p-ijV.M? r . ■—.—II. i . ■,.„...' - ; . V \ • 1 . _- ' . t ' ' NEODVISEN UST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI. '■i&Jr M) zationa. r *'• Kg ' • . . - =5 P-8. CLEVELAND, OHIO. PETEK, ai. PROSINCA, 1916. LETO IX. - 1 ' ■ 11 neral Francesco Villa je ujet zajedno s 50 barn LETO IX. _ VOL. IX. itra novica. pritisk plina je povzro na Euclid ave. veliko razstrelbo in ogenj, ter škode za $75.000., ~R. B. Fleming, bataljon-čelnik ognjiegasaev, se je da je povzročil veliki na Euclid ave in E. 105. -v sredo ponoči naravni Eksplozija naravnega plitke je pripetila v kleti trgo-Chartdfer & Rudd, kjer ku-jo z naravnim plinom. Plin ni pravega pritiska. Enaka it je obstala «v ponde-torek za ostale devete prebivalce, ker plinova ne pazi dovolj na regu-plitaovega pritiskal. Veli-ogemj, ki je nastal ob 9. na Euclid ave. in E. 105. se je razširil na sosednja >ja, skoro ves clteveland ijtegasni aparat je priše mesta, da omeji nesre , 17 gasilnih strojev je dela-ič ur. Ogenj so imeli pod rolo šele ob 1. zjutraj tek. Mesto preiskuje vzroke ja, kaiko je namreč nasta splozija. £upaQ Davis, sodlniki Bern Levine in Kohen, >gene-ravnatelj Bailey Co. Vic-:ere, bankir J. J. SuHK še mnogo -drugih bode-lajali prihodnji mesec za časopise na clev. ulicah dam. Tod& časopisi ne bo-po centui Dobiček od tdh časopisov dbbi 8 dec ki prodajajo sicer časopise jifoi pošlje v višje sode je trdba nabirati, da se izšolat) o. Bianchettija pri-v OeveJand zvečer v soboto zjutraj. lN1aw ivemer Whitman j« el gspod Mbhor Mladič, pot ' nik za JJcheuerJjevo vino in žga je, iz Chicage. Tu se bode mudi} štirinajst dni ali tri tedne. * MKdo je Dolores Evans? NU bee ne ve. Ona je bila namreč umorjena preteklo sredo y Clevelandu. Od tega' časa so jo denar, ki ravno po-»Prenočišče sedo* od 10-^25 centov Cleveland te hotelov. dovoljenje so do-Fine in Atonija »n 'Meralic in Bar-Bih) srečno! dobivajo mnogo se ljtidem racuna-vld. Frank Arter letom $456 dav-lastnine. sedaj so Položaj v Meksiki. f it Banditje generala Villa so vjeli več konjenikov Z jed. držav. Carranza preganje bandite. El Paso, Tex. 20. jan. Sem se poroča nocoj, da «0 Villovi banditje ujeli "na meji Z jed1, držav in Meksiko sedem vojakov Zjed. držav od 7. konjeniškega polka, blizu Hacbita, N. M ex. Zajedno se (naznanja, da so a-meriski cowboysi se podali na preganjanje banditov. Mnogo cowboysov je pripovedovalo, v Rim poslaniki zaveznikov in nevtralnih vlad, k{ so se nahajali pri srbski vladi. Med drugimi se General Carranza, začasni [ nahaja tud George Lerillad in predsednik Mleksike, je progla-1 Rčfoert Maveriiqk, ki sita bila sil, da vsakdb, ki ujaime g6ne- poslana v Srbijo kot posebna rala Villllo ali ga ubije, dobi na-i ameriška poslanca, ker se je grado o^d države. Vsak držav- Avstrija pritožila pri ameriški Ijan ima pravico tegia bandita | vladi, da Srbi grdo ravnajo ujeti ali ubiti. Zjed. države pre- avstrijskimi ujetniki. 'Mr. Ma-iskmijejo, kdo je hotel utihota- verick je položaj preiskal in se piti v 'Meksiko 5000 pušk in; izjavil, da je resnica, da dobijo 1.500.000 nabojev, katere so našli ob meji. El Paso, Tex., 21. jan. Gene-ral Francesco Villa, meksikan-ski vodja banditov, je bil zajed-no s 50 pristaši ujet. Vsi njegovi pristaši so bili na mestu ust. reljefH, doČim so njega odpe- avstrijski ujetniki vSifoiji malo (hrame, toda Srbi jo sami nič več kot ujetniki. Ameriški poslanik sam je moral jesti konji sko meso, da se je preživel1. Pomoč Belgijcem. New York, 20. jam. V poeta deljek je odpljul iz New Yor ■hotel za moSke. To dobijo