211. Hnllln.
l MM|nif i Mrtt, & maha
XLV1I. IB10,
^^^^^b        ^^^^b            ■^■^■^H                      ^■^■^■^■t    a^L^n^H                   K   a^l                   a^L^n^H     n^n^nV                        L^nV    ^n^n^H                  ^H    * \^l                 n^n^n^LV   a^l L^V                 ■^■^■^■V                                                       L^n\    ^L^n^H                  n^l       ^h                   a^n^n^n^af              LaV        I     Lav    I                        aaaaaaaaal                 ■■
.Slovenski Narod" velja v LJvblgaal
na dom dostavljen;
celo leto naprej   •   •   •   •   K 24 —
pol leta       m       •   •   •   •     ■ 12-—
četrt leta     m       •   ■   •   •     m    6*—
na mesec    ,       »   •  •   •    •   2"—
v upravniStvu prejeman:
celo leto naprej   •   »   •   •   K 22*—
pol leta        „       •   •   •   •    • ar—
celrt leta      a       •   •   •   •    •    SSO
na mesec    »      •   •  •  •   •   1*90
Dopis! naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo s EnaUova ulic* it. 5 (v pritličju levo,) teletoa it 34.
biserati veljajo:  peterostopna petit vrsta ta enkrat  po  16 vin., ta  dvakrat
po 14 vin., zrn trikrat ali večkrat po 12 vin.  Parte In tahvala vrsta 20 vin.
Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih lnsercijah po dogovoru.
UpiavniStvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, InseraU i. t (L, to je administrativna »tvari.
———   r—■■«■■■ m**m* velfa le vtamrlov.   ——
Na plamena naročila brez istodobne vpoatatve naročnine so ne ozira. „Maroeteo tiskana" teta*on it ••.
.Slovenski Narod" ¥611« pa poitts
ta Avstro-Ogrsko:
celo leto skupaj naprej     •   K 25-—
pol leta       m        n     •   ■    ■ 13*—
četrt leta    „        m . •  •    •   650
na mesec   m       ■    ■  •    •   2*30
za Nemčijo S
celo leto naprej        .   .   •   K 30- —
za Ameriko in vse druge  dežele:
celo leto naprej   .   .   .   .   K 35.—
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica aH znamka. VsroTOlatvo (spodaj, dvorišče levo), Knaflova ulica it 5, telefon it 85.
Svetovna vojna.
Naša armada v Srbiji je prodrla do grebenov Maljen in Suvobor planine. — Bitka v ruski Poljski še trajao — V tej bitki je bilo vjetih 29,000 Rusov. — Nemci napredujejo pri Arrasu na Francoskem in so odbili vse ruske napade v vzhodni Prusiji in v Poljski. — Portugalska se vdeleži vojne na strani Anglije.
BITKA    V    RUSKI    POLJSKI    ŠE TRAJA.  —  29.000  VJETIH.
Dunaj, 25. novembra. (Kor. ur.) Uradno razglašajo dne 25.novembra:
Orjaška borba v ruski Poljski še traja.
Dosedaj so naše čete v tej bitki vjeie 29.000 mož ter vplenile 49 strojnih pušk, kakor tudi mnogo drugega vojnega materijala.
Namestnik načelnika generalnega štaba p. H 6 i e r, generalmajor.
V     VZHODNJI     PRUSIJI     IN     V
RUSKI     POLJSKI     JE     NEMŠKA
ARMADA    ODBILA   VSE    RUSKE
NAPADE.
Berolin, 25. novembra. (Kor. ur.) PcročiiO Wo!ffovega urada:
Veliki glavni stan dne 25. novembra dopoldne.
V vzhodnji Prusiji so naše čete odbife vse ruske napade.
Protiofenziva ruske armade iz varšavske smeri se je ponesrečila v okolici Lowicz - Strykow in Brze-zlnv.
Tudi v okolici vzhodno od Cen-stohova so se vsi ruski napadi razbili pred našo fronto.
Vrhovno armadno vodstvo.
Nemške   čete   zasedle Skieroievice?
»Čas* javlja, da so po italijanskih vesteh nemške čete zopet zasedle Skiernievice, tako da ste sedaj obe železniški progi od Varšave k Varti deloma v nemških rokah in za Ruse neuporabni.
Nemška ofenziva proti Varšavi.
»Berliner Tageblatt« javlja iz Kristjanije: »Kakor poroča »Dailv Telegraph« iz Petrograda. so bili Rusi prisiljeni pustiti svobodno pot proti Varšavi Nemcem, ki so z veliko pre-I močjo udarili iz Plocka. Nemci so \ prodirali z veliko hitrostjo, ker so vse zastavili, da bi prišli v Varšavo, predno bi Rusi dobili ojačenja. Rusi so na svojem umikanju uničili in razrušili vse, kar bi kakorkoli lahko koristilo sovražniku. Ruska armada se je zbrala k novemu odporu 3b reki j Bsuri. kjer pa se je znova morala umakniti pred nadmočnimi nemškimi četami. Toda nemška ofenziva je vsled raznih transportnih težkoč napredovala le počasi in končno so bili Nemci zopet prisiljeni, da se umaknejo. Izredna vrlina njihove armade jih je obvarovala pred nevr.,rnostjo. da bi se morali na svojem unikanju postaviti v bran Rusom.«
Novi nemški generali
Iz Nemčije poročajo, da je bil dosedanji poveljujoči general 1. ar-madnega zbora pl. Francois ob enem z generalom pl. Mackensenom, ki je bil imenovan za poveljnika 9. armade, imenovan za poveljnika 8. armade. Njegov naslednik kot poveljnik 1. armadnega zbora je general pl. Kosch, do sedaj divizijonar na Poznanskem.
*
POLOŽAJ NA RUSKEM POLJSKEM.
Na ruskem Poljskem so nemške čete dosegle prav lep uspeh. Armadno vodstvo je dobilo še ob pravem času poročilo o prodiranju novih močnih ruskih čet iz Varšave, vsled česar je mogel generaloberst Hindenburg pripraviti protiakcijo. Od začetka je ostal s svojimi četami v defenzivi. Ruski sunek se je zlomil ob sovražni fronti in Rusi so imeli velike izgube. Nemci pa so tudi za naprej obdržali svoje pozicije ob Bzuri do vzhodno od Lodza. Rusi so upali, da bodo predrli nemško desno krilo, kar se jim pa očividno ni posrečilo. Tudi ruski napadi vzhodno od Čenstohove so bili zavrnjeni. Južno naše krilo pa je tudi zadnje dni uspešno prodiralo. O sili sunkov tega krila nam priča dejstvo, da so naše čete v bojih zadnjih dni vjeie 29.000 Rusov. Zelo važno je tudi. da so naše čete vplenile mnogo strojnih pušk.
Vojaški sotrudnik »Lokalanzei-gerja« piše o bitki pri Čenstohovu: Nemško poročilo tega dneva je bilo že tako stilizirano, da se je zdelo, da je imelo južno krilo pri Censtoho-vi neki gotovi uspeh, dočim so se sicer na celi fronti vršili ljuti, toda neodločeni boji. To domnevanje se je po avstrijskem poročilu izkazalo kot resnično. Ker gre tu za zelo gorato pokrajino, je spoznati, da je to krilo izvojevalo zmago pod najtežavnejšimi razmerami. Ker je bilo levemu ruskemu krilu prav mnogo za to, da pod vsakim pogojem drže gorate pozicije Volbrom-Pilica, da preprečijo, da bi bili prisiljeni razviti svojo bojno vrsto v ravnini, je smatrati ta uspeh kot zelo velik in večji, kakor je videti na prvi pogled.
Glasom poročil iz Petrograda za sedaj ni misliti na popravo železnic iz Varšave proti zahodu ker pokriva vso pokrajino globok sneg. Rusi so vsled tega med Varšavo in Lodzom pričeli s prometom na saneh.
»Corriere della sera« poroča, govoreč o vojnem položaju na ruskem Poljskem, da so v petrogradskih vojaških krogih mnenja, da to leto ni pričakovati nove ofenzive Hinden-burgove armade. Nemci so pri svojem taktičnem umikanju razdejali vse ceste, železnice, telegrafe in mostove, tako da naleti novo prodiranje na silne težkoče, kar prodiranje tudi močno ovira.
BITKA POD KRAKOVOM.
Krakovska »Nowa Reforma*« poroča: »Včeraj zvečer in ponoči, a tudi danes zjutraj so pripeljali v Krakov več tisoč ruskih vjetnikov. Pripeljali so jih iz smeri varšavske in mogilske v skupinah po par sto in več. Vjetniki so pešci iz najrazličnejših polkov, ki se rekrutirajo iz vseh gubernij in iz vseh narodov, ki bivajo v Rusiji. Med vjetniki so tudi vojaki iz sibirskih okrajev; opažati je med njimi tudi mnogo razkošnih uniform ruske garde. Tudi Poljaki so med vjetniki, v vsaki partiji po par sto; v linijski armadi so namreč porazdeljeni na razne polke, pri katerih tvorijo pretežno večino Rusi. Danes zjutraj je eden izmed oddelkov, v katerem so se nahajali Poljaki, prišedši v ulico Lubicz, snel z glav Čepice, jih molče dvignil in zaklicali »Niech žvje Krakovv!« (Naj živi Krakov!) Vjetniki ostajajo par dni v Krakovu, potem pa jih vojne oblasti pošiljajo v notranjost monarhije. Ako uvažujemo, da transportiramo vsak dan skozi mesto več tisoč vjetnikov, potem bo končno število vjetnikov pač naravnost imponujoče.
Bitka pod Krakovom je navzela ogromno razsežnost in se razvija ugodno za avstrijsko orožje.
To dokazuje tudi 20 Rusom vplenjenih topov, ki so jih pred par dnevi peljali skozi Krakov.
Po bitki pri Igolomiji so se vneli zlasti ljuti boji pri Nowem Brzesku v ruski Poljski, kjer je naša pehota v naskoku na nož osvojila ruske I okope in poljske utrdbe.
Kakor pripovedujejo vjetniki, vlada med silno rusko armado, ki se vali proti Krakovu, glad, ker koraka po ozemlju, ki je popolnoma opustošeno in uničeno vsled vojne in pohodov ogromnih armad.
Nekaj dni sem je pritisnil silen mraz, ki je povzročil, da je zemlja globoko zamrznila. Rusom to ni posebno po volji, ker ne morejo kopati okopov in kritij, vsled česar so izpostavljeni silnemu ognju avstrijske artiljerije.
Med ranjenimi Rusi, ki so jih pripeljali v Krakov, se nahaja tudi mlad kadet s petrogradske vojne akademije Suvorov, potomec slavnega vojskovodje Suvorova in bratranec žene generala Rennen-kampfa.«
RUSI   V   KARPATIH.
Položaj v Karpatih, kjer so pričeli Rusi pred dnevi v dolgi fronti z ofenzivo, je v celoti skoraj neizpre-menjen. Prvo svojo ofenzivo so Rusi preložili iz severozapada na vzhod. Doslej so napredovali le par kilometrov. Naše čete so se jim postavile ponekod v bran, tudi so naše čete dobro preskrbljene z municijo, zimsko obleko in živili. Prebivalstvo je mirno, železniški promet reden. Przemvsl se junaško brani ter zadržuje silne ruske čete, ki imajo tudi zelo velike izgube. Mirno pričakujejo v Budimpešti, od koder prihaja to poročilo, izida bojev v Karpatih. Na nekaterih mestih so bili Rusi tudi z velikimi izgubami potisnjeni nazaj.
»Az Est« poroča, da se Rusi že umikajo. Izpočetka so začeli prodirati v smeri iz Lukove v Galiciji ter so zadeli pri Vidranvju na Ogrskem na naše čete. Prebivalstvo teh pokrajin se je bilo že prej na migljaj oblasti umaknilo v notranjost, zlasti v Nagy Mihalv. Ljudstvo je brez skrbi, ker vć, da stoje ruskim četam naše povsod tam nasproti, kjer je to potrebno. Ljudje, ki prihajajo iz teh krajev, pripovedujejo, da se Rusi že umikajo. Kakor pravijo, so naši zajeli tudi že večji oddelek Rusov in ga prisilili, da se je vdal. V komitat Ung so vdrle le manjše čete, ki pa so se morale zopet umakniti za mejo. Enako se je zgodilo tudi ruskim četam, ki so vdrle v severni del komitata Zemplen.
Mm iz £ai;t2Piotogii&.
Spisal ravnatelj inž. chem. J. T u r k.
(Dalje.)
Eden glavnih pogojev za razvoj in življenje bakterij je primerna top-lina.Najnižjo toplino, pri kateri bakterije Še žive in >e mn^že, imenujemo najmanjšo ali minimum - toplino. Toplino, pri kat3ri bakterije najlepše žive in se najbnjnejše množe, imenujemo r.niho}'i<o ali optimum - toplino, doCim se imenuje najvišja toplina, pri kateri bakterije Že žive in se razvijajo, najvišja ali maksimum - toplina. Minimum - toplino nam je iskati povprečno pri 5", maksimum pri 45° in optimum - toplino v sredi med tema, t. j. pri 2ff Celzija. Optimum - toplina onih bakterij, ki povzročajo pri ljudeh bolezni, leži pri 37 stopinjah Celzija. Bakterije pa morejo živeti tudi nad maksimalno in pod minimalno toplino, toda njihovo življenjsko delovanje ie pri teh toplinah končano. Toplini, pri katerih se obče preneha življenje In delovanje bakterij, imenujemo uliraminimuni in ultra-maksimum - toplino. Vibrio kolere n. pr. živi še pri 10 stopinjah Celzija red ničlo, toda množiti se ne more pri tako nizki toplini. Trajna toplina med 50 in 60 stopinjami Celzija ugonobi večino bakterij. So pa tudi bak-
terije, ki pri 100 stopinjah Cevija nekaj časa žive. Vlažna toplin vodne pare uniči pri 100 stopinjah Celzija v primeroma kratkem času vsako bakterijsko življenje in torej tudi troše, dočim je treba pri suhi toplini segreti nekatere bakterije nad 150 stopinj Celzija, da se jih z gotovostjo uniči. So bakterije, ki ljubijo gorkoto in druge, ki se bolje počutijo v hladu.
Svetloba ni potrebna za razvoj in življenje bakterijam, četudi so bakterije, ki jim prav dobro de. Premnogim in še zlasti bolezenskim bakterijam neposredna solnčna luč škoduje, jih ovira v razvoju in jih celo uniči. Zato je povsem istinit pregovor, ki pravi: »Kamor ne pride soln-ce, prihaja  zdravnik.«
Kar se zraka tiče. je omeniti, da potrebuje velika večina bakterij zraka za življenje; imenujemo jih aerobne ali zrakapotrebne bakterije. Druge bakterije zopet zraka ne prenašajo in se imenujejo vsled tega zrako* plašne ali anaerobne bakterije. So pa tudi bakterije, katerim je vseeno, če jim je zrak, odnosno kisik na razpolago ali pa ne.
