Letna naročnina znaša Din 401—. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Šelenburgova ulica št. 3/1. Račun pri Poštni hranilnici št. 16.160. Rokopisov ne vračamo! Telefon št. 21-09.
Leto V.
Ljubljana, dne 10. avgusta 1936.
štev. 22.
V kotlu Sredozemlja
Sredozemsko morje, pred kratkim po-oblačeno ile na svojem vzhodu se nahaja sedaj pred grozečo nevihto tudi na zahodu. Kaj drugega tudi ni bilo pričakovati. Čim so prišle iz ravnotežja interesne sfere s pritiskom na vzhod,, je nekako logično prišel pritisk na drugem delu te ogromne gugalnice, in sedaj je zanihala v toliki meri, da grozi katastrofa.
Španija se nahaja v vrtincu meščanske vojne, v kateri bijeta dva najekstremnejša pola borbo na življenje in smrt. Vzroki za ta položaj, v katerem se danes nahaja Španija niso od včeraj. Isti vzroki so jo prisilili svoj čas do uvedbe diktature, jo pozneje zrušili, privedli do republike, menjali režim za režimom in tirali narod v skrajno levico, dokler ni ta levica pri zadnjih državnozborskih volitvah dobila oblast popolnoma v svoje roke. Vzroki so v socialnem gibanju španskega kmeta, delavca in malega človeka sploh. Saj španski kmet danes še ni svoboden in bo brez obvez napram posvetnim in cerkvenim veleposestnikom s pomočjo vladne podpore letnih 310 milijonov šele čez 100 let.
Kakor marsikje drugod, tako so bili tudi španski veleposestniki slepi in gluhi za vse, kar se dogaja v svetu in kar se je dogajalo tudi v njihovi bližnji okolici. Zazibani v prijetni sen brezskrbnih bogatašev, strogo ločeni od naroda, njegovih potreb, skrbi in bede, niso opazili nevarnosti, ki jim grozi. Tako so zamudili priliko, ki bi mogla prihraniti narodu grozen pokolj, njim samim obupen položaj, v katerem se nahajajo, a državi strašno rano, ki ji ga je zadala ta krvava meščanska vojna in ki jo bo lečila v najboljšem slučaju še dolga desetletja.
Enako se je zgodilo že marsikateremu skopuhu, da je zmozgal iz svoje okolice poslednjo paro, vrgel v bedo može, žene in deco in končno nasilno izgubil življenje in denar.
Vendar bi najbrže kljub vsemu temu prišlo do znosnega razmerja in pravičnejše ureditve države evolucijskim potom, da niso bili tu močni zunanji, posredni in neposredni vplivi, ki so pretrgali nekrvavo politično borbo in potisnili obema strankama v roko orožje. Razvoj dogodkov dokazuje, da sta si izbrala Španija za bojišče dva nasprotnika, ki v jedru vodita kaj malo brige o potrebah Španca, ki pa preizkušata tu svojo silo in sta v tej borbi do skrajnosti trdovratna predvsem z ozirom na silno važen zemljepisni položaj te države. S svojo ogromno obaljo na sredozemsko, na drugi strani na atlansko morje je Španija ključ, ki zapre lahko največje križišče ogromne morske ceste na razne strani sveta. Ta lega Španije je v histeriji narodov igrala že pogostokrat veliko vlogo. Posest Gibraltarja po Angležih, je ta vpliv Španije zmanjšal za dolgo vrsto let. Moderna tehnika — predvsem letalstvo — pa je grizla 'kot zob časa tudi na odločilnem strategičnem pomenu te, nekdaj nepremagljive trdnjave in iz te nepremagljivosti in velepomembnosti napravila velik vprašaj? Kaj čuda, če se danes zanima ves 'svet z mrzlično nervozo za .izid meščanske vojne v Španiji in s tem v zvezi, kateremu vplivu bo izpostavljena ta važna obmorska država.
Italija je podpirala upornike z letali. Nemčija je demonstrirala z obiskom mornariških častnikov uporniškemu generalu, Ru-sipa zasipa z zlatom vlado, prav tako pa se očita tudi ' Franciji, da podpira madridsko vlado.
Ali naj se zgodovina ponavlja? Ali naj bo Španija ponovno vzrok splošnemu evropskemu pokolju?
Na delu so sile, ki skušajo napeti položaj in sprožiti že itak razmajem plaz. Vendar pa so ohranile odločilne osebe dovolj hladnokrvnosti in delajo s polno paro na izolaciji krvave borbe na Španijo s tem, da vežejo vse zainteresirane države v strogo nevtralnost.
Tako upajmo da ostane ta požar lokari-ziran. Vendar pa bo špansko pogorišče v kotlu Sredozemlja brez dvoma vplivalo na današnje razmerje sil.
Vse naročnike, ki doslej kljub opominom niso poravnali naročnine, prosimo, da to nemudoma store. »Pohode nima dispozicijskih fondov in živi le od naročnine. To naj vpo-števajo tudi naročniki in poravnajo obvezo, ki jo imajo napram njemu.
Na banketu, ki ga je priredila Nacijo-nalna Delavska (laburistična) partija v prisotnosti Ramzeja Macdonalda, je bil kot častni gost navzoč tudi ministrski predsednik Baldvin. V svojem govoru je omenil sestavo nacijonalne vlade v letu 1931 in označil to vlado kot važen prelom v političnem življenju Anglije. Izjavil je:
»Angleška mladina postaja vedno bolj neodvisna od političnih partij in velik del prebivalstva noče niti slišati več o političnih partijah. Ti ljudje predstavljajo najbolj zdravi del narod a.«
Koncem svojega govora je izrazil Baldvin prepričanje, da ne bo nobena posamezna politična partija, niti ona, ki zmaga na volitvah, dovolj močna, da si zasigura trajno oblast. Baldvin je torej proti povratku partijske politike in ž njim seveda večina Angležev.
*
Kadar se pri nas piše in govori o nenadomestljivosti naše jugoslovenske demokracije in našega jugoslovenskega parlamentarizma, tedaj navajajo številni, seveda partizanski zagovorniki te demokracije in tega parlamentarizma kot glavni dokaz utemeljenosti svojega naziranja ravno parlamentarizem v Angliji ter vzorno funkcioniranje političnih partij v starodavni Angliji kot začetnici in glavni pobornici parlamentarizma. Pri tem prezro seveda, kako se je parlament razvijal v Angliji, kdaj je prav za prav postal v resnici nekak predstavnik narodne volje in kdaj je prenehal biti le orodje, s katerim so poljubno upravljali angleški vladarji in veleposestniki. Ni tako dolgo od tega, ko angleški narod kljub parlamentu še ni imel nobenih pravic, ni še tako dolgo, ko si je moral angleški narod te pravice šele izvojevati. Da se je ta borba vršila na način, ki odgovarja angleškemu temperamentu, predvsem pa globoki udanosti, ki jo čuti in kaže vsak pristen Anglež napram svoji domovini in da sta se iz teh razlogov izživljala demokracija in parlamentarizem v Angliji v oblikah, ki so pri nas z ozirom na povsem drugačne prilike nemogoče, na to naši zagovorniki demokracije in parlamentarizma seveda ne mislijo.
Poleg tega čitajte naše politične liste od ujedinjenja dalje in zasledujte njihovo pisanje! Te liste vzdržujejo in zalagajo s svojimi mislimi njih lastniki, večinoma vodilni politiki. In ker se politiki brez dvoma med seboj poznajo, jim moramo verjeti ter ugotoviti, da niti eni niti drugi nimajo smisla za demokracijo, marveč le za sebe in svoje interese. To pridigujejo drug o drugem vseh 18 let, ni čuda, če je temu njihovemu zagotavljanju začel verjeti tudi narod in v svoji naravni preprostosti izvaja posledice.
In te posledice? Iste, kot jih ugotavlja Baldvin: »Velik del prebivalstva noče nič več slišati o političnih partijah.« Vprašanje je, ali je to za razvoj naroda in države dobro, ali slabo, oziroma če je to slabo, na kak način se da narod pritegniti v drugi obliki k onemu sodelovanju pri državni politiki, ki je brezpogojno potrebno.
Na prvo vprašanje moramo reči, da je brezbrižnost naroda napram partijam za narod sam skrajno škodljiva, ker omogoča ta brezbrižnost zlasti v naših razmerah poklicnim politikom le še v večji meri igranje z najvišjimi interesi naroda in države pod krinko edino upravičenih voditeljev tega naroda. To pa iz razloga, ker smo se skoraj vsi uživeli v prepričanje, da je samo politična partija ono mesto, kjer se more narod uveljavljati in izživljati politično in da je samo politična partija upravičena voditi notranjo in zunanjo politiko narodne države. To bi bilo pravilno, če bi se moglo v naših razmerah sploh govoriti o neki politični partiji, ki bi bila kaj drugega kot samo formacija, vodena in izrabljana od ljudi, ki so to formacijo ustvarili sebi kot poroštvo, da bodo mogli ustvariti in obdr-
Partije
žati svoje voditeljske položaje. Poglejte konstrukcijo naših političnih partij! Vsaka je demokratična, vsaka predstavlja narod, v vsaki odloča resnična volja naroda!« Tako se čuje in čita, v resnici pa je nekoliko drugače. Kajti vsa vodilna mesta v vseh teh političnih partijah zavzemajo poklicni politiki oz. ljudje, ki žive na račun politike ali pa se bavijo s politiko za to, da si slej ali prej ustvarijo ugodne, s častmi in denarjem postlane položaje.
