Sesljan: morda končno rešitev za sedež nekdanje gorske skupnosti Milijon evrov za vilo Rafut ZKB 0 1908- Railiiiujeroo se. www.zKb.it Primorski Gre za to, da Yes, we can nepostane No, I couldn't Rado Gruden Ameriški predsednik Barack Obama je na tako imenovanih vmesnih volitvah doživel hud poraz. Njegovi demokrati so izgubili večino v predstavniškem domu, v drugi veji kongresa senatu pa so jo z veliko težavo ohranili. Poraz, čeprav ne tako hud, je bil pričakovan, razlogov zanj pa je več. Tu je treba omeniti nedvomno izredno težak položaj, ki ga je Obama podedoval od svojega predhodnika Georgea W. Busha. Gre predvsem za vojni v Iraku in Afganistanu ter za zelo težaven gospodarski položaj. K temu je treba dodati še finančno krizo, ki je najprej prizadela prav Združene države Amerike, nato pa okužila še ves svet. Toda Obamov spopad s krizo ni obrodil sadov, ki jih je pričakoval. Kljub milijardam in milijardam državnih dolarjev, ki jih je namenil za spodbujanje gospodarstva, se stanje ni popravilo, gospodarska rast je premajhna, nezaposlenost na rekordni desetodstotni ravni, javni primanjkljaj pa tako visok, kot še ni bil nikoli. Medtem ko je zaradi tega veliko Obamovih pristašev ostalo doma in na ta način prispevalo k prepričljivi republikanski zmagi, pa je nasprotnike »razjezil« tudi z zdravstveno reformo, ki je končno tudi najrevnejšim slojem omogočila vsaj osnovno zdravstveno zaščito. Obamo zdaj čakata dve izredno težki leti. Brez sodelovanja republikancev bo gospodarski voz težko izvlekel iz težav, veliko ljudi pa čaka tudi na izpolnitev obljub, ki jih je izrekel med predsedniško volilno kampanjo leta 2008. Če bo znal na svojo stran spet pritegniti zmerne volivce, ki so tokrat podprli republikance, in aktivirati svojo volilno bazo, ki je ostala doma in je zaradi neizpolnjenih obljub nad njim še najbolj razočarana, se mu za svojo usodo najbrž ni treba bati. Volilna kampanja za predsedniške volitve leta 2012 se je namreč s temi volitvami že začela. Obama je izgubil prvo bitko, toda vojna še zdaleč ni odločena. Največja težava republikancev je v tem, da nimajo pravega vodje, proti njim pa govori tudi to, da vse bolj vidno vlogo prevzema radikalna struja v stranki. Tudi zgodovina dosedanjih predsedniških volitev priča o tem, da je aktualni predsednik običajno potrjen še za naslednji mandat. Zato je predvsem od Obame, in od tega, kaj bo uspel narediti v naslednjih dveh letih, odvisno, če bo upravičil svoje geslo»Yes, we can« (mi zmoremo), s katerim je v boju za predsedniški položaj prepričal večino Američanov, ali pa bo moral po koncu svoje štiriletne avanture v Beli hiši grenko priznati: »No, I couldn' t« (nisem zmogel). dnevnik ČETRTEK, 4. NOVEMBRA 2010 Št. 261 (19.968) leto LXVI._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € ZDA - Na torkovih vmesnih volitvah Najhujši poraz demokratov po letu 1938 Republikanci osvojili večino v predstavniškem domu - Senat še demokratski RIM - Najprej v poslanski zbornici, nato v senatu V parlamentu se je začel boj V • I «v« • za finančne prispevke manjšini RIM - V poslanski zbornici se je začel parlamentarni boj za ohranitev državnih finančnih prispevkov Slovencem v Italiji. Demokratska stranka se je v proračunski komisiji zavzela za ohranitev letošnjih prispevkov v višini 5,06 milijona evrov. Vlada namerava v letu 2011 to vsoto znižati na 2,8 milijona evrov. Senatorka Tamara Blažina napoveduje trdo parlamentarno in politično bitko, v kateri bo direktno soudeležena tudi Slovenija, poleg seveda slovenske na- rodne skupnosti. Demokratska stranka ugotavlja, da Berlusconijeva vlada doslej še ni izpolnila obveze o sistemskem financiranju slovenske manjšine v Italiji in italijanske v Sloveniji in Hrvaški. Na 3. strani WASHINGTON - Republikanci so na torkovih volitvah v ZDA po pričakovanjih prevzeli večino v predstavniškem domu ameriškega kongresa, za prevzem večine v senatu jim je zmanjkalo nekaj glasov, povečali pa so svojo prednost v razdelitvi guvernerskih položajev. Volivci so v torek izbirali vseh 435 članov predstavniškega doma, spodnjega doma kongresa, 37 članov sicer stočlan-skega senata in guvernerje v 37 zveznih državah. Republikanci so slavili na vseh frontah in zabeležili največjo zmago od leta 1938 in demokratom po vsega štirih letih odvzeli večino v predstavniškem domu. Na 13. strani Z letom 2011 skupni italijansko-slovenski trg elektrike Na 4. strani V Trstu obhajali god zavetnika sv. Justa Na 8. strani Požar na Ceglem morda podtaknjen Na 14. strani Oborožen rop v banki v Gradišču Na 14. strani Za oživitev podjetja Bertolini potreben priliv kapitala Na 14. strani ITALIJA - Fini ima nova pristaša Ljudstvo svobode izgublja poslance RIM - Ljudstvo svobode »izgublja« svoje člane. Včeraj sta poslanca Daniele Toto in Roberto Rosso zapustila Berlusconijevo stranko ter se pridružila novi skupini predsednika poslanske zbornice Gian-franca Finija. Berlusconi je napadel nekdanjega partnerja, češ da je sam zapustil Ljudstvo svobode in ustanovil novo stranko, kar pa je Finijev najožji sodelavec Italo Bocchino takoj zanikal. Znano je, da je bil Fini v odsotnosti izgnan iz stranke, katere je bil soustanovitelj, je spomnil Berlusconija. Medtem je odbor za nadzor nad tajnimi službami Copasir zahteval srečanje z Berlusconijem, da bi preveril, ali delovanje varnostne službe, ki skrbi za premierja, odgovarja predpisom. Številni člani varnostne službe so se namreč pritoževali, da jim je bolj kot nadzor nad predsednikom vlade večkrat poverjeno spremstvo deklet, ki se udeležujejo Berlusconi-jevih veselic. Število teh deklic se je povečalo. 28-letna Nadia Macri je sodnikom iz Palerma izjavila, da se je dvakrat sestala Silviom berlusconijem, obakrat proti plačilu 5 tisoč evrov. Na 6. strani SEJEM RABLJENE ŠPORTNE OPREME IN OPREME ZA PROSTI ČAS do 14. NOVEMBRA 2010 iščeš športno opremo zase? NAS RAZSTAVNI PROSTOR JE V NABREZINI NABREŽINA POSTAJA - DVORANA DOM ŽELEZNIČARSKIH DELAVCEV Glede programa in umikov informacije nudi: Alternativa Šport - Sesljan, 41 - 34011 Sesljan Tel./Fax + 39 040/ 2916120 - Mob. + 39 333/ 52 01 854 - + 39 335/ 84 16 657 E-mail: altemativasport@alternativasport.com - www.alternativasport.com 2 Četrtek, 4. novembra 2010 ALPE-JADRAN / KONJEREJA - Generalna skupščina Mednarodne lipicanske zveze Sprejet v Sloveniji oblikovan mednarodni register lipicancev V register bodo podatke o lipicancih vnašale vse rejske organizacije za lipicansko pasmo LIPICA - Mednarodna lipicanska zveza je na generalni skupščini, ki je konec tedna potekala na Češkem, potrdila vzpostavitev v Sloveniji izdelanega mednarodnega registra lipicancev, ki bo postal enoten informacijski sistem za potrebe vseh članic zveze, so sporočili iz Kobilarne Lipica. Kot so pojasnili, bo sistem deloval kot enotni centralni register vseh lipicanskih konj na svetu, vanj pa bodo podatke o lipicancih vnašale vse rejske organizacije za lipicansko pasmo. S programom registra bo po sklepu skupščine upravljala rej-ska komisija Mednarodne lipicanske zveze. Ta bo pristojna tudi za reševanje vseh morebitnih nejasnosti glede porekla, ki jih bodo pri svojem delu zaznali matičarji, njena odgovornost pa bo še izdaja navodil glede vnosa podatkov. "Izredno sem zadovoljen, da nam je z uveljavitvijo v Sloveniji izdelanega registra v Mednarodni lipicanski zvezi lipicancev uspelo realizirati cilj, ki nam ga je naložil tudi strokovni svet priznane rejske organizacije in za katerega smo si v Kobilarni Lipica ves čas prizadevali. S tem smo dosegli pomembno uveljavitev Slovenije in Kobilarne Lipica ter slovenske lipicanske stroke v mednarodnih okvirih in dodaten korak k uveljavitvi Kobilarne Lipica kot izvorne kobilarne lipicancev", je ob tej priložnosti dejal direktor kobilarne Tomi Rumpf Ta je bil na generalni skupščini zveze izvoljen za njenega podpredsednika, kar po besedah predstavnikov kobilarne dokazuje, da se je razpoloženje v tej mednarodni organizaciji močno prevesilo v prid struje, na čelu katere se uveljavlja prav slovenska kobilarna. (STA) Morilcem Pukanica in Franjica skupaj 150 let zapora ZAGREB - Zagrebško sodišče je včeraj morilcem solastnika Nacionala Iva Pukanica in njegovega sodelavca Nika Franjica dosodilo visoke zaporne kazni. Na 40 let zapora je ne-pravnomočno obsodilo Zeljka Mi-lovanovica, Roberta Matanica na 33 let, Bojana Guduruca na 30 let, Luko Matanica in Amirja Mafalanija na 16, Slobodana Burovica pa na 15 let zapora. Sojenje je potekalo devet mesecev, Milovanovicu so sodili v odsotnosti. Medtem na beograjskem sodišču še poteka sojenje zaradi istega kanznivega dejanja, in sicer proti Milovanovicu ter Sretenu Jocicu in Milenku Kuzmanovicu. Pukanic je bil umorjen 23. oktobra 2008, ko je pred sedežem Naciona-la eksplodirala podtaknjena bomba, skrita v skuterju na parkirišču pred uredništvom tednika. V družbi je bil njegov sodelavec Niko Franjic, ki je bil, kot poudarjajo hrvaški mediji, kolateralna žrtev atentata na Puka-nica. V eksploziji sta bili ranjeni še dve osebi. Tožilci hrvaškega Urada za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu so trdili, da so obtoženci pripravili umor, da bi preprečili Puka-nicevo poročanje o kriminalnih skupinah na območju bivše Jugoslavije. KOROŠKA - Na priložnostnem srečanju v Celovcu Deželno odličje Galanu Na slovesnosti ob glavarju Doerflerju prisoten tudi Tondo - Govor tudi o evroregiji CELOVEC - Nekdanji predsednik dežele Veneto in sedanji italijanski minister za kmetijstvo Gian-carlo Galan je v Celovcu prejel najvišje priznanje dežele Koroške, koroški zlati red. Odlikovanje je italijanskemu politiku osebno izročil koroške deželni glavar Gerhard Doerfler. Na srečanju med Galanom in koroškim deželnim glavarjem je bil navzoč tudi tudi predsednik vlade dežele Furlanije-Julijske krajine Renzo Tondo. Na svečani podelitvi so bili prisotni vsi člani koroške deželne vlade ter visoki predstavniki javnega življenja na Koroškem. Galan je najvišje odlikovanje dežele Koroške prejel za zgledno sodelovanje med deželama Veneto in Koroško skozi 15 let, skupaj z nekdanjim predsednikom Furlanije-Julijske krajine Riccardo Illyjem in rajnim deželnim glavarjem Koroške Joergom Haiderjem pa da je bil tudi eden od pobudnikov za ustano- vitev evroregije na tem področju. Prav evroregiji so bili posvečeni tudi pogovori med Tondom, Galanom in Doerflerjem (na posnetku od leve) ob robu slovesnosti v Celovcu. Galan se je za odlikovanje zahvalil in izrazil upanje, da bo sodelovanje med tremi deželami tudi v prihodnje tako plodno in uspešno. (I.L.) KRIMINAL - V Sloveniji 21 hišnih preiskav Mednarodna preiskava o računalniški pornografiji Vpleteni naj bi bili mladoletniki - Računalnike zasegli tudi bivšemu poslancu SD LJUBLJANA - Slovenski kriminalisti so včeraj med obsežno preiskavo zaradi obstoja več primerov sumov storitve kaznivih dejanj v zvezi s pornografskim gradivom računalnike zasegli tudi nekdanjemu poslancu SD, sedaj pa nepovezanemu poslancu Andreju Ma-gajni. Po njegovih besedah naj bi s priključka na njegovo ime nekdo prek spleta nalagal datoteke, ki niso dovoljene. Kot je sam pojasnil, so mu zasegli tri namizne računalnike in dva prenosna, ter več USB-ključev in zgoščenk. Preiskovalci so bili po njegovih besedah korektni in so samo opravljali svoje delo. Magajna sicer meni, da dogodek nima političnega ozadja, vendar se sprašuje, kako so izmed vseh uporabnikov spleta našli ravno njega. Magajna je še povedal, da je na odredbi za pregled računalnikov pisalo, da preiskava izhaja iz Luksemburga, kjer naj bi spremljali lastnike internetnih naslovov, obrnili pa so se nanj, ker on plačuje položnice. Na policiji so pojasnili, da je okoli 70 kriminalistov in policistov včeraj na CELOVEC Inzko dobitnik Rossijeve nagrade CELOVEC - Visoki predstavnik mednarodne skupnosti in pooblaščenec Evropske unije v Bosni in Hercegovini ter predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) Valentin Inzko bo 8. novembra 2010 v škofijski palači v Celovcu prejel medaljo kardinala Opi-lja Rossija, ki jo podeljuje delovna skupnost Katoliških združenj v Avstriji. Predsednik omenjene delovne skupnosti je bivši šef koroške ljudske stranke (OVP) Georg Wurmitzer. Inzko je prvi Korošec, ki bo prejel to odlikovanje. V obrazložitvi piše, da mu ga bodo podelili »za posebne zasluge za katoliški laiški apostolat,« prejel pa ga bo tudi za »dolgoletna prizadevanja za priznanje človekovih pravic v težkih okoliščinah.