v občin- ske blagajne, se je prej stekala v žepe zasebnikov. Vlnorejce opozarjamo na članek o žvepljanja v današnji številki. Trta ni nikoli varna pred boleznijo, kateri pravimo plesnoba ali oidium. Zato treba, da ludi vinorejec ima zmiraj v zalogi potrebno množino žvepla, da hitro po- žveplja, ako se pokaže potreba, kajti vspeh ali nevspeh žvepljanja je včasih odvisen od poldneva ali celo are. Takrat je prepozno teči v mesto po žvepleno moko. Žvepljanje pa mora biti zmerno, dragače škoduje, ker prevec posmodi. Berite članek. „Centraliia posojihiica" v Gorici je imela v letoSnjem upravnem letu do konca meseca aprila denarnega prometa K 2,691.47959. Hranilnih vlog se je vlo- žilo K 276.80292, vzdig. pa K 201.67929, tako da znaša stanje hranilnih vlog koncem meseca aprila K 1,530.61212. Posojil se je dalo K 256.487-51, vrnilo pa K 87.74016 in znaša stanje teh s koncem prej- šnjega meseca K 1,372.71738. V tekočem račanu se je izplaöalo K 878.50764, prejelo pa K 956.22812, tako, da znaäa promet v tekočem račnna K 1,934.735-76. Mestuo župaastvo naznanja z lepaki po mestnih zidovih, da v seji ka- tero je imel goriški mestni svet dne 9. t. m., so bili soglasno potrjeni vsi pri volitvi rne8eca aprila izbrani mestni sve- j tovalci. — Ta točka dnevnega redaseje morala tajno razpravljati v seji, ker v poročilu o javni seji ni bilo govora niti o tem, da so sploh bile volitve v mestni zastop. Izmišljene govorice so se širile po raznih liatih o bohinjski železnici. — Kakor smo poizvedeli z zanesljive strani, je vest popolnoma izmišljena, ki se je po nekaterih italijanskih listih, posebno v „Sole", razširjala, da je policija našla peklenski stroj ob solkanskem mosta. Policijski svötnik Gontin se je sicer res podal v Trst; a v drugih zadevah. Na mosta pa ni bil nikoli in ga pozna 1« po razglednicah in elikah. (Slabo zadosti. Staveo.) . Občui zbor vipavske železuice se je vršil dno 9 t. m. ob 11. uri na Dunajn s vže naznanjenim dnevnim redom. Zbor je izvolil soglasno v novi opravni svet gospode : dr. A. Gregorčič, prof. Ivan Berbuö, Leopold IJjIko, Josip Vidmar, Danijel Godina, dr. A\. Rojic in dr. Sg. Werner. Po občnom zbora se je takoj npravni svet konstituiral ter si izbral za predsednika g. dr. Antona Gregorčiča, za podpredsednika profesorja Ivana Berbača. Upravni svet je takoj predložil vladi različne želje in potrebe glede te železnice, o katerih spregovo- rimo mogoče ob svojem času kaj veö. Bohinjska železuica se bliža svoji otvoritvi in uprava državnih železnic je že objavila vozni red vlakom, ki bodo vozili med Trstom in Jesenicami. IzGorice na Jesenice bo odhajal : ob 6 20 zajatra poštni vlak, ki ' dojde na Jesenice ob 9 09; ob 7 56 br- zovlak iz Gorice, ob 1020 na Jesenice; \ ob 1049 poätni vlak iz Gorice, ob 1'42 ' na Jesenice; ob 3 10 pop. poätni vlak iz Gorice, ob 6'— na Jesenice; ob 446 pop. brzovlak iz Gorice, ob 7 11 na Jesenice; ob 9 10 zvečer poštni vlak iz Girice, ob 1136 na Jesenico. IzGorisev Trst bo odhajal : ob 8 04 zajatra pošlni vlak, ki dojde v Trst ob 9 55; ob 1147 brzovlak iz Go- rice, ob 1*20 pop. v Trst; ob 5 27 pop. poätni vlak iz Gorice, ob 7 20 v Trst; ob 