Prav tako, kakor vsem ostalim organizmom, je treba tudi bakterijam hrane, da morejo živeti in se množiti. Živež, ki ga rabijo bakterije, pa se v mnogih ozirih razlikuje od živeža, ki ga potrebujejo višji rastlinski organizmi za svojo prehrano. Dočim se prehranjujejo zelene rastline s preprosto sestavlienimi neorgan-skimi spojinami, ki so v zo/nlii in v
zraku, bakterijam tega ni mogoče. Zelene rastline vsebujejo namreč listno zelenino ter s pomočjo te in toplih solnčnih žarkov pretvarjajo preproste neorganske spojine v zamotano sestavljene organske snovi, ki iz njih sestoja rastlinsko telo. Bakterijam pa nedostaja listne zelenine in jim vsled tega tudi ni dano, da bi mogle stvarjati svoje telo zgolj le iz neor-ganskih snovi in potrebujejo torej organski živež za prehrano. Potemtakem bakterije ne stvarjajo, ampak razdirajo organsko tvar. in so torej v gotovem smislu razdiralke organske prirode. Živež, ki ga rabijo za življenje, morejo zajemati bakterije od životin, ako se nastanijo v njihovih telesih, iz mrtve organske tvari, t. j. od mrtvih žival i j in izumrlih rastlin ter iz živalskih in rastlinskih izločkov in odpadkov. Bakterije, ki žive v živih živalskih in rastlinskih telesih ter se hranijo od njh, imenujemo parasite. One bakterije pa, ki žive in se hranijo od mrtvih organskih tvari, zovemo saprofHe. Nekateri parasiti morejo živeti samo na živih in nekateri saprofiti samo na mrtvih telesih; prve imenujemo strogoobli-gatne parasite in druge strogoobll-gatne saprofite. Nekateri saprofiti zopet lahko Žive in se hranijo od živih teles (životin) in jih imenujemo fakultativne saprofite, dočim živi lahko večina parasitov od mrtvih tvari in te imenujemo fakultativne parasite. — Vsi parasiti so patogeni, t i. oni so vedno buditelji raznovrstnih rast-
linskih, živalskih in človeških bolezni. Življenje in delovanje teh bakterij je različno in so tedaj različne in zdaj bolj, zdaj manj nevarne tudi bolezni, ki jih povzročajo. Sicer pa se razlikujejo te bakterije tudi glede životin, v katerih so se v stanu naseliti, zarediti in zdravju škodljivo delovati; nekateri parasiti so namreč samo človeškemu, drugi samo živalskemu in tretji samo rastlinskemu zdravju nevarni. Saprofiti niso nikdar patogeni, vsaj v onem zmislu ne, kakor parasiti. četudi povzročajo, ako se nastanijo na živih telesih, bo-leznjive prikazni ali zastrupljenja. K saprofitom prištevamo vse one vrste bakterij, ki povzročajo raznovrstna vrenja ali kipenja v prosti naravi, v kmetijstvu, v mlekarstvu in industriji in jih vsled tega imenujemo tudi cimogene bakterije ali buditeljice kipenja. — Bakterije so torej različne in je povsem naravno, da mora biti tudi različna hrana, ki jo rabijo za svoj obstoj; kar prija enim, je za druge manj dobro, ali pa docela neužitno. Vsem bakterijam pa je lastno, da morejo v primeri s svojo telesno veličino in težo porabiti in prebaviti neizmerne množine hrane. So bakterije, ki porabijo in prebavijo stokrat več hrane, kakor znaša njihova telesna teža, dočim porabi in prebavi človek približno le petdeseti del svoje teže na hrani na dan.
Poleg primerne topline, zraka in zadostne hrane je vlača najvažnejši činiteli v življenhi bakterii. Brez vla-
ge, oziroma vode, si ni sploh misliti bakterijskega življenja in vsled tega bakterije v suši kaj hitro poginejo. Vendar pa so v tem oziru vegetativne oblike bakterij mnogo bolj občutne, kakor trpežne oblike trosov, ki prenašajo tudi sušo z veliko vztrajnostjo.
Bakterije so vsepovsod, kjerkoli so jim dani prej omenjeni pogoji življenja. Zavoljtega nahajamo bakterije vselej tam, kjer je organsko življenje in bivajo torei ljudje, živali in rastline ali pa se kopičijo njihovi ostanki in odpadki, da je le dovolj vlage in da vlada primerna toplina. Zatorej so bakterije v zemlji in na zemlji, kakor tudi v vodi in zraku. Kako razširjene so tu, vidimo iz dejstva, da more vsebovati 1 gram vrh-ne plasti zemlje po več milijonov bakterij. Tudi v nečisti vodi je prav mnogo bakterij, dočfm vsebuje čista studenčnica le nekaj bakterijskih klic v 1 kubičnem centimetru. Množina bakterij v zraku je odvisna od čistosti zraka. V prostorih, v katerih nikdo ne prebiva, je le malo bakterijskih klic. Tam pa, kjer prebivajo ljudje in živali, je po več sto bakterij v kubičnem metru zraka in se more to število pomnožiti na stotisoče, ako se v takih prostorih praši in pometa. Se največ bakterij pa je tam, kjer se kopiči nesnaga in imajo tu tudi svoje izhodišče.
(Dalje prihodojlt)
Snan 2.
•acoviiM Kl nakuu-, «m M. —frtrn i»i«.
281. ste*.
»Berliner Tageblatt« poroča iz Ungvara z dne 23. t im: Sedanji položaj spominja v marsikaterem oziru na položaj meseca septembra, samo da se dogodki s^daj očividno razvijajo v veliko večji meri. Dne 22. t. m. Je bilo slišati grmenje topov v smeri iz Karpatov. Zdi se, da Rusi manj vporabljajo prelaze ;n lahko dostopna pota, marveč da prodirajo rajši v gozdovih, kjer mislijo, da :ih je težje izslediti. Najbrže jih vodijo vodniki, ki razrrere v gorovju prav dobro poznajo. Če bi pa dospeli Rusi na Ogrsko, bi morali biti pripravljeni na vroč sprejem. Vse je storjeno za energičen sprejem. Zdravstveno stanje naših Čet je kljub zimi zelo ugodno.
Kaj pričakujejo Rusi od vojne?
Perrogradski poročevalec »Se-cola« je vprašal nekega visoko stoječega ruskega dostojanstvenika za namene Rusije po sklepu miru. Dotični je odgovoril, da obsega del odgovora že proklamacija iz Orodna, ki jo je izdal veliki knez Nikolaj Niko-lajevič, namreč, da se priklopijo potiske provincije Avstrije in Prusije Ruski Poljski, tako, da bo nekdanja Poljska zopet vstala. Vzhodnjo in Za-hodnjo Prusijo potrebuje Rusija že iz strategičnih ozirov, enako se bo združila tudi Armenija. Samo ob sebi umevno je, da se bosta priklopili perzijski provinciji Tabris in Urmia in turški provinci Van in Erzerum ruskima provincijama Kars in Erivan in enako je ob sebi umrvno, da bo sedanja vojna odprla tudi Dardanele.
Revolucionarno glbame   v   Rusiji?
Neka dunajska korespondenca Javlja, da se je pojavilo v Rusiji močno revohicijonarno gibanje. Oblasti so izvršile v zadniem času mno?o hišnih preiskav in zaprle nebroj kompromitiranih o*=eb. Celo v Petro-gradu da je policija našla mric^o kompromitujočega materijala ter zaprla 11 poslancev radi veleizdaje.
ZIMSKA VOJNA PROTI FUSiJL
V »Pester Llovdu« govori stotnik Hueber o z:mski vojni proti Rusiji ter prihaja do zakl:učka. da je izmed vseh letnih časov za vojno proti Rusiji zimski čas se najpi iklađnej-ši. Vreme je pred vsem suho. Kdor je videl še pred kratkim gališke ceste, bo razumel, da je to *ilno velike važnosti, ker olajša marše. Tudi nevarnost epidemij se mo;no zmanjša. Posebno ugodno za nas pa ie, da se Rusi ne morejo zakopati v zemljo. ker je vsa globoko zamrzla. Seveda pripravljanje zakopov nikakor ni nemogoče, zahteva ra delj časa in silnega napora. Znano je. da Rusi lui-bijo to metodo, dočim ljubi naš vojak boj na odprtem polju in je rcse^el k zadnjemu sredstvu Šele prisiljen cd nasprotmka. Zima torej za vojno na ruskem Poljskem nikakor ni neugodni letni čas za našo vojsko. Bitke se bodo vršile tudi mnogo hitreje in zelo dvomljivo je, ali bodo megli Pusi pozimi vzdržati silo naših napadov. *                  *
USPEHI NAŠE ARMADE NA JUŽNEM BOJIŠČU. — NAŠA AR-MADA JE PREKORAČILA GREBENE MALJEN- IN SUVOBOR-PLANINE.
Dunaj, 25. novembra. (Kor. ur.) Z južnega bo'išča poročajo uradno dne 25. novembra:
Naše čete so v težkih bojih že povsodi prekoračile močvirnato nižino reke Kolubare ter v napadu na vzhodnje višine pridobile na prostoru. Več srditih protinapadov sovražnih rezerv smo odbili z velikimi izgubami za nasnrotnika. Mnogo vjet-nikov in uskokov. Jugovzhodno od Valjeva so naše čete, boreč se. prekoračile s snegom pokrite grebene Maijena in Suvohora. Tamkaj smo včeraj zopet vjeli 10 častnikov, nad 300 mož in vpienill 3 strojne puške.
BOJI V SRBIH.
Vojaški strokovnjaki konstati-rajo, da smo v Srbiji zopet bistveno napredovali. Močvirnate nižine ob reki Kolubari so delale našim četam sicer velike težkoče, toda premagala jih je vztrajnost in nezlomljivost naše armade, ki sedaj že z vspehom napada močne srbske utrdbe na vzhodnem obrežju. Boji pri Lazarev-cu so bili osobito trdovratni. 2e v nedeljo sta se tam nasprotnika zagrizla. Srbske zadnje čete so se zbrale na Črti Gornji Milanovac-Arangielovac. Med tem ko vlada pri Valjevu in v Kolubarskih nižinah huda zima in brije silna burja po zasneženih krajih, je vreme ob Savi nekoliko boljše. Tamkaj naše operacije niso tako hudo ovirane. Naše kolone,   ki prodirajo juinovziiodno od
Valjeva imajo posebne nalog*.  Sftdi se da bodo te naloge aspešno izvrSk.
Srbi so se dosedaj zaman) opirali zmagovitemu pohoda nalili Čet Umikajo se naprej. Po poročOih dunajskih in graških listov, vlada v Srbiji naravnost obupao raspoloženje. Trdi se celo, da je srbska vlada odločena zbežari v Crno goro. »Sud-slavisehe Korrespondenz« lavlja zopet, da primanjkuje Srbili vsega — živeža, municije, orožja in tudi že poguma. Ljudstvo da zahteva mir in opozicijonalni poslanci skupštine se zavzemajo za to, da sklene Srbila z Avstrijo separatni mir, kar pa radikalna veČina skupštine odklanja. Le častniki še niso izgubili poguma; tolažijo se, da se bo položaj zopet zboljšal in pričakujejo zopet ruske pomoči. Vojaštvo pa se je bo a že naveličalo. S tem poročilom »Suds!. Korr.« se ne skladajo poročila onih listov, ki imajo sedaj svoje poročevalce na jurnem bojišču. Ti poroče-viaci zatrjujejo, da se Srbi branijo Še vedno z nezlomljeno besnosijo in vsestransko pripravljenostjo. Tem večja je slava naših Čet, ki pripravlja o takemu sovražniku poraz za porazom.
Kakor ja\ 1'ajo vojni poročevalci, so našli našt vojaki v srbskih jarkih mnogo pa'ron starejšega ruskega sistema in pa moderne patrone, ki so jih pred par leti dobavile nemške tovarne za TurčBo, Iz tega se sklena. da je Srbija ćobila v naino-ve»šem Času sveže orožje in municijo.
Maceđonski be°TJnci k; «o Uspeli v Bofgarffe pripoveduješ Ja so Srbi popolnoma evakuirali n cs*a Milanovac. Ara*****1*****1 in - 7.*ak ter da mrzlično ntrfnfeio okorico Krasruievca.  kjer  morajo  vojni  vjet-
niki kopati oko^e.
♦                       •
■
Na Lovče^u.
Dunajski listi pravijo, da slika ^Ccrrcre delln Sera« položaj na Lovčenu kot obupen. Avstrijska vojna la^ja 7. ie i?raie uničila francoske baterije. Težka francoska artilierija na Lovčenu *e torej brez vsakega učinka. Nastop francoskega brodov-ja pa je skratka »blarr.able«.
Puški odposlanci v SrtijL
SofVski hst *M:r« poroča: »V Niš je prispel peseren odposlanec ruske vlade, kateremu je bila poverjena velevažna politična misija. Za sedal je mogoče povedati samo to, da je pričakovati važnih sklepov in odločitev srbske v'ade, ki bedo velikega pomena za Srbijo.* Na kaj se bodo nanašali ti sklepu tc^a list ne pove.
POLO?A!  NA   HEM9KO - FRAN-COSKOI BOJIŠČU.
Bero!in. 25. novembra. (Kor. ur.) Porodilo Wo*?fovcga urada:
Veliki glavni stan dne 25. no-vemJ:ra dopoldne.
Angleške lad"e včerai n*so ro-novile svo:Tb op^raci crotT rhr^'j i. Položaj na 7"~n*~^*\ bc" ču je r*v izrra^en^n: • rj Ar; asu smo ne* c liko napredovali.
Vrhovno armadno vod: tvo.
Brezusnešni ro°kusi Anriefev, izkrcati čete na belgijski obali.
*Lokalanzeirerr javlja: A ^leži so se poskuvli. izkrcati na belgijski obali Angleška mornar ska in-fanterija je hotela udariti na Ostende. Poskus pa se je popolnoma p< ne-srečil.
*
BOJI  V  BEfO"l   IN   NA   FRANCOSKEM.
Iz Amsterdama poročajo preko Berolina: V bolanl5kem časopisju večkrat zabeleženo dejstvo, da pripravljajo Nemci Scebriiggs za bazo operacij proti Angliji in da so tja ?e dospeli podmorski čolni, je, kakor so tu prepričani, povod, da so poskusili Angleži razdejati tarmšnje pristanišče. O obstreljevanju poročajo iz Sluisa: Strašno bembardiranje, kakršnega še ni bilo slišati nikdar, odkar je izbruhnila vojna, je razbijalo okna in butalo v vrata. Nekako ob pol 4. smo videli prav razločno svit požar-ja. Ljudje, ki prav dobro poznajo razmere ob obali, pravijo, da brez dvoma gori Seebriigge. Naenkrat se le dvignil silen plamen. Kotel s plinom se je bil razletel. Vojaški krogi sodijo po sili pokov, da nemška artiljerija na obrežju odgovarja na bombardiranje.
Iz Ženeve: Pri presojanju vojaškega položaja konstatiralo francoski listi, da je sedanji položaj na bojišču samo predhodnik novih silnih sovražnosti. Pripraviti se je treba na podvojeno silo Nemcev, da dosežejo Calais. Med Nieuportom in Ostendom postavljajo neprestano težke topove. V pristanišču v Ostendu zbirajo avto-
kovati pa Je izkrcanja ■nglHkih čet med Nieaportotn in Dunckerquotn. Neprestan* se promiujo čete, slasti Je dospela aova artiljerija. Najbrže bodo poakasili Nemcu Id ie drla štiri važne točke ob Yseri šepet prekoračiti reko. Nekateri francoski vojaški kritiki so mnenja, da Je bitka ob Zgornji Yseri sedaj, praktično povedano, končana in da stoje operacije Nemcev seda) pred novo fazo.
»Kdlnische Zeitung« poroča iz Amsterdama: Voda med Bixshootom in Dixmuidenom stoji več Čevljev visoko. Zemlja Je vsa razmočena in opolzka. Zadnje dni se Je vodni pas med sovražnikoma Se razširil. Poplavljena pokrajina tvori sedaj trikot od Dixmuidena na Ostkerke in Kaes-kerke. Iz Haaca: Iz raznih poročil jasno izhaja, da se pripravlja angleška armadna uprava silno ojačiti bel-giKko fronto z artiljerijo Osemdeset tež-cih topov je m poti v Boubgne in Imrkernue. rr*Ca!:ov?ti pa je d«» k^n-ca ro^oca ?e triprat tako velike množine.