moški pre- trije možje in dve eenK ko so vjkleli ležati v mrtvašnici, trali za svojo hčer, toda vselej se je pozneje dtotgmStfo, da Do-ores ni njihna. Kdo je torej ta >oPores Evans ali Elisabeth Myers ? Mogoče bo vedel povedati morilec Bianchetti, ko ga >ripeljlejo v Cleveland. —Največji premogarski štra^k preti Zjed. državam, odkar tA-stoji naiša vlada, če se premo-garji in kompanisti ne^ zjedini-o za novo lestvico prea i. apri-lom, 1916. Premogarska orga-davka $2909,1 nizacija zaihteva 20 procentov lastnine povečal.' ziboljšano plačo. ljali v Chihuahua City. Ustre- kai parnik Calebes, katerega so lili ga bodejo najbrž v Juarezu, [ljudje iz zapadne Pennsylvanije na slavnem dirkališču. General odpo&Jali, da prinese Belgijcem Villa je poslednje čase dal za- potrebne ihrane in obleke. Na hrbtno umoriti nad dvajset A- pannik>u se nahaja 155.060 •žak-merikancev. | ljev nnoke, obleke za 40.000 Iju- Washington, 20. jan. Dames e. Izrazi! Anderson, zastopnic delavcev se je, da je ameriško obrežje, v angleškem parlamentu bo izročeno na milost in nemilost j vložil zakonski načrt, glasom vsakemu sovražniku, ki se do- katerega! naj vlada zapleni te-bro organiziran ihoče polastiti kom vojske vse premažemlje Ahnerike. Izjavil se je, da so- bogatinov in naj jim od tega vražnikova armada, ki šteje premoženja toliko izplačuje, da 150.000 mož, lahko razfbije a- «e preživijo. Zaplenjeni (bi bili meriške forte ob taitlantski obali najemnina Odi hiš, interesi od in da ocean ne d'ela nobene prave obrambe med Ameriko in Evropo. Oneral se je izjavil, da morje ne dela nobenih ovir za prevažanje čet, in je poka- kapitalai, dobički od delnic, dediščine, itd. Avstrijci in Črnogorci. London, 119. jan. Glasom brzojavnih poročil je črnogorski zal za vzgled Anglijo, ki je z kralj Nikita izdal na svoje pre eno samo ekspetiicijo 96 ladij i^crcaJa na en dam 126.000 vojakov na (Dtardanelati, kljuib minam pru submarinom. Nadalje je general Wood zahteval, da zdržuje Amerika najmanj 210. 000 mož stalne artmatie. Youngstown, O., 20. jan. Mrs. Ieren Davis je danes udo-žila tdžibo proti Mahoning County za $10.000, ker je bil njen mož tekom nemirov v Youngstownu ubit. Tožba je vložena, ker pravi neka oh 10-«ka postava, da so county odgovorne za smrt državljanov Ob času nemirov. Mgtt h ^mi Maskeradia društva Svoib. SHoventke, št. 2. StDZ v Ordino-vi dvorani se na vrši v nedeljo, kakor smo pomotoma poročati, pač pa v soboto, -22. januiarija. —Ko je formair Robertson v tovarni River Furnace Co. dajal v četrtek zvečer svoja nano-čiia delavcem, je postal etten izmed njih nezadovoljen ter je pričel streljati na Rdbertsona, katerega je smrtno ranil, potem pa z revolverjem prisilil ttruge delavce, da niso prišli na portioč, nakar je pobelgnH. Detektivi ga iščejb. —600 clev. učiteljic se poda ob letošnjih pocrtjmcah na potovanje v Alasko. Vožnjs je preračunana na 32 dnij. ' --'Ck-'• 'ii ' bivalce razglas, v katerem pravi, da je potrebno, da se država poda, da se jo ohrani pred popolnim propadom. Črnogorski kralj je dtail razobesiti belo vzastavo nad Grahovem, nakar je izročil svoj mdč generalu 'Herlles, Toda črnogorska generala Ojstovič in Valutovac nista hotela ubogati črnogorskega kralja, pač pa sta odrekla pokorščino in pobegnila k Srbom. V BeroJinu se je v parlamentu uradno naznanilo, da se je Črnogora podala. Vsa vladna poslopja so v zstaivah. Mirovni dogovori BeroKn, 20. jan. Uradno avstrijsko poročilo glede -dogovorov s Črnogorci se glasi: Uradni dogovori za prenehanje sovražnosti nied Avstrijci in čr-nogorci, so