Vsa stvar je pri nas postavljena na glavo. Oni, ki so dejansko mandatarji partije in bi morali kot taki polagati tej partiji in v tej partiji učlanjenemu delu naroda točne in stroge račune o pravilnosti oz. nepravilnosti svojega delovanja, oni, kojih politična usoda bi morala biti odvisna od tega, ali jim izreče v teh partijah organizirani del naroda svoje zaupanje in to predvsem na podlagi ugotovitve, če in v koliki meri so ti mandatarji izvrševali naloge svojih partij — vsi ti so dejansko voditelji partij. Da zadoste videzu demokracije, skličejo kake seje odborov, katerim predsedujejo oni sami ali pa njihovi najožji prijatelji in petolizniki, podajo tam svoja poročila in dožive zadoščenje, da so njihova poročila »z navdušenjem sprejeta« na znanje. Volja naroda? Kdo se br;ga za njo, in čemu bi se tudi brigal, saj narod ne pozna visoke politike in ne ve, kako se prav za prav v njej postopa. Če izraža narod kake želje, se te želje blagohotno poslušajo, narod dobi zagotovilo, da jih bodo njegovi voditelji po možnosti vpoštevali, ko pa vidi, da se mu želje niso izpolnile, dobi odgovor, da pač ni bilo mogoče, da se je njegov zastopajoči ga voditelj ali vodeči ga zastopnik sicer trudil, pa so bile na delu višje sile, višji državni oziri in vsled tega ni šlo...
Pravilnosti teh ugotovitev ne bo mogel prerekati nihče, najmanj pa oni, ki so z njimi prizadeti. Če naj gre izživljanje naših političnih partij v tem pravcu dalje, potem moramo odkrito izjaviti, da je edino pravilno, če je narod izgubil vse svoje zanimanje za take partije in takega zanimanja tudi nikdar in pod nobenim pogojem napram nobeni taki partiji več ne pokaže.
Ta napačna izgraditev partij je povzročila našo napačno demokracijo in naš napačen parlamentarizem in izoblikovala vse one težke izrastke, ki smo jih dosedaj že v toliki meri doživeli s strani naše demokracije in našega parlamentarizma.
Blagopokojni kralj je dne 6. januarja 1929 postavil tezo »Kralj in narod«. To tezo je postavil že preje ranjki Radič kot edino pravilno.	Naše par-
tije nikdar niso bile in tudi danes niso resnični izraz in resnične predstavnice naroda in njegove volje;
Daleč smo od tega, da bi se pečali z eno ali drugo politično partijo oz. da bi ločili eno ali drugo, kajti v bistvu so si vse politične partije enake, niti ena izmed njih ne more mirno in upravičeno potrkati na svoja prsa in se predstaviti kot izraz volje naroda in kot sredstvo za dosego vseh onih želj in stremljenj, ki jih izraža narod. Ugovor, da bi bilo to nemogoče, ker gre narod v svojih željah in stremljenjih često preko meje dosegljivosti in morda celo preko meje dopustnosti, gotovo ne drži pri našem narodu, ki je vse doslej dokazal svojo ogromno potrpežljivost in požrtvovalnost, prenašal najtežje gorje in največje žrtve s toliko disciplino, da se mu mora priznati kvaliteta državnega naroda. Ima pa eno po-greško ta naš narod, to je njegova lahkovernost in zaupljivost. Če se je političnim partijam in njihovim voditeljem	s svojim napornim
18 letnim delom posrečilo odstraniti to napako našega naroda, potem zaslužijo priznanje in zahvalo, toda šele potem, kadar bodo tudi sami smatrali, da so izvršili s tem svojo misijo v svobodni kraljevini Jugoslaviji in se umaknili v davno zasluženi pokoj.
Zakaj poudarjamo to ravno mi, jugo-slovenski nacijonalisti, ki stojimo izven političnih partij, pa smo pripravljeni podpreti vsak trenutek ne glede na njegovo ime in strankarsko pripadnost vsakogar, ki bo prelomil z dosedanjo nesrečno prakso in začel hoditi po drugih, boljših potih? Prvič, ker smo na levo in desno neodvisni, drugič, ker vemo, da ni to morda samo mišljenje nas samih, marveč da misli t ako ogromna večina naroda ne glede na svoje krajevno in socialno obeležje in tretjič, ker smatramo, da je treba vse topouda-riti javno in poudarjati na vseh mogočih krajih in ob vseh mogočih prilikah dotlej, da bodo razumeli to, čeprav za nje bridko resnico, tudi gg. politični voditelji. Da je to zadnji čas, to kažejo dogodki izven meja naše države, pa tudi dogodki v naši državi sami. Vsi ti dogodki vedejo do edino mogočega in logičnega zaključka, ki se glasi: Dosedanje partije, dosedanji način njih izživljanja in organiziranja spada v prošlost, treba je menjati sistem in dati narodu to, kar mu gre, kajti le potem bosta prejela tudi Bog in Kralj to, kar jima pripada.	I.	C.
Mi moramo verovati v večni obstoj Jugoslavije in njeno veliko misijo v tem delu Evrope prav tako čvrsto in fanatično, kot so verovali naši borci iz velike osvobodilne borbe v sijaj in zmago svojega orožja. V tej veri nismo le pripravljeni trpeti, temveč če treba tudi umreti. Pri našem delu nas ne bo oviralo zapostavljanje niti ponižanje, kateremu bomo eventualno izpostavljeni. Nesmrtni Peter Kočič nas je v naprej iz-miril s tako usodo s svojimi besedami: »Kdor v resnici ljubi svojo domovino, resnico in pravico, velik je in hraber kot Bog, a preziran in lačen kot pes.«
Iz govora predsednika Narodne Odbrane Uije Ž. Trifunoviča v v Kragujevcu.
Opozorilo
Na predvečer rojstnega dneva mladega našega Kralja, Nj. Vel. kralja Petra II., dne 5. septembra 1936 bo priredil Oblastni odbor Narodne Odbrane v Ljubljani poleg drugih manifestacij tudi večjo javno prireditev, seveda s sodelovanjem drugih nacionalnih organizacij. Svoje članstvo in vso javnost opozarjamo že sedaj na to prireditev. Točen čas in kraj objavimo pravočasno.
Oblastni odbor Narodne Odbrane v Ljubljani.
Organizacijam in članstvu NO!
Dne 6. septembra 1936, na rojstni dan Nj. Vel. Kralja Petra II., se vrši občni zbor Oblastnega Odbora N. 0. v Ljubljani. Kraj bo določen pozneje. Organizacije naj se drže točno navodil, ki so jih prejele v zadnji okrožnici ter naj pošljejo svoja poročila in svoje prijave do določenega termina. Preskrbe naj že sedaj, da bo zažarelo na predvečer po vsej naši domovini nebroj kresov kot znak ljubezni in vdanosti mlademu našemn Kralju.
Oblastni odbor Narodne Odbrane v Ljubljani.
Zopet ie med nami kralj
Leto za letom je doživljal Bled in z njim vsi stražarji severozapada naše domovine radost, da ga je obiskoval Kralj Aleksander, ki si je izbral ta prelepi gorenjski biser za svojo letno prestolico.
Tudi naš mladi Kralj Peter II. je ostal veren tradiciji in kakor preje, tako je tudi letos prihitel na Bled, da v krasni naravi in v miru preživi še ostali del svojih počitnic. Kajti v jeseni ga čaka zopet težko in odgovorno delo. Saj se pripravlja na svoj pravi, težki vladarski poklic, ki zahteva ne le dobrega znanja in odlične splošne izobrazbe, marveč tudi napornega dela celega moža. Mi pa v uspešnem študiju našega dragega mladega Kralja vidimo garancijo, da bo v bodočnosti hodil po sicer trnjevih a edino pravih potih svojega nesmrtnega Očeta.
Želimo našemu Vladarju, da bi Mu bilo bivanje na Bledu čim prijetneje v zbiranju sil, ki jih potrebuje, da bo mogel ob vstopu v svoje štirinajsto leto čim uspešnejše nadaljevati svoje študije.
Odprite okna
Svetovni požar z njegovimi silnimi žrtvami je bil zločin predvojne »boljše človeške družbe« v takratnem smislu tega pojma — to je, zločin germanskih kronanih blaznežev, par sto velekapitalističnih zločincev in nekaj tisočev plačanih podrepnikov, ki so v svoji brezmejni omejenosti zatirali naraščajočo zavest narodov, njihove enakovrednosti in enakih pravic do somca, zraka, morja in zemlje, dušili z najbrutal-nejšimi sredstvi vedno glasnej šd krik po socijalni pravičnosti ter nasilno tlačili narode v nazadnjaštvo in srednjeveško mračnjaštvo, čegar železnih spon so se pričeli narodi drug za drugim otresati. Vsled tega bi ne smela ostati edina posledica svetovnega klanja le sprememba državnih meja oziroma zemljepisnih kart, ker to gotovo ni bil edini cilj človeštva v tej vesoljni borbi. Konec svetovne vojne bi moral pomeniti neminoven polom povzročiteljev te težke in krvave krize človeštva, ker le s tem bi bil ustvarjen logičen zaključek svetovnemu klanju in bi bili dani pogoji nove in lepše bodočnosti človeštvu.