Te dni co Nemci s"no cb trelje-vali Ypres. T: ko pravi frrncosko poročilo z dne 22. t. m. Trgi in mestna hiša so mzdejnni. Silro s^ Nemci obstreljevali tudi Soissons in V^illy. Iz dejstva, da z^molče učinek svojega obs*re!;eva->;n. *e da cklerati. da je :mcTa nemška artil'erija ci;n^ i?gube. Med Arrasom in Oifo so Francozi slno oVsfreljev^H nemške artiljerijske rc~ici*e Nem^i so morali več svojh pozi^"' preložti. Ob Aisni, v Cani^anrni in v Ar^nih vla-^a mir.
Zadr:a « orrčila o bojih na za-liodtT se srlrtse:
RoL-crdam, 25. novenbra. (Kor. urad ) Iz Ors^burjrr» poroča'*: Včeraj rjutral se !e sporočilo rre^ivalcem v Pfan^erberfbn. c*a mrr'o zapustiti rrecto, ker je pričakovati obstreljevanja obali.
London, 25. novembra. (Knr. n.) »Times« poročajo, da je na Severnem Francoskem vreme mirno.
Am^e-dam, 25. nobembra. (K. ■rad.) »Telcrrraaf« roroča iz Sluisa: Nevihta in sne^ sta onemoTOčla operacije ob obali Zvečer ni b'lo slišati grmenja to^ov. Meja med Belgijo in r^m^rsko Flanirsko je sl:j kot prej strogo zastražena in zasedena od nemške č^rc vofsVe. V boiu za Ynres se ni rič Irtr m^^Ho. ?\*r?.z je prne-hn\ ;r» tla s" -rne+ vr? rremr'čena in ono^ka, 7!"~i kp" '° zn^n^e dn; močno snež'Io. V Rinsselaeru ie mirno. Prenrkanje čet- in odpošiljanje ranjencev traja naprei. Zakop; sovražnih čet leže r^rifKcd samo 50 m opaljeni drurr r-^ drngega. Prn^ drugega lahko poslušajo. Vojaki trpe mno^o vs!ed vode in ledu.
Am^erdam, 25. novembra (Kor. nrad.^ »Tele^raaf« poroča \z SbMsa: AnglesTce ladje so prinln'e v ponedeljek nekako ob 2. popoldne pred rbal. Vreme ^e bilo megleno. Ladje so csta*e kakih f» km o^daPene od obali ter so r"'čeTe s ^Jnim otrrtjeTi naiprej na 7eebriigge, potem na bTeT'st. Pred Hevstom so začele an-trle^ke ladie ov^trelievat? obrežne na-s;n^4 \-'^x s^ ^;1** r^^t^vlifne nemške
r'c-i r'T m^i. 0^eir^^"fva^je je bilo rffnr KT rrf; r-!r^ku'c*o danes arti-HcrRs'ra c'n"—'^.
Novi nar^d fr.^nco*kih le'al^ev na Friedrichshafcn.
»Berfiner Tagbl.itt^ javlja: Novo ferodovje 6 fr«mcos!<ih acroplanov se ^e poskusilo ^ribH^nti Zenpelinovim hangarjem v Fnednchshafer.u, toda Nemci so francoske avijatike pregnali s ?rapncli.
Nov aT'e*ki top.
V^i pariški listi prinašajo iz Kodama brzojavko o novem ?ng'e*kem topM, ki je h?;e docpel na bojišče in k? naravnost čudov;to učinkuje. *Fi-pvn« prina?^ n^drrbnrsfi o an^le-glerk°m ori^?T'cm ^o^u, ki ća je po-cnetek nem" orra 42ce~t:meterskc*a m^^nr-rja. Fn sam stre! je zlomil 30 vell:ib dreves. Hrup. ki ga napravi ta strašni top, je tako siien, da je zadnje dni zblaznelo 20 topničarjev, zaposlenih pri t^m topti.
Nemška   križarka  »Kronprinz Wilbelin«.
Lordon, 26. novembra. (Kor. urad.) »Times« Javlja iz Montevidea: Nemški parnik »Sierra Cordoba« je danes prispel semkaj s posadkami in potniki huldskega parnika »Lauren-tina« in francoske barke »Union«, ki jih ie nemška križarka »Kronprinz Wilhelm« vplenila in potopila. Posadke in potnike z obeh ladi) so prepeljali na parnik »Sierra Cordoba«, ki Je spremljal križarka Kapitan in 3 mornarji z ladje »Union« niso hoteli podpisati neke izjave in so bili radi teira pridržani na križarki. Vsi drugi, ki so podpisali ono izjavo, se nahajajo sedaj na svobodi.
BOJI V BELGIJI V STRATEOIC-NI PRESOJL
»Neue Freie Presse« prinaša od majorja Morah ta o bojih na zahod-njem nemškem bojišča razmotriva-nja, is katerih posnamemo to * le:
Dne 18. oktobra so pričele sprednje nemške čete boj s sprednjimi oddelki zaveznikov ob Yseri. Dne 20. novembra krvava borba še ni imela uspeha. Majhni presledki v bojih so bih potrebni vsled viharjev in poplav. Kmalu pa se je način nemškega bojevanja prilagodil izpreme-njenemu bojišču in začela se Je v poplavljenih pokrajinah posebne vrste taktika, kakršno uporabljajo vojaki pogosto pri mirovnih vajah, da ne napravijo prevelike škode na poljih. 2e dne 8. novembra sem opozoril na neugodnost pokrajinskih razmer, ki narekujejo boju posebno metodo, kar je za naoadalca posebno hudo. Napadalec mora skušati izsiliti odločitev, torej skrajšati boje. Dolgotrajni napadi so sami s svojim bistvom v nasprotju, z nemškim ofenzivnim duhom pa celo niso v skladu. Tu je prešla vsa ofenziva v silno počasen tempo. Ce se je tudi vsled manjših uspehov bojna fronta pomaknila naprej, se je moglo to zgoditi samo s silnimi žrtvami in boji so trajali neobičajno dolgo.
To za branitelja ne pomeni še zmage. Bistvo obrambe pa zahteva odložitev odločitve. Ker se je ta namen sovražnikom pet tednov posrečil, so ime'i ob Yseri vsakih 24 ur upanje, da bodo s svojo strategijo vendar dospeli do cilja, da se bo sovražnik utrudil. Mnogo pravil bojevanja je doživelo v bojih na Francoskem in v Belgiji sunek in je treba ta pravila v mirnem Času ponravitl Velike resnice o sili obrambe v ugodnem trenu za obrambo in v neugodnem trenu za napadalca pa ne bo nikdar mogoče bolje dokazati, kakor z borbo ob Yseri. Teorija je že pred vojno spoznala potrebo, da mora napadalec v takem slučaju postaviti na bojišče večkratno število vojakov. Ali to storimo, ni znano. Da pa se je ^ila nemškega napada stopnjevala, kolikor je bilo mogoče, je resnično in splršni vtisk je: Vztrajnost v storjenem sklepu se ka?e ob Yseri, kakor večje ni mogoče kazati. Clausewitz je še dostavil: »V vojni skoro ni slavnega podvzetja, ki bi ne stalo silnega napora, truda in stiske, in Če je tu slabotnost fizičnega in duševnega človeka vedno zopet pripravljena odnehati, more voditi zopet do cilja le velika moč volje, ki se kaže v občudovanja vredni vztrajnosti.«
Cla??sewitz pi govori tudi o tem, da morejo nastopiti odločilni razlogi proti vztraianju pri enkrat storjenem sklepu. Sklepati se da, da ie na Flandrskem nastopil tak slučaj: prevelike žrtve in drugič spoznanje potrebe, zlomiti sovražno odpornost z drugimi sredstvi, kakor samo fizičnimi. Vojne vrednosti sovražnika nikakor ne smemo podcenjevati, nam samim pa tudi ni treba odpovedati se slovesu najboljše pripravljenosti za vojno, najboljše izvežbanosti v vseh vrstah orožia in najstrožje discipline. Voina nadmoč enotne nemške vojske n?d mešanico narodov pri sovražniku, r^'oja, samo pokazati se ne more ob Yseri v onem obsegu, kakor je to v interesu napadalca. Tam se borita na obeh straneh število in fizična moč. Operativna umetnost skoro ne prio*e v poštev, ni prosta in ne fina ter bi jo končno prevzel tudi kak diletant z dobrimi živci. Vojaka je treba peljati na njegov prostor, kjer mora potem stati tako dolgo, da pade. Orožja ni mogoče izrabiti vsled nočnih podvzetij in ker so bojne fronte stisnjene. Prav neljubo se stopniuje uporaba nožev, bajonetov in ročnih granat. Dolgih pohodov sovražniku ni treba, te naoore mu odvzema transport po železnicah in nreko m^rja. Ostane samo Še vpra-šnnje boljše discipline. Hindenburg *e reke! o niej kot rezuHitn duha in mornle. da bo končno odloČila vojno. Če bo to storila na vzhodu, je še bolj odločilna ra zahodu v bojih v fronti. Pa tudi naši sovražniki se ponašajo z vzorno disciplino in doslej še nismo opazili — seveda le pri tem upoštevati narodno različnost, kako se pojavlja, — da bi se kršila in storila odpor nemogoč. Bolj pametno je torel, če računamo na obeh straneh z dobro disciplino. Iz vsega tega sledi: Sovražnik Je uporabil vse sile za obrambo, pri nas ostanejo še za napad važna sredstva boljše operativne šole našega vodstva in latentna uporabnost mase.
Ta dejstva lahko dovedejo do tega, da bodo odločilna proti vztrajanju ob Yseri. Toda — mi ne poznamo vseh pogojev za to vztrajanje. Morda so tako silni, da Je vsaka žrtev na tem mestu umestna. Cilj naših napadov na Flandrskem so sovražniki dr^ro spoznali. Razen sovražne vojske same so cilj angleška oporišča ob belgijsko - francoski obali. Vzeti pa moramo Angležem , I upanje, da bi bilo mogoče doseči ta '
cilj samo s tenu da prodremo ob YserL Tudi nemška bojna fronta v taktično ugodnejši pokrajini se razteza delj proti zahoda ter nas pripelje, tudi če ostanemo ob Yseri v defenzivi, do obali.
Vsi poskusi naših sovražnikov na ostali fronti na Francoskem, prebiti našo črto, so se ponesrečili. Če kaže tudi gibanje francoske armade, da njena ofenziva še ni popolnoma usahnila, je bila ta vendarle zelo kratka in je imela povsod le lokalen pomen. Mi pa nismo samo obdržali, kar smo imeli, marveč smo premaknili tudi svojo posest v dolini Aisne, v Argonih in pri Verdunu sebi v prilog.
TURŠKA  VOJNA.
Nova koncentracija turške armade v Kavkazu,
Berolln, 25. novembra. Tz Carigrada poročajo: Turki koncentrirajo v Trapezuntu in Erserumu veliko armado. Iz Mezopotanije prihajajo znatna ojačenja. Nastop turških vojnih sil broječih kakih 300.000 mož se vrši od perzijske meje do Batuma.
Boji v Egiptu.
Iz Londona se poroča: V Egiptu so se vršili boji med turškimi in angleškimi predstražami. Angleški jezdeci na velblodih so Turke pregnali Izgube na angleški strani znašajo 13 mož.
Angleške čete v Egiptu.
Berolinski listi poročajo iz Aten, da so grške ladje zadnje dni opazile velike angleške transportne parnike na poti v Jaffo, ki prevažajo nove angleške čete za Egipt.
Strahoviti raasaker v Tabrisu.
»Frankfurter Zeitung« poroča iz Carigrada: V Tabrisu je prišlo do strahovitega masakra. Kurdijska plemena so napadla v tem perzijskem mestu se nahajajoče Ruse ter jih — več kakor 2000 — vse do zadnjega pomorila. Ali gre za civilno rusko prebivalstvo ali za ruske vojake, je še negotovo.
Turki zasedli Libanon.
Iz Kaira poroča »Agence Ha-vas«: Turške čete so zasedle Libanon ter prisilile prebivalstvo, da je vstopilo v turško vojsko. Generalni gubernator je odpotoval v Dama-skus,   patriarh pa se je branil iti tja.
Angleško * francosko brodovje ob turški obali.
Iz Aten poročajo: Močno an-gleško-francosko brodovje križari pred vhodom v Dardanele ter je obstreljevalo že pet turških torpedovk. Drugo brodovje se nahaja ob maloazijski obali, pripravljajoč se očividno na večjo akcijo.
Vstaja v Maroku.
Berolin. 25. novembra. »Vossi* sche Zeitung« javPa: Vsa maročan-ska plemena izvzemši onih, ki so naseljena ob obali, so se pridružila vstaji. Fez je popolnoma obkoljen. Francoska posadka je zvezana z obalo le še brezžičnim potom. V mestu samem je prišlo do pouličnih bojev in krvavih nemirov. Domačini so se spopadli z regularnimi četami vikajoč: »Doli s Francijo!« in »2ivel Raisuli«. »V. Ztg.« pravi, da so v Madridu prepričani, da bo morala Francija voditi kolonijalno vojno največjega obsega, sicer izgubi Maroko, Južno Alžerijo in morda celo Tunis.
Vstaja se razširja tudi po Južni Alžerijl?
Berolinski listi javljajo: Vstaja se razširja iz Maroka tudi v južno Alžerijo. Pridružila so se ji že plemena ob izvirih reke Var-el-Kebiar. Vstaši so poskusili raztrgati železnico v Budjo. Francosko utrjeno taborišče el Golea   se nahaja v njihovih
rokah.
•                  ••
*
Potopljen parnik.
Carigrad« 25. novembra. (Kor. urad.) Kakor poroča »Agence Otto-mane« iz glavnega stana, se je parnik »Nilufer« potopil v bližini Kilije.
•         •      •
Nevtralnost Sueškega prekopa.
TurSko obvestilo, da so otoman-ske Čete že dospele do Sueškega prekopa, je na mah postavilo važno vprašanje nevtralnosti te mednarodne pomorske ceste ra dnevni red. V Italiji se je pojavilo veliko razburjenje in listi poudarjajo, da preti zlasti italijanski trgovini naravnost življenjska nevarnost, ako Turki ne re-
281. tter.
.SLOVENSKI NAROO*. *** M. novembra 1914.
__________l__i  jMLjm______       _.                                      ----------------r__^----------
Stran 3.
špektirajo konvencijona!ne določbe, đa mora navzlic njihovim vojnim operacijam ostati Sueški prekop mednarodni plovitbi prosto dostopen. Oficiiozna »Agenzia Stephani« skuša pomiriti javnost z izjavo, da je dala Turčija itaiiji že na začetku vojne sigurna zagotovila, da ne bo otež-kočala svobodne olovitbe- nevtralnih ladij v Sueškem kanalu. Navzlic temu ti-či v tem vprašan]u opasno je-Jro konflikt, ki bi mogel izbruhniti ineu Italijo in Turčijo.
Nevtralnost Sueškega prekopa je stipuiirana v carigraiski pogodbi z ine 29. oktobra 188& Pogodb? do-ioča: uporaba rrekcpa je dovoljene ladjam vseh narodov; v prekopu se ne smejo nahajati nikake vojne ladje, blokada se v njem ne sme izvrševati, ob prekopu se ne smejo izgraditi nikake utrdbe. V slučaju vojne prevzamejo nadzcrovalno pravo v velesil. Ta zadnja določba se ni uveljavila že zato ne, ker je Anglija KabJri nastanjeni konzuli evropskih Sgipt krarkomalo anektirala. Tudi ni rnano. ali fe Anglija utrdila prehode :cz prekop a'i ne. \ erjčmo je, da h je.