se pričeli včeraj. Avstrijci, ki so ob teim osvojili Virbaza in Rieko, so prenehali • s sovraztiostmi. Mirovni1 dogovori so se pravzaprav začeli 13. jan. Ta dan sta prišla dva črnogorska ministra in en major artilerije k avstrijskim prvim stražam in sta začela govoriti glede predaje črnogorske armade. Avstrijske oblasti so takoj odgovorile, da prvi pogoj k nadaljnim razpravam je, da črnogorska armada nemudoma odloži orožje. Črnogorci ima* moderne puške v jako veliki množini. Vlacdo v Libknecht izven stranke. Črmigori prevzamejo Avstrijci, London, 19. jan. Brzojavka •da lahko (preiščejo celo deželo. * iz Berolina naznanja, da je Vsi moški, ki so zmožni nositi nemški socijalist dr. Liebknecht orožje, se morajo zbrati na po- zahteval od vlade, da se njego-sebno . določenih krajih, kjer vo ime 'zbriše iz imenika soci-bodejo pod nadzorstvom. No- jalističnih poslancev in k±a se ga benega poročila še ni prišlo do- zapiš^ kot neodvisnega člana sedaj, koliko Črnogorcev je od- parlamenta. Kakor znamo, so ložilo Liebknechta ostali nemški socialistični poslanci izključili iz stranke, ker, je zahteval od vla- svoje orožje. Cetinje je mirno. Avstrijske čete, ki so dospele v Cetinje, so dobile mesto mir-1 de sklenitev miru. no v popolnem redu, snažno Amerikanci najhujši sovražniki, in zdravo. V arzenalu so dobili! Berolin, 19. jam. Dr. Hcyde-mnogo orožja, strojnih pušk itn | brand, vodja konservativne streljiva. V palači črnogorske-. stranke v pruskem parlamentu, ga kralja so dobili mnogo do- je imel včeraj govor, v katerem kumentov, med njimi patent avstrijske vlatle, 9 katerim je* bil črnogorski kralj imenovan za polkovnika nekega avstrijskega polka. Italijani tožijo Črnogorce. Milan, 20. jan. Jako nezadovoljstvo vlada v Italiji radi predaje Črnogorcev. Italijansko časopisje obtožuje črnogorskega kralja, da je hinavec, in da ni splolh imel namena se ustavljati do zadnjega avstrijskim. četam. Kljub prigovoru ruske vlade, da naj nada- se je izrazil, da Spadajo med najhujše sovražnike INiemčije Zjed. države. Nemci niso odgovorni za vojno in njene grozote, pač pa so Amerikanci prav gotovo podaljšali vojsko vsaj veliko za eno leto. Dr. Heydefbrartdiu je nekaj pristašev ugovarjalo. Dvinsk je varen. Petrogirad, 20. jan. Ruska vlada je pozvala civilne uradnike mesta Dvinsk, da se zopet naselijo v Dvinsku in začnejo s svojo upravo. Ko so se Nemci približevali fcemu ruskemu 1 juije z vojno, ker je imel še-ve-j mestu, so odšK civilni uradniki dno 30.000 vojakov je začel zkv Pskov, 150 milj severno. Ru- avstrijsko vlado mirovne dogovore, da bi rešil $ebe jn presto in svoje premoženje, dočim mu ni bil'o mar za nkrod. Trdi se, da Črnogorci niti iSnbom niso hoteli pomagati, ko so bili Srbi napadeni, dočim Črnogorci tedaj še niso imeli sovražnika nad seboj. Se bolj se jezijo Italijani, ker je črnogorska vlada baje na povelje kralja pustila velikanske množine jedil, katere je Italija z velikanskimi težavami prepeljala* v Sam Juan di Medu a, Črnogandem v pomoč da so ta jedife zgnjila v pristaniščih. Črnogorski prestolonaslednik za mir? London, 20. jan. V diploma-tičnih krogih se govori, da je uovzročil mir med Avstrijo in črnogono sin kralja Nikola, princ Mirko, lei je bil že od nekdaj prijazen napram Avstriji. Oni je baje dosegel, da bo Črroagora dobita isto ozemlje kot ga je imela pred letom 1912 in zraven tega še del stare Srbije z 'Mitrovico kot glaivnim mestom. Nemci zaplenijo parnik. London, 19. jan. 