Narodi še niso doživeli katastrofe kot so jo doživeli s svetovno morijo. Pa tudi še niso bili nikdar v svoji zgodovini na tako brezvesten način ogoljufani za svojo krvavo plačano nagrado, kot so bili ob koncu vojne. Z malimi izjemami so ostale vse one sile, ki so odločale o usodi človeštva pred vojno nespremenjene tudi po vojni in ogoljufani za svoje osnovne pravice stoje narodi danes v območju istih duhovnih in materij alnih sil kot pred svetovnim požarom. Brezdušno kopičenje bogastva poedincev meče v skrajno bedo milijone, tolste ustnice žida profanirajo pojem soci-jalne pravičnosti do jedra, a napredku in prosvitljenju narodov ovira pot isto srednjeveško mračnjaštvo.
Cim je pronikla ta zavest, so bila ustvar j ena že tudi tla za najhujšo reakcijo. človek, prevaran v trenutku, ko je upal po svojem največjem trpljenju vendar enkrat doživeti človeka dostojno življenje, je sposoben podleči vplivu patoloških tipov ter rušiti brez pomisleka vse, kar doseže v svojem besu. Pri tem zgubi svoj zdravi razum in ne izbira niti sredstev niti predmetov, nad katerimi more iznesti svojo uničevalno silo. Prav tako, le v še večji meri opažamo to tudi pri masi, kadar izbruhne v elementarnem uničevanju, rušenju in gazenju vsega, kar je v njenem območju. Taka psihoza ne ostane omejena le na posameznike. Iz njih se seli na ulico, iz ulice na deželo, zajame države in narode "kot ogromen požar izsušene stepe. Ta psihoza mase je epidemija, ki utegne biti v danih okoliščinah najstrašnejša morilka
narodov in vsega človeštva, proti kateri ni leka, dokler se ne izbesni in ne ugasne sama od sebe, ako se že v početku ne zatre v kali.
Taka epidemija je danes komunizem. Ideja brez vsebine, ki bi ji opravičila obstanek in trajno vrednost, nasilno sredstvo za zadostitev trenutne strasti, dobrodošlo vsem onim, ki jih je izločila človeška družba vsled moralnih defektov; oblika, ki ruši družino, poživini človeka, ubija v njem vse višje vrednote in subjektivne lastnosti plemen in narodov ter do kraja izvaja v praksi to, kar se ni posrečilo popolnoma niti kapitalizmu, proti kateremu hoče voditi boj, da izbriše vsako individualnost ter napravi iz človeka kos oblikovanega mesa brez vsake vsebine in brez vsake vrednosti.
Kljub vsemu temu pa je vendar privlačen za maso, ker predstavlja — ako ne. izboljšanje, pa temeljito spremembo. Le vsled tega se oprijemljejo poedinci in mase te ideje, ki vzbuja sicer v njih samih odpor, ki pa vendar obeta vsaj toliko zaže-ljeno spremembo. To so vzroki, posledice pa bratomorno klanje na celini, ki se je ponašala še pred kratkim z naj višjo kulturo.
Kje je rešitev? Edino le v pravem in iskrenem bratstvu, v onem elementarnem klicu krvi, ki povzroča človeku bolečino, ako vidi trpljenje brata, izločuje vsake sebične nagone poedinca na škodo brata, ga s studom odvrača od dejanj, ki bi mu sicer donašala korist, a mečejo v bedo brata, ki z isto bolestjo in bojaznijo v srcu gleda upadlo, rumenkasto in sestradano lice bratove dece kot svoje — in poleg tega čustvenega odnosa v oni zavesti slehernega poedinca, ki vzbuja občutek odvratnega sramu, ko vidi, da živi toliko in toliko sinov istega naroda globoko pod človeškim dostojanstvom. Ne po lastni krivdi, saj ima naš narod vse življenjske pogoje za dostojen življenjski standard vseh njegovih sinov.
Kdor tišči glavo v pesek in noče uvideti tega, mu ni pomoči, še manj pa je sam sposoben pomagati in posredno ali neposredno zdraviti to bolezen. Lepe besede in prazne obljube o socijalni pravičnosti, enakosti ter pošteni delitvi dela in kruha danes niso več uspešno zdravilo. Nasprotno! Take prazne obljube morejo le utrditi zastrupljenje v njihovem prepričanju, da so na pravi in edino rešilni poti.
čas hiti in dogodki se nizajo z železno vztrajnostjo drug na drugega, človek sedi v zatohli sobi, polni zastrupljenega zraka, ki ga duši in tlači kot neznosno breme. Odprite mu okna, ker sicer jih bo razbil, pa najsi bodo iz najdragocenejšega stekla.
Vidov dan v Koprivniku pri Kočeviu
Narodna šola v Koprivniku pri Kočevju je pripravljala dostojno vidovdansko proslavo. Mladinski pevski zbor je vadil slovensko cerkveno petje, deca v III. in IV. razredu je mislila vprizoriti priložnostno igrico »V podzemski jami«, učiteljski zbor pa je zbiral in urejeval gradivo za razstavo risb, ročnih del in pismenih izdelkov. Priprave so bile v polnem teku in za vidovdansko prireditev navdušena mladina je vsa srečna pričakovala dan, ko lahko pokaže roditeljem in svojim gostom, da ob slovenskem učnem jeziku lepo napreduje. Tudi zavedna jugoslovenska manjšina v Koprivniku je čutila, da bomo imeli na Vidov dan nekaj srečnih trenutkov, ta-Icrat, ko bo v koprivniški cerkvi prvič zadonela naša, slovenska pesem.
Strah pred resnico
Peščica kočevarskih šovinistov je s strahom opazovala vidovdanske priprave
komisija za sprejem manjšinske mladine v elementarni razred. Pred to komisijo so bili postavno vabljeni roditelji — Kočevarji, naj izjavijo, v kakšno oddeljenje hočejo vpisati svoje, letos šoloobvezne malčke. Komisija ima 4 člane — od teh sta dva od manjšine izvoljena in od banske uprave potrjena zastopnika manjšine, tretji član je šolski upravitelj, četrti — sreski šolski nadzornik. Komisija ima po zakonu točno določeno nalogo, da vpisuje izključno šoloobvezne novince.
Trik
Prizadeti roditelji so bili — kakor rečeno postavno povabljeni pred komisijo, prišli so pa vsi roditelji, katere ima kočevska elita na svoji vrvici. Prišli so roditelji iz tkzv. mešanih zakonov (eden od zakonskih so drugo v je — Jugosloven) prišli so tudi nesporni Slovenci, katere je prignal gospodarski pritisk. Zastonj je bilo vsako zatrjevanje, da ima komisija opravilo samo z novinci; nahujskana skupina je zahtevala, naj vpiše komisija v manjšinski razred tudi nenovince. Priganjači teh (demonstrantov) so seveda vedeli, da komisija ne more ugoditi njihovi želji, toda tega niso povedali zbranim roditeljem, baš narobe: hujskali so, da če se komisija ne vda, naj napovejo — stavko. Ker je komisija izjavila, da ima opravilo samo z novinci, je bila stavka napovedana in 24. junija tudi izvedena. Od tega dne roditelji, kateri so pod vplivom kočevarskih šovinistov, niso več pustili otrok v šolo. Izdano je bilo geslo, da dokler ne bo nemške šole, »nemške dece« ne bo več v šolo...
Ker so bili v uvodoma omenjenem prizorčku razen ene Slovenke določeni za igralce sami Kočevarji, odnosno otroci iz mešanih zakonov, in ker je bila izvedena stavka tri dni pred Vidovdansko proslavo, je igra morala odpasti. Umetno pripravljena mržnja je seveda vzela goste vidovdanske prireditve in vzela je tudi cerkvene pevce. Trik je uspel, odgovorna je komisija, katera ni ustregla »želji roditeljev«. Ta trik je oni pesek, v katerega bi radi porinili aranžerji, ptiči noji, svoj nedolžni kljunček in najbrže želijo, naj jugoslovenska javnost pritrjuje in izroči nravstveno spričevalo vsem trikarjem, ki so bili užaljeni, ker komisija ni imela srca za Jugoslaviji tako udane podanike.
Se nekaj besed o teh udanih podanikih
Večino demonstrantov so tvorili optanti, t. j. inozemci, ki so gostje naše zemlje in ki imajo pravico do manjšinske šole le v slučaju, če taka v kraju njih bivanja obstoja. Poleg optantov smo videli skoro kompletno gardo roditeljev, ki imajo mešane zakone. Priromali so Malneriči, Ver-tačiči; videli smo delavca, ki se je pred 'kratkim bridko pritoževal, da on, Slovenec še nikdar ni dobil podpore, v skupini demonstrantov pa je pridno zatrjeval, da je — Nemec. Ne — Kočevar, kakor vsi ostali, nego pristen, čistokrven Nemec ... Demonstrante je vodil mož, katerega je rodila slovenska mati, pomagal mu je Kočevar, kateremu je rodila ženo — Slovenka. Za razvedrilo je skrbel starček, ki ima za ženo — Slovenko... Inozemci, optanti — torej naši gostje, Slovenci in Slovenke, katerim je vzela narodno zavest od tujine podpirana in vzdrževana šola, gospodarsko od Kočevarja odvisni naši, so hoteli imeti nemško šolo ... češ, dobro je, če zna otrok več jezikov.