« (I.L.) AVSTRIJA - Tragedija na Velikem Kleku M ■ • • V«* - •• | • • Na najvišji avstrijski gori umrli trije poljski planinci CELOVEC - 3.798 m visoki Veliki Klek (Grossglockner) je bil konec prejšnjega tedna prizorišče tragedije, v kateri so umrli trije poljski planinci. Prvo žrtev so našli že v nedeljo nekaj sto metrov pod vrhom, ostala dva, ki so ju od takrat pogrešali, pa včeraj opoldne. Reševalci so mrtva plani-cna našli na koroški strani gore, ki označuje tromejo s Salzburgom in Tirolsko. Vsi trije so se v soboto vračali z najvišje avstrijske gore, ko jih je očitno presenetil snežni vihar. Reševalna akcija je stekla že v soboto zvečer, a je reševalce močno oviralo slabo vreme in 50 centimetrov sveže zapadlega snega. Ponesrečenci so bili člani petčlanske odprave, ki se je v soboto odpravila na vrh Velikega Kleka. Ko se trije niso vrnili v dolino, sta preostala člana odprave obvestila reševalce. Poljaki so bili sicer izkušeni plezalci in so imeli dobro opremo, v gore pa naj bi se odpravili kljub napovedi, da se bo vreme poslabšalo. Veliki Klek sodi med najbolj nevarne gore v avstrijskih Alpah, v zadnjih letih pa je na njem umrlo tudi več planincev iz Vzhodne Evrope. (I.L.) 3.798 m visoki Veliki Klek (v ozadju) je cilj številnih planincev iz V. Evrope podlagi odredb okrožnih sodišč opravilo 21 hišnih preiskav na območjih sedmih policijskih uprav, in sicer na območju Ljubljane, Krškega, Maribora, Celja, Kranja, Kopra in Slovenj Gradca. Slovenska policija je preiskavo začela lani na podlagi obvestila luksem-burških varnostnih organov, saj obstaja več primerov sumov storitve kaznivih dejanj prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva, ki vključuje mladoletnike. Kot so zapisali, gre za večmesečno mednarodno kriminalistično preiskavo, v kateri je slovenska policija sodelovala tudi s tujimi varnostnimi organi. Preiskovanje teh kaznivih dejanj poteka s klasičnim zbiranjem obvestil in z uporabo računalniške tehnologije, s pomočjo katere se tovrstno gradivo razširja. Bistvo policijskega dela je identifikacija storilcev spolne zlorabe otrok, identifikacija žrtev spolnih zlorab ter identifikacija storilcev, ki razširjajo in posedujejo otroško pornografsko gradivo, so pojasnili na policiji. Po slovenskem kazenskem zakoniku so med drugim kazniva dejanja tudi prikazovanje pornografskih vsebin osebam, mlajšim od 15 let, zloraba mladoletne osebe za izdelavo pornografskih vsebin ter posedovanje in razširjanje pornografskega gradiva, ki vključuje mladoletne osebe. Za ta kazniva dejanja je zagrožena denarna kazen in zapor od šestih mesecev do petih let. Če pa je bilo dejanje storjeno v hudodelski združbi za izvrševanje takih kaznivih dejanj, se lahko storilca kaznuje z zaporom od enega do osmih let. Kot je pojasnil Matej Breznik iz centra SI-CERT, ki se ukvarja z zlorabami, okužbami in vdori v računalniške sisteme, je v primeru Magajne težko kar tako določiti, za kaj točno je šlo. Kot eno od najpogostejših možnosti pa je izpostavil namestitev posredniškega strežnika oz. "proksa", s katerim se potem zakriva sledove povezave. Zloraba priključka računalnika je po njegovih besedah možna že tako, da se nanj namesti posredniški strežnik, s katerega se potem prenaša (tudi) nelegalne vsebine. Kot pravi, lahko do tega pride pri popolnoma navadnem brskanju po legalnih spletnih straneh, na katere so vdrli. Na teh straneh je koda, pojasnjuje Breznik, ki okuži računalnik in omogoča posredniški dostop oz. zlorabo IP naslova okuženega uporabnika. Storilce je sicer možno izslediti, a zelo težko, je dejal. (STA) / ALPE-JADRAN, DEŽELA Četrtek, 4. novembra 2010 3 RIM - Začetek bitke v poslanski zbornici, nato na vrsti senat Strma pot za prispevke Slovencem v Italiji Na potezi Slovenija, manjšina in parlament Senatorka Tamara Blažina se boji, da bo vlada z zaupnico tudi tokrat izničila razpravo in vse popravke RIM - V parlamentu se je začela bitka za državne finančne prispevke slovenski manjšini. V marsičem se ponavlja lanski scenarij, ko je Silvio Berlusconi na koncu iz posebnega sklada predsedstva vlade na prigovarjanje Slovenije dodal Slovencem v Italiji milijon evrov. Iz Rima je manjšina za leto 2010 dobila iz sklada zaščitnega zakona 5,06 milijona evrov, kaj bo v prihodnjem letu, pa je nemogoče napovedati. Obeti so vsekakor vse prej kot spodbudni. Kot ugotavlja senatorka Tamara Blažina (na sliki) splošni finančni manever sestoji iz dveh zakonov, in sicer državnega proračuna in t.i. zakona za stabilizacijo javnih financ. Slednji je posledica poletnega finančnega ukrepa, s katerim je vlada za 10 do 15 odstotkov sistematično krčila stroške vseh ministrstev. V preteklem letu je prispevek za manjšino znašal 4,06 milijona evrov, ki ga je Berlusconi obogatil z dodatnim milijonom. Za leto 2011 bi moral ta prispevek (brez eventualnega dodatka) znašati 3,12 milijona evrov, finančno ministrstvo pa ga je dodatno skrčilo na 2,8 milijona evrov. Brez dodatnih izrednih posegov bi Slovenci prihodnje leto torej dobili iz Rima 2,8 milijona evrov, kar je več kot dva milijona manj kot letos. Prava katastrofa. Finančni manever je začel svojo pot v poslanski zbornici. Poslanec Demokratske stranke iz Furlanije Ivano Strizzolo je v proračunski komisiji predlagal ohranitev prispevkov za slovensko manjšino na letošnji ravni, njegov popravek, meni slovenska senatorka, pa dejansko nima možnosti za uspeh. Vlada je namreč, podobno kot lani, že napovedala zahtevo po zaupnici, s katero bo izničila vse popravke in tudi razpravo. Ta scenarij se napoveduje tudi v senatu, je prepričana Blažina. Kaj torej narediti, da bi manjšina ne doživela finančnega zloma? Senatorka, ki se je o tem pogovarjala tudi s slovenskim veleposlanikom v Rimu Iztokom Mirošičem, nakazuje tri poti: pritiske in prigovarjanja Slovenije, ki so že v teku, skupno in enotno strategijo slovenske manjšine ter vključitev manjšinske problematike v korektivni finančni manever, ki bo vreden okoli sedem milijard evrov. Ta naj bi nadomestil oziroma dopolnjeval »tradicionalni« večnamenski ukrep (v it. decreto milleproroghe). Vse tri poti so razmeroma strme. Veliko neznanko, ugotavlja zastopnica Demokratske stranke, predstavlja tudi zelo negotova politična situacija, »saj nihče ne ve, kakšna usoda čaka Berlus-conijevo vlado.« Lahko pade že v prihodnjih dneh, lahko vzdrži do spomladi, ko naj bi bile morda predčasne volitve, lahko pa tudi vso zakonodajno dobo, to se pravi do leta 2013. Ta možnost je danes zelo malo verjetna. Italijanska vlada do tega trenutka vsekakor ni spoštovala obveze podtaj-nika Alfreda Mantice za sistemsko re- šitev financiranja slovenske manjšine in italijanske manjšine v Sloveniji in Hrvaški. Za izpolnitev te obveze ni več veliko časa. V prvi polovici decembra bo medvladno srečanje Italije in Slovenije in do takrat bi morala biti jasna finančna usoda obeh manjšin. S.T. Iz sklada zaščitnega zakona se delno financira tudi delovanje špetrske dvojezične šole, katere poslopje še vedno čaka na začetek obnovitvenih del nm KOROŠKA - Optimistična predstavitev zimske turistične sezone 2010/2011 Nove naprave in smučarske proge Smučarska sezona se bo skoraj povsod začela 4. oz. 5. decembra - Več snežnih topov - Na Mokrinah in v Bad Kleinkirchheimu dnevna karta po 40 evrov CELOVEC - Turizem na Koroškem se pripravlja na novo in po vseh napovedih uspešno zimsko sezono 2010/2011. Temelji zato so postavljeni z dodatnimi investicijami v infrastrukturo (dodatne žičnice, proge, snežni topovi), prav tako pa je kampanja za pridobivanje gostov po vsej Avstriji in v inozemstvu že dalj časa v polnem teku. Tudi dejstvo, da bo dnevna smučarska karta v dveh najbolj znanih smučarskih centrih, v Bad Kleinkirchheimu in na Mokrinah (Nassfeld), prvič stala 40,00 evrov, naj ne bi ogrožalo uspeha sezone, so na včerajšnji ti- skovni konferenci v Celovcu poudarili predstavniki družbe koroških žičnic in koroškega turizma. Uradno se bo nova smučarska sezona začela 4./5. decembra (Mokrine, Bad Kleinkirchheim, Veliki Klek), v nekaterih krajih pa teden prej ali teden pozneje. Turistična podjetja od decembra 2010 do aprila 2011 pričakujejo blizu 3,6 milijonov nočitev oz. skoraj tretjino vseh turističnih nočitev, ki jih letno zabeležijo na Koroškem. K uspešni sezoni naj bi po besedah predstavnika žičniških podjetij na Koroškem Wolfganga Na Mokrinah (Pramollo, Nassfeld) bo letos smučanje stalo 40 evrov dnevno Löscherja, koroške družbe Kärnten Tourismus Holding Reinharda Zechnerja in deželnega svetnika za turizem Josefa Martinza prispevala vnovič razširjena ponudba v skoraj vseh smučarskih centrih na Koroškem. Investicije v nove žičnice, proge in snežne topove za novo zimsko-turistično sezono znašajo vnovič skoraj deset milijonov evrov. Največje investicije so letos vložili v smučarskih središčih Mokrine in Turrach (po 2 milijona evrov), sledijo Osojščica, Golica, Bad Kleinkirchheim, Katschberg (po milijon evrov). Predvsem manjši regionalni smučarski centri so letos več investirali kot v prejšnjih letih. Z začetkom smučarske sezone 2010/2011 bo smučarjem tako na razpolago kar 58 zičnic, nad 200 vlečnic, z nadaljnjim zvišanjem števila snežnih topov pa bodo z umetnim snegom pokrili že 80 odstotkov vseh smučarskih prog (700 kilometrov). S tem je Koroška celo na prvem mestu vseh zveznih dežel v Avstriji. Cene za dnevne karte na Koroškem se bodo v sezoni 2010/2011 v povprečju zvišale za dva odstotka, kar pomeni, da bo dnevna karta za smučanje na Mo-krinah in v Bad Kleinkirchheimu prvič dosegla »magično mejo« 40 evrov. Sledijo Melinski ledenik (39,50 evrov), Turrach, Katschberg (po 38,00 evrov), Veliki Klek (36,50) in Osojščica (35,50 evrov), dnevna karta za smučanje na tromeji pri Podkloštru pa bo stala 28,50 evra. Gre za ceno za odraslo osebo, seveda pa so na voljo spet (ugodnejše) večdnevne in tudi družinske karte. Kot vsa prejšnja leta bo na razpolago tudi sezonska karta, ki velja za skoraj vsa smučišča na Koroškem vključno z Vzhodno Tirolsko. Cena za starša z dvema otrokoma npr. stane v pred-prodaji 936 evrov (do 8.12.), nato pa 971 evrov. Ivan Lukan kraški zidar Življenju dajemo prostor STANQYAN|A V ima doma/ Prva oskrbovana stanovanja na Krasti. Priložnost za vw, ki so jim kakovost bivanja, varnost in individualnost na prvem mestu. M ima lokacija, sončna lega, narava in vse, kar potrebujete, bo bliiu, V soseski bo vedno živahno. Vabile bodo irevilrie Športne aktivnosti k rož ki h delavni« m dogodki. RES JE! Resje bo domr ki ga ne bost« hoteli zapustiti, ViiljvO. rh d'Hli 2011 Velikost: «d 35 do 72 m3 Cena 1 ddv: od 67.000 da 154.000 e 4 Četrtek, 4. novembra 2010 GOSPODARSTVO MAKROEKONOMIJA - Gospodarska ocena OECD pred vrhom G20 V območju evra letos največ 2-odstotna rast BDP Največji problem v državah članicah OECD je rekordna rast zadolževanja BANKE - Iztekel se je program oktobrskih sestankov Pri ZKB zelo zadovoljni ■ v 1 v • ■ v • z obračunom območnih srečanj PARIZ - Globalno gospodarsko okrevanje se je v primerjavi z začetkom leta upočasnilo, javni dolg pa se v večini držav članic Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) vzpenja na najvišje ravni doslej, v včeraj objavljeni oceni ugotavlja mednarodna ekonomska organizacija. Članice OECD naj bi letos v povprečju beležile rast bruto domačega proizvoda (BDP) med 2,5 in tremi odstotki, rast v območju evra naj bi bila med 1,5 in dvema odstotkoma. Kot organizacija ugotavlja v gospodarski oceni, ki jo je na svoji spletni strani objavila pred vrhom G20 v Seulu, se je krčenje javnofinančnih spodbud odrazilo v zniževanju proizvodnje in trgovanja. OECD pričakuje, da bo gospodarska dejavnost v članicah, predvsem v območju evra, precej različna. Rast BDP v članicah OECD bo po napovedih letos znašala med 2,5 in tremi odstotki, leta 2011 med dvema in 2,5 odstotka in leta 2012 med 2,5 in tremi odstotki. Gospodarska rast območja evra naj bi bila letos in prihodnje leto med 1,5 in dvema odstotkoma, leta 2012 pa med 1,75 in 2,25 odstotka. Ameriško gospodarstvo naj bi v letu 2012 dobilo znaten zagon. Letos naj bi se okrepilo za 2,5 do treh odstotkov, leta 2011 za 1,75 do 2,25 odstotka, leta 2012 pa za 2,75 do 3,25 odstotka. Po drugi strani naj bi se okrevanje japonskega gospodarstva nekoliko upočasnil: letos naj bi raslo s stopnjo med 2,75 in 3,25 odstotka, prihodnje leto med 1,5 in dvema odstotkoma, leta 2012 pa med enim in 1,5 odstotka. Ekonomisti OECD so prepričani, da morajo države okrevanje uravnotežiti s fiskalno konsolidacijo. Potrebni so ukrepi za omejevanje javnofinančnega primanjkljaja in zadolženosti, katerih verodostojnost bi lahko zagotovilo sprejetje posebnih proračunskih pravil in ustanovitev neodvisnih fiskalnih nadzornih organov. Izziv za monetarne oblasti bo izhod iz stimulativnih programov, ne da bi se hkrati poslabšale razmere na finančnih trgih, poudarjajo v OECD. Do normalizacije obrestnih mer bi lahko zaradi šibke rasti v ZDA in območju evra in ob pogoju, da bodo inflacijska pričakovanja dobro