705 zvečer poštni vlak iz Gorice, ob 855 v Trst; ob 8-20 zveöer brzovlak iz Go- rice, ob 955 v Trst; ob 401 zijutra poštni vlak iz Gorice, ob 5 50 v Trst. V Gorico iz Trsta bo prihajal ob 7*51 zajutra brzovlak, ki bo odhajal iz Trsta ob 615; ob 8 42 zajatra poštni vlak v Gorico, ob 640 iz Trsta ; ob 1038 zajutra poštni vlak v Gorico, ob 835 iz Trsta ; ob 302 pop. poštni vlak v Go- rico, ob 12 55 iz Trsta; ob 4 41 pop. brzovlak v Gorico, ob 305 iz Trsta; ob 8 43 zvečer poštni vlak v Gorico, ob 640 iz Trsta. V Gorico z Jesenic bo pri- hajal: ob 755 zajalra poätni vlak, ki oi- ide z Jesenic ob 525; ob 1142 zajatra brzovlak v Gorico, ob 9 29 z Jesenic; ob 5 19 pop. požtni vlak v Gorico, ob 2-35 z Jesenic; ob 815 zveČer brzovlak v Go- rico, ob 6 05 z Jesenic; ob 945 zvečer poštni vlak v Gorico, ob 7 15 z Jo;»enic; ob 355 zajutra poštni vlak v GorlcD, ob 131 z Jesenic. Kakor se razvidi iz tega voznega reda, vozilo bo vsak dan iz Gorico na Jesenics in v Tr3t po šest vlakov, ätiri poätni in dva brzovlaka, in prav toliko in takänih vlakov pride vsak dan v Go- rico iz Trsta in z Jesenic. Prilike bo to- rej dovolj za vožnjo na v$e strani, samo če ne bo dentucev manjkalo. Kolcsarsko društvo „Gorica" na- pravi v nedeljo dne 13. t. m. izlet v Devin. Oihod izpred kavarno „G3ntral" točno ob iy2 pop. OJhod iz Djvina ob 6 ari. Daljava tja in nazaj 48 kilontiotrov. Prosi se od strani članov mnogobrojne vdeležbe. — Zdravo I 0 d b o r. Uradmško konsumuo društvo goriäko je imelo svoj dragi redni obön i zbor preteklo sreio zveöer ob 8.72 uri v hotelu „Central". Draštvo äteje do 300 članov, je lmelo prometa 162.000 K ter čistega dobička 841 K 43 v, ki se je priätel reservneraa zakladu. Reservni zaklad se ne naloži v kak denarni zavod, ampak v blagovni promet, da prinese večje obresti. Načelnik društva je pro- fesor Fran Žnideršič, tajnik pa državni aradnik Herman Badaa. Poročilo odbo- rovo je bilo s pohvalo sprejeto ; letni računi soglasno potrjeni. Izrekla se je zahvala vsem, ki pospešajejo delovanje tega druätva. ObcÄnski lov se je oddal na javni dražbi za tri leta v Mu5i in Koprivnem. Konfuzelj v Benetkah. (Dalje). „Che nova, digo I"1) zavpije t'ar- lansk i gostilničar, prebudiväi se vsled ropota. Toda Konfuzelj ga ni slišal; pobral se je in kolovratil dalje po sobi ter se zvijal od bolečin. „Ali čaj! kaj pa je to ? Nekdo trka na vrata. Kdo je neki?" Konfazelj pozabi za hip na trebuh in posluša. Zopet se sliäi trkanje, sedaj močne- je; bum, bam, bum je delalo. Konsuzlja obide zona. „Mari niso razbojniki, tatje? Joj ubijejo me, okradejo. Oh Lojzka, zakaj nisem doma. Kaj bo, kaj bo, Bog mi pomagaj", zajavka prestraäen in potiplje vrata, da se pre- prič», so li dovolj močna in zaprta ; k sreči so bila. Toda trkanje ni prenehalo, marveč izpremenilo se je v prvo ropo- tanje. „Je, che viarsi gubito, io voi save, se che fas, se no rompi le puarle a so ') „Kai novega, ej!" spesis e vadi olama li uardis,"1) kričal je zanaj gospodar. Konfazelju je zastajala sapa, niti dihati se ni npal; odgovora — seveda — ni rial nobencga. Kaj äe, Bog, da ne vdere notri, si misli. Ropolanje preneha in Konfuzelj