•     •     •
Turki in Ukrajinci.
Carigrad, 2r>. novembra. (Kor. nrad.) Notranji minister Taiaa* bej je sprejel zastopnika komiteja za osvoboditev Ukrajine, Menelevskcga. Minister Je obliubil da bo Turčija, či*n ^•remaga Rusijo, pomgitla Rusinom enoviti neodvisno državo.
•                ■
*
PORTUGALSKA      SE      UDELEŽI VOJNE
London, 25. novembra.  (K. ur.) Reuter javlja iz Lisabone:    Po eks-rcz€ju ministrskega predsednika    je lored zbrani***"              :    ;n   senatorji
Upre je! kongr s soglasno                  ki
^•"^blašča ^odlagl zveze z rednarodnem kon*»i^tu :in, ki si JI b^ /de! primeren.
Vlada se nadalje MvA>b!aš*a.   da
•ikrene potrebne. K?kot poročajo li-
izide naredba o delni mobilizaciji
rmade >:e jutri ali poiutranfem. Voj-
v minister izda proklamacijo na pre-
;"vaf°tvo.
Portu ga! rka armada.
(O armadi portugalske repnbT:ke Tto že svoj čas poročali. Vojno staje cele vojask** si'e pOTtu£afGke    >c :eni    r.a    220.000 mož in 4S0 topov. 'a;riu\e se, da je portugalska vojska (povsem drjcovrstna.    Delna mobtii-fta bo po dosedanjih informac^ab sesala !e (SO.ooo mož. ki so najbrž ceni kot rjačenja za angleške če-e v Egiptu. Portugalsko vojno bro-:ovje je povsem zastarelo m ne pri-i v poŠte v.
Vrad Fiancozov  in Angležev v Kamenin.
Lcnio-«,    25.    noverrr^.    (Kor. A.) Tiskovni urad. javlja:   Zavez-iške    čete   so    zasedle Victoro in a v Kamerunu.
Ponesrečen vpad Angležrr-  *■- metliško Vzhodnjo Afriko.
\ngleško   poslaništvo  v Haagu
lsporoča: Na sporočilo, da je končna
a železnice v nemški Vzhodnji
Afriki le slabo zasedena,   so  poslali
\n?!eži tja čer^. da zasedejo postajo.
! I ~*ne 2. novembra so se izkrcali in za-
eli prodirati.    Postajo   pa   m> našli
nočno zasedeno,   vsled česar vo se
^opet umaknili in vkrcali. Ar^itŽi so
i zgubili 800 modL
*                  •
*
Vojno po«nllio,
[Jračpc se razglaša, da 'e bilo v ,\>litvanski   do dne 24. t. m. podpi-anill 1441 milijonov vojntga posoji-;    katera   vrota   se   je   včeraj še vT.nožIla in če se bo   podpisovanje ;ri! odnje dni nadaljevale, bo podpisanih    okroglo    1600 milijonov.    Na Ogrsketn ie podpisanih nad 800 milijonov. V obeh državnih polovicah se ie udeležilo    podpisovanja    vojne/a ^o;i!a kakih 350.000 oseb.
*
Nov   nemšk! vojni kredit.
Nemški državni zbor se sestane \l decembra h kratkemu   zaselanju, iterega glavni namen je odobritev ovega nemškega vojnega    kredita. Tozadevna predloga se nahaja že pri rezidiju zbornice.    Vlada    zahteva lovih 5 milijard in pa pooblastilo, da zda za 400 milijonov kron blagajniških nakaznic.    Polovico    te    vsote hoče uporabiti za podpore prebivalstvu iz krajev, kjer se vršijo boji (to-• ej predvsem za vzhodnoprusko prebivalstvo). Prvih 5 milijard je votiral nemški državni zbor kakor znano že začetkom vojne. Ta prvi kredit se je x>kril z vojnim posojilom. Glede po-.tfitja   drugih   5 milijard ne navaja
predloga nikakega konkretnega načrta. Smatrati pa je, da bo Nemčija emitirala novo posojilo.
Niš in Calais. — Konec vojne?
»Giornale d* ltalia« pravi, da bo pomenilo zavojevanje Srbije konefc svetovne vojne. List pravi, da ie dejstvo, da je Avstro-Ogrska poslala proti Srbiji večje vojne oddelke, najvažnejši politični dogodek, franco-sko-nemška in rusko-nemška vojna sta popolnoma neodločeni m je mogoče tu odločiti položaj samo z naj-večiimi žrtvami, katerim lahko slede
• največje rzgabe. Ce pa zasede Avstro-Ogrska Srbijo in če dospo Nemci do Calaisa, potem bo dana priložnost, da bodo mislile evropske države na mir. Rusija je zasedla velik del (ialicije. če zasedeta Nemčija Belgijo in Avstro-Ogrska    celo   Srbijo,    bo
, imela vsaka država v rokah nekaj, s čimer lahko prične pogajanja. Nepo-srednji vzrok svetovne vojne je bil, da je pričela monarhija proti Srbiji vojno kazen. Ce bodo avstro-ogrske čete dospele do Niša, kar je samo vprašanje časa, je monarhija dosegla svoj cilj in nobenega vzroka ni več, da bi ji Rusija branila. In če dospo Nemci do C~Ia,sa, niso samo popolnoma zasedli Belgija, marveč ogrožajo ob enem angleško obal, kar pa Jana sicer bolj teoretičen pomen. Skrajnici svetovne vojne sta torej Calais in MK.     O novem zemljevidu
j Evrope list ne govori, ker noće prorokovati, samo to pravi, da bodo Francozi zelo srečni, če bodo mogli skleniti mir, ne da bi izgubili več.
*                  •
VOJAK V VOJNI.
Duševno razpoloženje vojaka }e veliko bolj preprosto, i: koi »e to misli v prvem trenotku.
V armadi so kmetje, delavci, di-
'aki, skratka, ljudje vseh slojev, ki .v
ivan>em ž;v!jenju niso baš junaki.
vo ie. da ni voiaka, ki bi v svojem civilnem življenja ne tresel strahu, ako bi kdo nameril nanj nabito rniiko.
A vendar so sedaj ti vojaki, ki se nanajajo v vojni, v celoti — junaki. To pa radi tega, ker postane vojna pose', k:' žil opravljajo vsi. ker ga opravljajo \>i. Človeška hladnokrvnost v vojni je naravnost presenel-Ijiva. Prebivalstvo bombardiranega meita se brzo pri\adi na bombardiranje in živi potem docela mimo, kakor da bi vladale v mestu docela navadne razmere. V Tort Arturju so b»ta Šetalioča polna ljudi in koen, ka-| &c\ niso padale granate. Ljudje so ! govorili: »Preneha-o je bombardiranje, pojdimo na sprehod!« — kakor t\ se v vsakdanjem življenju reklo: »Ponehaj je dež. pojdimo se šetat!«
Vojaka v vojni obvlada poleg tega neko čusrvo optimizma, ki je prirojeno vsem ljudem, čustvo, brez katerega bi bil.) živijenjf neznosno — a to je reko neizvestni. prepričanje, da bo nesreča zadela najpreje koga d'u^ga.
Bolezni z°l *^*aio repr. v^no ouromne, rtiieviin^ človeške žrtve, *uj: nesreče, ki nikdar ne mirujejo, spravljak> nebroi ljudi pod grudo. Smrt ncu ;miijeno kosi po zemlji, a smrti ne nore l:< : nihče. Drug za drugim izginjajo ljudje s sveta, a vendar se nihče radi tega ne v/ne-mirja, vsak "e tolaži s to - le mnna-vatineišo mislijo: »Za boga, kak » da bi se nesreča baš meni morala pngoditi, zakaj bi ravn^ mene morah: pokositi smrt?!- Kdo ni na dnu svoje boli odkril čustvo začudenja, ko trpkost, da mora verovati r -. ojo lasoo nesrečo, kdo ni v takih tre-'-•otkih šepetal snmopašne besede: * Zakaj moram ravno jaz biti tako nesreče**?!«
Vsak vojak nosi seboj na bojišče ! to zaupanje v usodo. Mrtvi in ranjeni obveže na bojne polju, a kdor ostane, temu se vseli v srce prepričanje ! in --vest, da je bil njegov optimizem i popolnoma upravičen.
Ljudje se navadijo na vojno, ker je zelo podobna življenju.
Uvažujte: Življenje valovi bur-neie, ono, kar se sicer dogaja v enem letu, se doigrava v enem dnevu, mah za mahom si slede zmage in porazi, živi se hitreje, umira se brže — evo to je vojna.
Za otie, ki se vojskujejo, izgublja vojna malo po malo svoje strahote in
grozote.
Iznčunali so, da je *reba za vsakega vojaka, ki pade na bojišču, 300 strelov.
fn če Je tako kaj bi bilo, ako bi v kakem mirnem mestecu za vsakega, ki oboli in za vsakega, ki umrje, počilo tristo strelov, kaj bi bilo, ako bi se vse nevarnosti, ki obkrožajo človeka neprestano in ki se ga tudi dotikavajo, ako bi se vse zasede, naperjene proti njegovemu življenju in katerim mora končno podleči, javljale s hrupom in šumom, če bi nosile seboj grom in blisk, če bi žvižgale in tuli'e okrog človeka? Ali bi ne frlo v tem slučaju naše vsakdanje življenje liki najbolj krvava bitka?,             '
f V vojni kaže nevarnost vsaj svojo odkritosrčnost: ona se napoveduje!
Vojak se je zaveda in se je več ne boji, ne misli nanjo in opravlja mirno svoj posel.
Po nagonu postane junak, ne da bi se sam tega zavedal. Vsak človek se lahko vzpne na to stališče pasivnega junaštva, brez katerega ne more biti večjega in svetlejšega Junaštva, junaštva, s katerim čete drve na naskok, v boj r.a nož.
Z drugimi besedami povedano, človek se navadi na vojno. To je prirođen pojav, neka nezavestna prilagoditev človeške duše, slična avto-i matični prilagoditvi telesa na velik I mraz in na veliko vročino.
Človeška duša se malo po malo j navadi, da lahko ravnodušno prenaša najvišje stopnje nevarnosti.
Kdor ne ve, kaj je vojna, bo zrl
i v vsaJkem    človeku    levovo srce, v
resnici pa je to srce čisto navadnega
1 vsakdanjega, sicer morda celo plaš-
Ijivega človeka.
Kdor je v vojni, ta se pokori razmeram, ne da bi se tega sam zavedal Njegova pamet je omejena, vendar za to niti sam ne ve.
Podoben je človeku, ki so mu dali rdeče naočnike, na katere se je privadil in se mu zde barve docela naravne. Sele po končani bitki, ko mu snamejo rdeče naočnike, šele potem se mu zdi vse ono, kar je videl in čul, kakor prespan sen.
Davorin lenko
Včeraj je v Ljubljani, v Kolodvorski ulici št. 11, umrl skladatelj slovenske narodne himne. Davori n J e n k o,
»Naprej, zastava Slave«. To pesem*, ki jo poio po vsem Slovenskem in daleč drugod po svetu v slovanskih deželah, to pesem, ki je navdušila že nešteto src, ki doni pri vsaki narodni siavnosti, je Davorin Jenko podaril svojemu narodu in si s tem zagotovil častno me>io v zgodovini našega narodnega razvoja.
Davorin Jenko se je pcrodil dne 10. novembra 1835. leta v Dvorjah poleg Cerkljan. Bil je sin kmetskih staršev in sorodnik pesnika Simona Jenka. Po dovršenih gimnazijskih . zudijah je študiral na Dunaju pravo-slovi**, obenem pa tudi glasbo, ki ga je sploh bolj mikala, kakor suhoparna veda.
Majhen je ml takrat na Dunaju krog slovenskih dijakov. V tem kro-k'u sta igrala posebno vlogo Simon Jenko in Davorin Jenko, v tem krogu se je porodila pesem »Naprej, zastava Slave'v, ki jo je Davorin Jenko uglasbii. Dne 16. maja 1860. se je porodila naša himna, ki je bila prvič natisnjena v zvezku »Slovenske pesmi za čveterospev, dvospev, samospev in klavir, zložil na Dunaju Davorin Je; o In posvetil presvitlemu gospodu dr. 1. I. Strossmajerju, utemeljitelju akademije jugoslovanske, 186V
Davorin Jenko je kmalu potem popustil studiranje pravnih knjig in se je popolnoma posvetil glasbi. Toda domovina ni imela zanj kruha, uboga, zapuščena domovina ni rabila njegovih moči in moral je drugod iskati kruha.
Jovan Ristić, znani srbski državnik in nekdanji regent, kateremu je Jenkova himna »Naprej« zelo ugajala, je pomagal Jenku, da je dobil službo gledališkega kapelnika v Bel-gradu.
Dolgo let je deloval Jenko v Belgradu. Iz skromnega gledališča je napravil moderno gledališče, bil je duša vsega glasbenega življenja v Belgradu in podaril srbskemu narodu mnogo krasnih skladb. Največje njegovo delo je opereta »Vračara ali Baba Hrka«, ki se je prvič vprizorila na belgradskem gledališču. Kral} Milan, ki je bil Jenku zelo naklonjen, ga je imenoval za dvornega kapelnika in ga odlikoval z redom Sv. Save, za njegove zasluge na poltu glasbene umetnosti pa so ga razna društva imenovala za častnega članp.
Zadovoljno in srečno je živel Davorin Jenko v Belgradu. Imel je jako ugledno pozicijo, bil Je priljubljen in češčen v vseh krogih, a svoje ožje domovine ni nikoli pozabil. Kadar je mogel, je prišel na počitnice na Gorenjsko in ko Je zaradi svoje starosti onistil službo in šel v pokoj, se je vrnil v staro domovino in se naselil v Ljubljani. Tiho in neopaženo le bilo njegovo življenje v LJubljani, vendar je skoro vsakdo poznal prijaznega starega gospoda, ki je še v kavarni imel čepico na glavi in ni vzel drugega lista v roke, kakor »Slov. Narod« in »Obzor«.
Davorin Jenko Je bil blaga duša, mož velikih darov in naj si je tudi vse svoje moči posvetil srbski glasbi, njegovo ime ostane zapisano z zlati-
mi črkami v zgodovini slovenskega narodnega in umetniškega razvoja kot skladatelja narodne himne.
flpel na dobra srca!
Bliža se Božič!
Vsakdo je v tem lepem času najraje doma v krogu svojih ljubih. Toda letos jih je mnogo, mnogo, ki ne bodo mogli uživati te sreče. Bolni, oddaljeni od svojega dragega doma, leže v bolnišnicah. Kot nikdar popre-jef bodo občutili na Sveti večer osamelost in pogrešali svoj mili dom.
Da se tem usmiljenja vrednim ranjencem vsaj nekoliko nadomesti to, česar jim tujina ne more dati, se obračamo do usmiljenih dobrih src.
S prostovoljnimi, tudi malimi prispevki, lahko pripomorete mnogo, da priredimo tem revežem lep božičen večer.
Sprejmemo vse, bodisi v blagu ali denarju.
Denar in blago (moko, jajca, maslo sladkor, rozine, sadje, med, orehe, čokolado, pecivo, konjak, čaj, mali-novec, milo, cigare in cigarete, cigaretne ustnike, tobak, pipe, vžigalice, nože, palice, razglednice, pisemski papir, perilo i. dr.) naj se pošlje do 15. decembra t. 1. na ljubljanski mestni magistrat.
V LJubljani, 25. novembra 1914.
Damsk] odbor.
Dnevne vesti.