zasidrana, prišlo od prve polovice leta 2012 naprej. Če bo rast šibkejša od napovedane, pa bi bilo treba s ponovnim dvigom obrestnih mer počakati še dlje, menijo v OECD. Zadnji enostranski posegi na valutnih trgih in posledična negotovost bi lahko spodbudili protekcionistične poteze, opozarja OECD in dodaja, da bi bilo bolje doseči skupen dogovor o tem, kako zmanjšati globalna neravnovesja. Prilagajanje menjalnih tečajev valut po mnenju OECD namreč ne more odpraviti neravnotežja v celoti. Razvijajoče se države bi morale izvesti strukturne reforme, kot je krepitev socialne varnosti in razvoj finančnih trgov, s čimer bi te države postale manj odvisne od finančnih trgov razvitih držav. Z liberalizacijo trga bi si lahko te države tudi opomogle po padcu proizvodnje v času krize in si zagotovile vzdržne javne finance, meni OECD. Kriza za sabo pušča visoko brezposelnost, ki bi lahko postala dolgoročna, opozarja organizacija, zato svetuje izvedbo strukturnih reform, kot je znižanje previsoke obdavčitve dela. Naloga odločevalcev je prehod od blaženja posledic krize k ponovni vzpostavitvi zaupanja in stabilnosti. Vse glavne strani ekonomske politike - fiskalna, strukturna, finančna in monetarna - morajo k temu koherentno in konsistentno prispevati, še meni OECD. Zadnja predvidevanja za industrijsko razvite države so »rahlo boljše« kot v prehodnem septembrskem poročilu OECD, je povedal šef ekonomistov organizacije Pier Carlo Padoan. »Danes lahko rečemo, da se je faza mehčanja končala in da, čeprav z zelo počasnim ritmom, rastemo. Osebna poraba se rahlo veča, trg drži, tudi investicije in trgovanje gredo nekoliko boljše, kar razvitim državam omogoča izkoriščanje rasti hitro razvijajočih se gospodarstev,« je še komentiral Padoan. Zadnje srečanje s člani je bilo pretekli petek v dvorani SKD Igo Gruden v Nabrežini kroma TRST - Zadružna kraška banka (ZKB) je pretekli teden z zadnjim sestankom v Nabrežini sklenila niz sedmih srečanj s člani, ki so potekala dvakrat tedensko skozi ves oktober. »Tudi ta drugi niz je bil izredno pozitiven, saj smo se zelo konkretno soočili s člani. Seznanili smo jih predvsem z zadnjimi novostmi v poslovanju naše banke oziroma bančne zadruge in z nekaterimi strateškimi izbirami,« nam je povedal podpredsednik ZKB Adriano Kovacic, ki je na srečanjih s člani sodeloval skupaj s predsednikom Sergijem Stan-cichem, direktorjem Aleksandrom Podobnikom in odgovorno za urad za člane Sabino Citter. OKUSI KRASA - Uspel večer v Prečniku Pri Sardoču med pejsaži, ubranimi glasovi in krožniki ški jedilnik gostilne, zasnovan povsem v sozvočju z letošnjo temo ljudskih praznikov in Krožnika Okusov Krasa. Že pri predjedi je bil ob kuhanem pršutu skutni štrukeljček z divjim koromačem in mostardo, pa tudi po res finih blekih, kuhanih v teranu z majaronom in jamarjem, so bili spet štruklji z "vrzuoto" in domačo klobaso. Po premoru s sorbetom in merjascu s krompirjem v kozici in repo, ki ga je Satko Sardoč uspešno že predstavil na kraškem večeru v Avstriji, so prišli na vrsto sladki štre-kljički, ki so jih letos pripravile vse pekarne Okusov Krasa. Domačo ponudbo je dopolnjeval izvrstni kruh Davorina Starca s Proseka. Mami Silvi, Satku, sestri Joži in njenemu sinu Kristjanu je čestital tudi devinsko-nabrežinski podžupan in odbornik za turizem Massimo Romita, ki je omenil dobro sodelovanje z Okusi Krasa in vlogo prireditve pri turistični promociji občine in celega Krasa. Na večeru je bila izpostavljena tudi enotna promocija Krasa na obeh straneh (nekdanje) meje, saj so se večera udeležili tudi novinar Primorskih novic Bogdan Macarol, dopisnica Kmečkega glasu, revije Vino in drugih medijev Olga Knez in predstavnika revije Kras, založnik Dušan Rebol in odgovorna urednica Ida Rebol. Rebol si je ob predstavitvi revije zaželel, da bi Okusi Krasa še bolj obogatili enogastronomsko in turistično ponudbo Primorske in pri tem obljubil pozornost revije, ki je zelo razširjena v vsej Sloveniji in od vsega začetka pojmuje Primorsko in Kras na obeh straneh meje kot skupen prostor. TRST - Pred dnevi smo bili priče zelo lepemu večeru Okusov Krasa tudi v gostilni Sardoč v Prečniku. Domačin Miloš Zidarič je prikazal zbirko svojih najnovejših fotografij z naslovom Od Istre do Devina. Gre za posnetke raznih morskih motivov in kotičkov, ob različnih urah dneva, seveda tudi zatonih, kjer pride do izraza posebna lepota tega najsevernejšega dela Jadrana; tudi nekaj posrečenih vedut tržaškega mesta in kanala ob Ponterošu. Drugi estetski trenutek večera je bil nastop moškega pevskega zbora Kraški dom iz Repna, ki ga vodi Vesna Guštin. Tokrat so fantje, ki se zbirajo iz vse repentabrske občine, imeli svoje petkove vaje kar pri gostoljubnih Sardočevih. Zapeli so splet priljubljenih, veselih in tudi slovesnih ljudskih pesmi in pri tem želi velik uspeh, tudi pri italijanskih gostih, saj so Vodopivčevo Žabe zapeli kar dvakrat. Vesna Guštin je na večeru nastopala v dvojnem svojstvu. Skupaj s predstavnikom Okusov Krasa Davorinom Devetakom je opisala kra- ENERGIJA - 2011 Nastaja skupni trg elektrike Italija-Slovenija RIM, LJUBLJANA - Italija in Slovenija sta dosegli krovni sporazum glede načel in ciljev projekta spojitve trgov električne energije Slovenije in Italije. Tako bo v januarju 2011 prišlo do spojitve slovenskega in italijanskega trga z električno energijo. Po njej bo dodeljevanje razpoložljivih čezmejnih prenosnih zmogljivosti (ČPZ) na dnevni ravni potekalo z uporabo tako imenovanih implicitnih dražb, ki bodo nadomestile dosedanje eksplicitne. Bistvena razlika med njimi je, da pri eksplicitnih dražbah poteka pridobivanje prenosnih zmogljivosti ločeno od nakupa oziroma prodaje električne energije, pri implicitnih pa ti dve dejavnosti potekata sočasno. Pogoj za uvedbo implicitnih dražb sta delujoči borzi z električno energijo na obeh straneh meje, zato bosta pri spojitvi trgov ključno vlogo igrali slovenska in italijanska borza, BSP Southpool in GME. Aktivno bosta sodelovala tudi oba sistemska operaterja prenosnega omrežja, slovenski Eles in italijanska Terna, ki bosta še naprej določala razpoložljive prenosne zmogljivosti na meji. V prvem letu izvajanja implicitnih dražb bosta sistemska operaterja prenosnega omrežja izvajala tudi vlogo posrednikov (angl. Shipping Agent) med obema borzama. V prvi fazi spojitve trgov Slovenije in Italije bodo implicitne dražbe potekale le na dnevni ravni, v prihodnjih letih pa tudi pri čez-mejnem trgovanju znotraj dneva. EVRO 1,4014 $ EVROPSKA CENTRALNA BANKA 3. novembra 2010 valute evro (povprečni tečaj) 3.11. 2.11. ameriški dolar japonski jen 1,4014 113,67 1,4018 113,18 ruski rubel 43,1885 9,3608 43,1555 danska krona 7,4553 7,4564 0,87490 švedska krona 9,3240 8,2080 9,3230 8,2030 češka krona 24,497 24,500 estonska krona 15,6466 272,00 15,6466 270,75 poljski zlot 3,9327 1,4136 3,9548 avstralski dolar 1,4058 1,9558 1,4021 romunski lev 4,2978 3,4528 4,2880 3,4528 latvijski lats 0,7097 2,3706 0,7097 2,3874 islandska krona 290,00 1,9768 290,00 hrvaška kuna 7,3432 7,3440 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 3. novembra 2010 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev libor (usd) libor (eur) libor (chf) euribor (eur) 0,25375 0,28594 0,44563 0,13167 0,16750 0,24000 0,848 1,046 1,269 ZLATO (999,99 %%) za kg 30.636,90 € -206,76 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 3. novembra 2010 Sedmih srečanj se je udeležilo približno tristo članov, Kovacic pa je ob tem izpostavil, da so posebno bližino članov čutili v vaseh, kjer banka nima poslovalnic in je torej manj fizično prisotna. »S tem novim nizom smo okrepili vezi z okoljem, v katerem naša banka deluje,« je še ocenil podpredsednik ZLKB, ki je tudi povedal, da bodo za naprej razmislili o kakih novih oblikah sodelovanja s člani. Glede načrtov za bližnjo prihodnost pa je Ko-vacic dejal, da pripravljajo za člane enodnevni tečaj o spletnem bančnem poslovanju. Natančneje bomo o tej pobudi še poročali. (vb) vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 13,03 - IMTTIDCI IDDDA A (VI ~I~J KRKA 1 UKA KOPER 62,53 1736 -0,18 +4 01 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 167,80 +0,44 +1 98 TELEKOM SLOVENIJE 272,79 98,61 -1,08 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA -AERODROM LJUBLJANA 22,70 DELO PRODAJA -rrm Q/i AO -1,60 _1 ne ISKRA AVTOELEKTRIKA - -' ICTDADCM7 NOVA KRE. BANKA MARIBOR 10,17 h/11 IMDTCCT -0,10 KOMPAS MTS - - Mil/A PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA 16,03 8,73 +0,19 +0,92 SALUS, LJUBLJANA SALUS, LJUBLJANA SAVA TERME ČATEŽ 170,09 -2,62 IERME ČAIEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 92,60 16,50 +2,89 +2,10 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 3. novembra 2010 -1,01 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 1,135 89,87 1630 -0,96 -0,49 AILANIIA BANCO POPOLARE BCA MPS 3,7025 09515 -0,49 -0,80 BCA MPJ BCA POP MILANO EDISON 3,225 -3,35 -1,83 -1 24 EDISON ENEL ENI 0,8735 4,075 1621 -0,79 FIAT FINMECCANICA 12,19 -0,37 +2,87 -1 70 FINMECCANICA GENERALI IFIL 9,83 15,58 -1,08 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,455 1174 -2,48 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 20,96 -0,93 -0,90 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 5,33 7,30 1 944 +0,57 -0,82 PIRELLI e C PRYSMIAN 6,10 13 52 -0,77 -1,05 -1 89 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 32,67 3 8375 +0,34 -1 03 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 6,37 1102 +1,03 -1 08 TENARIS TERNA 15,09 -0,46 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 3,32 0,1042 -0,38 -0,76 -1 58 UNICREDIT 7,455 1,804 -2,38 SOD NAFTE (159 litrov) 85,04 $ +0,41 IZBRANI BORZNI INDEKSI 3. novembra 2010 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 871,33 +0,37 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 1.874,47 883 17 +0,48 +017 FIRS, Banjaluka raIay 1 ^ riv\nrnrl 1.378,44 -0,16 Beiex 15, Beugiau SRX, Beograd RIFY Sarai^/n 635,14 256,95 +0,60 +1,27 bifx, Saiajevo NEX 20, Podgorica 1.498,64 1.498,64 -0,86 MBI 10, Skopje 2.208,22 +0,87 DRUGI TRGI Dow Jones, New York 11.215,13 +0,24 Nasdaq 100 2.540,27 +0,27 S&P 500, New York 1.197,96 +0,37 MSCI World, New York 1.233,97 +0,87 DAX 30, Frankfurt 6.617,80 -0,55 FTSE 100, London 5.748,97 -0,15 CAC 40, Pariz 3.842,94 -0,59 ATX, Dunaj 2.673,28 -0,96 PX, Praga 1.168,30 +0,65 EUROSTOXX 50 2.830,43 -1,07 Nikkei, Tokio 9.159,98 - STI, Singapur 3.224,97 +0,61 Hang Seng, Hongkong 24.144,67 +1,99 Composite, Šanghaj 3.030,99 -0,47 Sensex, Mubaj 20.465,74 +0,59 / MNENJA, RUBRIKE Četrtek, 4. novembra 2010 s GLOSA Opozorilo ni namenjeno samo Američanom Jo2e Pirjevec Ker odhajam v New York in Washington, pišem gloso tega tedna v torek, 2. novembra. Ne vem še, kakšni bodo rezultati volitev za ameriški kongres, ki jim pravijo »sredi termina«, ker tradicionalno padejo dve leti po zadnji predsedniški kampanji in dve leti pred novo. Prav zato pa so zelo pomembne, ker povedo, kako je javno mnenje razpoloženo do trenutnega »gospodarja« Bele Hiše in kakšna usoda ga čaka. Pred štirimi leti, ko se je iztekal mandat Georgea W.Busha, sem bil slučajno v Bostonu in sem v živo spremljal volilno dogajanje, ki mi je dalo razumeti, kako odločilno je tovrstno glasovanje za politično sceno ZDA. Takrat so prepričljivo zmagali demokrati, dobili so večino v obeh domovih ka-pitola, in s tem napovedali radikalne spremembe, do katerih je prišlo v naslednjih dneh in letih. Da nekako reši svojo pota-pljajočo se administracijo, se je moral Bush znebiti sekretarja za obrambo Donalda Rumsfelda, najbolj izpostavljenega človeka vladne ekipe, ki je bil eden glavnih krivcev vojne v Afganistanu in v Iraku. Vsi, ki smo liberalno usmerjeni, smo triumfirali, saj je njegov odstop napovedoval skorajšnji konec Busheve vlade. Danes je slika povsem drugačna. Demokrati bodo po vsej verjetnosti sicer ohranili v senatu večino, izgubili pa jo bodo, kakor pravijo napovedi, v domu poslancev. To bo očitno hud udarec za Bara-cka Obamo, za katerega se celo postavlja vprašanje, ali ne bo delil usode Jimmyja Carterja, ki ob koncu sedemdesetih let po prvem mandatu ni bil ponovno izvoljen. Gre za dokaj redek primer v ameriški politični praksi, kajti, kakor mi je dejal prijatelj Davies: »Mi Američani, hočemo biti 'fair' do svojih predsednikov in jim dati še eno možnost, da se izkažejo.