NaSa šolska praksa
To so posledice jugoslovenske šolske prakse, katera je dolga leta prenašala sramoto, da velja sin Slovenke, hčerka Slovenca — za Nemca in je takim Nemcem na stežaj odprla na osnovi § 45 šolskega zakona ustanovljeno manjšinsko odelenje. Tako plačuje lojalna manjšina, ki je imela na Ovčjaku, v Svetlem potoku, v Rajhenavi manjšinski učni jezik za 20 in manj Kočevarjev. Tako plačuje za dobrote Jugoslavije optant, ki je ob rojstvu naše države odločno stopil na stran, ni hotel med graditelje te domovine, danes pa kot gost nesramno terorizira revne Slovence in hoče narekovati smer naše prosvetne politike.
Napad na vidovdansko proslavo v Koprivniku mora postati mejnik za Jugoslo-vensko prosvetno prakso na Kočevskem. Dajmo naši mirni, dostojni in nesporni manjšini vse, kar ima dobiti po zakonu, toda nič več. Onim pa, ki so zlorabljali našo dobroto, ki so aranžirali sramotno razbitje vidovdanske proslave v Koprivniku, naj vendar enkrat pokaže oblast, da smo in hočemo biti gospodarji na svoji zemlji. Tudi takrat, če je bil načrt za koprivniški trik skuhan v Maverlenu v navzočnosti eksponenta dr. Mačka.
Po naši zemlji
narodne šole. Neznosna ji je bila misel, da bi slovenska šola dokazala roditeljem, da tudi mali Kočevarji lepo napredujejo ob slovenskem pouku in bi postavila na laž hujskače, ki dan za dnem zatrjujejo, da bodo prišli iz slovenske šole Kočevarji analfabeti. Naravnost obupna pa je bila za kočevarske šoviniste misel, da bo prišla v koprivniško cerkev slovenska pesem ob taki priložnosti, ko bi bile protiakcije iz razumljivih razlogov — bolj nevarne.
Po koprivniški navadi je moral pomagati — trik.
In tak trik se je našel in tudi porabil. Pripravljena vidovdanska prireditev je bila onemogočena, aranžerji tega trika pa živijo v veri, da so popolnoma varni, da ni oblasti, ki bi odmerila primerno kazen za njihovo vsake obsodbe vredno početje.
23. junija dopoldne od 11. do 12. ure je imela poslovati v Koprivniku vpisovalna
Welcome!
Letošnje leto doživlja naše jugosloven-sko Primorje čast, da si razgleda njegove lepote angleški kralj Edvard VIII. Ponosni stari Dubrovnik ali ena izmed drugih naših lepih luk že pričakuje jahto, na katero se bo ukrcal visoki gost, da krene na potovanje po modrem Jadranu, da vidi in spozna lepote, katerim se je divilo že toliko njegovih podanikov in katere je že večkrat občudovalo tudi njegovo sredozemsko bro-dovje.
Dne 9. t. m. je prispel v Jugoslavijo preko Jesenic, kjer ga je prisrčno pozdravil Nj. Vis. knez namestnik Pavle. Kralj Edvard je uporabil to priliko, da se je iz Kranja odpeljal z avtomobilom na Brdo ter si razgledal letno rezidenco Nj. Vis. princa Pavla. Po povratku v Kranj je nadaljeval pot na naše Primorje.
O priliki njegovega potovanja pišejo vsi angleški listi navdušeno o lepotah našega Jadrana. Tako piše list »Daily Mail« med drugim:
Prvi del kraljeve poti tvori dalmatinska obala, kot ena najromantičnejših in najlepših delov Evrope.
Preko safirno modre vode tamkajšnjih zalivov se more zaustaviti kraljevska jahta v raznih lukah, ki so zarezane v divne in prekrasne grebene Dalmacije v dolžini 270 milj. Obalske stene se pogostokrat vzdigujejo v ozadju v visoke planine, s čudovitimi konturami, a prostor med tem ozadjem in obaljo je pokrit z vinsko trto, nasadi smokev in zelenimi oljčnimi gaji. Preko tisoč otokov, oddaljenih komaj eno miljo od brega in razprostrtih vzporedno z obaljo, tvori nepopisno sliko.
Ti kraji so skozi stoletja pripadali in prehajali v oblast raznih narodov, a danes so del Jugoslavije. Nekdaj so se podajali iz teh luk na svojo pohode pirati, a danes so polni najudobnejših hotelov, kakor je to povsod v naši moderni Evropi.«
Globoko smo uverjeni, da se naš narod od Jesenic do Djevdjelije iskreno ra-duje prihoda visokega gosta in njegovega bivanja med nami ter ga povsod pričakuje z najiskrenejšim vzklikom; W e 1 c o m e !
ZAKAJ DANES DRUGAČE!
■	Društvo »Krščanska šola« je s svojo znano resolucijo vzbudilo upravičen odpor
iv	vseh nacijonainih krogih ter povzročilo tudi znano izjavo Sokolske župe, ki smo jo kot odgovor na to resolucijo priobčili v 20. številki našega lista z dne 18. julija 1.1.
Kdor pozna nesebično in strogo narodno delo Sokola Kraljevine Jugoslavije v našem narodu, kdor pozna smernice in vse-
bino sokolskih idej, s katerimi se oplaja naša mladina v naših narodnih šolah, ta bo gotovo imel pri današnjih prilikah zavest, ,d'a je vzgoja milačtlne usmerjena- v edino pravo smer in da mora na temelju take vzgoje vzkliti lepša in boljša bodočnost celokupnemu našemu narodu.
Resolucija »Krščanske šole« je morala presenetiti poznavalca razvoja naših šol in naše vzgoje v zadnjih desetletjih tembolj, ker so dobršen del kroga, ki tvori članstvo »Krščanske šole«, predvsem pa njeni voditelji, krščanski pedagogi, svoje-časno izpovedovali popolnoma ista pedagoška načela. Pedagoški list »Slovenski učitelj«, katerega pripadniki po veliki večini tvorijo današnjo »Krščansko šolo« piše n. pr. v 10. številki z dne 15. oktobra 1915 na strani 216 sledeče:
»Vsak učitelj, ki je količkaj zasledoval dosedanje svetovne dogodke in ki je vsaj površno razmišljal o svoji veliki nalogi, je izprevidel, da v šoli ne more iti preko teh dogodkov, temveč se mora poglobiti vanje z vso resnostjo in s popolnim pedagoškim umevanjem. V prvi vrsti pa mora priti pri sedanji vzgoji do veljave naše stare geslo: »Z vero v Boga, za kralja in domovino!« (Op. ur.: Geslo smo času primemo spremenili, ne da bi kvarili smisel.)
To geslo naj bo stalen refren vsemu pouku; s tem geslom naj se prične in konča dnevni pouk; to geslo naj pa tudi odmeva iz naših šol po širni domovini do zadnje gorske vasi!«
Ako čitamo to izpoved, ki jo preveva globoko patriotično čustvo in ki odkriva temelje vzgojnemu sistemu, ki ga je »Slovenski učitelj« zastopal, branil in zahteval ob vsaki priliki, se moramo čuditi današnjemu stališču iste gospode, ki udarja po organizaciji, ki s svojo miselnostjo in s svojim delom vrši isto misijo za kralja in domovino.
Ko prihajamo v današnji dobi v naj-ogorčenejšo borbo duhov, ko grozi nevarnost rušenja vseh moralnih vrednot človeštva, ko kličejo na obrambo morale in duha vsi sloji, ki še niso zastrupljeni s strašno zablodo komunizma, smatramo za neobhodno potrebno, da se vrši vzgoja strogo po načelih, ki morejo edina očuvati narodovo samobitnost in plemenito vsebino. Tega mnenja nismo le mi. V neštetih člankih je »Slovenec« pokazal na grozečo komunistično poplavo ter pri tem vrgel parolo »Vsi na branik proti komunizmu«! Trenutno se nahajamo v vrtincu napetosti in nevarnosti kot za časa svetovne vojne. Kaj bi rekla »Krščanska šola«, ako bi se z ozirom na tako dobo postavila pedagoška zahteva, kot jo je postavil »Slovenski učitelj« v zgoraj citirani številki na strani 218 z besedami:
»Sedaj je čas, da vzbujamo patrijoti-zem v srcih mladine in kdor bo zamudil ta čas, bo zamudil mnogo. Zato pa, kar je
mladini primernega, se naj izve, o vsem naj bo poučena, zlasti hrabri čini njenih očetov naj se ji utisnejo globoko v spomin. Mladina je zelo radovedna. Kako jo zanima, kakšna je strojna puška, top, letalo itd....«
Kakor vidimo, zahteva tu v zadnjem stavku »Slov. učitelj« tudi naj izrazitejšo smer militaristične vzgoje mladine. Ako bi hoteli biti dosledni tej vzgojni smeri, bi morali danes z ozirom na omenjene izredne prilike v lastni državi v vseh učbenikih obravnavati bojno orožje — letala, pline, tenke, strojne puške in topove — kot sredstvo za vzgojo patrijotizma ter na ta način pripravljati mladino za one slučaje, ki bi mogli ogrožati našo domovino.