—  Nov ministrski svet se je vršil včeraj pod predsedstvom grofa Stiirgkha. Posvetovanje je trajalo nad 4 ure.
—  Odlikovanje prestolonaslednika. Iz vojnega tiskovnega stana poročajo: Nj. c. in kr. Visokost nadvojvoda Karel Franc Josip je dobil danes to - le brzojavko nemškega cesarja: »Veliki glavni stan dne 24. novembra. Vaše c. in kr. Visokosti preizkušeno so-lclovanje pri operacijah naših zveznih armad, mi daje povod za željo, da Vaši c. in kr. Visokosti podelim kot znak svojega visokega čislarna tega delovanja 2. in 1. razred Železnega križa, ki sem ga za mojo vojsko zopet ustanovil, in katerega insignije pošiljam Vaši c. in kr. Visokosti. — Viljem.« — Nadvojvoda Karel Fran Josip je to odlikovanje brzojavno sporočil cesarju ter brzojavno odgovoril nemškemu cesarju: »Prosim Vaše Veličanstvo, da sprejmete za podelitev Železnega križa 2. in 1. razreda mojo vdano zahvalo. Nosil T)om ta čast' i znak vedno odkrito občudovane i rnške armade, spominja-joč se 7*estega vojnega bratstva, s posebnim ponosom in sem prepričan, da se bo v redki slogi ramo ob rami Gorečim se zveznim armadam posrečilo, premagati mogočnega sovražnika. — Nadvojvoda Karel.«
—  Prestolonaslednik nadvojvoda KaroJ Franc Jožef je dobil vojaški zaslužni križec 3. razreda z vojno dekoracijo.
—    Namestnik sefa generalnega štaba generalni major pl. Hofer, ki je znan občinstvu po uradnih poročilih o vojnih operacijah, je dobii od nemškega cesarja železni križec.
—  Avstrijsko vojno posojilo. Papirnica v Vevčah je subskribirala za Obratno bolniško blagajno papirnic v Goričanih in Medvodah pri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani 20.000 kron 5l/*% d. p. avstr. vojnega posojila iz leta 1914.
—  Pri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani je subskribiral dne 23. t. m. g. Vinko Majdič. Kranj, 20.000 K 9/J]t d. p. avstrijskega vojnega posojila iz leta 1914.
—    Uspeh vojnega posojila na Ogrskem znaša, kakor poroča »Pester LIoyd«, več kakor eno milijardo kron.
—  Na severnem bojišču je bil ranjen Albert V e d e r n j a k, strokovni učitelj na kmetijski Šoli na Grmu in poročnik 4. bos. polka. — Nahaja se v bolnici na Dunaju.
— Gasilna društva v službi milo-srčnosti. Te dni se je vršila na Dunaju konferenca zastopnikov posameznih deželnih gasilnih zvez, katere se je za kranjsko gasilno zvezo udeležil njen predsednik gospod poslanec T u r k. Zvezno predsedništvo družbe Rdečega križa je porabilo to priliko, da se avstrijskim gasilcem v svečani seji za sijajno patrijotično delavnost v vojnem času, kar najpri-srčnejše zahvali. Prvi podpredsednik Rdečega križa, general pl. Zednik, Je v svojem govoru slavil požrtvovalnost tisočerih gasilcev, ki se kot pravi junaki ponoči in podnevi, v dežju in viharju posvečajo službi milosrčnosti Gasilna društva imajo dosedaj organiziranih 538 pomožnih kolon s 14.000 člani ter so izvršila transporte več stotisoč ranjenih vojakov.
—  Dvorni svetnik dr. Leopold Heyrov9ky. profesor rimskega prava
na praški češki univerzi, je izvoljen za predsednika I. razreda Češke Akademije znanosti. Dvorni svetnik Heyrovsky ima pri nas mnogo častilcev in prijateljev, ter je znan kot ljubitelj naših planin.
—  Za mornariškega asptranta je imenovan realčni abiturijent Feliks B i b e r, sin carinskega nadzornika v pokoju gosp. Alojzija B i b r a v Ljubljani.
—  Pogreb Simona Jenka bo v soboto popoldne ob 3. uri.
—  Pogreb umrlega bivšega bivšega občinskega svetnika in posestnika gospoda Antona Goršcta se je vršil v torek popoldne. Udeležba je pokazala, koliko prijateljstva je užival pokojnik in kako priljubljen je bil v vseh krogih. Sprevod je spremljal oddelek vojaštva z vojaško godbo, zadnjo čast pa so izkazali rajniku tudi gg. župan dr. Ivan Tavčar, podžupan dr. T r i 11 e r, vladni svetnik Senekovič, mnogo občinskih svetnikov, deputacija oficirjev, veteranski zbor in mnogo drugega občinstva. Bodi vrlemu Antonu Goršetu domača zemljica lahka!
—  Umrla je včeraj zjutraj na srčni kapi gospa Roža T i 11 o v a, hišna posestnica na Kongresnem trgu. Našli so jo zjutraj mrtvo v postelji. Pokojnica je bila v Ljubljani splošno znana in po svoji ljubeznivosti priljubljena. Naj v miru počiva!
—  Nov srebrni denar po 25 vi-I narjev bo dala kovati vlada v najbližji dobi.
—  Zdravniški sestanek   jutri,   v •   petek. 27. t. m., ot pol S. uri zvečer v
Plzenski restavraciji pri Roži.
—  Poročil se je včeraj gospod Drago Š e b e n i k, c. kr. gozdar, z gospico   Mici   G a b r o n.   —   Bilo
! srečno!
—  Zadruga pekov v Liubljani naznanja svojim članom in drugim prodajalcem kruha, da se sme v zmi-slu naredbe c. kr. trgovskega ministrstva z dne 31. oktobra 1914 kruh izdelavati s 1. decembrom t. L le s
i 70 odstotki pšenične ali ržene moke, 30 odstotkov pa ječmenove, koruzne, krompirjeve    moke    ali    krompirja.
! Kdor bi kruh mešal s krompirjevo moko ali krompijem, mora imeti to v prodajalni na vidnem kraju označeno. Na izdelovanje in prodajo belega kruha in peciva se ta naredba ne nanaša.
—  Kolera - baeilonosec v Ljubljani. Dne 24. t. m. došel je s severnega bojišča infanterist 27. domobranskega pešpolka Ermacora Leo-nardo.    Bakteriološka    preiskava je
I dognala, da je ta mož baeilonosec, če tudi ni dozdaj na njem nikakih znakov kolere. Izoliran je v mestni bolnici za silo.
Iz Kamnika. Na dekliški Šoli so deklice pletle gorko obleko za vojake že od 29. avgusta naprej. Oddalo se je za Rdeči križ 392 parov zapestnic, 182 parov nogavic, 109 snežnih oglavnic, 15 pasovnic, 10 šalov in 176 parov krp za noge.
V Radovljici je umrla gospa "Ana Avguštin, soproga ondotnega posestnika, mesarja in gostilničarja, gospoda Ivana Avguština, v starosti 32 let. Pogreb je bil danes ob 3. uri popoldne. Prizadetim rodbinam v Radovljici in na Bledu nase iskreno sožalje!
Poročil se je gosp. Josip K o b e v Novem mestu z gospodično Milko Tomic iz Trebnjega. Čestitamo!
Za Rdeči križ. Gospa Josipina Romold v Mokronogu je poslala več poŠiljatev perila, deželnih pridelkov in tisoč komadov cigaret na naslov gospe dr. Šlajmerjeve z namenom, da se te pošiljat ve porabijo v društveni rezervni bolnici Leonišče v Ljubljani. Več poslanih predmetov je gosoa Romold sama darovala, med tem, ko je drugo nabrala pri radodarnih Mo-kronovčanih. Pred kratkem je omenjena gospa zopet poslala pet parov novih hlač in 3 srajce, ki jih ji je izročil gospod Peter Durjava iz škoci-* jana pri Mokronogu. Človekoljubni gospe bodi izrečena za ta lepa darila topla zahvala.
Zakonska, 58letni Ivan in 601et-na Marija Tomšič iz firuševja pri Postojni, sedaj v Trnovem na Notranjskem imata živih in padlih pet sinov in enega zeta v vojski. Prvi sin Viktor je vstopil prostovoljno v 15. letu k c. in kr. mornarici, sedaj Bootsmann, star 26 let. Drugi, Anton, vstopil prostovoljno v 18. letu k 97. polku, umrl kot narednik na severnem bojišču star 23 let. Tretji, Rafael, potrjen postavno k 27. domobranskemu polku, je bil odlikovan s srebrno hrabrostno svetinjo II, razreda, desetnik, sedaj težko ranjen, star 22 let. Četrti, Peter, novinec pri 97. polku, star 20 let. Peti, Valentin, vstopil prostovoljno k 97. polku v 18. letu, desetnik. Bil je težko ranjen v križ ter je na Ogrskem po strašnem dvamesečnem trpljenju v lepi dobi devetnajstih let izdihnil. Zet Lovro Bizjak iz Hruševja je na bojišču v Srbiji.
Otvoritev srednjih šol v Sarajevu in v ostali Bosni ter Hercegovini je odgođena na nedoločen čas.
Stran 4.
.SLOVENSKI NAROD*   dne 26. novembra 1914.
?81. štev.
Tatvine. Prodajalki čevljev Mariji Polajevi je neznan tat iz podstrešja na Poljanski cesti št. 66 pokradel več obuvala. Branjevki Mariji Marjetičevi ie bilo s stojnice na •Vodnikovem trgu pokradenega več sadja, kostanjarju Ivanu Ipavicu pa nekaj sadja, kostanja in citron.
Na včerajšnji semenj so prignali 10 glav živine in sicer šest volov in 4 krave.
Opozarjamo na današnji oglas podjetja zvezdnih tkanin »Hermes^, ki ima tovarniško zalogo v Šelen-burgovi ulici št. 5 v prvem nadstropju, na miklavževo in božično prodajo ostankov, ki se prične prihodnjo soboto dne 2S. novembra in potem dalje vsako sredo in soboto. Prodaja se po znatno znižanih cenah.
Kavarna »Egia« je nanovo odprta.
Književnost.
— Svetovna vojska. V Katoliški bukvami je začelo v mesečnih se-rih izhajati delo o sedanji svetovni vojni. Doslej sta izšla dva zvezka z ilustracijami različne kvalitete. Naročnina znaša za šest zvezkov 3 K, koliko zvezkov pa bo. tega izdaja-telistvo pač ne ve, ker žalibože Še nič ni znano, kdaj bo vojne konec. Razume ^e ob sebi. da to ne more biti kaka zgodovina sedanje vojne; take sedaj sploh se nihče ne more spisati in bo to mogoče šele par let po vojni. To delo. ki je izdaja Katoliška bnk\ arna. podaja pač take stvan, kakršne jo vsak dan v veliki izberi na razpolaganje v časopisih.
RGzne stvari.
*  Več sto nemških vojnih vjetni-
fcov se nahaja, kakor porr         ^ved-
ski listi v Jakutsku v severni Sibir;;.
*    Ruski gubernator v Lvovu grof Juri Bobrinski ie, kakor javlja-
var. Listv . zadet od kapi umrl. Rl           bernator je bil brat znanega
^rob ^              . Bobrinskega.
Polkovnik    Reutter     padel.
Glasom          -očila     iz     Moil         jra
polkovnik pl. Reutter.   znan iz
c-ca procesa,    v enem zad-
n z bajonetom.
UM sodišča
Kazenske   obravnavo   pred sodiščem.
„Sveta" Johanca zopet pod ključem. Dne 21. oktobra t. i. je bila Johana   Jerovšek,    ali,    kakor  so   jo
ečasno ljudje nazivali „sveta■ Jo-ica, od tukajšnje policije prijeta zaradi sleparjema. G >!a je ljudi, češ. da ie poverjena nabirati za „Rdeči križ*. Johanca. ki je po prestani kazni živela pri svoji sestri, se je kmalu naveličala enostavnega kmet-skega življenja in sedanja vojska i o je privedla do misli, da je prilika na sleparski način pridobiti novih virov zi udobno in brezskrbno življenje. Iz dobe njenega 10 mesečnega bivanja i štirimi stenami je bila v tukajšnji deželni bolnici na vratu operirana in se ii še dandanes pozna brazgotina. To ie hotela izrabiti za svoje namene. Računala je na dobrosrčnost naseda prebivalstva, a se ie to pot zaračunala. Johanca je namreč pobirala na svojo pest prispevke za Rdeči križ: a kamor je prišla, ^e ji je reklo, da so v ta namen po svoji možnosti že dali. Nič ii ni pomagalo, da je v Dravljah prosila,  da se je vrnila  s severnega bo-
. kar je bila med tem, ko je ranjencem pomagala, sam je na vratu ranjena. Pri tem pa kazala brazgotino. Pripovedovala je tudi, da je tudi ona enega Rusa ustrelila. V Zgornji Šiški pa je severno bojišče zamenjala z južnim, le z razločkom, da je nekega Srba ustrelila. Kakor rečeno, vse to se ji je le slabo obneslo, kajti nabrala ni več kot 24 vinarjev in neka krčmarica, katero je.nalagala, da potuje domu 4 ure za Škofjo loko, da pa ji pri-manjkuje denarja, ji je podarila Četrt litra vina in košček kruha. Johana se je zagovarjala, da jo je neka redovnica nagovorila, naj pobira prispevke za „Rdeči križ-, nabrano pa odda v hiši Sv. Marte. Seve, da je bilo tudi to zlagano. Sodnik je vporabil zoper nepoboljšljivo sleparico strogost zakona in jo obsodil na 10 tednov zapora, poostrenega z dvema postoma, dvema trdimi ležiščema in eno temnico vsak teden.
Brzojavno poročila.
Vojno posojilo.
Dunaj, 26. novembra. (Kor. ur.) Finančni minister je, kakor znano, dovolil, da se vrši podpisovanje vojnega posojila tudi še po 24. novembru. Da se ti poznejši podpisi ne zme-
šalo z onimi med subakripcijako dobo, bo poštnohranilnični urad zaračunaval posebej in sicer najprej ono, kar je bilo podpisano do 24. n3vem-bra opoldne. Da se doseže ta cilj, ki je v splošnem interesu, je neobhodno potrebno, da oddajo vsa posredovalna mesta do torka 24. t. m. ob 12. opoldne sprejete podpise ali takoj poštnohranilnemu uradu ali v prospektu imenoma navedenemu mestu in to zaračunajo. Glede zaračunanja po poteku subskripeijskega termina sprejetih podpisov se bodo posebna navodila Še izdala.
Cesar  vojakom  za  Božič.
Dunaj, 25. novembra. (Kor. ui.) Cesar je daroval za akcijo za obdarovanje vojakov o Božiču večji znesek. Cesar se posebno zanima za to akcijo ter je izrekel pričakovanje, da bo došlo še mnogo daril, posebno zadovoljnost pa ie izrazil nad namenom obdarovati tudi nemške čete.
Ogrski državni zbor.