« O Oba- mi je težko reči, da se ni izkazal. Že dejstvo, da mu je uspelo spraviti pod streho kolikor toliko spodoben zakon za bolniško zavarovanje večine Američanov, mu zagotavlja častno mesto v zgodovini. Težko pa je z druge strani tudi reči, da je izpolnil vsa pričakovanja, ki jih je obljubljala njegova izvolitev. Takrat se nam je zdelo, da se s prihodom prvega temnopoltega, povrhu še inteligentnega in izobraženega predsednika v Belo hišo odpirajo nove perspektive razvoja ne samo za ZDA, temveč tudi za Evropo in ves svet. V tem smislu nas je Obama nekoliko razočaral. Mene, na primer, predvsem zato, ker ni takoj zaprl Guantanama, kakor je obljubljal, temveč je prenesel abolicijo te sramote za ameriško družbo za eno leto. Toda dejal sem si, da je treba pač biti realist, in da očitno problema zapornikov, ki brez sojenja trpijo v vojaški bazi na kubanski obali, ni mogoče rešiti čez noč. V enem letu pa gotovo. Minili sta že dve leti, Guantanama pa nihče več ne omenja. Obama je razočaral tudi zaradi svoje neodločne drže ob ekološki katastrofi v Mehiškem zalivu, zaradi svoje mlačne ekonomske politike, zaradi svojega poskusa ustvariti v ZDA atmosfero konsenza med liberalci in konservativci, čeprav je jasno, da z njimi dialog ni mogoč. Njihove »čajanke«, na katerih kujejo zarote proti vsemu, kar je pametno in napredno, preveč spominjajo na čajanko v povesti o Alici v deveti deželi, da bi človek ne pomislil na Belega zajca in na zmešanega Klobučarja. Paul Krugman, komentator, ki ga najrajši berem, je v kolumni, objavljeni v nedeljski številki IHT, povedal svojim bralcem: »Če bodo prihodnji teden rezultati volitev taki, kakor jih pričakujemo, se bojte. Zelo se bojte.« To opozorilo pa ne velja samo za Američane. VREME OB KONCU TEDNA Največ sonca danes in jutri, nato več vlage Darko Bradassi_ Ciklonsko območje, ki se je v preteklih dneh zadrževalo nad italijanskim severozahodom, kjer je povzročilo ogromne količine padavin z veliko škodo in je deloma vplivalo tudi na vreme pri nas, je oslabelo. Nad našim širšim območjem se zračni tlak od zahoda naglo krepi. Od danes do sobote bo nad nami nastal verjetno najbolj soliden anticiklon v letošnji jeseni. Naše kraje bo od zahoda dosegel azorski anticiklon, kateremu se bo v srednjih in najvišjih slojih pridružil za ta čas zelo topel subtropski zrak. Temperatura na višini 5500 metrov v prostem ozračju se bo pozvpela nad -15 stopinj Celzija, na višini 1500 metrov v prostem ozračju pa pričakujemo temperature nad +10 stopinj Celzija. Višji sloji ozračja bodo v prihodnjih treh ali štirih dneh za okrog 5 do 7 stopinj Celzija toplejši od dolgoletnega povprečja. Radiosonda bo v višjih slojih namerila temperature, ki bile normalne sredi septembra. Otoplitev bo v prizemlju nekoliko manjša. Toplejši višinski zrak bo prinesel veliko stanovitnost ozračja, toda ne bo uspel povsem izpodriniti prizemne vlage. Ponekod bo zato nastal temperaturni obrat. Toplejši in bolj suh zrak se bo zadrževal nad nekoliko hladnejšim in bolj vlažnim prizemnim. Težko je določiti, kje bo v prihodnjih dneh meja med sončnim vremenom in povečano vlago. Največ sonca pričakujemo danes, v prihodnjih dneh pa bo postopno več vlage. Čez dan bo sicer še povečini delno jasno. Že od jutrišnjega dne bo ozračje predvsem v nočnih urah v nižinskih predelih bolj megleno, v soboto pa bo v nižinah in verjetno tudi ob morju povsod več vlage in nizke oblačnosti, ponekod bo že možno občasno rosenje V gorah bo vremenska slika, nad zgornjo mejo temperaturnega obrata, povečini sončna in toplejša. Od nedelje se bo vreme ponovno začelo slabšati. Anticiklon bo ob spustu nove višinske doline s hladnejšim in bolj vlažnim se-vernoatlantskim zrakom začel popuščati, naše kraje pa bo od severozahoda zajela nova vremenska fronta. V nedeljo čez dan se bodo začele pojavljati padavine, ki se bodo postopno krepile. V prvem delu poslabšanja bodo prevladovale razmeroma visoke temperature. Višinska dolina se bo zadrževala nad našimi kraji tudi v prvih dneh prihodnjega tedna, ko se bo nadaljevalo povečini nestanovitno vreme z občasnimi padavinami. Ozračje se bo v ponedeljek nekoliko ohladilo. Nad našim širšim območjem bo ob spustu severnoatlantskega zraka nastala globlja vrzel v zračnem tlaku. Višinska dolina se bo sicer v torek ali sredo že nekoliko odmaknila, toda se bo, kot kaže, proti nam spustilo novo območje severnoatlantskega zraka. Vreme se bo zato sredi prihodnjega tedna predvidoma spet poslabšalo, če bo pravzaprav sploh prišlo do vmesnega prehodnega izboljšanja. Kot kaže, bodo prihodnji teden na vrsti jesenske padavine in bodo vmesna sončna obdobja le prehodna. Nad nami se utrjuje anticiklon benečija - V soboto in nedeljo ga 29. leto na Lesah prireja KD Rečan Praznik slovenske pesmi in glasbe Senjam beneške piesmi ŠPETER - Beneški kulturni dnevi Danes drugo predavanje iz letošnjega ciklusa V Špetru bo danes v občinski dvorani ob 18.30 drugo predavanje iz ciklusa Beneških kulturnih dne-vov, ki jih pod pokroviteljstvom Občine Špeter in Pokrajine Videm prireja Inštitut za slovensko kulturo. Furlanski raziskovalec Mau-rizio Puntin bo predaval o sloven- skih toponimih v Furlaniji, ki pričajo o zgodovinski prisotnosti slovanskih ljudstev v teh krajih, Giorgio Banchig, ki nadomešča Slavka Ciglenečka, pa bo imel predavanje »Sanctus Petrus Sclaborum« Hipoteza o pokristjanjevanju Slovencev med Furlanijo in Slovenijo. Praznik slovenske pesmi, mladine in domačih slovenskih narečij: to bo letos Senjam beneške piesmi, ki ga že 29. leto prireja KD Rečan na Lesah. V soboto in nedeljo bomo lahko poslušali dvanajst novih pesmi (posneli so jih tudi na CD, na posnetku), ki so jih uglasbili avtorji iz Benečije in bližnje okolice, igralo bo devet bendov in med njimi bo tudi mešani sestav iz Sovodnje in Livka. Na festivalu beneške pesmi pa bodo predstavili tudi novo zgoščenko skupine BK Evolution Jablen. Skupno se bo na odru telovadnice na Lesah ta konec tedna zvrstilo več kot šestdeset ustvarjalcev, kar za majhno beneško skupnost ni malo. Pomembno je tudi to, da ne gre za priložnostne pevce in godce, temveč za glasbenike, ki se pogosto srečujejo in skupaj ustvarjajo oziroma nastopajo. Gre za protagoniste nove glasbene scene v Benečiji, ki je očitno zelo živahna. Avtorji besedil pesmi letošnjega Sejma beneške pesmi so Luisa Battistig, Marco Brondani, Marina Cernetig, Simone Clinaz, Davide Clodig, Antonio Cudrig, Ikeia in Luciano Feletig, Franco Qualizza, Franco Reja, Sara Simoncig, Davide To-masetig in Andrea Trusgnach. Za glasbeno spremljavo bo pri štirih pesmih poskrbela skupina BK Evolution, nastopili pa bodo še bendi: Evil Kevil, Sons of a gun, Ivory Life in creation, ČiŽguj Band, Opo-ka, The Preklet's, Shape in MAFF. Nekateri so na festivalu beneške popevke že nastopali, drugi pa bodo tu prvič. V soboto pa bo skupina BK Evolution tudi prvič predstavila svoj drugi CD, ki vsebuje dvanajst novih pesmi. Sedem jih je uglasbil Igor Černo (med njimi je tudi pesem v rezijanščini po besedilu pesnice Silvane Paletti), štiri Davide Clodig (ena po besedilu pisatelja in pesnika Ferija Lainš-čka), eno pa Alessandro Bertossin. V soboto se bo Senjam beneške piesmi začel ob 20.30, v nedeljo pa ob 16. uri. (NM) GLASBA - 10. novembra v Hali Tivoli V Ljubljani spet kitarski hitroprstnež Joe Satriani V Hali Tivoli bodo 10. novembra na svoj račun prišli oboževalci instrumentalnega kitarskega rocka, nastopil bo Joe Satriani (na posnetku) s skupino. Igral je pri Deep Purplih, iz njegove šole je izšlo več virtuozov na kitari. Od leta 1996 je gonilna sila tria G3, ki ga je leta 2004 slišala tudi Ljubljana. Američan Satriani (1956) slovi kot izredno napreden kitarist, ki je izmojstril več tehnik igranja, med drugim legato. Prodal je na milijone plošč ter napolnil koncertne dvorane po vsem svetu. Petnajstkrat je bil nominiran za grammyja, prebil se je na naslovnice največjih svetovnih revij, kot so Guitar Player, Musician in Guitar World. Za kitaro je prijel, ko mu je bilo 14 let. Med svoje vzornike prišteva blues rock ikone, kot so Jimi Hendrix, Eric Clapton, Jimmy Page, Ritchie Blackmore in Jeff Beck. Leta 1974 je študiral glasbo z jazzovskim kitaristom Billyjem Bauerjem in jazzov-skim pianistom Lennijem Tristanom, štiri leta kasneje pa se je preselil v kalifornijski Berkeley, kjer je začel poučevati. Med njegovimi najbolj znanimi učenci so bili Steve Vai, David Bryson (Counting Crows), Kirk Hammett (Metallica) in Larry LaLonde (Primus). Leta 1988 je bil glavni kitarist na solo turneji Micka Jaggerja (Rolling Stones), leta 1994 je prevzel mesto glavnega kitarista v skupini Deep Purple. Leta 1996je ustanovil G3, skupino treh instrumentalnih rock kitaristov, v kateri je ostal edini stalni član, na preostalih dveh mestih pa so se poleg Vaia izmenjali še Eric Johnson, Yngwie Malmsteen, John Petrucci (Dream Theater), Kenny Wayne Shepherd, Robert Fripp, Paul Gilbert in drugi. Turnejo G3, v okviru katere so nastopali Satriani, Vai in Johnson, je istega leta videlo več kot 90.000 poslušalcev v Severni Ameriki, zabeležili pa so jo tudi v dokumentarcu z naslovom "G3 Live In Concert". Svojo prvo ploščo "Not of this Earth" je posnel konec osemdesetih let. Oktobra letos je izdal svoj 14. studijski album "Black Swans and Wormhole Wizards". Uporablja po sebi imenovano kitaro Ibanez JS Series, ki se izjemno dobro prodaja. V Ljubljani je z zasedbo G3 skupaj z Vaiem in Frippom nastopil leta 2004. (STA) 6 Četrtek, 4. novembra 2010 GOSPODARSTVO POLITIKA - Ozračje v desni sredini vse bolj vroče Berlusconi: Fini je sam odšel! (a je pridobil še dva poslanca) Odbor za nadzor tajnih služb zahteval srečanje z Berlusconijem - Nadia, nova priležnica? RIM - Italijansko politično ozračje se iz dneva v dan bolj segreva. K temu svojstvenemu efektu tople grede so zadnje dni resda pridale svoje premier-jeve »tople postelje« in njegove vročične homofobne izjave, včeraj pa je sam Silvio Berlusconi podžgal že tako vroč odnos s predsednikom poslanske zbornice Gianfrancom Finijem z novim pla-menčkom. V intervjuju Brunu Vespi za njegovo že tradicionalno božično knjigo je zatrdil, da Finija ni »nihče izgnal iz Ljudstva svobode«, temveč je sam zapustil stranko ter se tako »samoizobčil«. Ustanovitev nove stranke naj bi potrjevala Berlusconijevo tolmačenje političnega razkola v Ljudstvu svobode. Finijevci so seveda takoj vzrojili. Italo Bocchino je spomnil, da je vodstvo Ljudstva svobode odstranilo Finija, ne da bi se sploh lahko branil pred »obtožbami« o nezdružljivosti s stranko, katero je ustanovil skupaj z Berlusconijem. Jeza fini-jevcev na Berlusconija se je razblinila, ko so izvedeli, da sta dva dosedanja parlamentarca Berlusconijeve stranke, poslanca Daniele Toto in Roberto Rosso, presedlala k Finiju. Vse kaže, da bo moral Berlusconi v kratkem poročati o varnosti in delovanju njegove varnostne službe odboru za nadzor nad tajnimi službami Copasir. Srečanje je zahteval predsednik tega odbora Massimo D'Alema. Vzrok: varnostna služba je bila v prejšnjih dneh na muhi dnevne kronike, saj je vodja te službe posredoval pri zadevi mladoletne Ruby, ko se je ta znašla na milanski kvesturi. Številni člani premierjeve varnostne službe so se v preteklih dneh pritoževali, ker so morali - namesto da bi pazili na premierje-vo varnost - prevažati na dom dekleta, ki so ob koncih tedna popestrila Berlusco-nijeve večere in noči. Ena od teh, 28-letna Nadia Macri, je sodnikom iz Palerma pred tedni izjavila, da je dvakrat »prenočila« pri predsedniku vlade in da je za te »nočitve« od Ber-lusconija prejela vsakič po 5 tisoč evrov. Taista Nadia je vpletla v spolni škandal tudi ministra za javno upravo Renata Brunetto: za spolni odnos naj bi prejela oblačila, nakit in 300 evrov. Minister je, seveda, žgečkljivo zadevo zanikal. Preiskavo o tem novem »navalu« prostitutk na Arcore bodo nadaljevali milanski sodniki, ki že vodijo preiskavo o izkoriščanju prostitucije, v katero so za zdaj vpleteni direktor TG4 Emilio Fede, agent zvezdic Lele Mora in lombardij-ska deželna svetnica Formigonijeve liste Nicole Minetti. Nadia Macri, deset tisoč evrov za dve noči ...? ansa Prirejene davčne razsodbe BARI - Agenti finančne straže so po nalogu tožilstva iz Barija aretirali 17 oseb pod obtožbo, da so sodelovali pri prirejanju razsodb deželne davčne komisije Apulije. Za zapahi so se znašli med drugimi davčni sodnik Oronzo Quintavalle in trije člani deželne davčne komisije, medtem ko se trinajst drugih oseb nahaja v hišnem priporu. Med preiskovanimi osebami je še drugih pet davčnih sodnikov, medtem ko je vrednost zaseženega premoženja približno dvesto milijonov evrov. Vse to se je zgodilo v okviru preiskave, ki je razkrila sistem podkupovanja članov deželne davčne komisije, da bi razsojali v korist oseb, pri katerih so odkrili davčne nepravilnosti. Preiskovalci sumijo, da je bila država zaradi vsaj 11 podkupovanj oškodovana za preko sto milijonov evrov. Za eksplozivnimi paketi tudi italijanski državljani? RIM - Za italijanskega notranjega ministra Roberta Maronija obstaja možnost, da so v odpošiljanje eksplozivnih paketov iz Grčije, ki so bili naslovljeni na razne evropske državnike (med temi tudi na italijanskega premiera Silvia Berlusconija), vpleteni tudi italijanski državljani, saj je znano, da italijanski anarhisti sodelujejo z grškimi somišljeniki, kar lahko spodbudi taka dejanja. Medtem so oblasti odredile višjo stopnjo kontrole na italijanskih letališčih. SINDIKAT - Camussova prevzela mesto Guglielma Epifanija Susanna, prva tajnica CGIL Prva ženska na čelu največjega italijanskega sindikata - Podprlo jo je skoraj 80 odstotkov članov vsedržavnega vodstva CGIL RIM - Susanna Camusso je nova generalna tajnica sindikata CGIL in sploh prva ženska na čelu največjega italijanskega sindikata. Izvolilo jo je vsedržavno vodstvo sindikata s 125 glasovi (ali 79,1 odstotka), 21 članov je glasovalo proti, 12 pa se jih je vzdržalo. Prevzela je mesto, ki ga je osem let zasedal Guglielmo Epifani. Izvolitev Susanne Camusso ni presenečenje. Bila je prva in edina kandidatka. Po rodu iz Milana je že 35 let delovala v sindikatu, dobršen del v sindikatu kovinarjev FIOM. Prav člani tega sindikata so bili tisti, ki je niso podprli. Član vsedržavnega vodstva FIOM Giorgio Cremaschi je nasprotni glas utemeljil, češ da sta v sindikatu »prisotna problem demokracije in notranja avtoritarnost.