človek se vpraša nehote: Kakšni razlogi in vzroki so privedli do tako temeljitega preokreta katoliških vzgojnih temeljev. To, kar je še pred kratkim bilo belo, je danes črno, to, kar so včeraj blagoslavljali, danes obsojajo.
želeli bi, da postane gospoda okrog »Krščanske šole« nekoliko bolj iskrena, odvrže slepo mržnjo in skuša spoznavati resnico iz čistega in neposrednega vira. Predvsem pa naj vpošteva svoja nedavna pedagoška »dognanja«. Na temelju teh bo sodila pravičneje — vsekakor pa molčala.
SENZACIJE
■	V zadnjih dveh letih smo imeli nekaj senzacijonelnih procesov, ki jih je naše časopisje opisovalo na dolgo in široko in se je nad njimi naslajala vsa naša javnost. Našički proces, sarajevski proces, Bodijeva afera, afera dr. Stojanoviča v Beogradu itd. Koliko je bilo pisanja, kako naglo so padle sodbe in obsodbe in kako so se vse te stvari končale?
Sarajevski proces je bil zaključen z oprostitvijo onega, ki je bil po mnenju Narodne skupščine in celokupne javnosti brezpogojno kriv. Našički proces je zaključil z oprostitvijo dr. Nikiča in dr. Jevremo-viča, torej dveh političnih predstavnikov na zatožni klopi v Osjeku. Afera dr. Bodi zaključuje s sodbo carinskega sodišča, da ftiora nekdo plačati kazen preko deset milijonov dinarjev, afera dr. Stojanovič pa je skoro že zaključila s priznanjem glavne Priče, da ni vse tako, kot je ona izpovedovala na policiji in kot so poročali listi.
Ne gre nam za te procese kot take, gre nam za način poročanja. Povsod na svetu in po vseh zakonitih predpisih je običaj, da se posamezni slučaji ne napihujejo in v Časopisju ne izrabljajo v razne svrhe dotlej, dokler ni spregovorilo svoje končno-veljavne besede pristojno sodišče. Sodišče je ona instanca, ki naj sodi in odloča o tem, če in kdo se je pregrešil v tem ali onem oziru. Vse druge institucije od celokupne javnosti in njenih glasil pa do policije so tu samo v to svrho, da služijo namenom sodišča, da dajejo sodišču na razpolago ves oni materij al in vsa ona dokazna sredstva, ki so potrebna za pravilno presojo in razsojo posameznega slučaja. Pri nas smo prešli v povsem drugo prakso. Glasila naše javnosti napravljajo sodbe in obsodbe že v naprej, ona ugotavljajo krivce in izrekajo nad njimi obsodbe še prej, predno ima sodišče sploh možnost začeti z resno, vestno in vsled tega vseh javnih vplivov svobodno preiskavo.
čemu vse to? Ali ni naš narod že dovolj zastrupljen, ali ni že dovolj omajano njegovo zaupanje napram vsakemu posamezniku in napram vsem oblastim? Ni čuda, če pričenja naš narod čisto neupravičeno— to moramo podčrtati z vso ostrostjo
—	dvomiti celo o korektnosti in neodvisnosti naših sodišč, čeprav pri nas nimamo cenzure — tako je zagotovil g. minister notranjih zadev — pa je ta cenzura nujno potrebna v vseh takih primerih. Vzemimo samo primer Bodi. Komu je koristilo, da se je ta grdi slučaj tako široko razpravljal v naših listih? Naši državi prav gotovo ne, saj smo jo mi sami predstavljali v očeh inozemstva kot leglo in zatočišče korupcije, kjer se bavijo celo naj višji državni uradniki s tihotapstvom in prekupčevanjem utihotapljenih predmetov, če bi bilo naše časopisje pisalo nekoliko manj, pa bi na drugi strani vsi krivci z g. Bodi-jem na čelu bili likvidirani na hitro roko in brez možnosti, da napravijo s pomočjo diplomatskega potnega lista izlet iz Sušaka na Reko. Stvar bi bila mnogo lepše in hitrejše urejena, krivci bi prejeli svojo kazen, ugled države pa bi ne bil trpel vsaj v tej meri, kot je trpel vsled takega načina obravnavanja tega slučaja v naših listih.
Je pač kriza, pa ne samo materijelna, marveč še v mnogo večji meri moralna. In ta moralna kriza se izraža na skrajno škodljiv način tudi v našem dnevnem časopisju, ki komaj čaka na kako senzacijo in jo potem po principu »vsaka vrstica en dinar« vleče na vse mogoče načine in z vsemi mogočimi, čim bolj zanimivimi in razburljivimi Podrobnostmi. Ko pa afera konča in se izteče ponavadi nekoliko drugače, kot bi se morala v smislu prvotnih »iz prvih virov« dobljenih poročil, takrat to časopisje utihne ter prepusti svoje čitalce ugibanju, kdo je imel prav, ali časopisi, ki so stvar tako strašno napihnili ali pa redno sodišče, vsled čegar izreka se je po časopisju napihnjeni balon razblinil v nič. Zato pa veljaj za vse ono časopisje, ki hoče veljati kot resno in dostojno, osnovno pravilo, da naj bodo poročila objektivna, naj poročajo resnično ugotovljena dejstva, naj pa ni-kdor ne izrekajo nobenih zaključkov, zlasti Pa nobenih sodb in obsodb. To je stvar
sodišča, v poslovanje sodišča se ne sme mešati prav nihče, najmanj pa naše dnevno časopisje in po njem zastopana dnevna politika.
Pri vsem tem je žalostno le to, da naša sodišča v obstoječih zakonih ne najdejo dovolj opore za pregon in obsodbo dejanj, ki jih celokupna javnost smatra kot ko-ruptna, kot izrabljanje političnih in drugih položajev v osebne in sebične svrhe, pa se jih ne da spraviti v okvir ene' ali druge izmed določb kazenskega zakona.
Kolikokrat smo že čuli napovedi, da bo izdan poseben zakon za pobijanje korupcije. če bo šlo tako naprej, ga še dolgo ne bomo doživeli. Očividno tak zakon gotovim ljudem ne diši. Dokler ga nimamo, bomo doživljali še vedno sarajevske in osješke procese in bomo še nadalje utrjevali v srcih našega naroda prepričanje, da veljajo določbe kazenskega zakona le za male grešnike, da pa se znajo veliki grešniki na ta ali oni način vedno izmuzniti skozi odprtine paragrafov. Zakaj ne pridemo do tako potrebnega zakona proti korupciji	.	Izde-
lava zakona samega bi ne bila prav nič težka, bil bi čisto kratek, pri tem seveda oster, vsled tega pa tudi uporabljiv za vse mogoče slučaje in dobro zdravilno sredstvo
NERED ALI ZAVIST?
■	Strelskih tekem na olimpijadi v Berlinu bi se morali udeležiti tudi naši strelci, ki so v to svrho pridno vežbali ter pri izbirni tekmi pokazali tako odlične rezultate, da smo upravičeno pričakovali od njih najboljši uspeh tudi v Berlinu in najčastnejše zastopanje naših barv pri tem tekmovanju vseh narodov.
Prav poslednji trenutek pa so naši strelci zvedeli, da ne gredo v Berlin. Dokler ni zaključena preiskava o vzroku te nenadne, popolnoma neupravičene, za naš strelski šport in naš celotni prestiž odločitve olimpijskega odbora, o stvari ne bomo obširneje poročali, čim pa bo ta preiskava zaključena, si ne bomo pustili od-
■ Danes nastopita na olimpijadi v Berlinu vrsti članic in članov našega Sokola. V plemeniti tekmi narodov zastopajo naše barve, našo silo in naš duh, v njihove roke je
položena čast naše telesne kulture, ki naj jo sedaj izpričajo pred celim svetom vsemu narodu.
Mi smo ponosni na naše olimpijce. Vemo, da so prože-ti z zavestjo dolžnosti in da
ŽOLČNI KOTIČEK
\
ČASI SE SPREMINJAJO
X Včasih je urednik tolažil dopisnika: »Radi pomanjkanja prostora, Vaš dopis nismo mogli priobčiti...«
Danes ga mora tolažiti: »Radi preobilice prostora, ki Vam zija nasproti na vsaki strani, Vaš dopis ni zagledal belega dne.«
\
TUDI NAČIN DVIGANJA CEN
X Beograjska politika poroča, da stanejo merjenja, ki jih vrše naši geometri v južni Srbiji državo ravno polovico tega, kolikor so vredna zemljišča.
Ako Bog da in sreča junaška — v zadnjih treh letih poskočijo torej cene tem zemljiščem za 100 odstotkov, kar gotovo iz srca želimo našemu kmetu.
vzeti pravico pokazati na tega škodljivca in brezobzirno obračunati z njim. Kolikor je danes razvidno, moremo iskati vzrok tej odpovedi le v neredu — ali pa zavisti.
K RADOSTI IN BRATSTVU!
■ Vse narodno občinstvo Gorenjske opozarjamo na sokolsko revijo »K radosti in bratstvu!«, ki jo izvaja sokolska župa Kranj prihodnjo nedeljo na prostem v Stražišču. Revija, ki ji je besedilo napisal br. špicar, je že lani dosegla velik uspeh na Jesenicah in se tudi letos v popolnoma novi zasedbi skrbno pripravlja. Režijo ima br. Rojina, telovadbo vodi župni prednjak br. Rakar, petje br. Kobentar, pri vsej prireditvi pa sodeluje marljiva godba Kranjskega glasbenega društva. Pričetek bo točno ob 15. uri, konec pa gotovo najdalje do 18. ure.