Včeraj se je — prvič odkar je izbruhnila vojna — sešel ogrski državni zbor. Mnogo poslancev, ki opravljajo sedaj vojaško službo, je prišlo na sejo v vojaških oblekah. Ministrski predsednik grof Tisza je predloži! cesarski ukaz glede sklicanja državnega zbora, nakar je podpredsednik poslanske zbornice Szasz imel otvoritveni govor. Spominjal se ie najprej junaškega bojevanja celokupne armade in rekel, da se udeležujejo tega boja tudi vsi narodi na Ogrskem z enakim navdušenjem. Ta junaštva pričajo, kako zvesti so vsi narodi prestolu in domovini. Predsednik je prosil zbornico, naj privoli, da sporoči vladarju vdanost in pozdravi višjega poveljnika armade nadvojvodo Friderika. Nadalje se je podpredsednik Szasz s toplimi besedami spominjal bojnega bratstva, ki veže Avstro-Ogrsko z Nemčijo in s Turčijo in je bila ta izjava v protokolu posebno zabeležena. xMinistrski predsednik grof Tisza le nato predložil zbornici zakonski načrt o zviša-r«ju dohodarine za vojne namene. Ta zakon bo ^elial za leto 1915. in določa, da se zviša davek na vse dohodke, ki znašajo več kakor 20.000 kron na leto. Davek se bo od 3JS5% zvišal z . Prihodnja seja bo v soboto in se pričakuje, da poda ministrski predsednik gref Tisza zanimivo pojasnilo o sedanjem mednarodnem položaju.
Podaljšanje  moratorija. Dunai, 26. novembra.   (Kor. ur.)
Wiener Zeitung-    poroča:    Glasim cesarske    naredbe od 25. novembra
4. naredba o preložitvi plačil), ki ie danes objavljena v drž. zakoniku in * v T\Vjener Zeitung«-. se mora plačati decembra 1914 25'"' terjatev, ki so bile zapadle že 1. avgusta 1914, ali pa ti postale zapadle tekom avgusta, meseca januarja 1915 pa je plačati 25% terjatev, ki so nastale pred L avgaston 1914 in M zapadle v mesecih september in oktober. Ta ureditev se bistveno kreta na isti črti. kakor s cesarsko naredbo od 27. sept. 1914 uvedeno stopnjevano odplačevanje. Razloča se v glavnem v tem. da ne upošteva odplačevani novembrskih, decembrskih in januarskih zapadlosti, da preveč ne o" remeni dolžnikov, ki jih čaka dece- bra in januarja itak več odolačil. RUSI   PREGNANI   IZ KAP TATOV.
Budimpešta. 26. novembi i. (Kor. urad.) Ogrski brz. in kor. ur 1 poroča: Z uspehom se je pričelo potiskanje sovražnika, ki je preko Karpatskih prelazov vdrl v komitata Ung in Zemplin. O sedanjem stadiju vojnth operacii detajlov se ni mogoče sporočiti: Janko pa se konstatira, da ie prelaz !>zok zopet v naših rokah. S tem je sovražnik pregnan iz komitata Ung. Tudi sovražnik, ki je bil vdrl v zgornje dele komitata Zernpihi, se je moral z velikimi izgubami umakniti.
Budimpešta, 26. novembra. (Kor. urad.) Ogrski brzojavni in korespon-denčni urad poroča iz Nviregv Haze: Po poročilu velikega župana iz Ung-vara so naše čete porazile sovražnika, ki je vpadel preko prelaza Uszok. Veliki župan komitata Zemplin poroča, da so nase čete obkolile sovražnika, ki ie vdrl v ta komitat in ga porazile. Izgube Rusov so tu zelo velike. Sovražnik se je začel povsod umikati iz dežele.
Nemški   napadi pri Ypernu.
Amsterdam, 25. novembra. (Kor. urad.) »Handelsblad« poroča iz Londona: Po poročilu Daily Cronicle iz Severnega Francoskega napadajo Nemci z veliko silo angleško-franco-sko armado na fronti poleg Ypern pri Labassee. Bitka je po obsežnosti podobna bitkam na rekah Marne in Yser.   Nemci so pričeli bitko z veli-
kimi ojačenji in novimi topovi. Francoske in britske armade delujejo v neposredni kooperaciji in so v delu najtežji topovi. Poročilo pravi, da se je spričo angleške artiljerije doslej ponesrečilo vsako kretanje Nemcev.
V Kavkazu operacije ustavljene.   — Novi uspehi Turkov.
Carigrad, 2f3. novembra. (Kor. u.) Komunike glavnega stana pravi; Neprestano slabo vreme v Kavkazu Je ustavilo našo ofenzivo v goratih krajih. Tudi Rusi se nahajajo v svojih pozicijah na meji. Nase čete, ki so vdrle v pokrajino Coroh, so izvojevale novo zmago. Zasedle so Morgul, prekoračile reko čoroh v bližini Burcl-ke in zasedli tudi to po zle Ho. Med tem gibanjem so vzele sovražniku več brzostrelnih topov, eno ambu-lanco s prtljago, 2 avtomobila, 100 tovornih konj, artiljerijsko municijo in mnogo dinamita.
Uradno   carigrajsko  poročilo o turško - angleških bojih.
Carigrad, 24. novembra. (Kor. urad.) Glavni stan poroča: Po boju 19. t. m. v okolici pri Basorah, v katerem so imeli Angleži velike izgube, se je pomikal sovražnik, ki je bil dobil znatna ojačenja pod zaščito svojih topničark ob reki naprej. Naše čete so ga pričakovale v novi poziciji, kjer ga ladijski topovi ne morejo podpirati. Parnik »Niluser* se je pri Riliji ponesrečil. Mala ladja 209 ton, katero je uporabljala vojna mornarica za trošenje min, je zadeia najbrž na mino, ki se je odtrgala v kakem bolgarskem pristanišču. Na ostalih oojiščih ničesar novega.
Darila za naše vojake na bojišču.
III. Izkaz onih darii, ki so bili pri na-
biralnici  naturalnih  daril  pri  c.  kr.
deželni vladi od 21. do 31. oktobra za
vojake na bojišču oddani.
Darovali so iz Ljubljane: gospa Marija Kosler, roj. Sormann 18 parov krp za noge, 2 para golenk. 5 parov dokolenic, 1 par kratkih nogavic, 7 snežnih oglavnic. 3 opasnice; gospa Wolaschek 4 pare kratkih nogavic, 2 para zapestnikov; gosr Elza K6-nig 2 snežni ©glavnici, 1 \ ar dokolenic. 12 parov krp za noge; zbirka gosoe županje dr. Fr. Tavčarjeve: (171 flanelnih jopic in Š2 srajc, izgo-tovile dame ljubiianske; 39 komadov pletenega volnega blaga, i zgotovile učenke šole v Podbrezjem pod vodstvom gdč. Tončke Štamcar; 9 komadov volnenega pletenega blaga, izgotovila gospa Marija Šič; 11 komadov volnenega platnenega blaga. izgotovila gospa Vida Forster; 2 komada pletenega blaga, izgotoviia učenka Angela Curk: 9 parov nogavic in 1 par zapestnikov, izgotovile gospodične učiteljice Kristina Demšar in Karolina Crmelj v Cerkljah pri Krškem iz volne, katera se je nakupila iz denarja, katerega je daroval krajni selski svet v Cerkljah pri Krškem); gospod med. dr. Labor 6 opasnic; gospa Orassl 5 snežnih ocrlavnic, 1 par rokavic, i par zapestnikov; gospa Vilma Rudhoizer 5 parov kratkih nogavic; gojenke c. kr. učiteljske pripravnice v Ljubljani 24 srajc. 30 hlač. 33 snežnih oglavnic, 2*i opasnic, 12 parov rokavic, 30 parov noga vičnih podaljškov; c. kr. II. državna gimnazija 48 žepnih robcev, 46 parov krp za noge; cesar Fran Josipa zavetišče 15 parov kratkih nogavic. 18 parov dokolenic, S parov golenk. 26 šalov. 20 opasnic, 6 srajc, 9 parov nogavic. 80 parov krp za noge; v kazini pod vodstvom gospe stotnikove pl. Zhuber delujoče dame in sicer: (neimenovana 3 snežne oglavnice. 1 jopico za prsa, 1 par rokavic. 1 ušesnik: gr>spa Dora Do-berlet 24 parov krp za noge; gdč. Eberhard 54 parov krp za noge; gospa Luiziia Luckmann 2 srajci; gospa Kreft 6 snežnih oglavnic; gospa Olga pl. Riiiing 12 parov krp za noge, S jopic za prsi. 1 šal, 1 par dokolenic; gospa Rutting 42 oarov krp za noge; gospa Fritzi Seemann 7 snež-inh oglavnic. 6 jopic za prsa, 4 pare zapestnikov.  1  par kratkih nogavic,
1   spodnje hlače, 1 par dokolenic, 1 opasnico; gdč. Tilda Seemann 8 jopic za prsa in hrbet, 4 pare dokolenic, 6 snežnih oglavnic. 3 6pasnice; gospa Marian Tonnies 1 srajco, 48 parov krp za noge; gospa Marija VVettach
2  para golenk, 2 para dokolenic, 1 jopico za prsa in hrbet, 1 snežno oglav-nico, 1 par krp za noge, 1 srajco; gdč. Gitta Wettach 8 snežnih oglavnic, 1 šal. 1 par rokavic; gdč. Irma Wettach 1 šal, 2 para golenk, 2 para rokavic; gdč. Wilhelmina Walland 3 srajce; dame iz Kočevja 2 spodnji hlači, 3 pare kratkih nogavic, 1 snež-
no oglavnico); gospa Stiene 2 para rokavic, 2 snežni oglavnici, 3 pare kratkih nogavic; gpspa baronica Karla Rechbach 6 parov zapestnikov; baronesi Sommaruga 10 snežnih oglavnic, 2 Sala, 2 para krp za noge; gospa Olga Rudesch 1 par zapestnikov, 3 snežnih oglavnic, 5 parov kratkih nogavic, 17 srajc; gospa Bogomila šusterŠič 6 Šalov, 6 parov dokolenic, 24 snežnih oglavnic (narejenih iz volne, katero je darovala ekscelenca gospa baronica Karla Schvvarz); gospod dr. Bogumil Se-nekovič 1 snežno oglavnico, 1 spodnjo jopico; gdč. Kristina Ravnikar 1 par kratkih nogavic, 2 para rokavic, 1 šal, 1 snežno oglavnico; H. J. Blei-weiss 5 parov kratkih nogavic, 3 pare dokolenic; mestna dekliška ljudska šola pri sv. Jakobu 47 parov kratkih nogavic, 47 parov zapestnikov, 2 para golenk, 18 šalov, 2 snežni oglavnici; učiteljice 4. razreda vadnice 19 snežnih oglavnic, 17 parov zapestnikov; neimenovana oseba 24 parov zapestnikov; šolsko vodstvo pri Uršuiinkah 40 snežnih oglavnic, 50 parov zapestnikov, 15 parov dokolenic; šola Lichtenthurn-skega širotniškega zavoda 51 šalov, 14 parov golenk, 9 parov dokolenic; neimenovana oseba 15 parov zapestnikov; neimenovana oseba 12 snežnih oglavnic, 12 parov dokolenic, 6 opasnic. — V n a n j i: Šolarice ljudske Šole v Postojni (potom c. kr. okrajnega glavarstva v Postojni) 60 parov kratkih nogavic, 15 parov golenk, 31 parov zapestnikov, 23 parov snežnih oglavnic: gospod Rihard FerjančiČ v Gočah pri Vipavi 1 košek surovega sadja; župnišče v Go-tenicah pri Kočevski reki 1 žakelj presušenega sadja, 1 zavoj kompota. — Zbirka c. kr. okrajnega glavarstva v Kočevju: (Robert in Elizabeta Ple-schinger v Budimpeštu 10 snežnih oglavnic, 10 opasnic, 10 parov zapestnikov; občina Draga 1 flaneino jopico. 2 para kratkih nogavic, 2 para golenk, 1 snežno oglavnico, 1 par rokavic, 3 pare zapestnikov; šolsko vodstvo v Fari 40 parov kratkih nogavic, v denarju gospa Knstina Hof-holzer v Kočevju 2 K; župnišče v Dolenji vasi 2 K; občina Gora 15 K 40 v); gospod Andrej Orehek, župnik v Strugah pri Dobrempolju, 1 žakelj orehov, 2 žaklja lešnikov, 2 žaklja presušenega sadja, 1 žakelj presušenih češpelj. 1 zaboj jabolk. 2 steklenici malrnovca, 24 parov kratkih nogavic, 1 srajco, 2 zavoja čaja; damski pomožni odbor v Krškem 65 parov kratkih nogavic, 31 parov golenk, 32 parov zapestnikov, 112 parov krp za noge, 29 šalov, 63 snežnih oglavnic, 32 opasnic; zbirka c. kr. okrajnega glavarstva v Kranju: (učenke v Smledniku pod vodstvom učiteljice gdč. Ane Petrovčič: 30 parov zapestnikov, 29 srajc, 29 hlač; delavnica članov Rdečega križa v £kofji Loki: 11 rjuh, 18 srajc, 11 rjuh, 18 srajc, 11 snežnih oglavnic. S pVOV golenk, 10 parov zapestnikov, 6 šalov, 4 opasnice, 1 par kratkih nogavic, 2 jopici, 17 komadov obveznic; rodbina Vinkota MajdiČ v Kranju 76 parov kratkih nogavic, 10 parov zapestnikov; župnija v Dupljah (zbirka gospoda župnika Petra Bohinjec) 17 srajc. 7 hlač. 12 parov kratkih nogavic, 2 para rokavic. 2 para zapestnikov, 1 suknjo, 1 zaboj jabolk in raznih jestvin, 1 zaboj knjig, 1 žakelj presušenega sadja; uršulinski samostan v Skorji Loki 1 žakelj krompirja, 1 zavoj pisalnih potrebščin; knjigarna Ilirija v Kranju. 1 zavoj pisalnih potrebščin, 2 vrečici presušenega sadja); neimenovana oseha 24 zapestnikov; šivalni odsek v M. D, v Polju 6 parov kratkih nogavic, 2 para dokolenic. 12 snežnih oglavnic; šola v M. D. v Polju 16 snežnih oglavnic, 3 pare zapestnikov. 4 pare golenk; Šola v Jezici 4 snežne oglavnice, 2 para dokolenic, 4 šale, 6 parov rokavic, 4 pare golenk; šola v Dobrovi 2 snežni oglavnici. 6 parov zapestnikov, 4 pare dokolenic, 4 pare rokavic; šola v Zalogu 6 snežnih oglavnic, 13 parov zapestnikov; gospa Josipina Budkovič na Grosupljem 6 parov kratkih nogavic; gospa Elsa Galle v Bistrici 20 hlač; županstvo v Liplje-nah pri Turjaku 1 zavoj robidovega čaja; zbtrka c. kr. okrajnega glavarstva v Ljubljani; (šola v Dobrovi 12 snežnih oglavnic, 3 pare zapestnikov, 12 parov dokolenic, 6 opasnic; šola v Bevkah 2 snežni oglavnici, 10 parov nogavic, 42 parov zapestnikov; šola v Sostrem 18 snežnih oglavnic, 1 par zapestnikov, 8 šalov, 1 par golenk; šola v Lipoglavu 16 parov zapestnikov); šolsko vodstvo v Št. Vidu pri Zatičini 10 parov rokavic, 12 šaiov; gdč. Hermina Breindl, učiteljica v Litiji 2 para kratkih  nogavic,
3 pare rokavic, 1 srajco, 1 hlače, 1 jopico; gospod Ivan Abram, župnik na Črnem vrhu pri Idriji 3 ^delef 2 para kratkih nogavic, 3 srajce, 2 rjuhi, 2 žaklja ovčje volne, 32 rjuh, 1 zvezek cunj, 1 zavoj pisalnih potrebščin, 1 zavoj čaja, 12 žepnih robcev; gospod Karel Supin v Spodnji Idriji 15 parov Kratkih nogavic, 2 para zapestnikov; c. kr. dekliška rudniška šola v Idriji 53 parov kratkih nogavic, 54 opasnic, 25 parov krp za noge, 15 parov zapestnikov, 8 predpasnikov. 6 rjuh, 5 parov rokavic; gospod Simon Ažman, župnik V Kamni gorici, 6 parov kratkih nogavic, 3 pare zapestnikov; gospod iv. Piber, župnik v Zgornjih Gorjah 6 rjuh, 6 srajc, 91 parov kratkih nogavic, 40 parov zapestnikov, 19 snežnih oglavnic, 3 jopice, 3 namizne prte, 2 capi, 4 platnene čepice, 1 plahto, 2 para kratkih nogavic, 12 parov dokolenic, 9 šalov; gospod Josip Lavtižar, župnik v Ratečah pri Beli peči, 7 srajc, 8 hlač, 2 para kratkih nogavic; gospod Josip Lavrič, župnik v Bresnici 20 parov kratkih nogavic; zbirka c. kr. okrajnega g!a-varstva v Kamniku: (gdč. Tilka Po-ženel v Dolskem 6 parov kratkih nogavic, 4 opasnice; c. in kr. smodni-karna v Kamniku 21 parov krp za noge, 21 snežnih oglavnic, 21 parov zapestnikov, 61 tablic čokolade; šolski svet v Dolu 9 parov kratkih nogavic, 3 pare golenk); vodstvo dekliške ljudske šole v Kamniku 155 parov krp za noge, 156 parov zapestnikov, 8 opasnic, 85 parov kratkih nogavic, 20 snežnih oglavnic, 1 zavoj čokolade; gospa Josipina Primo-šič v Črnomlju 3 spodnje jopice, 7 parov dokolenic, 10 snežnih oglavnic, 15 šalov, 3 pare golenk. 5 parov rokavic, 4 pare kratkih nogavic, 21 parov krp za noge. Skupno z že izkazanimi do 21. oktobra došlimi darili se je darovalo; 1609 srajc, 1112 spodnjih hlač, 290 volnenih jopic, 3499 parov kratkih nogavic, 957 parov rokavic brez prstnikov, 1847 snežnih oglavnic, 446 parov golenk, 3492 parov zapestnikov, 334 Šalov, 863 opasnic, 512 parov rokavic, 47 spodnjih jopic, 427 parov dokolenic, 25 volnenih čepic, 149 parov nogavic, 1598 parov krp za noge, 6S žepnih robcev, S flanelnih odej, 17 parov podplatov iz klobučevine, 3 pare suknenih škornj, 8 ušesnikov. 2 pelerini. 30 parov nogavičnih podaljškov, 13 obvez. 5 parov brezpetnikov, 2 brisači. 1 predposteljnik, 81 rjuh, 10 zavojev prepečenča in slaščic, 4 steklenice malinovca, 2 steklenici ruma. 3 zavoje čokolade, I zavoj bonbonov. 1 zavoj suhih črešenj, 22 žepnih nožev. 10 pip. 4 žaklje ovčje volne. 2 svinčnika, 6 zavojev presušenega sadja, 3 zavoje pisalnih potrebščin, 3 zavoje čaja, 23 komadov cunj. 1 zaboj knjig, 2 zaboja jabolk.