« Tudi pred osmimi leti sindikat FIOM ni podprl Epifanijeve kandidature za generalnega tajnika, Epifani pa je bil izvoljen, podobno kod Camussova, z 80 odstotki glasov. Susanna Camusso je v svojem prvem tajniškem govoru opozorila, da čaka sindikat »težka avantura«, ne le zaradi napadov na CGIL, temveč tudi zaradi položaja, v katerem se Italija nahaja. Na novinarska vprašanja je odgovorila, da je enotnost s sindikatoma CISL in UIL »referenčna točka«, glavno odgovornost za delitev med sindikalnimi organizacijami pa ima vlada, ki je »zavestno delala za ločitev sindikatov in je izkoristila krizo za poslabšanje stanja delavcev.« Tajnik sindikata CISL Raffaele Bonanni je zaželel, da bi izvolitev Susanne Camusso prispevala k zbližanju treh največjih italijanskih sindikalnih zvez. Guglielmo Epifani je predal vodstvo sindikata CGIL v roke Susanne Camusso ansa VREME - Težke posledice neurij, ki so prizadela več italijanskih dežel V Venetu še vedno izredne razmere Tri tisoč brezdomcev in škoda za dvesto milijonov evrov - Zaia medijem: Pomagajte! - Na jugu zaradi vremena pustošenje v Gioi Tauru RIM - V Venetu sicer ne dežuje več, a razmere ostajajo izredne, poleg tega se je zaradi dveh najdenih trupel število žrtev zadnjega neurja, ki je prizadel razne predele Italije, zvišalo na pet, medtem ko sta dve osebi še vedno pogrešani. Gasilci so včeraj v okolici Vicenze našli trupli dveh novih žrtev neurja, ki je tako v Venetu kot drugih deželah divjalo prejšnje dni. Z njunim odkritjem se je število žrtev povečalo na pet, saj so že pred tem v Toskani umrle tri osebe. Starejšega moškega pogrešajo v okolici Roviga, iščejo ga na območju reke Pad, prav tako je pogrešan starejši moški iz Tropee v Kalabriji. Drugače je Veneto ena najbolj prizadetih dežel: prizadetih je bilo namreč 121 občin, številne šole so zaprli, druge pa so postale zasilna bivališča za približno tri tisoč razseljenih oseb, medtem ko je ugotovljene škode doslej za dvesto milijonov evrov. Zaradi slabega vremena je bil avtocestni odsek A4 med Verono in Vicenzo včeraj še zaprt za promet. Prebivalstvu je na pomoč priskočila vojska, predsednik deželne vlade Luca Zaia pa se je s prošnjo za pomoč obrnil tudi na medije. Število razseljenih oseb je naraslo tudi v Toskani, kjer so v pokrajini Massa Carrara našteli približno okoli sto oseb, ki so morale zaradi zemeljskih usadov in plazov zapustiti svoje domove. V kraju Novoli v Apuliji se je zaradi močnega deževja zrušila stavba, v kraju Gioia Tauro v Kalabriji pa je narasla reka Budello opustošila dve mestni četrti. Zaradi dežja so bili poplavljeni tudi nekateri predeli Licate na Siciliji. BOJ PROTI MAFIJI Med aretiranimi tudi sicilski deželni svetnik CATANIA - Karabinjerji posebnega oddelka ROS so po nalogu tožilstva iz Catanie, ki je sprejelo zahtevo okrožne direkcije za boj proti mafiji, prejšnjo noč opravili kar 47 aretacij pripadnikov mafije, javnih upraviteljev in podjetnikov ter zasegli premoženje v skupni vrednosti kakih štiristo milijonov evrov. Aretirane osebe sumijo najrazličnejših kaznivih dejanj, od združevanja v mafijske namene in umorov pa do izsiljevanja in ropov. Operacija je potekala v petih deželah (Siciliji, Laciju, Toskani, Emiliji-Romagni in tudi v Fur-laniji-Julijski krajini), med aretiranimi pa je tudi sicilski deželni svetnik gibanja Pid Fausto Fagone (v preteklosti predstavnik sredinske stranke UDC), tožilstvo pa je neuspešno zahtevalo tudi aretacijo drugega deželnega svetnika, Giovannija Cristauda, nekoč člana Ljudstva svobode, zdaj pa pripadnika »odpadniške« Stranke juga Gianfranca Miccicheja. V Venetu so včeraj še vedno vladale izredne razmere ansa / SVET Četrtek, 4. novembra 2010 7 IZ Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu V Sesljanu na sedežu bivše KGS najbrž nov servis za podjetja Nabrežinska, zgoniška in repentabrska občina krepijo sodelovanje Občine Devin-Nabrežina, Zgonik in Repentabor razmišljajo, da bi skupaj upravljale stavbo v Sesljanu, kjer je nekoč domovala Kraška gorska skupnost. V njej načrtujejo medobčinsko okence za podjetja, ki ga omenjene uprave snujejo v sklopu združenja Morje in Kras, pri katerem so sicer soudeležene vse občine iz tržaške pokrajine. Projekt okenca je vreden 40 tisoč evrov, ki so jih občine dobile od deželne uprave, kar pomeni, da ta načrt ne bo bremenil občinskih proračunov. Osrednje medobčinsko okence za podjetja posluje trenutno na županstvu v Nabrežini, svoji podružnici bo imelo v Zgoniku in v Repnu. Servis je namenjen predvsem podjetnikom za informacije o gospodarskih dejavnostih ter tudi o razvojnih možnostih, ki jih nudi območje treh občin. Okence že uspešno posluje v nekaterih okoljih v Furlaniji-Julijski krajini, v kratkem pa bo deželna uprava izdelala nov pravilnik za njihovo delovanje. O usklajenosti okenca na teritoriju in o možnostih za prevzem bivšega sesljanskega sedeža Kraške gorske skupnosti so se včeraj v Nabrežini pogovarjali domači župan Giorgio Ret in podpžupan Massimo Romita, repen-tabrski župan Marko Pisani in zgoni-ška odbornica Nadja Debenjak. Poleg občinskih funkcionarjev je bil navzoč tudi tajnik v vseh treh občinah Giam-paolo Giunta. Njemu so uprave poverile nalogo, da pri pokrajinski upravi preveri možnosti glede prevzema oziroma upravljanja bivšega sedeža gorske skupnosti. Pokrajina Trst je z goriško pokrajinsko upravo solastnik sesljanske-ga stavbe, potem ko sta upravi prevzeli pristojnosti ukinjene Kraške gorske skupnosti. Za njeno ukinitev se je leta 2003 zavzel deželni svet (predsednik FJK je bil takrat Renzo Tondo) na zahtevo tržaške desnice, za katero je bila KGS politično zelo moteči element. Pristojnosti ukinjene ustanove sta po kratki komisarski upravi prevzeli obe pokrajini, ki sta v bistvu upravljali in še upravljata obstoječe stanje oziroma predvsem vse bolj skromna finančna sredstva za kraško območje. Stavba v Sesljanu, kjer je nekoč domovala Kraška gorska skupnost kroma APrimorski ~ dnevnik V Križu drevi o hitri železnici SKD Vesna, Odbor No TAV iz Trsta in s Krasa ter restavracija Bita prirejajo drevi ob 20.30 v Ljudskem domu v Križu razpravo o hitri železnici. Govorila bosta strokovnjak za politike prevozov Peter Behrens in inž. Paolo Bruno. Krožek Arcobaleno obsoja Berlusconijve besede o gejih Izpad premiera Silvia Berlusconija, da raje gleda lepa dekleta kot geje, so obsodili tudi v Trstu. Premierove besede po mnenju predsednika krožka Arcobale-no Davida Zottija dokazujejo nestrpno zadržanje do dela italijanskih državljanov, zato Zotti zahteva srečanje s tržaškim prefektom, na katerega vabi ves krajevni tisk, da Berlusconijeve besede ne povzročijo dodatnega poslabšanja življenj-sikih razmer istospolno usmerjenih oseb. Mopedista v bolnišnici Včeraj se je malo pred poldne v Ul. Punta del Forno zgodila prometna nesreča, v katero sta bila vpletena mopeda. Točne dinamike dogajanja nam včeraj pripadniki občinske policije niso znali še razložiti, posledice nesreče pa so bile, da so reševalci službe 118, ki so prihiteli na prizorišče, odpeljali oba voznika v kati-narsko bolnišnico. Najhuje jo je baje skupila mopedistka, ulica pa je bila približno uro časa zaprta za promet. KRAS - Kmalu medobčinski kmetijski sejem O osmicah bodo še naprej odločale občine Občine Devin-Nabrežina, Zgonik in Repentabor se bodo, kot sicer vse ostale občine, še naprej direktno ukvarjale z osmicami, njihovimi urniki in njihovo splošno dejavnostjo. V bližnji bodočnosti torej ni pričakovati enakih pravilnikov za osmice, tri občine pa bodo skušale te pravilnike vsebinsko poenotiti, kar naj bi se zgodilo v prihodnjih mesecih. Na včerajšnjem delovnem sestanku na nabrežinskem županstvu so torej govorili o skupnem okencu za podjetnike, osmicah in tudi o možnosti redne izvedbe medobčinskega kmetijskega sejma, ki ga predlaga Občina Devin-Na-brežina. Zastopniki zgoniške in re-pentabrske občine bodo pozorno ocenili ta predlog, ki ga v Nabre-žini nameravajo izvesti v sodelo- vanju tudi z deželno kmetijsko ustanovo Ersa, Kmečko zvezo in z Zvezo neposrednih kmetovalcev-Coldiretti. Z medobčinskim kmetijskim sejmom ali tržnico se ukvarja devinsko-nabrežinski podžupan Massimo Romita, ki upa, da bo pobuda naletela na zanimanje ne samo pri kmetijskih organizacijah, temveč tudi pri občanih, ki si upravičeno želijo domačo in zdravo prehrano. Občina Devin-Nabrežina je na včerajšnjem srečanju predlagala upravama Zgonika in Repenta-bra razširitev pristojnosti občinske komisije za predstave na omenjeni upravi. V Nabrežini računajo, da bi s tem okrepili varnost obiskovalcev raznoraznih predstav in ša-ger in obenem olajšali delo njihovih prirediteljev. Demokrati se pripravljajo na spomladanske volitve Demokratska stranka je že začela intenzivne priprave na spomladanske pokrajinske in občinske volitve v Trstu v v Miljah. Za Pokrajino bo skoraj gotovo spet kandidirala aktualna predsednica Maria Teresa Bassa Poropat in v Miljah župan Nerio Nesla-dek. Odprto je še vprašanje Trsta, kjer je župansko kandidaturo v sklopu leve sredine napovedal pokrajinski tajnik demokratov Roberto Cosolini. Danes kot danes še ni jasno, če bo leva sredina svojega županskega kandidata izbrala na decembrskih primarnih volitvah ali pa bo odločitev že naprej padla na tajnika demokratov. Demokratska stranka bo ob priložnosti volitev pripravila vprašalnik za občane, svoje mnenje pa bodo lahko Tržačanke in Tržačani tudi izrazili tudi na spletni strani www.tralagente.it. Na Pončani jutri pobuda Zveze za levico Zveza za levico bo jutri ob 18.30 v Ljudskem domu na Pončani predvajala film o srečanju in pogovoru med tajnikom SKP Paolom Ferrerom in nemškim levičarskim politikom Oskarjem Lafontainom. Ob tej priložnosti bodo tudi nazdravili na obletnico sovjetske revolucije. V soboto 13. novembra bo pokrajinski ustanovni kongres Zveze za levico. Zaprtje študijske dvorane občinskega arhiva Občina Trst obvešča, da bo zaradi preurejanja bibliografskega in dokumentacijskega gradiva za javnost zaprta študijska dvorana glavnega občinskega arhiva v Ul. Punta del Forno 2 vse do petka. Prav tako ne bo delovala služba nu-denja pomoči pri bibliografskih in dokumentarnih raziskavah. Študijska dvorana bo zopet odprta za javnost od ponedeljka, 8. novembra, dalje, od ponedeljka do petka od 9. ure do 12.30, ob ponedeljkih in sredah tudi od 14. do 17. ure. Služba nudenja pomoči pa bo delovala ob ponedeljkih in sredah od 14. do 17. ure, ob torkih, četrtkih in petkih pa od 9. ure do 12.30. ZAHODNI KRAS - Vprašanje rajonske svetnice Mariegrazie Villi (Demokratska stranka) Kriške uličice neprimerne za tovorni promet Podobne težave z gostim tovornim prometom imajo tudi v Naselju S. Nazario - Svetnik Barnaba (Forza Italia) zahteva omejitev hitrosti na 30 km na uro Promet v vaseh Zahodnega Krasa je bil v ospredju zadnje seje krajevnega rajonskega sveta. Svetnica Demokratske stranke Mariagrazia Villi je predložila vprašanje o prometu na območju Križa, svetnik Ljudske stranke-Forza Italia Roberto Barnaba pa na območju Naselja S. Nazario. Villijeva je opozorila na nevzdržen in vse bolj gost promet v Križu. V vas zapelje vedno več tovornjakov, ki se le s težavo prebijejo skozi ozke ulice zgodovinskega vaškega jedra. Izredno hudo je v vasi ob zaprtjih Obalne ceste zaradi nesreč ali športnih prireditev. Promet je takrat preusmerjen preko Križa na pokrajinsko cesto Prosek-Nabreži-na. Tako se zgodi, da privozi v vas