'Brzojavke iz Kodanja naznanjajo, dta je .neki nemški torpedna rušilec zaplenil parnik Kijev, ki je bil na potu iz 'Kodanja v Liverpool v Anglijo. Boje se, daje bil za->lenjen tudi švedski parnik 'Mime r. Boji na francoskem bojišču. (London, 19. jan. Francosko uradno »poročilo se glasi: Med rekama Aisme in Oise smo z uspehom obstreljevali sovražne nemške strelne jarice. Pri Metz-eralu smo uničUS eno celo nemško baterijo. Angleško uradno poročilo se glasi: Pri Frioourtu smo eksplodirali več min, ki so uničile več nemških postojank. Sovražnik je imel pri tem precejšne zgube. Mesto Lens, kjer je glavni ne miki stan, je včeraj obstreljevala naša artileri-ja z jako ugodnim uspehom. Dva angleška zrakoplova sta sike pozicije Okoli Dvinska so sedaj toliko varne, da jih Nemci ne morejo zavzeti, radi če-spr so se uradniki vtmili. Nemci praznijo Lutak. 'Kijev, 20. jan. Ponovno se zatrjuje v ruskih krogih, da NemcS praznijo trdnjavo Lu&tk v Volihnija . distriktu. Zadnje dneve je dospelo sem 4000 avstrijskih ujetnikov iz gališkega bojišča. Rusi so odposlali več vojnih zborov rezerve na bojišče v vzhodni Galiciji, kar po-menja, da se pripravljajo na novo ofenzivo. Rusi v novi ofenzivi London, 20. jan. Po jako kratkem Odmoru so pričeli Rusi z novo ofenzivo v vzhodnt Galiciji in na besarafoskl meji, meji vzhodno od černovic. Prvotna ofenziva se je vretla poglavitno okoli Toporovca, in o teh bitkah trdi avstrijsko uradno poročilo, da so bili Rusi povsod odbiti in i )ila angleška armada uničena na francoskem in belgijskem bojišču. In ker se Angleži pri Ytfjres niso mogli zdržati, so dobili Nemci lokalne uspehe, se utrdili, nakar so se lahko poda- 1 na vzhod in podili Ruse proti Dvini., Ainigleški fiasko velja zavetnike na^WWlpfe točko Lens, in angleški fiasko pri Neue Oha'ppelle velja zaveznike ogromno trdnjavo Lille. Angleži so namreč že trikrat naredili to naipako, da so naskočili" Nemce, jih premagali, toda pozneje niso dofbili ,od nikoder pomoči, da bi zavzete posto-janke^držali, ker angleški generali niso razumeli povelj, in tako so zgubili, kar so dobili. Kadar kak francoski general naredi kaj napačnega, tedaj ga odstavijo. General Joffre je odstavil 'že kakih 80 generalov. Pri angleški armadi pa ostanejo vsii oni, ki so zakrivili vojni tporaz. Leta 1915 Angleži torej niso imeli nobenih uspehov na bojnem polju, prav kakor jih niso imele severne armade leta 1865 v meščanski ameriški vojski. Angleška armada še danes nima pravega poveljnika in tudi one discipline ni pri mjih, kot je pri Francozih ali Nemcih. Dasi se je angleško brodovje irtborno obnašalo, pa se ne more tega reči o armadi. Angleški vojak se sicer bori hrabro kot vsak drugi, toda angleški geiie-rali ziajedno z vrhovnimi poveljniki so se izkazali za skrajno nezmožme. In z novim letom zopet gledajo angleški zavezniki na "novo" angifeško armado, katera bi morala konečno priti, da izpo-polne praznine za velikansko bitko, ki se prične spomladi. Kramcija je naredila vse* kar je mogla narediti sama. Njena sijajna armada lahko zadržuje Nemce na vseh točkah. In v zvezi z angleško armado, francoska armada lahko tudi napada. Ce (bo angleška armada spo-polnjena spomladi, če bo ime- (j municije, tedaj bodejo lahko . coskega in belgijskega ozemlja. Toda a?i bodejo imeli An-glezidovolj moštva in municije ? Francozi se bojijo. • Na vzlhodu in zahodu ^e razvija vojska* v dvoboj med Nemci in Angleži. Vsi drugi narodi so trpeli silne zgube. Angleške zgube, ki znašajo dosedaj 500. 