1   žakelj krompirja. 1 žakelj orehov,
2  žaklja lešnikov. — Darovalcem se izreče najtoplejša zahvala in zajedno se prosi nadaljnih darov, ki naj se jih izroči gori navedeni nabiralnlci.
II. zaznamek božičnih daril
ki so došli   c. kr. deželnemu   predsedstvu za vojake v vojni.
Darovali so: 2upni urad v Dolu. 10 K; Pave! Seemann, tovarnar v Ljubljani, 50 K; Ivan Krisper, Ljubljana, 250 K: Josip Krisper, Ljubljana, 250 K; Ivan Soukup in Mohorjani iz Stare Oselice. 30 K; dr. Josip Do-lenec, teolog. - profesor, Ljubljana, 30 K; rodbina Dacar v Ljubljani, 10 kron; F. J. Miklitsch v Ljubljani, 50 kron; dvorni svetnik pl. Račič s soprogo 30 K; Viktor Ranth v Ljubljani, 10 K; baron in baronica Liechten-berg 100 K; »Mestna hranilnica« v Ljubljani, 500 K; udje Mohorjeve družbe v Breznici, 24 K; ravnatelj trgovske Šole Artur Mahr 50 K; pristojbini od sedežev pri zajterku in južini v Domžalah, 35 K 41 vin.; Rai-mund Schischkar. ravnateljski tajnik, 20 K; Maks Samassa, Ljubljana, 50 kron; Oton Ploj, c. kr. notar v Črnomlju, 20 K; Fran Hoenigmann, dekan na Vrhniki, in pri razdelitvi Mohorjevih knjig nabrani darovi 60 K; Josip Schrev, restavrater na glavnem kolodvoru v Ljubljani, 50 kron; Kar. Pavliček, revident Južne železnice, Ljubljana, 10 K; gospa Jerta pl. Kantz, stotnikova soproga, 20 K; dr. Ferdinand Eger, odvetnik 100 K; Karel Weber v Ljubljani, 10 K; Kat. slovensko izobraževalno društvo v Hrušici (čisti dobiček gledališke predstave) 5 K S6 vin.; tvrdka Ivan Olobotschnigg, Ljubljana, 200 kron; kranjski avtomobilski klub v Ljubljani, 100 K; društvo sv. Marte, zbirka, 13 K; skupaj 2088 K 27 vin.; pri-števši vsoto I. zaznamka 1063 K 89 vin.; torej skupaj 3152 K 16 vin.
0 pravem času
Storjeni okret je vreden   več   kakor največja nadloga in največje denarne
žrtve, ko je prepozno. Na to bi morali misliti zlasti pri prehlajenju, vrat-nih bolečinah, hripavosti, zaslezenju, | težkem poziranju in dražemu h kašlju,   zakaj   ako pravočasno rabimo
Fellerjev antikataralični, kaSelj blažeči rastlinski esenčni fluid z znamko »Elsafluid«, si prihranimo mnogo dni bolehnosti, telesnega opešanja in bolečin. 12 steklenic tega preizkušene-
ga, od mnogih zdravnikov priporočenega domačega zdravila pošlje franko za 6 K lekarnar E. V. Feller, Stu-bica, Elsatrg št 238. (Hrvatsko), Felleijev   fluid   z znamko Elsafluid
našim bralcem lahko iz lastne izkušnje najtopleje priporočamo, takisto tudi Fellerjeve odvajalne krog lice (6 škatelj za 4 K 40 v franko).
luo-----------■
281. Štev.
.SnLOVENSKl HAROP«. đm M. novembra 1914.
Stran 5.
Darila.
— VI. izkaz društva »Mladiki« poslanih daril na korist    ranjencem.
G. proi Fr. Suchcr v LJubljani: več knjig: neimenovana gospa na Dolenjskem: 6 srajc 3 pare spodnjih hlač, popolno vrhno obleko, suknjo, površnik in 2 para volnenih zapest-nikov; ga. županja Franja dr. Tavčarjeva v Ljubljani: 20 novih srajc; damski odbor v Kranju po gospej Leop. Šavnikovi kot predsednici: 3 kokoši, in velik lonec masla; ga. Antonija Gogolova v Ljubljani: 14 palic; gdč. J al en ova v Ratečah na Gorenjskem: zbirko volnenih stvari; ga. M. Preslova v Ljubljani: nogavice z znamko »Viribus unitis*; pomožni odbor na Gočah: zaboj perila in zaboj sadja; ga. A. Maverjeva na Ložah pri Vipavi: vrečo kostanja; g. Fedor pL BIeiweis v Ljubljani: 200 svalčic; g. konc. vodja M. Hubad v Ljubljani: 12 zimskih srajc, 2 spodnja jopiča in 7 žepnih robcev; ga. T. Hu-badova: več knjig; g. ing. Turk v Ljubljani: 14 parov kratkih nogavic, 1 spodnji jopič in 1 palico; ga. Greta Trdinova v Ljubljani: 7 belih srajc in 4 pare spodnjih hlač. 6 parov nogavic in 12 platnenih rut; g. Fedor pl. BIeiweis v Ljubljani: 6 parov spodnjih hlač, 500 svalčic in 3 pare nogavic; ga. Vida dr. Lukanova v Ljubljani: 80 finih svalčic; g. A. dr. Staretova v Ljubljani: več knjig; ga. Franja dr. Tavčarjeva v Ljubljani: 20 srajc; ga. baronica Karla Schwar-zova v Ljubljani: 20 palic, 38 bri-salk Rdečega križa, 45 velikih in 15 malih brisalk; ga. L. Knezova v Ljubljani: 4 palice: gdč. A. Wess-nerjeva v Trbovljah: 3 srajce. 4 pare nogavic, 1 rjuho in par spodnjih hlač; ga. M. Zadnikarjeva v Ljubljani: 10 novih srajc, 2 ducata žepnih robcev, 24 parov nogavic; gdč. Filo-mela Senekovičeva v Ljubljani: 12 parov nožnih krp. 1 volneno srajco in 7 parov volnenih nogavic; ga. Antonija VerovŠkova v Stepanji vasi: 4 platnene rjuhe; gdč. Milica Schumi-eva v Ljubljani: več peciva; ga. županja Franja dr. Tavčarjeva v Ljubljani: 12 blazin z oblačili. 17 parov volnenih zapestnikov; ga. A. Thaler-jeva v Železnikih: 6 belih srajc. 1 volneno jopico, 1 volneno srajco in 5 parov nogavic; ga. B. Homanova v ?kofji Loki: 2 steklenici malinovca; ^a. Albina Kocjančičeva v Bušeči Lvasi: vrečo orehov in suhega sadja; k\ič. Poldi Klemenčeva v Ljubljani: 6 blazinic; licejska ljudska šola, po županji ge. Franji dr. Tavčarjevi v Ljub ani: 398 komadov toplih oblačil za vrle vojake; tvrdka 1. C. Maver v Ljubljani: torbico hrušk; učiteljice licejske ljudske šole v Ljubljani: 12 blazin; ga. iMinka Šarabo-nova v Ljubljani: 10 steklenic mali-novca; ga. Regina Levičnikova, c. kr. okr. sodn. vdova v Škofji Loki: 4 steklenice malinovca; mestna občina v Ljubljani: 300 parov nogavic in 10 ducatov robcev. — Za vsa tu izkaza-jna darila se v imenu obdarovancev naftopleje zahvabuje upravni odbor »Mladike«. (Uredništva drugih časopisov se vljudno naprošajo, da izkaz ponatisnejo.)
Umrli so v LiubPani:
Dne 22. novembra: Anton Gor-še, gostilničar in posestnik, 60 let. Mar je Terezije cesta 14.
Dne 23. novembra: Alojzij Ber-
novskv. pešec 54.  pespolka.   24 let,
rezervna bolnišnica na dekliškem li-
I ceju, Blehveisova cesta 23. — Anto-
,-:ja Zupančič, mestna uboga. 90 let,
llapljeva ulica 2. — Ivana Pribil, in-
[ženirjeva  vdova. 77 let, Levstikova
ca 4.
Dne 24. novembra: Marija Kor-bič, mestna uboga, 81 let, Karlovška cesta 7.
V deželni bolnici:
Dne 18. novembra: Viljem Ger-
\ sin trgovskega sluge, 22 mese-
.. — Marjana    Štular,   bajtarjeva
^ena, 52 let. — Mihael Vavpotič,' sin
~ zarskega pomočnika, četrt ure.
Dne 19. novembra: Josipina SvetF.čič, služkinja, 22 let.
Dne 20. novembra: Helena Bar-biš, kočarjeva žena, 54 let
Dne 21. novembra: Anton Zupančič, sin železniškega sprevodnika, 20 mesecev.
Dne 22. novembra: Josip Šiklu-ky, mizar - poliski begunec, 34 let. — Ana Vavpotič,  žena   mizarskega ;on:očnika, 24 let.
»•n^fii list ftbstoa 6 stran*.
Izdaatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar.
Lastnina bi Uak »Naroda* tiskan*«.
je kot mnogo iskana zdravilna sredstva potrebne preparate »Elsa« težko pogrešati in Jih torej vselej pošiljajo vsi poštni uradi, ako so tudi druge pošiUatve izključene od poštnega prometa. Posebno Fellerjeve odvajalne rabarbarske kroglice z zn. »Elsa kroglice« in Fellerjev zdravniško priporočeni, bolečine tolažeči, antiseptični, celeči in Čisteči, mnogo-katero trpljenje, nastalo vsled pre-hlajenja, prepiha, vlažnosti in naporov odvračajoči rastlinski fluid z zn. »Elsafluid*. se mnogo zahtevajo. Vkljub temu, da se je vse na svetu podražilo in med tem ko je cena »izdelkov Elsa* že desetletja ostala enaka, znaša sedaj prisiljeno majhno zvišanje cene samo 1 krono za tucat »Elsafluida« in 40 vinarjev za zavitek vElsakroglic*. Naroči se torej vsak čas lahko 12 steklenic ^Elsailuida« franko za 6 kron, 6 škatlic »Elsa-kroglic« franko za 4 K 40 v od lekar-nara E V. Feller v Stubici, Elsatrg št. 238 (Hrvatsko).
Ustna voda ^^panea^sf^^Ti
1\^^M......       Zobna krema
Kolere
se ubranite najbolje
ako zavžrete dvakrat  na  ca i  po '/•• 1 pristnega rastlinskega likerja
„FL0RIAN-«a
in si perete usta in   roke z rastrskim  žganjem    fluidom)
primešanim  k   vodi.
O^a iz^flka, postavno  varovana   se d 'bita  pristno rd
Rastlinske destilacije „FLORJAN" v  Ljubljani,  Prešernova  ulica.
MetsorolosičnG naročilo.
Mirt nad morjem 306* L                 Sređni'   zri« it i tlak 73* mm
u*  Sfan,t   s«
i    »Mft     *"*      M-J      Ve»iov<        Nebo
I     --.-i«    metra     s 2
e     »a na                      «> =
» mm     *— ♦-
24.   2. pop. 732 8 j      0«   si. ijvzh j oblačno „    9. zv.   734 3—0 5   sr. rjvzh.
25.    7. zj.    7C6 6    -13
Sredina    včerajšna    iemrera?ura   —    2°, norm     1 5       Padavina   v   24  urah    rrm      0.
Lepa soba
M itto        »i
•• «*gtte m In mam    Ponudb«  s
navedbo cene na
VlMarlft Uto*, liipukt «L It.
>afcri, um MtLfm      aao2
knrare ia ]eferae klobase
m eteMvaf* wMk tank ta potek. Fotoaka o« anlaanJ. »res tkav, IIm pro%a|oao am, okaaao kroaavko la ealfal»do se dobvajo pri
3. Chalupnik, Stari trg 19.
Kavama J. Ziliik
oripnroča nem iiik' ~r:*:.-<t n  c:i « i M?\t
najboljši xa|lrk
kakor, ptun^nv «-«..v o 3; 6 belo kavo, čokol^< » '■' < a<>, čaj, fine   li!<rrje   in   nafinri^e   peevo.
!! Pozor gostilničarji !!
Proda se iz proste roke po ugodni ceni
pohištvo
kuhinjsko   in   jedilno   orodje, klavir (planino) i. t d.
Pn-zvedbe     ori     croitl*     Joafoll
Pol3«ku. trifovcu   v &{ubl:acf9 sv. Petra cesta št 7.
Eitilieao blago Jo takoj od-st?miti.                                         38 8
Proti praha?en?, luskinam ic izDa£a3|n las
Taii-Gll! tiithra
za lase
afera    ekren^uie    iasl*čo.    cr»stran'u)« luska   n preprečuje   Ispadanja las.
I Mflilenlfoz narodom f  Sireno.
^iiroiil:*  se 2  obr»rno nošto  ne  man^ kot ''ve steklenici.