se je z'o nekoliko oddahnil ter začel upati; da bo konfc vsaj strahu, če že ne bo- lečin. Spat pa je trdno sklenil, da ne gre več nocoj, zakaj, „če zaspim, me lahko ubijejo, okradejo in Bog ve, kaj se še lahko zgodi z menoj, si je mislil. Toda prave muke so šele imele priti. Pol ure še ni poteklo, kar je bil nastal mir od zanaj in Že začuje težke stopinje kakih treh oseb, ki so lomastile po Btopnicah uaravnost pred njegovo spalnico. „Jezus Marija!" zavpije Konfuzelj ter odpre okno, da bi skočil na cesto, a bilo je okovano z železjem. j „Oh, konec je, konec, ubijejo me in okradejo. Morda me celo zakopljejo v kako x) „Takoj odprite, jaz hočein vedeti, kaj delate, drugače razbijem vrata na vaše stroške in ookličem stražnike". gnojnico ali v kak jarek, da ne bo nihče in nikoli zvedel, kje sem. Lojzka, moja draga Lojzka, varal sem te, odpusti mi. O, da bi bil jaz tebe poslušal, kako bi bil sedaj lahko zdrav in vesel doma. Kaj je bilo meni treba Benetk. 0 Bog, 0 Bog, Ti si pravičen sodnik! kaznujeä me s Bmrtjo, ker sem svojo dobro ženo tako grdo varal in se ji lagal. Kes, o moj Bog, vsi moji storjeni grehi", jo za- čel moliti in jokati,... ali v istom hipu mu zapre sapo in vduäi jok nov nsznan glas. „Aprile!" Aprite per la seconda I1) -Konfuzelj je že na pol odrevenel. Pokleknil je in Bi zakril obraz z obema rokama, da vsaj ne bo videl razbojniških pistol in nožev. „Aprite per la terza!1) zagrmi v tretje in v istem trenotka prileti nekjtj s tako silo v vrata, daskočijo iz tečajev in se zvrnejo na Konsuzlja. V sobo pa planejo Furlan z dvema orožnikoma. Vsi trije zgrabijo Konsuzlja in ga izvlečejo izpod vrat, sirota je bil na pol omedlel; dobro so ga morali stresti, da se je zopet zavedel in odprl oči. ') „Odprite! Odprite, pravim prvič, drugič, tretiič!" Ko pa se je to zgodilo, tedaj se je sirota tako oddahnil, kakor bi bil imel vsaj za dva kovaäka meha sape v sebi. „Hvala Bogu, da sta prišla", jima reče, „cesarski ljudje me gotovonebodo pobijali". „Kaj ste Slovenec?" ga vpraša eden izmed orožnikov v materinem je- ziku. „Da", odgovori Konfuzelj pohlevno. .„Imate li kako legitimacijo pri sebi, da bomo videli, kdo in od kod ste?" Konfuzelj se dvigne in poišče v jopi kolesarsko legitimacijsko knjižico ter jo pomoli orožniku. „Dobro", pravi orožnik, „toda, za- kaj pa vganjate take kravale ponoči po tujih hišah in krajih. To je jako sumlji- vo. Morali boste z nama navzlic legiti- maciji; to vam pravim v imenu postave. Kakäne namene ste vendar imeli ? Poglejte ga, nmivalnik je prevrnil, okno odprl. da zbeži; dobro, da je okovano z železjem. Na čelo ste se ludi udarili, morda ste kam zaleteli, ko ste irjkali po hiäi, kje bi se dalo kaj „uzmati", kaj ne? — 0, take ptičke poznamo", govoril je orožnik strogo, svest si, da ima pred seboj potepuha in tatu. (Dalje pride.) Za lov v Mu3i plaßa grof Bagaer 389 K na let), zi oni v Koprivnem dr. Bader iz Gorico 301 K na leto in za oni v Špeši, hi je koprivska podražnica, vitez Gall iz Rusica. 