000 so primeroma mahjne s pru skimi zgubami, ki so uradno štete »na i.200.000. In Anglija lahko oboroži ravno toliko mož kot Nemčija. Anglija ima odločujočo moč v svojih rokah. AH jo bo znala uporabiti ? Amerikance je v meščanski vojski vzelo tri leta, da so se pripravili in zmagali. Angleži se nahajajo sedaj v drugem letu »vojne, in vsa vojskina odgovornost čaka Angleže, da se spametujejo. O Sokolstvu. Dosti je med nami Slovencev, ki ne razumejo pomena imena Sokol, a to gotovo radi tega, ker se družabno premalo shajamo, živimo preveč s epa rirano ter se tako ne moremo spoznavati. Imamo sicer nekaj prosvetnih društev, kakor Slov. Nar. Čitalnico, pevskio društvo Triglav, katerih naloga bi bila gojiti med svojimi članj- slovensko iteraturo ali književnost, a kamor pridemo, nam manjka vsega tega, nikjer ne slišimo kakšnih predavanj, laHko bi pri sejah kakšne večerne akademije pripovedovali našim rojakom iživljenju reformatorja 'Primož Trubarja, oče»ta naše slovnice, tnajvečjega med velikimi Prešerna, ki nam je dal krasno pesem, ter Vodnika1, Alešovca, Aškerca, Gregorčiča«, Medveda, ^vgeljna, Zupančiča, Gasparita in veliko drutzih. Pripovedovali bi lahko, kaj velikem Slovanu Tyršu, ki nam je bil pred dobrim pol sto-etjem apostol vzjedinjene vse-slovanske misli, slovanskih narodov, ali oprostiti jtti tujega nam sovražnega vpliva, ter združiti jih pod praporom so-colstva. Kot prve in na najvišji sto-omji sokolstva vidimo korakati Cehe, ki so nam pokazali na raznih svojih zletilh v zlati slovanski Pragi, kaj doseže narod, (ateri je enih misKj in enega ulhav kateremu je edina želja kultura autonomija. Takoj za njimi smo Slovenci, sicer majhni po številu, a ži-avi in bogati narodnih moe. určič nam je dal prvi in edini slovenski napredni list, okrog katerega so se zbirali nasi prvaki. ter tudi mat^i Slovencem pripomogli do tega, da se je po vzorcu (Cehov z diru žil o pod so-eolsko pero vse, kar čuti na->re7 c. r59i ovo Jobn Kriianič, c. bec. "DR* A. M. Novo pristopU: — Antila se jo je bo-Ali je mogoče, da življe-tero je bilo tam v blatu (Ntaples za revnega si-aja tako trcio, tega tu-dbsipa i vso razkoŠno-ipreobflnostjo! Bog, to je dolga po-islim da prav storim, da povem.....iPoleg tega k temu. tudi prisi-jaz vas potrebu- IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIHIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII torej »nepričakovano še en bratec iz nelbal" Ona je mis&la, da je tako govoril iz sebičnosti, ter mu je namignila, radi očetove ded-ščine. '*0 dedščina.......!" Pomena te posmehljive besede ni razumela. , Kaj misli z tem? Ali ne veruje v zmožnosti in konečne uspehe svojega o-četa? "Ne, ne, moja kupčija je -o veselil, ;ko je slišal, da zanaprej živel v lepi, z vrtom obdani hiši. V tem ko je narekovala 'Meohainova svoje pogoje, je spisala pobotnico za prejetih„ dvatisoč frankov./ /'Torej domenjeno, ali ne? Vi bodete dopolnili teh šesttisoč po preteku šestih mesecev,.. Ako ne, se obrnem do gospoda Saccarda." "Toda," je odvrnila gospa Karolina, "(gospod iSaccard sam va& bode izplačal.....Jaz I sem danes sama njfegcva na mestnica." , Slovo Viktorja od svoje tete, ni bilo posebno nežno, nato ko ga je iMedhainova poljubila na lase, je Viktor brzo vstopil v kočijo, v tem ko je Mechainova maloprej« pokarana od Buscha radi tega, ker se je zaidbvolji- spati s kopališčem, »1.197 E. 6ist St. ; (9) sklenjena, jaz ne potrebujem ...... nobenega.. .Toda stvar je res la z takTrni placih na obroke, tako smešna, da se moram "" j- smejati." V resnici se je pričel smejati, toda z tem smehom je le skuša! zakriti nottanje razburjenje in jezo. Ta sebični mož še ni imel časa pomisliti, kakšne posledice bode to imelo