KAJ PIŠE V »OBZORU« ŠIBENIŠKA »TRIBUNA«
■ »Obzor«, koji se inače »ugurava« magučnicima, brani presvij. šariča i daje mu pravo, dakako iz čiste »meznerske« — po našu »sakristijanske« bogoljubnosti! Taj hipokonderski, frankofortimaški dnevnik, nazivlje šibensku Tribunu nekakovim »po-fovskim« listom! Glavno je njemu nazvati sve, što diše jugoslovanskim duhom: po fivštinom, jugofašizmom, batinaštvom i tako Obzor reče sve, što mu se u nepogrje-šivoj, njegovoj presvijetlosti i preuzviše-nosti i velečasnosti, može uopče pametno u glavi da rodi! Strepi pred JNS, dršče pred čizmom Pera šumadinca, koketira za JRZ, liže skute HSS i DSS i silnom Fuhreru.
KAKOR V BAJKI!
■ Murska Krajina, glasilo poslanca Benka, piše:
Voditelj JRZ narodni poslanec dr. Voj a Janjič je na konferenci JRZ v Kralj e vu podčrtal, da bratje Hrvati in Slovenci karkoli zahtevajo, tudi dobijo. Temu je sledil poziv vsem šumadincem, naj se tudi oni zdramijo in zahtevajo svoje pravice!
bo poslednji izmed njih izpolnil mesto, ki mu je odrejeno. Vemo tudi, da so pripravljeni za do tekmovanje daleč preko mere, ki so jim jo dovoljevale razmere.
Vsled tega tudi pričakujemo rezultatov njihovega nastopa v globokem prepričanju, da imamo v njih najvrednejše predstavnike naše naroda, ki bodo do kraija izpolnili svojo nalogo v čast in ponos domovine.
NOVI AERODROM
X »Slovenski Dom« in »Slovenec« sta prišla v polemiki o letalski nesreči z drugimi listi v nemalo zadrego. Vse se Je zarotilo proti njima. Njihovi »strokovnjaki« so v hudi stiski, ker kljub vsem dobrim zvezam noče nihče potrditi onih vzrokov nesreče, ki so Jih ugotovili ti gospodje.
Zadnje dni Je nastala pri njih sumljiva tišina. Nasprotniki so se že veselili, da so ugnali Kopitarjevo ulico v kozji rog. Poročevalcu našega »žolčnega kotička«, ki je vnaprej vohal nekaj drugega, pa se je sedaj posrečilo dognati pravi vzrok tega nerazumljivega miru. Po svoji novinarski dolžnosti ga na tem mestu predaje naši javnosti.
Vzrok Je namreč ta, da so se gospodje
—	da končnovel javno dokažejo pravilnost svojih dognanj — odločili ustanoviti svojo posebno zračnoprometno družbo
ki bo vzdrževala zračni promet kot konkurenčno podjetje na istih linijah kakor »Aeroput«. Poleg tega bo otvorila Se nove zveze,
f Boris Tomažič
Ni ga bolj tragičnega dogodka, kot, ko poseže smrt s svojo neizprosno roko v vrste mladih, nadepolnih ljudi. Mladega fanta, prepolnega življenja, polnega načrtov, z neverjetno življenjsko silo, neusmiljeno trešči v prerani grob...
Kako nas je presenetila vest o smrti našega Borisa! Lep mladenič, ki smo ga tako radi videli med našimi mladimi, ki je s svojo veselostjo in temperamentom postal v svojem krogu tako priljubljen, je postal žrtev strašne nesreče.
Težke, v krogih nacionalne mladine ne-nadomestjiva žrtev! Zdi se nam, kot bi izbirala smrt med samimi najboljšimi, ki jih
bomo najtežije pogrešali. Kdor ga je poznal, ta ga nikoli ne bo pozabil. Nikoli ne bo pozabil te cvetoče, prekipevajoče mladosti, ki je vso okolico napajala z veseljem in zadovoljstvom. Tem težja je ta rana njegovim stari-šem, ki so ob grozni nesreči izgubili svojega edinca, svoj ponos in svojo nado.
Pokojni Boris je navdušeno sodeloval pri nacionalnih organizacijah, bil je eden naših najboljših v športnem naraščaju, kot sokolski delavec pa je obetal biti eden med prvimi, številni krog njegovih prijateljev kakor tudi vse prizadete organizacije v katere je vložil vse svoje mlade sile, ga bodo težko pogrešale Saj danes tako primanjkuje mladih, res idealnih in požrtvovalnih delavcev, ki s »motrenim delom vzgajajo svoj duh in svoje telo ter se pripravljajo na ta način za zrelo dobo.
Usoda mu ni naklonila, da bi mogel doživeti svobodo svoje ožje domovine, katero je neizmerno ljubil z žarom svojega mladega srca in v katero je veroval z nezlomljivo voljo nacionalista. To živo vero in to voljo je zapustil svojim prijateljem.
Težko prizadeti rodbini izrekamo na tem mestu najiskreneje sožalje, njemu, Borisu pa lahko večno spanje.	Borisovi	prijatelji.
Predvsem ima	v	načrtu nov
aerodrom. V to svrho bo Golovec z vsem okoliškim gričevjem gladko raziran. S tem se končnoveljavno odstrani naj večja opas-nost zračnega prometa v Ljubljani. Na tem mestu se zgradi ogromno vzletišče s številnimi lopami. Prvotno se je nameravalo splanirati tudi Krim, ki v gotovih okoliščinah tudi predstavlja veliko prometno oviro in nevarnost zračnih katastrof. Pozneje pa se je rešil ta problem na ta način, da bo ljubljanski okolici ohranjena edinstvena naravna arhitektura, istočasno pa bo odstranjena tudi vsaka zračnoprometna ovira. Skozi Krim bodo namreč zgradili ogromne predore, tako da ostane od njega le skelet, ki bo ohranil vse obrise današnjega Krima. Vsi okronki pa bodo obloženi z zračnimi blazinami iz gumija, ki bodo v slučaju potrebe preprečile katastrofo.
Na isti način je projektirana »predelava« Kamniških planin in Karavank, vendar pa je izvedba načrta preložena vse dotlej, da se politične prilike v sosednji republiki vsaj toliko razčistijo, da si bo lahko na jasnem glede naj novejšega sporazuma med klerikalno republiko in nacij onalno-socijalistično Nemčijo.
Interesantna je tudi rešitev problema, ki ga ustvarja večna ljubljanska megla in to predvsem radi enostavnosti, s katero je ta problem rešen. Preganjala se bo namreč s starim, že davno preizkušenim sredstvom za preprečevanje toče, t. J. z zvenenjem po vseh cerkvah (	).	To zvonenje
bo tudi sijajna akustična orijentacija pilotom. Piloti	bodo morali namreč
pri svojem pilotskem izpitu predvsem na mah spoznati in določiti po posluhu posamezne farne zvonove. Kljub tem opreznost-nim meram in zaradi popolne varnosti prometa pa bo dovoljen vzlet pri vsaki vožnji
Vsa letala bodo domače konstrukcije in do poslednjega vijaka izdelana v delavnici našega najboljšega strokovnjaka g. Martinčiča, ključavničarskega mojstra in občinskega svetnika. Vsled visokih sposobnosti in dolgoletne ključavničarske prakse prevzame g. Martinčič tudi mesto šefa centra. Menda Je tudi zgoraj opisani projekt letališča njegovo delo, česar pa vsled njegove znane skromnosti in molčečnosti nismo mogli ugotoviti povsem točno. Zvedeti smo mogli le toliko, da se bavi g. Martinčič trenotno z zadnjim varnostnim ukrepom, t. j. pošiljanjem letal iz postaje do postaje po žici na način kot ga že uporabljajo pri žični železnici. G. Martinčič stoji v to svrho cele ure pred Krisperjevo izložbo, da ujame izložbenega aranžerja, ki Je baje ta problem lansko leto za Miklavža že rešil. Vestnost, s katero se pripravlja g. Martinčič za svoje novo in odgovorno mesto, nam obeta še vsa mogoča presenečenja. Njegov izreden posluh, ki mu omogoča miže razločiti ropotanje šivalnega
NaSi olimpijci
stroja od brnenja motorja pa nam jamči, da defekten motor nikdar ne bo zapustil našega novega vzletišča
Tudi vsa ostala mesta na vzletišču bodo zasedena le s prvovrstnimi močmi. Vo-domerilec pri bencinu (kakor je znano, je bilo po poročilu »Slovenskega Doma« v bencinskem tanku sedanjega Aerodroma precej vode) bo naš slavni poznavalec vode prečastiti gospod Janez Kalan.
Signalist v megli bo g. Gaberšček, ki se je v času politične megle prav dobro odrezal.
Mesto prvega mehanika zasede g. dr. Capuder, vpokojeni bivši prosvetni šef, Iti je nekoč v srednji šoli že učil fiziko in mehaniko. S tem se mu bodo tudi popravile prizadete krivice.