81 K. Vablo k šolski veselici, katero priredi šolska mladina v Biljah pod vod- stvom domačega učiteljstva dne 24. maja na „Grajskem" vrta. Vapored : 1. Pozdruv; 2. Petje : „G )zdio jo žo zelen", pojejo dečki in deklicd 1. in 2. šol. leta s sprem- ljevanjem harmonija; 3. „Rudeči sarafaji", dvospev s spremljevanjem harmonija, pojeta deklici 2. in 7. Sol. leta; 4. „Slo- vou, deklamacija, deklamaje učenka 2. šol. leta ; 5 „Naprej zastava Slave", po- jejo dečki in deklicö iz višjih skupin; 6. „Mladi ded)k", saljiva deklamacija, dekla- uiaje učenec 2. Sol. leta; 7. „PriSla je miska'', šaljiv dekliški zbor s spremlje- vanjem harm mja ; 8. „Nagtop raznih stanov", prison s pesmicami, pojejo dečki b. in 6. šol. leta; 9. „Domoviniu, dvospev 8 sprernljevanjem harmonija, pojeta dečka 6 šol. leta ; 10. „Nagajivi öevljarski uče- nec", šaljiva «ioklamacija, deklamuje učo- nec 6. šo!. leta ; 11. „Slavčkir', dvoglasno s spremljevanjem harmonija; 13. „Nad nami za-itava že vihra", prizor z dekla- macijo; 13. „Majnikova"', dvospev s sprem- ljevanjem harmonija, pojejo stiri deklice iz visje skupine; 14. Igra „Otrokova prošnja*', igrajo dečki in deklice iz viäje skupiue; 15. „Mladi vojakr', dekliški zbor in prizori; 16. „Hej Slovenci"; 17. Šj nekaj za amen, — Po dovräenem vspo- redu bode šaijivo srečkanje z raznimi krasnirai dobilki. Srečke se prodajajo po 10 vin. Začetek ob 3 uri popoludno. Vstopnina 40 vin, aedeži I. _vrste 1 K, ¦II. vrste 60 vin. Opiraje se na to, da je öisti preo^tanek namenjen dom*či §ohki knjižici, se preplačtla hvaležno sprejeraajo. V slučaju alabega vremena se veselica odloži na nedeljo dne 10. janija. K obilni udeležbi uljudno vabi šolsko vodstvo. Glasbcni koncert. — Glasbena umelnica gospa Matilda Teodorovičeva povrnila se je iz Präge s svojim sinom Ljadevitom, dramatičnim ametnikom, in priredi z gostovanjem slavnega tenorista ljubljarisketfd gosp. Stanislava Orželjskega dne 15. in 16. maja koncert v goriäki Čitalnici. Program bo o svojem Časa razglasen. Mestno starašiiistvo je imelo si- noči prvo sejo, katero so se udeležili tudi novi htarašine. Za prvega podžupana je bil iavoljen Jarij Bombiö s 23 glaaovi, za druzega Anton Bdtistič z 20 glasovi. Izvolili so se tudi raaoi odseki, med ka- terimi zanima Slovence najbolj äolski odsek. V ta. so prišli najodločnejši itali- janski rodoljobi: dr. Češčut, Jarij Bom- biö, dr. Faidatli, dr. Pinavčič in dr. Ve- nier. limed te petorice so prihajali pred- logi za Faveltijevo spominsko ploäco in protesti zeper imenovanje slovenskega nadäkofa. Dr. Krstic zblazuel. — Iz Opatije poročajo: Na Reki je zblaznel v teh krajih dobro poznam in zloglasni dr. Ivan Krstic, katori je bil svoječaano urednik itanjanakega četudi v hrvaäcini pisanega lista „Prmva nasa ölogau. Kaj je bil dr. Krstic, ki se sedaj nahaja v ljubljanski norisnici, in koliko prepira je provzrocii med narodom, posebno v voloskem okraju, je gotovo äe vsakemu dobro v spomina. V imenovanem listu je vedno na tako grd način napadal poštene in ugledne Hrvate in Slovence v Istri, da ho je človeku res kar gnjasilo prijeti to nesramno cauju v roko. Ta cunja je izginila s povräja zemlje pred letom dni, ker je iUlijanaka komora, ki je trosila na leto čez 16.000 K zaujo, sprevidela, da je v voloskem okraju sploh ueinogoca vsaka