zanj, ali dobre ali slabe. "Konečno je pa meni vse- z mrmranjem dajala duška svoji jezi, ko $e gledala kako,, se jej je odvzel otrok, kateri je bil dosedaj kot nekak zastavni predmet. "Torej madama, bodite pravični z menoj, kajti drugače, vam prisežeift, Ibodete to bridko obžalovali." •Med vožnjo iz Cite de Naples proti zavodu "Dom dela" na Nato je stopil v kopalno so- Boufcvard Bineau, je gospa bo, prinesel ven pilo za nohte, Carolina od Viktorja, katere- eno. ter si pričel iste piliti. ) "Kaj 'hočete torej početi z vašim strašilom? V bastitjo se ga vendar ne more vtakniti!" Sedaj mu je omenila račune od Mechainove, in svoj načrt, namreč dati Viktorja v "Zavod dela" nato ga je zaprosila za dvati-soč frankov, toda, on je prošnjo kratkomaft) odbil. 'IDIa bi jaz kaj dal na račun očetov? Niti soua!.....Slišite, prisegel sem, da v slučaju potrebe ne posodim očetu niti soua... Razumite me! So neumnosti, katere so pa« prene-unune in jaz se jiočem osmešiti." Z nova je pogledala tega človeka, zmešana radi njegovih čudnih aporrtb. V trenutku tega razburjenja, ni imela niti veselja, niti časa, ga še dalje izpra-ševati. "Kaj pa meni?" je rekla kratko, "ali bi meni ne posodili teh dvatisoč frankov?" Počasi in previdno je drgnil dalje po nohtih, in z svojimi ga bliskajoče oči so okolico kar požirale, le redke in kratke odgovore izvlekla. Brati in pisati je komaj znal, ker mesto da bi se brigal za učenje, se je vedno potepal okoli utrdibinih stavb. Iz tega prezgodaj dozorelega obraza, se je že sedaj za-moglo brati nagon k uživanju Ko so dospeli na Boujevard Bi-neaui so zadobile oči te mlade zveri močnejši lesk, zadovoljno je zapu&til voz, in korakal z gospo Karolino čez dvorišče, katero je bilo od vseh stranij obdano z poslopji, v katerih so bili deški in dekliški oddelki. Takoj z enim pogledom je pre-motril z -velikipn drevjem ob dana obširna igrališča, kuhin-nje, iz katerih je prihajal prijeten duh pečenke, z marmorjem okrašene jedilnice, katere so bile vistike in dolge, kot la djjje cerkva. Nato so dospeli \ glavno poslopje v ozadju, kjer so bile pisarne oskrbništva. Poslušal je odmev svojih novih RAZPRODAJA. * ■ • * • > «• Podpisani opozarjam rojake v CoJlinwoodiu, Nobhingham in Clevelandu na zadnjo, samo 5 dni trajajočo razprodajo. INfe. tej razprodaji imate najlepšo prilijco, dia si kupite vsakovrstne robarje in rober boots nizke in visoke, za moške, ženske in otroke. Vse najboljše vrste, in vsak par garantiran. Vsakovrstni čevlji za moške, žen sike in otroke, za delavnik in praznik, in tako poceni, dia sedaj lahko kupite dva para, za isto oeno, cot prej en »par, spodnje unij ske obleke (Union suits) za odrasle in dečke, (posteljno o-pravo, kakor: odeje, pfaJhte in covtre. *Moške kape, hlače itd. Pridite in pripeljite 9voje otroke seboj, db jih dbujete in ob leče te! Povejte tudi svojim sosedom rojakom, in jrh pripeljite. Kadar pridete v trgovino, govorite slovensko, ker drugače ne dobite nič ceneje. Razprodaja je samo za rojake in traja 5 dni. Slovenci so prvi, im razprodaja bode v vašo korist. Zapomnite si, kcfcftaj se razprodaja vrši, namreč januarja 24. 25. 26. 27. in 28. jan in sicer samo za gotov denar. To je zadnja razprodaja na tem prostoru. (10) iSč vam priporočam JOS. KOS, 15406 Colcutta ave. ColHnwood svetlimi očmi opazoval gospov po brezkončnih hodni jo* vidim je postajal vedno I in ko mu je ona , je zakRcal: Torej nisem Karolino. "Vam? Zakaj ne?" Nato je vzel z neke omarice dva bankovca, in ko ju je oddal gospej KaroHni, jo je prijel za obe roki, jo obdržal nekaj časa v svojih, in jo prijazno l^kot gfccfe pastorek sv^ jo mačeho, katero ljubi. "Vi si delate iluzije o mojem očetu!.....O, ne ugovarjajte, v vaše zadeve se ne foodem dalje mešal.....