Mesto drugega mehanika še ni definitivno zasedeno. Dobi pa ga eden od številne kavarniške družbe ožjih somišljenikov, ki so ob 4. zjutraj, ko je treba biti že pri pregledu letala, sigurno še na nogah in ima vse moralne kvalifikacije, ki jih bo »Slovenski Dom« še določil za to mesto.
šef-pilot bo g. Fran Erjavec. Sposobnosti, ki jih je pokazal ta gospod z akrobacijo v preletavanju že doslej, mu dajejo prvenstvo do tega mesta. Zaposlen bo pa le na progi Ljubljana—Beograd s čemer bo ustvarjena ona ozka povezanost obeh mest, ki danes še manjka naši prosvetni politiki.
Mesto drugega pilota bo g. Erjavec sam oddal — in na to razpisal.
Najvažnejše mesto kantinerja na vzletišču prevzame g. Ciril Kočevar, novinar pri »Slovenskem Domu«.
Ostale podrobnosti organizacije
nam še niso znane. Skušali pa jih bomo vsekakor dognati ter v interesu javnosti objaviti.
\
EPILOG NAŠICKE AFERE
Ako bi ne verovali v popolno svobodo naših sodišč, bi mislili, da so si nekateri naši politiki s končno vel javno razsodbo v našički aferi hoteli zasigurati mirno bodočnost.
Književnost
Dobre detektivske zgodbe berete radi,
samo preveč krvave ne smejo biti. Zato boste nedvomno radi segli po kriminalno-pustolovskem romanu Philipsa E. Oppen-heima »Igra za prostost«, ki ga je pravkar izdala založba »Evalit« v svoji rodbinski zbirki. Oppenheim je poznavalcem dobrih pustolovskih romanov dovolj znan, da ga ni treba posebej hvaliti. V tem romanu, ki je nedvomno njegov najboljši, popisuje pustolovščine ameriškega milijonarja, ki je s svojo hčerko zbežal pred ženo v London. Tu se druži z vsemi mogočimi kriminalnimi tipi in se sam izdaja za tatu in goljufa.
V	njegovo hčer se zaljubi mlad Anglež, ki hoče spraviti oba na pravo pot. Vse tri zasleduje spreten detektiv, ki ima pa nepopisno smolo. Nazadnje se zgodba konča z bombo — razkritjem, ki pa ostane brez posledic in seveda s poroko. Knjiga je pisana v lahkem tonu in jo bo z veseljem prebral vsakdo, kdor hoče po težkem čtivu vzeti kaj lažjega, zabavnejšega v roke. Tu se bo lahko odpočil in se nasmejal. Razen te knjige je izšla v letošnjem programu zbirke druga polovica Sienkiewiczevega romana »Mali vitez«.
DOPISI
Mogoče se bo dala po tej poti hitreje spraviti kultura v ljudi, ki jim je šola ni megla ubiti v glavo in srce.
Gornji grad
= Odkritje likovnega spomenika je za nami. Tu stoji sedaj On, ki nam je pokazal s svojimi dejanji edino pravo pot v boljšo bodočnost. K Njemu bomo hiteli Gornje-grajčani v boli in veselju ter črpali novih moči za naše delo.
Odmev, ki ga je imela ta naša svečanost v vsej Savinjski dolini, je najizrazitejše pokazal, kako globoko je zasidrana ljubezen našega človeka do zemlje in njega Vrhovnega Predstavnika.
Delo s postavitvijo spomenika ni bilo lahko, a uspeh je izbrisal vse težkoče in napore. Vsi pa, ki so prihiteli na to svečanost, naj imajo zavest, da smo jim za to
njihovo pot globoko hvaležni, saj so s svojo prisotnostjo pomagali dvigniti svečanostno razpoloženje tega dne.
Pobrežje pri Maribaru
= Dovolite, gospod urednik, da se Vam kot star naročnik »Pohoda« oglasim tudi jaz, ki sem se v zadnjih letih povsem odtegnil iz javnega življenja, kar ni prav nič čudnega, saj smo postali nacij onalisti že čisto apatični napram vsemu, kar se okoli nas godi.
Neprestane politične spremembe in najogabnejše podvale so nas že davno iz-modrile, da vemo, komu lahko kaj verjamemo in komu ne. Tudi po delavnosti se pozna, kako so »nacijonalni« tisti, ki so vedno tako kričali in se hvalili, da so prvi. Nihče se pa zdaj ne spomni, pa se menda tudi ne upa javno pokazati svoje zavesti z dejanji, kajti mnogo je onih, ki vendarle
na tihem upajo, da bodo mogoče še enkrat priskledovali pri polnih jeruzalemskih mizah.
častno izjemo tvori pri tem zatišju Narodna Odbrana, ki je že mnogokrat dokazala, da se je politično spletkarjenje prav nič ne tiče in da gre po svoji ravni poti. Eden takih dokazov je bil podan tudi pred mesecem dni, ko je naša Narodna Odbrana odkrila krasno spominsko ploščo pokojnemu Kralju. Vsej prireditvi, ki sem ji prisostvoval kot nepristranski opazovalec, se je poznalo in videlo, kako je bila resno zamišljena in zelo smo bili vsi navzoči srečni, da se je zopet enkrat dvignil glas nacij onalistov v našem zapuščenem kraju, želim le pokretu Narodne Odbrane, da bi primer v Pobrežju ne ostal osamljen,, marveč da bi tudi druge organizacije Narodne Odbrane na isti način manifestirale svojo nacijonalistično misel,
GOSPODARSTVO
JUGOISTOK IN NEMČIJA
+ Potovanje predsednika nemške državne banke dr. Schachta po južnovzhod-nih evropskih državah se tolmači različno. Posebno pri nas jih je dosti mnenja, da tu ni šlo samo za gospodarska vprašanja, nego tudi za kaj drugega.
Kolikor se stvari more pregledati, moramo reči, ne da bi hoteli pritrjevati uradnim izjavam, da je šlo predvsem za gospodarska vprašanja.
Stvar je razumeti tako: Nemčija na jugoistoku Evrope mnogo kupuje agrarnih surovin in si ta del Evrope sploh hoče ustvariti za bazo svojim nabavam agrarnih surovin, obenem čimveč zavirati nastajanje nacijonalnih avstrijskih in sploh zagotoviti si tu dober trg za svoje industrijske izdelke. Vsled klirinških dogovorov je Nemčija tu razmeroma zelo veliko kupovala, da, mnogo več kot pa so mogli posamezni do-tični narodi potrebovati in nakupovati njenih izdelkov. Saj ni plačevala z denarjem, nego z blagom. Tako se je zgodilo, da je aktivni trgovski saldo južnoevropskih agrarnih držav napram Nemčiji prav zelo narastel, ali kakor bi bolj po domače rekli, da je dolg Nemčije omenjenim narodom za
močnega dobavitelja agrarnih surovin ter bi se tu po omejevanju žitne proizvodnje zlasti razširilo za njo pridelovanje oljnih rastlin, predvsem soje in pa rastlin za vlakno, priložnostno pa bi Nemčija prihajala v poštev tudi pri izvajanju javnih del.
Z vsem tem pa Nemčija na Jugoistoku ni storila samo velikega gospodarskega koraka naprej, nego tudi političnega. V inozemstvu pravijo, da želi Nemčija, ako ne raztrgati, pa vsaj oslabiti veze naše države do male antante in da je dr. Schacht za to porabil baš pravi trenutek, ko so pri nas vprašanja gospodarskega značaja najbolj pereča in torej železo najbolj pripravljeno za kovanje.
SVETOVNE CENE SUROVIN ŠE DALJE NARAŠČAJO
+ V zvezi s podatki glede naraščanja svetovnih cen za surovine, priobčenimi v
prejšnji številki, dodajemo še en pregled za čas od 17. do 24. julija t. 1.
Pšenica se drži precej močno, ker se pričakujejo pri glavnih pridelovalcih manjši presežki za izvoz. To velja posebno za USA in Kanado, kjer je v tem času še vedno trajala suša in je povzročala škodo tudi rja.
Cene koruzi še tudi naraščajo. To predvsem zato, ker je argentinska letina količinsko in kakovostno slabša in je razmeroma malo blaga za izvoz.
Cinkove cene se popravljajo.
Posebno pa sili navzgor cena svincu, čegar poraba je v juliju zelo naraščala. Poleg tega je zastal izvoz svinca iz Španije, ki je med najvažnejšimi proizvajalci.
V	ceni so nazadovali: bombaž, juta, karngarn in zlato.
Slovenke pcrc/o z nar-bolj Irdtc vodo v državi. 2aio vabijo našo gospodinje posebno milo,
t
m
			Plačilo	v zlatu
Kraj in način plačila		Vrsta blaga	17. VII.	24. vn.