agitacija proti hrvalsko-slovenski stranki, in odpovedala liatu vsako nadaljno podporo 1 Za svoje zlobne napade in častikraje je moral dr. Kratič vsako leto iti od 3—4 m3sece na hlad. Pregnan po c, kr. oblasti iz vo- loakega okraja se je preselil na Reko, jfjer je dobil diužbo koncipijonta pn dr. -M^yäiderjQ. V minulem t.;dnu smo 6itaii v resijtem „Novem listau, da so je ar. Krstic zaročil z neko Evfjmijo Vukič, ^ar je poaebno v Opatiji, Voloskem in Kastva provzročilo začadenje. Kakor se Je pa pozneje dugnalo, bila je objavu te zaroke v „Novem listu" sad zmeäanja i"ožgau dr Kral.čij ker 80 gA par dai potein odposiali v Ijubljansko noriänico. nlbl?v?.nc» in Hrvatje v Iatri pomilajemo dl i ^ čepmv nam je svojeöasno dosn äkodüval, iQ pravimo obenem, da "mg..nü Pla^ vaake sobote", a enkrat le pride dan plačila. ,.ftinPü8rr,ebr,8rb8kcSa dijakg na Du- trei iv~ Danaja piäeJ° "Slov/<: Pre" mpH P o0r 8rno 8ledttli Pri pogrebu nf emea Srba Marka Uakoviöa Kakor »l? ze poročali, uatrelil je medicinec Pe- J^ svojega bratranca Izakoviöa. Pejic je bil namreč na univer^i v prei^kar?, ker se je vphal s ponarejenim zralostnim iz- pitom. lzakovič mu je svetoval, naj od- potuje' in se na ta način umakne more- bitnim posledicam. S tern je bila pa nje- gova usoda odločena, kajti lzakovid je jel sumiti, da ga je bratranec ovadil, in sklonil jt», maščevati ae zato, »car je Iza- kovc tudi slutil. Z^lezoval gi je v torek teden cali dan, dokler se mu zvečer ni posrečilo zavratno ga napasti in usreliti. Nato je pognal äe sebi dvekrogli v glavo. Izakovič je bil tekoj mrtev. Pejič je pa sale v p^tek preminul, ne da bi se bil kaj zavedol. In gledali smo pogreb ne- dolžne Žrtve, občespoštovanega dijaka in Ijubeznivšega družabnika msdicinci v zadnjem leta. D)lgo vrdtoodposlanciv so tvorili odposlanci najraz'iönejäih slovan- sk:h dijaških društev tako, da so se Da- najčani čudili: „Kaj, toliko je Slovanov- dijakov 1" Marsikomu so pa stopile solze v oči in grobna tišina je zavladala, ko smo zagledali za krnto očeta popolnoma onemogiega, tako da sta ga morala dva podirati. Gotovo, težko si je predstavljati bol in obup ubogega očeta, ki je äel za krsto, v kateri je počival njegov edini sin. Res, nihče ne ve ne ure ne dneva. Groziia tragedija na morju. — Iz Londona poročajo o grozni tragedijf, ki ae je dogodila na tihem Oceanu. — Ladijo „Tahitiene" je na visokem morju dohitel vihar, ter jo tako poškodoval, da je v njo začela prodirati voda. Nekoliko dni je moštvo s sesalkami crpilo vodo iz ladije. Ali konečno so mornarje osta- vile moci in ladija se je pričela potap- ljati. Kapitän in moštvo se je reäilo na splavn, ki so ga v naglici priredili iz desak jarbol in drugega lesa. Na ta splav je selo 11 mož. Splav je bil pa tako majhen, da so bili mornarji prisiljeni spudčati vrstaina noge v vodo, da so na ta naein imeli vsi mesta. Toda v naglici so pozabili vzeti seboj jedi in vode; vsled tfesar so trpeli grozno lakoto in žejo. Oxolo njih je pa äe vedno divjal organ in zato so se morali trdno držati desak, da se niso pogreznili v vodo. Noč jo preäla dovolj mirno. Vaeh ednajst je ostalo živih. Toda, zjutraj, ko