Ženski so tako posebne! V požrtvovanju vidijo svoje dolžnosti;, nara-yno, da si tudi poiščejo zabavo, kjer jo morejo najti......Vendar, ako vam ima biti vse to z nehvalež-nostjo plačano, potem l'e pridite V meni, midva se bodevia že pogovorila." Ko je gospa Karolina zopet sedela v svoji kočiji, je o celi stvarj še enkrat premišljevala. Pomirjena je biia, ker je imela denar, se je namenila, da *že ta-kdj jutri na večer reši Viktorja tega žalostnega življenja. Zatorej je mogla svoja opravila že dopoldne oskrbeti; bilo je dosti formalnosti za opraviti, ako hoče, da dobi njen varovanec v "(Zavodu dela" sprejem-Vse jfe šilo od rok. in popoUkie je bila stvar že tako daleč, dia ni bilo treba drugega, kot še iti po Viktorja v Cite de 'Naples. {Zanj je prinesla seboj primerno qbleko. iSker pa se ni mogla rznebitii skrbi ob mislih na ot^por, katerega bode gotovo izvajal dečko, kateri dji hotel nič o šoli-slišati, že na pragru jej je povedala Meohainova, katera je bila o njenem prihodu brzojavno obveščena in jo je pričakovala, da je mati Eula-Hja ponoči radi zasjtrupljenja krvi nenadoma umtfa. iNkjbolj grozno pri tem je bilo to, da je deček, kateri je ležal pri njej, opazil', da je mrtva šele tedaj, ko je postalo njeno telo že mrz-lor Ostali konec noči je Viktor prebil pri gospodinji, pobit, brezmaren in od posledic te drame tako v strahu, da se je m kih in širokih stopnjicah. Ko je mogla gospa Karoli na zopet doli v pritličje, da podpiše neko listino, je peljal^ Viktorja pred neka steklena vrata, skozi katera je videl veliki sobi dečke svoje staro- f'-^fSi bili xaP,oslieni o- krog veltkth miz Jn senčili lesne ,rezbarije. Dalje prihodnjič. SPLOŠNA RAZPRODAJA NA VSEM BLAGU. iMoške, ženske in otročje narejene obleke. Ženske suknje obleke, bluze, krila, volneni jopiči, kimonas, kimonas predpasniki, kovtri, blanket 1, rjuhe podzgtevna pokrivala, pod zglavniki, bonnets, volnene preveze za vrat, nogavice volnene in svilene, ženski klobuki, ,uni on obleke, šlinganje in čipke Vse. se bode razprodlalo po znžani ienii Moške vrhne suknje in obleke, dtežne suknje hlače, klobuki in 'kape, moške in otročje čevlje. Ta razprodaja se iprične v soboto, 22. ja-nuarija 1916. ob 9. zjutraj. Mi smo prisiljeni prodati vse blago, da napravimo prostor za svoje poletno blago. Sedaj imate priložnost, da si- prihranite denar. Najboljše blago za mali denar, 'Pridite zgodaj in prepričajte se o teh nizkih cetaa!h. Ta razprodaja je najboljša prilika za vas, dia si prihranite denar, Vsak cent štej*. Pridite zgodaj in pripeljite svoje prijatelje da si ogledate to razprodajjo. Zapomnite si ime in številko Začetek ob 9. uri zjutraj. M. TOLSTOY, 6217 St. Clair ave. Brivnica naprodaj, radi bolezni gospodarja. Vprašajte na 1011 E. 63rd St. (10) tliii MhŠM', upiips • ........... .................... Dekleta, stara 18 let in več za stalno delo v tovarni. $1.25 na dan za lahko ma Začetek razprodaje v torek, dne 25. januarija 1916 Kjer je cenjenim rojakom £e znano, da s*>a preteKji teden prevzela četo trgovino od g.JaKpb Wah-čiča (znano pod trgo-Vino Jernej Knausa titjudno naznanjala, da priredila x> neKpj dneh -VeliKo in popolno razprodajo -Vsega blaga. V sledečem fe označenih le neKpj cen, %fse drugo blago na tej razprodaji je Vam na ogled %> trgovini. iaaašgasjaišjgjjši issgssTOg.s.M.asasgs^ q 1H Zagrnjala za okna; Zagrinjala za otkna iz čipk, 3 jarde dolga, vredna $1.75, QQa "...... sedaj samo.......................wOC Zagrinjala za okna, iz čipk, 3 jarde dolga, vredna $1.25, OOg* sedaj sarpo.......................O O C j 1 ' Zaigrinj^a iz čipk, rožaste, 3 jarde dolga, vredna $1.00, sedaj samo.......................I OG Ženske suknje: Ženske suknje vredne $18, Ctfl $20 in $22, sedaj...........