			1936	1936
Rotterdam	F1 za 100 kg	pšenica	5-20	5-55
Buenos Aires	pes. za 100 kg	pšenica	409	4-25
Buenos Aires	pes. za 100 kg	koruza,	2-09	2-14
Rotterdam	F1 za 2 t	koruza	68-50	73-50
London	sh za cwt	sladkor surov	2-71	2-75
New York	cts za lib	kava Rio	2-67	2-70
Chicago	cts za Ib	mast	6-43	6-49
London	Lst za lt	laneno seme	7-02	7-02
London	sh za cwt	laneno olje	16-79	16-81
New York	cts za lb	bombaž	7-82	7-81
New York	Lst za lt	konoplja	12-36	12-53
New York	Lst za lt	juta	10-15	10-01
Antwerpen	d za lb	karngarn	16-72	16-43
London	d za lb	kavčuk	4-70	4-70
London	Lst za lt	baker elektrolit.	25-11	25-67
London	Lst za lt	kositer	114-41	115-44
London	Lst za lt	cink	8-21	8-37
London	Lst za lt	svinec	9-54	10-35
925 %>o	d za unčo	srebro 925 °/oo	11-98	12—
	sh za čisto kov.	zlato	84-77	84-65
		Cene pšenici so v prvi		dekadi julija
Domžale
= Dne 6. t. m. se je vršil v tukajšnem Sokolskem domu v zvezi z odbor o vo sejo Mestne organizacije Narodne Odbrane članski sestanek, katerega so se udeležili naši člani polnoštevilno. Na sestanku se je poleg drugega razpravljalo tudi o proslavi rojstnega dne Nj. Vel. Kralja, ki jo priredi NO z vsemi nacijonalnimi organizacijami v Domžalah dne 5. septembra zvečer. Podrobni program se bo še izdelal v sporazumu z drugimi organizacijami.
Delegat Oblastnega odbora iz Ljubljane nam je nato orisal delo Oblastnega odbora in napore Središnega odbora NO za' provedbo našega programa in naše ideje.
V	prijetnem in zanimivem razgovoru smo obravnavali več vprašanj, tičočih se našega podrobnega dela na terenu, pri čemer je članstvo pokazalo globoko razumevanje pravih vrednosti naših idej in visoko stopnjo nacijonalne vzgoje.
Hrušica pri Jesenicah
»REPUBLIKANSKA KULTURA«
= Dne 4. t. m. si je dovolilo par mo-žicljev iz Hrušice oz. kot pravimo tu pri nas »republike« predrznost, ki presega vse meje. Eden naših članov je bil dejansko ogrožan ob pol enajsti uri ponoči v lastnem stanovanju. Na vrata je navalilo več oseb ter med huronskim kričanjem, preklinjanjem in razbijanjem skušalo vdreti v stanovanje.
Z zadevo se bavi sedaj orožništvo in ne dvomimo, da prejmejo podivjani napadalci zasluženo plačilo in s tem njim edino primeren pouk, kako se jim je treba obnaša,ti vsaj izven »republike«, če so že v njenih mejah navajeni na take nastope.
Prihodnjič pa bo take bolezni najbolje zdraviti z »dvajsetpetimi« na zadnjo plat.
že prejete agrarne pridelke postal razmeroma zelo velik, tako n. pr. Jugoslaviji 350,000.000 Din (pred nekaj časom 600 milijonov Din), Bolgarski okoli 250,000.000 dinarjev, Madžarski okoli 200,000.000 Din, ostalim pa manj.
Dejstvo, da Nemčija večinoma kupuje brez denarja, je po že prejšnjem šušljanju drugod, tudi v jugoistočnem delu Evrope izzvalo bojazen pred morebitnim razvrednotenjem nemške marke, kar bi nas in naše sosede kot upnike močno prizadejalo. Volja za brezdenarni izvoz v Nemčijo (torej za blago) je začela padati in sta predvsem Rumunija in Grška usmerili svoj izvoz drugam, tja, kjer za svoje blago do-
Ta okoliščina je bila, kakor je videti, predvsem tisti vzrok, ki je prisilil dr. Schachta na omenjeno potovanje, da upnike potolaži in umiri ter jih’ pridobi za nadaljevanje dosedanjega načina izvoznega in uvoznega prometa z Nemčijo. Njegovi uspehi so, kakor čujemo, bili zadovoljivi. Vendar pa je grška narodna banka zadnje dni ustavila nakup nemških mark, kakor smo poročali že v prejšnjem »Pohodu« in s tem skoraj docela onemogočila grški izvoz v Nemčijo, pa seveda tudi nemškega v Grčijo.
Dr. Schacht je končno z muko (?) dosegel, da se Madažrska in Bolgarija zadovoljita s tem, da jima Nemčija dosedanji dolg odplačuje z dobavami orožja in posebno Madžarski tako, da dolg s tanki, letali, razstreljivom in obvezilnim materija-lom v najkrajšem času poravna. Jugoslavija dobi veliko, od Nemčije financirano banko. V teh državah se je torej našlo pomir-jenje in možnost za nadaljno poglobljen j e in zbližan j e trgovinskega prometa z Nemčijo, dočim sta šli Rumunija in Grška drugo pot. Kdo je bolj prav ukrenil, je težko reči. Bomo videli. Vsi ti aranžmani pa bojazni pred devalvacijo nemške marke vendar niso mogli popolnoma razpršiti in dvomov niso povsod razgnali. Toda ...
Pot dr. Schachta je imela predvsem namen utrditi in razširiti gospodarske stike ter prilagoditi medsebojno proizvodnjo tako, da bi na Jugoistoku imela Nemčija
'Pelikan
terpentinovo milo, posebno za pranje v trdi vodi
začele precej naraščati, ker bo letina tako v USA kakor v Kanadi, kakor je pričakovati — slaba in so tudi svetovne zaloge že manjše kot v zadnjih letih ob tem času. Madžari so lahko svoji vladi hvaležni, ki se je dosedaj res zelo uspešno pobrigala za izvoz in se še trajno zelo briga in s tem omogoča, da bo narod imel penke.
VNOVCENJE MADŽARSKE PŠENIČNE LETINE
+ V prvih dneh julija je bila pšenica na Madžarskem pospravljena, žetev je dala več kot se je pričakovalo. Pred dvemi meseci se je cenilo, da bo 22 milijonov meterskih stotov pridelka, pokazalo pa se je, da ga je 25 milijonov meterskih stotov, t. j. 4 milijone meterskih stotov več kot lansko leto. Okoli 16 milijonov meterskih stotov se pšenice porabi v Madžarski sami, glede ostalega, t. j. za 90.000 vagonov, je treba gledati, da gre v izvoz. Na podlagi rimske pogodbe ima Madžarska v Italiji obveznega kupca za 2 milijona meterskih stotov (20 tisoč vagonov), v Avstriji pa za 2-2 milijona (22.000 vagonov). Na podlagi dogovora s Švico ima Madžarska tam placiranih 1-5 milijona meterskih stotov pšenice (15 tisoč vagonov). Preostajalo bi torej še nekaj nad 3 milijone meterskih stotov pšenice (33.000 vagonov) neprodanih in se bo za to vnovčen j e treba pobrigati.
Ko to pišemo, izvemo, da je ravnokar urejena zadeva med madžarsko in holandsko vlado, ki dovoljuje Madžarski uvoz 1 milijona meterskih stotov pšenice (10.000 vagonov). Z Belgijo so dogovori še v teku. Tudi tja bo šlo madžarsko žito in prav gotovo tudi v Nemčijo. Spričo tega je račun skoraj jasen: nova letina madžarske pšenice je takorekoč že prodana po dobri ceni, zaloga deviz bo v Madžarski dokaj narasla.
Vprašamo se, kaj pa bo z našim od-viškom pšenice? Ta ni majhen in denar tudi potrebujemo. Nekaj bo sicer vzela Nemčija, nekaj CSR, a drugo? čuje se neko prišepetavanje, da bo šlo vse v Francijo in Anglijo, največ pa v Argentino in na Rusko, če dež ne bo šel.
Zvečer pred žehto pa namakajte z
‘Radost peric
DRUŽBA SUEŠKEGA PREKOPA
+ Računski zaključek 1.1935. izkazuje porast dohodkov, kakor je bilo radi vojne v Abesiniji pričakovati. Dočim so znašali dohodki leto prej 895 1 milijona, so znašali
v	1935. letu 928 milijonov francoskih frankov Dobiček je znašal 553 milijonov francoskih frankov (leto prej 522 milijonov). Dividenda se je zato zvišala na 540 (prej 525) fr. frankov bruto pro kapitalno, 490-68 (463-44) pro užitkovno delnico in 552-87 (552-18) fr. frankov kot ustanoviteljski delež. Stroški so se znižali od 299 na 292 milijonov fr. frankov.
Na podlagi ugodnih zaključkov zadnjih let in topoglednih rezerv je družba znižala kanalsko pristojbino od 7 sh 6 na 7 sh pro tono, to pa zato, ker je uporaba kanala mnogim postajala predraga in se je z naj-novejšimi parniki izplačalo izogniti se kanalu z objadranjem Afrike. Redni plovni promet je tudi v resnici dokaj nazadoval (v 1. 1935. je bil v zadnjih desetih letih najnižji) in bi bil računski zaključek veliko neugodnejši, če ne bi bilo izrednega italijanskega vojnega prometa. Izve se pa, da je morala družba znižati pristojbine tudi na pritisk ladijskih družb, ki so ji grozile s sodnimi konsekvencami.
V	upravni svet sta sedaj privzeta tudi dva Egipčana, ker je Egipt napram družbi prevzel neke obveze glede zagotovitve druž-binih dohodkov.
Širite ,, Pohod
“ ?
Ureja odbor. - Odgovarja in Ud«)« » Narodno obrambno tiskoma zadrugo, r. i. « o. Miroslav Matelič. - Tiska tiskarna Merkur (predstavnik Otmar Mihalek). Vri r Ljubljani.