se je zda- nilo, so okolu splava zagledali na stotine lačnih morskih psov. Mornarji so kriČali na V68 glaa ter hoteli na ta način pre- plašiti gladne živali. lUe so se pa še bolj približavale splavu. Ta boj z mor- skimi psi je trajal nad štiri ure. Naenkrat se je na strah vseh vrgel eden psov na kapitana ter ga za nogo potegnil v vodo. Pdi so prad očmi mornarjev nearečneža takoj niztrgali in požrli. Osem rnornarjev je amrlo od lakote in žeje, lo dvojica je vzdržala, dokler jo ni končno naäla neka ladija ter ju rešila. Narodno gospodarstvo x Žvepljajmo pravočasno trte! Ako vinogradnik aedaj hodi po vinogradu, ter opazuje trte ; smejati se mu mora sree. Trte so namreč dobro prezimile, niso niö pozeble. Kdor pa prav dobro in pazljivo trto opazuje ter je v stvari vešč in izkuäen vinogradnik, želi si še nekaj. On zapa- zuje na napnencih in palcih, aploh na mladem leau nekaj, kar ga navdaja z neljubim oböutkom. To so neke maroge, na katere priprosti vinogradnik niti ne pazi. To so maroge, katere razodevajo nastop bolezni „grozdna plesnoba" ime- novane. In takih marog je marsikjo p3 mladem lesu dosti, äo celo jako dosti. In one pomenijo, da je semena za nastanje te bolezni na grozdjn lekočega leta dosti. Lansko leto, bilo je namreč v poletju, ko je bila tista silna suša, ravno pravo vreme, da naatane ta bolezen na mladju. Na grozdju in listju pr^gnal jo je marljivi vinogradnih s pravočasnim žvepljanjem. Na mladikah se pa to ni zgodilo, in zato so marogaste. Is teh mirog nasUne v tekoči spomladi bolezen, reči se smo, brez vspga dvoma prav gotovo v veliki meri, ter se naseli na pognankih, zarodu in listju. To se sme tern gotovejše trditi, ker je bila prožlu zima prilično rnila, zimskernu stanu bolezni na mladju ugodna. No, vzlic tej nadlogi, katore se nam je z gotovostjo bati, ne smemo pa le reči: Bog nas je varuj, ampak po- staviti se jej moramo aami po robu, kor je to v naši moči. Žvepljati moramo naäe trte pravočasno in na pravi način. Kakor hitro zadobijo trte po 3 do 4 prate dolge pognanke, žvepljati jih bo treba že v prvič. Tj delo zvršiti se bi moralo v lepem vrernenu, ko bodo trie Buhe, ne pa po dežju ali rosi rnokre. Čim toplejäe je vreme, kadar se trte žvepljajo, tern boljši, tem gotovejäi je učinek žvepljanja. Za prvo žvepljanjo služijo pač najboljäi takozvane žeepljalne pašice, kakoršne se dobe pri gorižkih kleparjih za male vinarje. S takimi puščicami požvopljati se morajo pognanki tako, da postanejo odločno rumeni. M(>- hovi za prvo žvepljanjo niso priporočljivi, ker preveč žvepla brez vee koristi v zrak razpržijo. S pnšicami žvepljati se inora pa, da gre ročno in izdatno izpod rok, tako-le: Vzeti ae mora tako v roko, da pride njen debelejši konec nad roko in ne pod roko. In žveplo se mora iz nje tako na pognanke trt usipati, kakor dela to zidar a čopičem (pinelnom), kadar hoče kako steno le poškropiti (požpricati), ne pa popolnoma z barvo prevloči. Kdor pušico narobe v roko vzaru?», namreč tako, da mu pride njen debelejäi konec pod roko, in ako vrhu tega šo skusi žveplo lo s tresenjem pu- šice iz nje spraviti, postopa n«pačno. Tako žvepljanje gre namreč kaj poča