■ I >vO Fine ženske suknje, vredne C7 7 K $12.50, sedaj..................^ f ■ 19 Fine ženske suknje, vredne 71? $18, sedaj samo..............^Oa I 5J Ženske suknje iz finega suknja, 4 vrddne $10, $12, sedaj samo,,...... I 96 Vse velikosti otročjih sukenj za polovično ceno Ker imamo veliko zalogo vsakovrstnih moških in otročjih čevljev jih dobite na tej razprodaji dve tretjine ceneje, to je pod našo lastno ceno, ker nameravamo trgovino z obuvali popolnoma opustiti. Moška oprava Moške hlače vseh vrst, vredne i $2~do $2.50, sedaj............4 Trpežne mošike hlače, vredne $1.25, sedaj................... Hlače za ibo j se, vredne 50 do 75c, sedaj................ Fine moške srajce, vredne $uoo sedaj samo.................... Fine moške srajce, vredne 50 do 75c, seda}............... Spodnje moško perilo, vredno 50c sedaj samo......... Fino volneno spodnje perilo, vredno $1.00 sedaj............. Ženske obleke s žeketom: Fine obleke z žeketom, vredne rt* 4 M $10, $12, $15, sedaj samo..,.. ^ I Obleke z žeketom, male velikost, vredne $8, $10, sedalj......f Q Mali blanketi, vredni 15 do 20c , sedaj samo.................. Fini 'blanketi, vretini 50 do 65c, sedaj samo.................. Fini topli blanketi, vredni $1.10, sedaj samo.................. Fini volneni blanketi, vredni $2.75, sedaj samo.......... Fine tople odeje (kovtri), vredne $3.50, sedaj samo... Podzglavniki iz perja, vredni 50c, sedaj samo.................. Ženske kiklje Zaloga ženskih volnenih kikelj, vredne $2.50, $3.00, $3.50, sedaj samo.......... . ........ Fine ženske volnene kiklje, . , vredne $3 do $5, sedaj......... Ženske obleke: Volnene obleke, (Prinaes), 4 vredne $6.50 do $8.50, sedalj.. Volnene obleke, (Princes), d vredne $7 do $12, sedaj.. . .. ^ Dobre pralne obleke, (Princes), vredne $1.00 do $1.75, sedaj.... 100 moških klobukov, vredni $1.00 do $2.00, sedaj....... Fini moški klobuki, ki so vredni $2.50, sedaj..... Tople moške kape, vredne 50 do 65c, sedaj samo..... Cela zaloga moških, ženskih in otročjih svedrov v raznovrstnih barvah za polovično ceno. Fine svilene bluze, vredne $3.50 do $5.50, sedaj..... Fine svilene bluze, vredne $2.50 do $3.00, sedaj..... Zaloga vsakovrstnih ženskih • ib?uz, sedaj samo......... Moški ovratniki vseh vrst, vredni 15c, sedaj...... Na razprodaji dobite še mnogo drugih stvari, katere zaradi prostora niso tukaj označene. Moške nogavice, vredne ioc, sedai samo,............. Blago na jarde: Vse blago, beli baThemt, raznovrstni barhant, gingham, percal, vredno ioc, sedaj....... Žepne rute, plave in rudeče, verdne 5c, sedaj samo... Moške volnene srajce, vredne $1.00, sedaj samo..... Mošike naramnice, trpežne, vredne 25c, sedaj samo...- Med to razprodajo ne dajemo in ne zamenjamo znamk ali tiketov. Kotenina: Bela kotenina, 1 jartLširoka, vredna ioc, sedaj........... Bela kotenina, 1 jar*d široka, vrediia sedaj......... Vse ženske in otročje zimske klobuke, po skraj no znižanih cenah. mudite torej te prilike, ker to bode nasa prva razprodaja na kateri se mora razprodati pod našo lastno ceno. Pridite Vsi brez izjeme o pravem času, ter si za mal denar naku-za sebe in družino. TOMS1C (EL STAMPFEL 6129 ST. CLAIR AVENUE