na desetine avtomobilov in drugih vozil, z neveščimi vozniki, ki ne vedo, kam naj bi zavili. Takrat je vožnja po vasi zelo problematična in promet zelo nevaren za vaščane, težave pa povzroča tudi tamkajšnjim trgovskim in obrtnim dejavnostim. Villijeva je v svojem vprašanju nakazala možno rešitev. Na pokrajinski cesti bi morali namestiti cestne znake, ki bi voznike opozarjali, naj je vozijo z velikimi in težkimi vozili v vas. Podobne težave imajo tudi v Naselju S. Na-zario. Rajonski svetnik Barnaba je v svojem dokumentu zapisal, da bi morali tržaška občina, trža- ška pokrajina in deželno podjetje za ceste skupno poiskati zadovoljivo rešitev. Tudi v to naselje pogosto zapeljejo težki tovornjaki. Pri Proseku izvozijo s hitre ceste, nato pa zapeljejo na cesto, ki pelje proti svetišču na Vejni, ker so smeri tamkajšnjega križišča pokrajinske ceste zelo slabo označene. Rajonski svet je že pred časom opozoril občinske urade na nedovoljen tovorni promet na območju Vej-ne. Zgodilo se je potem, ko je tovornjak pri obračanju v ozkem krožišču pri Vejni izrul nekaj cestnih znakov. Občinske in pokrajinske oblasti bi morale korenito rešiti ta problem: na križišču na pokrajinski cesti, blizu izvoza s hitre ceste, bi morale namestiti cestni znak o prepovedi vožnje tovornjakov proti Vejni. Svetnik Barnaba je zapisal, da je približno kilometer dolga Ul. S. Nazario, ki pelje od Proseka do Napoleonske ceste, dvosmerna in zelo ozka. Po njej pa večkrat privozijo avtomobili s prekomerno hitrostjo, kar predstavlja nevarnost za domačine in predvsem za otroke in njihove starše, saj delujeta v središču jasli in otroški vrtec. Svetnik Forze Italia je zato predlagal, naj bi v naselju uvedli omejitev hitrosti do največ 30 kilometrov na uro, podobo kot so to pred časom storili v Naselju sv. Sergija. M.K. Promet po ozkih kriških ulicah je problematičen kroma 8 Četrtek, 4. novembra 2010 GOSPODARSTVO CERKEV - Slovesna maša ob godu tržaškega zavetnika sv. Justa Pozornost predvsem družini, mladim in delu Napoved škofijske sinode leta 2012 - Mučeništvo kot izraz popolne ljubezni do Boga cerkveni prenovi. Vrnitev k Bogu in zahtevam evangelija je po prepričanju tržaškega škofa danes edina verodostojna pot za obrambo pred »ideološkimi in moralnimi smetmi,« ki onesnažujejo Italijo. Da ne bodo te smeti dosegle Trsta, bo morala tukajšnja cerkvena skupnost biti pozorna in odgovorna predvsem na treh področjih: na področju družine, katere krhkost skupaj s padcem rodnosti ima vzrok predvsem v kulturi in miselnosti, zato si je treba prizadevati, da ljubezen do družine in zakona znova pritegne mlade. Prav slednji predstavljajo drugo področje, ki se mu je treba posvetiti. Nadškof Crepaldi je prepričan, da mladi ne predstavljajo problema, niti niso izraz etične puščave, saj zahtevajo odgovornost odraslih predvsem ko zahtevajo spopad s t.i. izrednimi razmerami na področju vzgoje. Na koncu je treba biti pozorni in odgovorni tudi na področju dela, ki je ustvarjalno dejanje in izraža duhovnost človeške osebe. Nobeno delo ne sme biti prisila, tlačenje in izkoriščanje, saj je v delu prisotno veliko več od tistega, kar vanj vnaša delavec, delo predstavlja več od tistega, za kar je plačano: »Bistvo dela je človek, ki dela in v delu išče potrditev lastne identitete. Brezposelnost tako ponižuje samo bistvo človeka,« je dejal msgr. Crepaldi. Nadškof Giampaolo Crepaldi med včerajšnjo slovesnostjo v stolnici sv. Justa Pomen poklicanosti h krščanskemu življenju, mučeništvo kot izraz popolne ljubezni do Boga, škofijska sinoda ter pozornost perečim vprašanjem družine, mladih in dela. To so glavne točke vsebine včerajšnje homilije tržaškega nadškofa msgr. Giampaola Crepaldija med slovesno mašo ob godu zavetnika sv. Justa. Ob tej priložnosti je v stolnico, ki je posvečena zavetniku Trsta, prišla množica vernikov, poleg njih pa še cvetober mestnih in drugih oblasti. Prisotne je msgr. Crepaldi spomnil na lik sv. Justa, katerega mučeništvo je izraz popolne ljubezni do Boga, saj slednjemu mučenec sledi do konca, vsak kristjan pa je poklican, da vsak dan vzame svoj križ in sledi Kristusu na poti popolne ljubezni do Boga očeta in človeštva, je dejal nadškof, ki je citirajoč papeža Benedikta XVI. dodal, da moč za prestajanje mučeništva izvira iz globokega in intimnega združenja s Kristusom, zato v mučencu ne pride do zatr-tja, ampak do bogatenja in povišanja svobode. Mučenik je namreč oseba, ki je nadvse svobodna v odnosu do oblasti in sveta, pri čemer je nadškof poudaril, kako se noben kristjan ne sme počutiti izključenega iz poklicanosti k svetosti, se pravi iz poklicanosti h krščanskemu življenju v visoki meri. To velja zlasti za današnji čas, v katerem prevladujeta individualizem in sebičnost in si morajo kristjani prevzeti prvo in temeljno obvezo, da vsak dan rastejo v večji ljubezni do Boga. BAKLADA - Jutri Iz Šempolaja v Trnovco v spomin na rajne Prvi novembrski dnevi so navadno posvečeni spominu na rajne, zato prireja SKD Vigred v sodelovanju z združenjem staršev COŠ Stanko Gruden - otroški vrtec iz Šempolaja in združenjem Via di Natele baklado v spomin na vse preminule vaščane. Baklada bo v petek, 5. novembra: zbirališče ob 18.30 uri pred Štalco v Šempolaju, od koder bo krenil sprehod z lučkami ob spremljavi Godbenega društva Nabrežina. Spominska baklada se bo zaključila s kulturnim programom v kultur-no-umetnostnem centru Škerk v Trnovci, ki ga bodo oblikovali otroška pevska, plesna in mladinska glasbena skupina Vigred ter MePZ Rdeča Zvez-da-Devin. Pobudniki vabijo udeležence naj s seboj prinesejo katerokoli lučko - baklo, lanterno, žepno baterijo in podobno. Izkupiček pobude bo namenjen dobrodelni organizaciji Via di Natale z Avia-na, ki pomaga bolnikom, ki se zdravijo na onkološkem centru, in njihovim svojcem. V tem smislu je msgr. Crepaldi opozoril tudi na tržaško škofijsko sinodo, ki bo potekala leta 2012. Sinodo, ki je posvetovalni zbor, skliče in vodi škof, duhovniki in ostali verniki pa so poklicani, da mu pomagajo kroma pri njegovi vlogi vodenja škofijske skupnosti. Tržaška sinoda, je dejal Crepaldi, bo skupna hoja celotne tržaške Cerkve v zvestobi evangeliju, ki jo bosta zaznamovali temeljni zahtevi po osebnem spreobrnjenju in Srečanje o Gazi in proti embargu Tržaški odbor združenja Salaam otroci oljke vabi v petek ob 20. uri v dvorano centra za prostovoljstvo (Pasaža Fenice 2 - 3. nadstropje) na srečanje z novinarko Stefanio Limiti, ki bo spregovorila o Gazi, kjer velja kriminalni embargo. Nikar ne čakajmo, poziva Limitijeva, ki napoveduje spet nov mirovniški »napad« na Gazo. Posvet ob 50-letnici semeniške knjižnice V okviru praznovanj ob 50-letni-ci tržaške škofijske semeniške knjižnice bo v soboto v zborni dvorani semenišča v Ul. Besenghi ob 10. uri študijski posvet z naslovom Knjižnice kot živi kraji kulture. Po pozdravu predstavnikov oblasti in uvodnem nagovoru nadškofa msgr. Giampaola Crepaldija bodo govorili dekanja tržaške Leposlovne in filozofske fakultete Maria Cristina Benussi, podprefekt milanske Ambroževe knjižnice msgr. Pier Francesco Fumagalli, tržaški škofov vikar za laike in kulturo msgr. Ettore Malnati, docent zgodovine Cerkve Pietro Zovatto, ko-ordinatorka univerzitetnega bibliotekarskega sistema Polo SBN Furlanije-Julijske krajine Luisa Balbi, ravnatelj semeniške knjižnice Roberto Gherbaz, sodelavec semeniške knjižnice in bivši ravnatelj tržaške univerzitetne knjižnice Claudio Poldrugo in knjižničarka Gabriella Parodi Travaglia. OBLETNICA - Pred 92 leti so se kot prvi italijanski vojaki izkrcali v Trstu Tržaški praznik bersaljerjev Slovesen dvig in spust zastave, polaganje vencev in mimohod - Danes ob dnevu oboroženih sil uradne svečanosti, a tudi protimilitaristična manifestacija V Trstu včeraj niso obhajali samo godu zavetnika sv. Justa, ampak tudi 92. obletnico prihoda prvih italijanskih vojakov ob koncu prve svetovne vojne. Prva se je izkrcala enota bersaljerjev, ob tej obletnici pa so na Velikem trgu zjutraj slovesno dvignili (popoldne pa spustili) zastavo, k obeležju pri Pomorski postaji so položili venec v spomin na padle, tržaške ulice pa je popoldne poživil mimohod voda in godbe 11. bersaljerjskega polka ter združenj bivših pripadnikov te vojaške enote. Danes, na dan oboroženih sil, bo delegacija Občine Trst prisotna na vsedržavni svečanosti v Redipulji, medtem ko bo na Velikem trgu ob 10. uri slovesen dvig zastave, ki jo bodo spustili ob 17. uri. Vedno danes pa bodo pripadniki Mestne koordinacije proti vojnam na Trgu Ca-vana med 16. in 19. uro imeli protivojno manifestacijo. Na mimohodu je sodelovala tudi bersaljerska godba kroma NABREŽINA - Nagradili najlepše fotografije Projekt Fotografski izziv Pobuda, ki jo že šest let zapored prireja vzgojno zaposlitveno središče CEO-VZS iz Sesljana, je imela letos lep odziv Priznanje za udeležbo so dobili kroma Narava in njene skrivnosti so bila letošnja tema projekta Fotografski izziv, ki ga že šest let zapored prireja vzgojno zaposlitveno središče CEO-VZS iz Sesljana. Število udeležencev je iz leta v leto višje in letos se je na tečaj prijavilo rekordno število kar 115 fotografij. Posredovali so jih gojenci desetih različnih vzgojno zaposlitvenih središč s Tržaškega in Goriškega, pa tudi učenci nižje srednje šole Iga Grudna iz Nabrežine in številni posamezniki. Fotografije so bile teden dni na ogled v Kamnarski hiši v Nabrežini, v četrtek pa so bile najlepše tudi nagrajene na slovesnosti, ki se je je udeležilo res veliko ljudi. Izdelke je ocenjeval sesljanski umetnik Adriano Boascarol, ki je za najlepšo izbral fotografijo Kolumbijca Pabla Holana, ki je v svoj objektiv ujel naravo v Sierri Leone; v dar je prejel Bos-carolovo umetnino. Z medaljo pa so bili nagrajeni vsi sodelujoči. / SVET Četrtek, 4. novembra 2010 9 ZGONIK - Pripadnika Civilne zaščite obiskala Osnovno šolo 1. maj 1945 Vaja za evakuacijo in poskusi gašenja požara Ogled protipožarnega vozila - Za učence je bila to prava dogodivščina V petek, 29. oktobra, smo na naši šoli v Zgoniku imeli poseben dopoldan. Obiskala sta nas prostovoljca Civilne zaščite zgoniške občine. Takoj po odmoru smo vadili evakuacijo v primeru požara. Ob zvone-nju, ki opozarja na nevarnost, smo se v vrsti z roko pred usti odpravili proti izhodu na šolsko dvorišče. Pazili smo, da hodimo drug za drugim mirno in brez prerivanja. Na šolskem dvorišču sta nas čakala prostovoljca Civilne zaščite. Ker smo na dvorišče prišli kar v copatah, smo se šli preobut in obleč in zopet stekli na dvorišče, kjer smo z veseljem prisluhnili besedam predstavnikov. Najprej sta nas pohvalila, da smo evakuacijo dobro izvedli, a obenem opozorila, na nekatere pomanjkljivosti, ki pa jih bomo z vajo še odpravili. Predstavila sta se in nam povedala, da sta že vrsto let člana Civilne zaščite. Gospod Lorenzo in gospod Ervin, očka našega sošolca Marka, sta bila oblečena v oranžni ognjevarni obleki s sivimi črtami, ki se ponoči bleščijo. S sabo sta imela tudi torbo z opremo prostovoljcev, v kateri so bili škor-nji, čelada s plastičnim ščitnikom za obraz in s posebnim blagom za zaščito tilnika ter maska za zaščito pred dimom. Prostovoljca sta se pripeljala pred šolo s protipožarnim vozilom. Razka- zala sta nam ga in povedala, da je vozilo staro komaj dve leti in da ga niso še uporabljali pri nobenem požaru. Odvila sta razne tlačne cevi, ki so bile na vozilu; najbolj zanimiva se nam je zdela rumena cev iz nepropustnega blaga. Potem sta nam pokazala še razne priključke in merilnik tlaka vode. Prižgala sta utripalne luči, ki jih ima vozilo na kabini in tudi zadaj, kjer visi raztezna lestev. V vozilu smo videli tudi prenosni gasilni aparat. Ta je postavljen na vidno mesto in služi v primeru, če bi zagorelo vozilo. V vozilu imajo tudi več vrst orodja, motorno žago, sekiro in posebni ce-dilni priključek, ki prepreči, da cev ne vsrka smeti in kamenčkov, ko črpajo vodo iz reke ali kala. Prostovoljci Civilne zaščite gasijo samo požare v gozdu. Nekoč so za Zgonikom gasili kar tri dni zaporedoma. Ob požaru morajo na teren vsaj štirje prostovoljci: eden mora paziti na vozilo, dva vlečeta cev, četrti pa drži ročnik, s katerim gasi. Pokazala sta nam tudi, kako to poteka in na koncu smo tudi sami poskusili zares. Vsak si je oblekel ognjevarno obleko in nadel čelado ter poskušal, kako je držati cev in gasiti. Če nisi bil pripravljen, te je kar vrglo nazaj, saj je bil curek vode zelo močan. To je bila za nas prava zabava, posebno ko so prišle na vrsto učiteljice. Zgoniški učenci so uživali ob razlagi pripadnikov Civilne zaščite Preden sta se prostovoljca odpeljala, sta nam pokazala, kako delujejo brizgalne cevi nad kabino, ki so neobhodno potrebne, če mora vozilo skozi ogenj. Ko je kamion