Z9\~*9   ¥*ah   rro zkušen?h   združil,
•♦, ntjf ne *ih o«rfu»**^v. kkurffiikih obv#*t svežih m^eralnih vod itd.
l€ž. ickormi Hllcng icnrtcKo
rLioSiilsn R- lava   t%\* t\ I.
oole? uo^oscraieneca Pran 'olefove^a
tib'.i. moisto                      10
V   fe    lefcsrni   doMra'o   sdrarlla   trdi
Člani bolniških blana^n faina iraler.Tifce,
c kr   tobačne tovarne In okr. bolniške
blagajne v LflabltanL
, 0'£sbena Milica" javlja svojim članom in slovenskemu naroku, pr*^a1ostno vest, da je njen častni član, gos od
Davorin Jenko
velezaalniai star. ata slavonski* s laaatolfov   ro<en v Bvorfab vrl Cerkltab aa Ooron akeai 0. novembra i031, U
previden s svetotajstvi na§e svete vere po dalj'em bolehaniu, v osemdesetem letu svoje starost', dne 2^. novembra 19 4 v Ljubljani, Kolodvorska ulica 11, mirno v Gospodu izdihnil svoio blaqo du§o
Pogreb rajnkega se viši v soboto 2^. t m , popoldne ob 3. uri iz hiše žalosti. Kolodvorska ulica 11, na pokopališče k sv  Kh2u.
Slava njegovemu spominu!                                 3860
V LJUBLJANI, dne 26  novembra 1914.
Z globoVo žalostjo naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem preti* tno vest. da je naša iskreno ljubljena soproga, mati, hči, sestra, svakinja, in teta, gospa
Ana Avguštin ** Grilc
aoaraga gostilnloarja, moaaiia ia posostnika
danes popoldie ob 5. uri, previđena s sv. zakramenti, v 32. letu starosti, nenadoma mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb predrage rajnice bo v četrtek, dne 26. novembra ob 3. uri popoldne na tuka,snje farno pokODaliSČe.
Sv   maše zadušnice ^e bodo služile v farni cerkvi sv. Petra.
Drago pokojnico priporočamo v blag spomin in molitev.
V RADOVLJICI, dne 24. novembra 1914.
Ivna Avgnst'a. sonrog Botka, Ciril. Marica, Ivan. Poldek, Srečko, otroci. Ana Orite, mati Ivan Mencinger, Sari Grilc« brata. Fanica ▼ovk, Mar'fa Pretnar. Taredfa Kovač, Pavla Orlic, sestre. Anton Vovk, Ivaa Pretnar, Franc Kovač, svaki Mlci In Ivana Mencinger, svakinji. Vel nečaki in nečakinje*
3853
Zahvala.
Za vse v toliki meri izkazano srčno sočustvovanje povodom smrti nepozabnega mi soproga, gospoda
Antona Goršeta
posestnika in gostilničarja
kakor tudi za vsestransko izkazano čast ob sprevodu pokojnika k večnemu počitku izrekam vsem cenjenim udeležnikom svojo najiskrenejSo zahvalo.
Posebej se globoko zahvaljuem si. c. in kr. stacijskemu poveljstvu vsem c. m kr.. vojaškim in civilnim oblastvom. c. in kr. vojaški godbi, btagorodnema jEr^spodu županu dr. Ivanu Tavčarju in blag. go-sn^du podžupanu dr. Trilleriu s častitimi soprogama, veleč, gg občinskim svetnikom, s!, gostiimčarski in sodavičarski zadrugi, vsem gg. stanovskim kolegom, slav veteranskemu društvu, slav. pevJkima društvoma »Slavec« in Ljubljana« za tolažilne žalostinke, darovalcem krasnih vencev in sploh vsem, ki so se me spomnili ob zame najtežji uri                                                                                                          3855
Iskrena hvala!
V LJUBLJANI, dne 25. novembra 1914.
Žalujoča vdova Ivana Gorše.
Prava in neprava lira
Povest.  —  Spisal   Blaž   P o ta lin.
Cena broš. 1  K 60 vin., vet. 2 K 50 vm., s pošto  20 vinariev   več
: Opatov prapora ::
Zgodovinska povest. Spisal Iv. Remec.
Cena broš. 1  K SO vin., vez. 2 K 70 vin., s pošto 20 vinarjev več.
T»   najnovejši    zabavni    in    veseli    knjigi    priporoča    najtopleje
JfaroBna knjigarna v £jubljani.
Rafael Sebenik
c, %r. gozdar
aa
31ici Sebenik nj. Gabron
«)E" poročena. utX* Ljubljana, dne 25. novembra t9t4-
Ovčjo volno
kdor jo ima na prodaj, naj jo ponudi takoj
J. GROBELHIKU v  Ljubljani.
Kupim vsako  vrsto, tudi Srn9 in neočiščeno po broskonlra-
losjfri   MsaL   Posebno   pa  so  plača  lepo belo  Oprana po
aatvlitt ea»n, ki se sanjo lahko nudi.              3355
piejema zavarovanja Človeškega življenja po najraznuvrstnejsih ncombina-:i jati  pod  tako ugodnimi   pogoji, ko nobena diuga zavarovalnica.
slasti Je ugodno zavarovanatt ne Joživetje in smrt z manjnaJoCtoJ se 12                       vplačili.
„SLAVIJA"
.*. - ■•■   iiaitHM zavarovalna aaaka v Pi>aai.   ••• - •*•
■■mii mi b m\imnmyn - 1.....ai ......wm «■ mirnu« s iimm**«
F* TCHkMti *ip mJe»M imraralHa MU *m t inhnl afwinte-BM*N iprm.
Bar ina* innlaa I Unli                                      gg
^^_——BBaBaaaaaaaaaaaaannnnaaaBannnnnnnnn
Zavaruje poslopja in premičnine proti polarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje, UJivs najbolja sloves« kode? posluje.
Ponor! Sprejema tudi zavarovanja proti vlomski tatvini pod salo ugodnimi pogoji. — Zahtevajte prospekte I
Sns AL
Hii
JLOVOmn NAROP«, Ste 2« novembra   1914.
5*81. štev.
ToJof m *t«v. 1«.                                                                                                         Toloin« Mm. ta.     129
Kranjski ifailii (WiTjrtliai
Stavbno podjetništvo i pisarna za arhitekturo in stavbno-tabniika dela; tesarstvo in mizarstvo s strojnim obratom aa stavbna in fina delat opekarne s strojnim obratom v Kosezah in na Viču? kamnolomi v Podpeči in v Opatiji. — i             Priporoča se za stavbna dela vsake vrste. ~
■A IZBIRO pošilja tuđi na đe2elo:
Krasne                                      352^
H V   || lf f4    plašče,  jopice,
Ul          II     krila, kostume,
MM tssr
Zelo solidna tvrdka:
M. Krištofič - Bučar
LJubljana, Start trg 9. Lastna kisa.
Neprekosljiva v
otroških oblekcah
i« in krstni opravi, is
Produktivna zadruga IjubllansKlfi mizarjev
registrovana zadn ga i omejeno zavezo.
———'  Tovarna na Glineah pri Ljubljani.   ■
Priporoča ta slavnemu občinstva aa izvrševanje                                           Pn&vzema kompletne oprave za
ii   aggasst Izdeluje se v lastni najmodernejše opremljeni tovarni na Glineah in se jamči za solidno delo. —
Proračuna   se dopošlje   nm   zahtevo   brezplačno   in   v najkrajšem   času.
LJUBLJANSKI
ZVON
Jfosecnik za književnost in prosveto.
Letnik XXXIV. (1914).
LJUBLJANSKI ZVON" Uhaja w »T»skUi   po enlirat a a
mesce ter stane na leto 9 K 20 h, pol  let. 4 K 80 h.
četrt   teta 2E30 h,   ia  rse   nenvilrijske   detel.  p.
11 K 20 b na leto.
Posamezni zvezki se dob'vajo  po 80 h.
„Narodna tiskarna'1 v LJubljani.
Pl KIJI ranili DRODERUA i
parfumerija, fotografična manufaktura itd.
OdiasiveiiĐ Hjsn prodaja strepav.
Ustanovljene lete 1897.
Jlnton r{anc
Lfnaljana, Židovska »lica 1.
Ceniki na razpolago.              Ceniki na razpolago.
[\ SANATORIUM -EMONA
lliA NOTRANJI-: IN-KIRUR^Ovfc-BOL&rzrJl POROaSDSf >flCA
jlLJUBLUANA komenskega ulica ^ r/ sef-zdr*^ prtw*j>DR FR DERGANC
I    }\ontorisiinia
(knjigovodja in korm:pondenhnja) 3 Gtetno prafoo, samostoma delavca 3 dobrimi sončeva ti 4*će h tužbe, nairaje v JLjubljam. £ore>meTudimesto biagafntČar^s Cenimnc co-iudbs sod „L K tCC'3a54 na ucr. „Slov. /far*
Ntas urin 1 «ii
:n sicer                      3722
s 15. decembrom t L
Vprašanja naj se po^iliajo na unrav. »Slov.   Naroda«   pod   „mesnica   3722".
St. 21251.                                                                                                                        3837
R.ei2£&£las.
Da si mestna občina zagctOTi lalagaa'o a atavbaim la rezanim lesom, posipalsim materijalom za ceste, nlica le trga, % betonskimi cevmi in kamni aa merjenje, a srinćeoimi ▼loi-kamle z železnimi požiralniki in pokrovi za kanale, ter zattoM enotne cene za zidarje In tesarje za leta 1915, 1916 In 1917,
vršila   se  bode pri  podpisanem   mestnem   magistrata   v prostorih mestnega stavbnega urada pismena poandbena razprava
dne 3. dee. 1914 od 10. do 12. ure dopoldne.
Pogoji in druge podrobnosti poizveclo se v pisarni mestnega stavbnega urada ob navadnih uradnih urah.
Ponudnike se opozarja, da se bodo sprejemale ponudbe le posameznih tvrdk in podjetnikov, ter da je ponudbe opremiti s predpisanim vadi jem. Xa prepozno vložene ponudbe, dalje na ponudbe, katere se bodo pogojno glasile, ali ne bodo povsem  zadostovale razpisanm  določbam se  ne bode ozira10
Glede nabave posipalne..*a materijala si pr.drži mestni magistrat pravico po preteku  ene^a ali dveh  let dobavo ustaviti.
Mestni    magistrat   ljubljanski,
dne 18   novembra  1914
Slamorezaice za pogon z roko ali s silo, vratila, mline za moko, stiskalnice za sadje in grozdje, siotorfe, reporeznice, patentovane brzoparilne kotle različnih sistemov, sniilnice za sadje, kotle za žganje dobrega domačega izdelka, sesalne strofe tor vsakovrstne druge poljedelske stroje slovitih tovarn, zajamčeno brezhibnih, po znano ■                        najnižjih cenah priporoča —
edina domača razpošiljalnica poljedelskih strojev
RL SIPO V tinti.
parije Terezije cesta štev. 1.
Velika   zaloga   izvrstnih   petij  od
najenostavnejše do najfinejše izneljave
ter    razne    železslne,    orodja,
strojev   za    industrijo,    stavbnega
materijala i. dr.
i              Cene najnižje 1             -
^ Postrežba   poštena   la   točna.
f         Ceniki   interesentom   brezplačno   na
razpolago-
zdravniSV.o pnporofenr ■ /H vareče vino da>e moč       zdravi©.
Vzorec 3 steklenice 5 '-g franko po robnem po< Z't u K 4 80          Fdina  zpIh-t^:
Br.   Kovakovic.
veletrgovina   vina,  Vermotitha,   Maršale, ------Mala^e, Konjaka, žganja itd. - —-
X-, T TT 91 T-. T .A. 2ST J&.
U\z\ Hlilfi nm v zalogi. — Pouraiiia se sprejemajo in točno izvrtojeii.
\Um jjjjjl ;
Um tM I::
solidna tvrdka modni $alon
damskih   in   otroških   klobukov   v   najnovejših oblikah,   vseh   vrst   in   raznih   Športnih   čepic.
/I^GTlJCl VJgOlZ! ZiMa ulica itn. i
Znj.iia naročila s? razpošiljajo z obratno pošto
Ustaiiovlteno 1870.
Moško, damsko in ofroškoN
perilo  |
§£££       lastnega   izdelka     ~^H    I
daleč znano zaradi izbornega kroja, točnega dela, zmernih cen            g
priporoča                                                 I
= C J. HAMANN =
dobavite!^ penila ces. in kralj. Visokosti.       |
častniških   uniformiranj,   zavodov«   sa-       |
mostanov i. i. d. v                              t
LJUBLJANI.
Perilo po meri se izgotavija najhitreje*     p
Isšolasn p^va krajiška         i
j            j moškega perila. —    1
Moiorni obrato                   8
liivBtje varovana m\i       liajnovelži stroji.              j
Perilo se na način prve dunajske čistil-      |
nihe zšika  brezhibno   kakor novo rn se      ^
vse do srede   poslano   perilo   zgotovi v      |
soboto tistega tedna.                        "■
Priznano najpoštenejša postrežba.
S>^  *\a^
<4 ^^
0   V-

*VUX9X oi!JSđ   ::   'GiF3>' i'ac.tiCA OAOJti^f AV)sng 'ta
Kopalno perilo    ::    Fr. lahmanna zdravstveno perilo.
Fastelino ^ije. *ti\ io T*.
K<&   1
r Wmw mibIIbBI nm.
¥@lllsa Miklavževa io Božična proaap pT"
po skoro neverjetno nizkih cenah se bo pričela prihodnjo se bo o dne 28. novembra in potem nadalje  vsako   sredo in soboto v prvem nadstropja   v   vseh oddelkih tovarniške  zaloge
Podjetja   zvezdnih   tkanin   „HERMES"   bratov   Vokač   v   Ljubljani.
Šelenburgova ulica štev. 5 nasproti glavne poste.

Ooozariamo na uioinost te Mikbvim h WBht aralik h n MseHt ziiiant cene steklih vrst ostankov blsga, kojih je ta teden ogumia m ožina 9os!a na zalogo.
Za cbleko  modne«« portaata 6 metrov; cena kosu prej K 3*96, sedaj samo K 1-04.
Za obleko najmočnejšega MOtatf* oOloarfa kos
6 metrov prej K 5*40, sedaj samo K J-ti.
rini lionel porhoat   lepi vzorci,   kos 6 metrov, zadostno za 2 srajci prej K 3 96, sedaj samo
■ a-ia.                                           /
■rtp pofaaat z kiteamf v krasnfh barvah za bluze, prej K 2-90, sedaj oojoo K I-lt-
brott. oarlnsm 110 cm Široko za Ženske obleke, 41/1 metrov, zadostno sa obleko; kos prej K 7-80^ sedai samo S •"••V^
Zelo fino in močno asaslaa nahaa, široko 110 cm, koo 4»/1 metrov, zadostno za obleko; cena prej K ll-SO, sedaj snsso B 1-00.
Zelo fnoin zelo elegantno 130 do 140 etn široko ■■hoo v različnih odnih barvah 4 metr. za obleko; cena kosu prej K 1580, sedaj  samo
auta.
Meftns) zimsko saetko saakna za obleko 3*10 metr;   cena   kosu   prej   K 19 60,   sedaj samo
a la-aa.
Najfineje in naitrpežnejše moiko snkno v elegantnih modnih barvah za obleko, kosi po 3iU mtr.; cena kosu prej K 24 wo, sedaj samo
■ 17-80.
Različne vrste mo tir otiska, kotenine in kam-
brikov, ko^i   razne velikosti/ cene metru po 40, 44 in 48 vinaijev najmočnejše.