vozil naprej, je voda špricala okrog kabine in je močila tudi pnevmatike, tako preprečijo, da bi te pri visoki temperaturi počile. To je bila za nas res prava dogodivščina in marsikdo med nami je pomislil, da bo nekoč postal gasilec ali prostovoljec Civilne zaščite. Učenci in učenke 4.in 5. r. COŠ 1. maj 1945 ŠKEDENJ - V spomin Tiho se je poslovila Neva Dolgan Neve ni več. Žalostna vest nas je vse, ki smo jo poznali, z njo prijateljevali in imeli radi, globoko presunila, čeprav smo se vsi zavedali, da je njena pogumna, uporna, a mučna bitka za življenje proti zahrbtni, razkroje-valni bolezni, izgubljena. Odšla je tiho, mirno, prav tako kot je bil tih, miren in skromen njen življenjski slog v Škednju, v vlogi soproge Marjana Dolgana, športnega časnikarja na Primorskem dnevniku. Hude vojne čase je Neva, kot doraščajoče dekle, preživljala v partizanski družini v Vitovljah, pod robom Trnovske planote. V stiskah in strahu zaradi preganjanj in nenehnih nemških napadov je z grozo doživljala morilsko divjanje in zverinski uboj ruskega partizana Mihaj-lova pred njeno domačijo. Po vojni vihri se je z očetom preselila v Trst in se naglo vživela v tedanjo stvarnost kipeče evforije ob priborjeni svobodi. Neva se je kaj kmalu vključila v krog dovzetnih, odprtih škedenjskih domačinov, zlasti mladih, ki so po četrtstoletnem razdejanju hiteli obnavljati skoraj uničeno narodnostno samobitnost, njene vrednote in kulturo. Neva je pristopila v Zvezo društev za telesno vzgojo, se posvetila orodni telovadbi, športni zvrsti, ki jo je najbolj privlačevala, in uspešno nastopala na raznih športnih prireditvah in Bal-kaniadah. Udejstvovala se je in se izživljala v narodnih plesih tudi v vrstah priznane folklorne skupine, ki je delovala pod okriljem Prosvetne zveze. V tem okolju je spoznala Marjana, s katerim je stopila na skupno življenjsko pot in mu bila vedno ob strani pri njegovem časnikarskem delu in odgovornih funkcijah. Zadnja leta je Neva bolj ob robu sledila manjšinskemu dogajanju. Vedno pa je bila pripravljena sodelovati in priskočiti na pomoč v slovenskih kulturnih, prosvetnih in šolskih ustanovah v Škednju, številnim znancem, prijateljem in sopotnikom na planinskih in drugih izletih, ki se jih je tako rada udeleževala. Neozdravljiva maligna tvorba ji je pretrgala življenjsko nit. Neva, ohranili Te bomo v trajnem spominu. Naj ti bo, ob tvojem Marjanu, lahka škedenjska zemlja. Lojze Abram ZBOROVSKO PETJE - Predavanje in koncert Ustvarjalnost petih skladateljev v besedi in pesmi OPČINE - Drevi v Finžgarjevem domu Predstavitev knjige o Lojzetu Grozdetu V dvorani Finžgarjevega doma v Marjanišču na Opčinah bo drevi predstavitev knjige o prvem slovenskem blaženem mučencu Lojzetu Grozdetu. Bil je žrtev protiverskega sovraštva, ki je zajela slovenski prostor med drugo svetovno vojno. Bil je študent zadnjega letnika gimnazije, ki se je prvega januarja 1943 iz Ljubljane vračal domov na Dolenjsko. Pri Mirni ga je zajela partizanska enota, ki je pri njem našla knjige verske vsebine; pod obtožbo izdajstva je bil zaslišan, mučen in ubit. Njegovo truplo so našli otroci v gozdu šele 23. februarja. Občudoval je naravo in jo prisrčno opisoval v verzih. V času šolanja na gimnaziji v Ljubljani je zorel v resnejšega pesnika. Ob umorih svojih prijateljev je celo slutil lastno smrt. Knjigo o njem z naslovom Zvest Križanemu: mučenec Lojze Grozde je napisala Milanka Dragar, ki je podala njegovo kratko življenje, predvsem pa ozadje usodnih medvojnih dni na podlagi dostopnih pisem, spominov, dokumentov in publikacij. Dragocena so števila pričevanja. Vse je objavljeno na več kot 500 straneh bogato ilustrirane knjige. Na večer o Lojzetu Grozdetu vabijo prireditelj društvo Finžgarjev dom, Du-hovska zveza in Društvo slovenskih izobražencev. Finžgarjev dom ob 20.00. Petki v centru Veritas V Kulturnem centru Veritas v Ul. Monte Cengio 2/1a bo v petek prvo izmed petkovih srečanj. Na srečanju z naslovom Nepotrebna življenja bo gost Giorgio Scatto, ustanovitelj in prior redovne skupnosti v Marangu pri kraju Carole pri Benetkah. Za informacije so na voljo številka telefona (040-569205) in faksa (040-5705639) oziroma naslov elektronske pošte centroveritas@gesuiti.it. Pel je mlad zbor Tacer non posso kroma V Trstu deluje društvo, ki se specifično ukvarja z vrednotenjem zgodovine in kulture Julijske krajine in ki že petnajst let prireja tematske koncerte z glasbo krajevnih avtorjev. Alba Noella Picotti in Stefano Bianchi sta zadolžena za dokumentarne raziskave in sestavljanje programov, ki imajo vsako leto določeno vezno nit. Letošnji koncert s predavanjem, ki se je odvijal pred časom v avditoriju muzeja Revoltella, je obravnaval zborovsko pisanje petih avtorjev s skladbami, ki so časovno zaobjele obdobje med letoma 1944 in 2001. Po Bianchijevih uvodnih besedah o programu je koncertni del srečanja oblikoval mlad zbor Tacer non posso, ki ga vodi Francesco Calandra. Pevci so bivši člani šolskega zbora liceja Petrarca, ki so se pred dvema letoma odločili za nadaljevanje; pošteno delo dvanajstčlanske skupine sloni na či- stem branju in kulturno pomembnih programskih izbirah, zbor pa bo z vež-banjem vokalne tehnike lahko razvil svojo še skromno ekspresivno in zvočno paleto. Nastop se je pričel z jedrnatostjo treh miniatur goriške violinistke, pedagoginje in zborovodkinje Cecilie Seghizzi po besedilih Giuseppa Unga-rettija, zasanjane, prikupne melodije pa so bile skupni imenovalec dveh skladb Vita Levija, od katerih je bila prva napisana v izgnanstvu v Benetkah v času rasističnih preganjanj, druga pa ob poroki hčere s pisateljem Fulviom Tomizzo. Njegov učenec Alessandro Mirt, ki je bil prisoten v dvorani, pa je bil zastopan z »bartokovskim« zanimanjem do ljudskega izročila, ki ga izražajo tri priredbe za moški zbor madžarski ljudskih pesmi. Ženski glasovi pa so skušali pričarati diatonične, orientalsko obarvane zvočne dimenzije dveh skladb Giulia Viozzija, katerega dediščino hrani v celoti tržaški gledališki muzej Schmidl. Najnovejši skladbi na programu je napisal Pavle Merku, katerega je zbor zapel krstno izvedbo speva v slogu antičnega enoglasja Sicut cervus v spomin na bivšega škofa Lorenza Bellomija, in Sonet radosti, ki je nastal za rimski mladinski zbor Fabrizia Barchija in se v skladu z namembnostjo, resnično predstavlja kot iskanje luči v glasbi in v besedah. Skladba je nastala iz sodelovanja skladatelja s pesnikom Robertom Piuminijem, ki mu je po začetnem obotavljanju narekoval besedilo po telefonu, kot je precej številni publiki povedal zborovodja Calandra. O Merkuju je spregovoril tudi predavatelj, ki je poudaril njegovo značilno večkulturnost in večstranski profesionalni lik jezikoslovca in glasbenika. (ROP) 10 Četrtek, 4. novembra 2010 GOSPODARSTVO ZAHODNI KRAS - Poučna prireditev staršev osnovne šole in vrtca Otroci in njihovi starši so z lovom na zaklad spoznali Križ in okolico Pobuda se je začela in končala z družabnostjo v vaškem Ljudskem domu Združenje staršev šole Albert Sirk in vrtca Just Košuta iz Križa je dalo pobudo za nadvse uspelo prireditev za kriške otroke in njihove starše. Po kriških ulicah, trgih in gozdnih stezah je tako zaživel veseli lov na zaklad. Na dvorišču pri gostilni Bita (bivšem Ljudskem domu) se je sredi jutra zbralo lepo število otrok in odraslih, ki so se navdušeno odzvali na to pobudo. Organizatorji so kmalu sestavili šest skupin različno starih otrok v spremstvu odraslih. Skupine so ena za drugo odkorakale v razmahu petih minut proti točkam, ki so bile označene na karti. Organizatorji so si zamislili progo, ki bi vsebovala čim več predelov vasi, ki so naravno in zgodovinsko zanimivi. Tudi takih, ki jih otroci (v nekaterih primerih niti starši) niso še poznali. Tako so se sprehodili mimo Frnač, ob Lavatoju, preko bivše železniške postaje na Šoniku, vztrajno nadaljevali pot mimo vinogradov in oljčnih nasadov, spet navzgor proti zgodovinskemu jedru vasi, sproti pa lepo opazovali in si zapisovali podatke o kriških stavbah in drugih lokacijah kot je npr. stara šola, cerkvica sv. Roka in Ribiški muzej. Pot se je vila do razgledne točke na Monte Kukolu in po gozdu mimo bunkerja do vrha Sv. Primoža. Sodelujoči so se vrnili proti vasi po asfaltirani cesti do otroškega igrišča na Klancu. V tišini so se ustavili pred spomenikom padlim, kjer so morali prešteti imena padlih partizanov. Utrinek z nedavnega lova na zaklad v kriškem gozdiču Naporna a zabavna pustolovščina po Križu se je zaključila pri štartni točki, na dvorišču gostilne Bita. Za otroke iz vrtca je Združenje staršev istočasno priredilo mini lov na zaklad. Malčkom sta animatorki Biserka in Da-ša na poti proti Sv. Primožu pripravili kopico prijetnih igric, pesmic in presenečenj. Po nagrajevanju in skupnem kosilu v gostilni Bita, kjer so jih prijazno pogostili osebje in upravitelja Lili in Igor, je bilo vzdušje na višku. Vsi sodelujoči, tako otroci kot starši, so bili mnenja, da jim bo prijetno druženje po vaških poteh ostalo v lepem spominu, saj je bilo za marsikoga pravo odkritje, obenem pa zabavno in poučno doživetje. REPENTABOR - Na Osnovni šoli Alojza Gradnika Svilena jesen Edija Žerjala Likovna delavnica pod mentorstvom tržaškega umetnika - V šolski veži so postavili razstavico Umetnik Edi Žerjal je zopet ustvarjal z osnovnošolci na Repentabru, kjer ga domačini poznajo tudi po prelepih vitražah, ki krasijo domačo cerkev. Z otroki je pričaral prisrčno razstavico v veži Osnovne šole Alojza Gradnika. Uporabili so tehniko prekrivanja svile z voskom. Nežno pretakanje barv vseh izdelkov očara vsakega opazovalca, ga pomiri in nahrani. Z delom liko- vne delavnice so na šoli nadaljevali še v naslednjih dneh. Na sliki: ponosni mali ustvarjalci so se tudi postavili fotografskemu objektivu. Devin-Nabrežina: veselo so praznovali 60-letniki V petek, 15. oktobra so se na prijetnem snidenju zbrali 60-letniki devinsko-nabrežinske občine, da bi skupaj praznovali svoj življenjski jubilej. Sproščen pogovor je spremljala tudi harmonika, kot dokazuje fotografije, ki razkriva tudi veselo razpoloženje zbranih. RAZSELJENI Kakšen je v resnici drugi Trst? V sklopu pobude Razseljeni-Spaesati bosta danes v gledališču Miela in jutri v Kulturnem domu tri zanimive pobude. Njihov skupni imenovalec je drugi Trst oziroma razmišljanje o večjezičnem in večkulturnem mestu, ki je in včasih tudi ga ni. Sociolog in velik poznavalec islamske stvarnosti Khaled Fouad Allaman (na sliki) se bo danes ob 18. 30 v gledališču Miela o tem pogovarjal z novinarjema Alessandom Mezzeno Lono (Piccolo) in Sandorjem Ten-cejem (Primorski dnevnik). Ob 20.30 bodo vedno v Mie-li uprizorili Allamovo Pismo ka-mikazeju-Zgodba iz Trsta. V gledališki predstavi nastopa Patrizia Mulas, ki je Allamovo delo tudi pripravila za odrsko uprizoritev. Za fotografije je poskrbela Monika Bulaj, video posnetke pa oblikovala Gioia di Biaggio. Jutri zjutraj ob 8.30 bodo v Mieli Alla-movo delo uprizorili za šole. Jutrišnje srečanje v Kulturnem domu (začetek ob 18.30) bo posvečeno narodnim in jezikovnim manjšinam v Evropi ter vlogi razumnikov v času, ki doživlja globoke spremembe. O tem bosta debatirala Khaled Fouad Allam in pisatelj Boris Pahor, pogovor bo vodila Tatjana Rojc. Soprireditelj jutrišnje pobude je Slovensko stalno gledališče. Palček vabi otroke v ludoteko Občine Okraja 1.1 (Devin Nabre-žina, Zgonik in Repentabor) in Zadruga "L'Albero Azzurro" obveščajo, da v Igralnem kotičku Palček v Naselju sv. Mavra ob sredah in petkih popoldne od 16. do 18. ure deluje brezplačna ludoteka. Namenjena je otrokom od 1. do 6. leta starosti. V naslednjih tednih so predvidene naslednje delavnice: 10. novembra: »Tiskati-natisniti«, »RoČne spretnosti«. 5. in 12. novembra: »Pravljice pri malici«, »Tovarna barv«. Za informacije se zainteresirani lahko obrnejo do Igralnega kotička Palček na tel.št. 040.299099 od ponedeljka do sobote od 8. ure do 13. ure. STALNO GLEDALIŠČE in DRUŠTVO RAZ/SEUENI Raz/seljeni 2010 - srečanje Evropa med zatonom in sanjami sodelujeta sociolog Fouad Allam Khaled in pisatelj Boris Pahor moderatorka: Tatjana Rojc V petek, 5. novembra ob 18.00 v foyeru -M* « balkona SSG ^ vstop prost Včeraj danes Danes, ČETRTEK, 4. novembra 2010 KAREL Sonce vzide ob 6.49 in zatone ob 16.48 - Dolžina dneva 9.59 - Luna vzide ob 4.37 in zatone ob 15.24. Jutri, PETEK, 5. novembra 2010 ZAHARIJA VREME VČERAJ: temperatura zraka 16 stopinj C, zračni tlak 1018 mb raste, veter 5 km na uro jugo-vzhodnik, vlaga 71-odstotna, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 15,5 stopinje C. □ Lekarne Od danes, 4., do sobote, 6. novembra 2010 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Oriani 2 (040 764441), Barkovlje -Miramarski drevored 117 (040 410928). Boljunec (040 228124) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Oriani 2, Barkovlje - Miramarski drevored 117, Trg Cavana 1. Boljunec (040 228124) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Cavana 1 (040 300940). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. M Izleti LETNIKI OD 1930 DO 1960 IZ TREBČ obveščajo vse, ki so se prijavili na celodnevni izlet na Dolenjsko v soboto, 6. novembra, da se bomo zbrali ob 8. uri »pred cjerkvo«. Odhod ob 8.30. Na razpolago je še nekaj prostih mest (zamudniki se lahko prijavite še v petek, 5. novembra, do 15. ure, na tel. 040-214685, 348-9805039 (David) ali 339-4193181 (Marko). SPDT prireja v nedeljo, 14. novembra, že tradicionalno Martinovanje. Zbirališče bo ob 9.30 v Gročani. Triurnemu izletu na Veliko Gradišče bo sledila družabnost. Prijave sprejema Livio na tel. št. 040-220155 do ponedeljka, 8. novembra. PLANINSKA ODSEKA SK Devin in ŠZ Sloga, prirejata v nedeljo, 14. novembra, tradicionalno Martinovanje oz. avtobusni izlet v Gonjače (Goriška Brda). Program: odhod avtobusa iz Bazovice ob 10.00, ob 10.30 iz Nabrežinskega trga, vožnja do koče na Sabotinu, sprehod in ogled strelskih jarkov ter raznih rovov iz 1. svetovne vojne, sledi večerja (Gonjače). Vpis najkasneje do 12. novembra na tel. 040-200782 (Frančko) ali 040-226283 (Viktor). KRD DOM BRIŠČIKI organizira 21. novembra martinovanje v hrvaško Istro. Za rezervacije lahko pokličete tel. št.: 040-327053 (Alenka). ZDRUŽENJE STARŠEV srednje šole sv. Cirila in Metoda organizira silvestr-sko družinsko zimovanje »Snežnika« v počitniškem domu Vila v Kranjski Gori od 31. decembra do 2. januarja. Vabljene vse družine od Milj do Trbiža. Za dodatne informacije in prijave do 8. decembra na 040567751 ali 320-2717508 (Tanja), ali po e-mail-u: zscirilmetod@gmail.com SK DEVIN prireja tedensko zimovanje za Novoletne praznike od 26. decembra do 2. januarja na Prelazu Jochgrimm z možnostjo tečajev smučanja in s Silvestrsko večerjo. Informacije na info@skdevin.it ali na 3481334086 (Erika). / SVET Četrtek, 4. novembra 2010 1 Društvo Finžgatjev dom Slovenska iuhovska zveza I in Društvo slovenskih izobražencev vabijo na večer, posvečen BLAŽENEMU ALOJZIJU GROZDETU O njem bo govorila MILANKADRAGAR avtorica obsežne Grozdetove biografije FINŽGARJEV DOM NOCOJ, 4.11., ob 20.00 U Kino ¿i Čestitke RIBIŠKI MUZEJ TRŽAŠKEGA PRMORJA prireja v soboto, 6. novembra, ob 20. uri v Domu Alberta Sirka v Križu predavanje kapitana Marca Sullija - Sulčiča NAFTA Nastanek in razvoj svetovne naftne indutrije Obdobje od 2. svetovne vojne do danes Toplo vabljeni vsi člani in ljubitelji morja! □ Obvestila AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Maschi contro femmine«. ARISTON - 16.30 »Quella sera dorata«; 18.45, 21.00 »Mammuth«. CINECITY - 16.05, 18.05, 20.05, 22.05 »Salt«; 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »Maschi contro femmine«; 15.55, 17.55 »Il regno di Ga' Hoole - La leg-genda dei guardiani 3D; 16.00, 17.55 »Winx - Magica avventura 3D«; 19.00, 21.30 »Wall Street - Il denaro non dorme mai«; 20.00, 22.00 »Paranormal Activity 2«; 22.00 »Figli delle stelle«; 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Catti-vissimo me 3D«; 16.30 »Adèle e l'enigma del faraone«; 19.50 »Step-Up 3D«; 15.50, 17.55, 20.00, 22.05 »Ben-venuti al Sud«. FELLINI - 16.20, 18.15, 20.15, 22.15 »Animal kingdom«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Ben-venuti al Sud«. GIOTTO MULTISALA 2 - 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »Wall Street - Il denaro non dorme mai«. GIOTTO MULTISALA 3 - 15.45, 17.15, 18.45, 20.20, 22.00 »L'illusionista«. KOPER - KOLOSEJ - 16.10, 18.15, 20.30 »Gremo mi po svoje«; 20.20, 22.15 »Žaga VII - 3D«; 16.20, 18.20 »Jaz, baraba«; 17.00, 19.00 »Piran/Pirano«; 21.00 »Izvor«. KOPER - PLANET TUŠ 16.35 »Jaz, baraba - 3D sinhro«; 16.20, 19.00, 21.20 »oezervna policista«; 16.40, 18.50, 21.00 »Žaga VII - 3D«; 16.10, 18.40, 21.10 »Socialno omrežje«; 19.25, 21.25 »Hudič«; 15.50, 18.20, 20.40 »Zamenjava«; 15.00, 18.00, 21.30 »Gremo mi po svoje«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Salt«; Dvorana 2: 16.30, 18.10 »Winx 3D - Magica avventura«; 20.00, 22.00 »Fair game«; Dvorana 3: 16.30, 20.15 »Il regno di Ga' Hoole - La leggenda dei guardiani«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Cattivissimo me«; 18.15, 22.15 »Figli delle stelle«. SUPER - 22.10 »Inception«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.00, 22.10 »Maschi contro femmine«; Dvorana 2: 18.00 »Cattivissimo me 3D«; 19.50, 22.10 »Wall Street - Il denaro non dorme mai«; Dvorana 3: 17.00, 18.40 »Winx Club - Magica avventura«; 20.15, 22.15 »Benvenuti al Sud«; Dvorana 4: 17.50, 20.10, 22.10 »Salt«; Dvorana 5: 17.00, 18.45 »Il re-gno di Ga' Hoole - Le leggenda dei guardiani«; 20.30, 22.20 »Fair game -Caccia alla spia«. Te dni je praznoval v Trebčah tovariš visok okrogli jubilej, da bi ostal še naprej tako čil in zdrav ter pokončen, mu želijo tovarišice in tovariši Stranke komunistične prenove - krožek Kras. SI Šolske vesti LICEJ F. PREŠERNA obvešča vse starše, da bodo volitve za obnovo zavodskega sveta potekale v nedeljo, 7. novembra, od 8. do 12. ure in v ponedeljek, 8. novembra, od 8. do 13.30 v šolskih prostorih. Vabimo k številni udeležbi. TELOVADBA ZA RAZGIBAVANJE - Skupina 35-55 pri SKD F. Prešeren iz Boljunca obvešča, da nov tečaj telovadbe za razgibavanje in zdravo hrbtenico za gospe v zrelih letih poteka ob ponedeljkih in sredah, od 9. do 10. ure v društvenih prostorih gledališča F. Prešeren v Boljuncu. Pridite na vadbo, da se boste v družbi lepo imele in naredile kaj zase. Vabljene. ZSKD sporoča obiskovalcem, da je tržaški urad spet na razpolago po našem urniku. SK DEVIN prireja smučarski sejem v Domu železničarskih delavcev, Na-brežina Postaja. Zbiranje opreme še danes, 4. novembra, od 10.30 do 19.00, sejem pa bo odprt od sobote, 6. do nedelje, 14. novembra: ob sobotah in nedeljah od 10.30 do 19.00, od ponedeljka do petka od 16.00 do 19.00. SLOVENSKI INFORMATIVNI CENTER v Narodnem domu sporoča, da bo urad zaprt še danes, 4. novembra. TEČAJ ZA NOSEČNICE V BAZENU- ŠC Melanie Klein obvešča, da se bo tečaj namenjen nosečnicam od 3. do 8. meseca, začel danes, 4. novembra. Informacije: info@melanieklein.org, www.melanieklein.org, 328-4559414. DSMO K. FERLUGA vabi na potopisno predavanje Biserke Cesar »Potovanje po Gani« v petek, 5. novembra, ob 19. uri v dvorani Roma v Miljah, Trg Republike 8. MARTINOV JEDILNIK: Ad forman-dum vabi v vpisu na kulinarični tečaj, namenjen vsem ljubiteljem kuhanja, ki bo v petek, 5. novembra, ob 18. uri v Gostinskem učnem centru na Fer-netičih. Udeleženci tečaja prejmejo v dar recepte, predpasnik in potrdilo o obiskovanju tečaja. Za vpisovanja: tel. 334-2825853, promo@adforman-dum.eu. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabreži-na, Zgonik in Repentabor) in Zadruga LAlbero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih popoldne od 16. do 18. ure. 10. novembra: Tiska-ti-natisniti, Ročne spretnosti; 5. in 12. novembra: Pravljice pri malici, Tovarna barv. Info: 040-299099. RAJONSKI SVET za Zahodni Kras prireja v v četrtek, 11. novembra, po-kušnjo vin proseških in kontovelskih proizvajalcev. Prijave za sodelovanje do 5. novembra na tel. št. 040-225956 ali 040-225034. REPENTABRSKA OBČINSKA UPRAVA zbira gradivo za izdajo nove številke občinskega glasila. Prispevke lahko oddate v občinskem tajništvu do 5. novembra. V pisni obliki ali po elektronski pošti na naslov: segrete-ria@com-monrupino.regione.fvg.it. SKD VIGRED in Združenje staršev COŠ S. Gruden in otroški vrtec prirejata v petek, 5. novembra, v spomin na vse rajne vaščane baklado. Zbirališče ob 18.30 v Šempolaju pred Štal-co, sprehod z lučkami (mimo Pra-prota) ob spremljavi GD Nabrežina. Zaključek v KU centru Škerk v Trnov-ci. Program oblikujejo: OPS, plesna in glasbena skupina Vigred, ter MePZ Rdeča zvezda - Devin. Izkupiček pobude bo namenjen dobrodelni organizaciji »Via di Natale« iz Aviana, ki pomaga bolnikom, ki se zdravijo v onkološkem centru. EKOLOŠKI OTOK ZGONIK obvešča vse občane, da se bo od sobote, 6. novembra, začasno preselil na območje bivše vojašnice Dardi v Briščikih. Otok bo še naprej deloval pod enakimi pogoji in z enakim obratovalnim časom. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo v soboto, 6. novembra, odhod avtobusa za nastop v Mariboru ob 13. uri iz Padrič. KD PRIMAVERA - POMLAD vabi na celodnevni seminar »Bachovi cvetovi kot pomoč pri oskrbi starejših ljudi«, ki bo v nedeljo, 7. novembra, od 9.30 do 18.30 v prostorih SKD Igo Gruden v Nabrežini št. 89. Seminar bo vodila dr. Marta Marini, priznana psi-hopedagoginja iz Firenc. Za podrobnejše informacije pokličete na tel. št. 347-4437922. KRUT obvešča, da bo v ponedeljek, 8. novembra, ob 16. uri srečanje Bralnega krožka. Vabljeni tudi novi ljubitelji knjige. Informacije na sedežu krožka v Ul. Cicerone 8/B, tel. št. 040360072. 40-LETNIKI bomo skupaj praznovali in se srečali v petek, 19. novembra, ob 20.30. Kdor si želi družabnosti naj potrdi svojo prisotnost do srede, 10. novembra, v popoldanskih urah na tel. št. 347-1079983 (Katja) ali 3381032624 (Elena). OTROŠKE URICE v Narodni in študijski knjižnici - Slovenske ljudske pravljice, pripoveduje Alenka Hrovatin. Spored: sreda, 10. novembra, ob 17.00: Bela kačica s kronico; sreda, 1. decembra, ob 17.00 praznična pravljica. Vabljeni otroci od 3. do 7. leta starosti. AŠD SK BRDINA organizira sejem rabljene smučarske opreme v domu Brdina - Trg Brdina na Opčinah. V četrtek, 11. novembra, od 18. do 21. ure zbiranje opreme. Dnevi in urniki odprtih vrat sejma: petek, 12., od 18. do 21. ure, sobota, 13., od 16. do 21. ure in nedelja, 14. novembra, od 10. do 12. ter od 16. do 20. ure. Tel. št. 3475292058. ZADRUGA KD PROSEK-KONTOVEL prireja v četrtek, 11. novembra, sejem rabljenih predmetov na Balancu za kulturnim domom Prosek-Kontovel. Prijave na tel. št.347-9851007 ali 3478579872. PILATES - Skupina 35-55 pri SKD F. Prešeren iz Boljunca obvešča, da se v telovadnici nižje srednje šole S. Gregorčič v Dolini vrši tečaj Pilatesa, Pilates body tehnike in telovadbe ob torkih od 19. do 21. ure, ob petkih pa od 18. do 20. ure. AŠZ POMLAD vabi člane na izredni občni zbor, ki bo v Bazovici v športnem centru v ponedeljek, 15. novembra, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. OBČINA DOLINA sporoča, da bodo do 15. novembra potekala vpisovanja za sodelovanje na Božičnem sejmu 2010, ki se bo letos odvijal od 3. do 8. decembra na parkirišču Kulturnega večnamenskega centra v Boljuncu. Prijavnice in pravilnik dobite na spletni strani občine Dolina in v uradu za Trgovino ob torkih, sredah in četrtkih od 9. do 12. ure. Za info pokličite tel. 040/8329239. DELAVNICI ZA STARŠE - Sklad Mitja Čuk prireja delavnice za starše v torek, 16. novembra, (Družina z adolescenti) na sedežu sklada, Proseška ul. 131, Opčine od 17.30 do 19.00. Delavnico bodo vodile psihologinje dr. Antonella Celea, dr. Valentina Ferluga, dr. Jana Pečar in dr. Roberta Sulčič. Obisk delavnic je brezplačen. Informacije in prijave pri Skladu Mitja Čuk tel. 040212289 ali na starsi@skladmc.org. Sočasno bosta delovali dve delavnici: v slovenščini in v italijanščini. Toplo vabljeni vsi starši, ki si želijo soočanja in izmenjavo izkušenj med starši in izvedenkami. 20-LETNICO MATURE praznujemo skupaj v petek, 19. novembra. Informacije na tel. št. 040-2209058 ali 3407908707 (Liliana). OSREDNJA KNJIŽNICA SREČKA VIL-HARJA KOPER vljudno vabi na predavanje prof. defektologije Ksenije Funa iz Centra za korekcijo sluha in govora Portorož »Skrivnostno življenje otrok z disleksijo«, ki bo v petek, 19. novembra, ob 18. uri v prostorih Odd. za mlade bralce v Verdijevi ulici 2. Predavanje je namenjeno staršem otrok z disleksijo. Spoznali boste s kakšnimi izzivi in čustvi se otrok sooča vsak dan tako, da boste lahko otroku v večjo oporo bodisi doma, kot v svetu okoli njega. OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča družinam učencev s stalnim bivališčem v občini, ki v š.l. 2010/2011 obiskujejo nižje srednje šole oz. prva dva razreda višjih srednjih šol, in katerih ekonomske razmere ne presegajo 10.632,94 evrov, da lahko prosijo za dodelitev finančnih prispevkov za nakup učbenikov v smislu 28. člena, 1. odstavek, črka a) D.Z. 10/88. Rok za predložitev prošenj zapade 26. novembra. Info: Urad za šolstvo Občine Devin Nabrežina, Nabrežina 102 (tel. 040-2017371). SLOVENSKI VISOKOŠOLSKI SKLAD »SERGIJ TONČIČ« zbira vloge za štipendije in podpore za akademsko leto 2010/2011 do 26. novembra. Razpisni pogoji na spletni strani www.skladtoncic.org. S Poslovni oglasi IZKUŠENEGA KNJIGOVODJO (M/Ž) zaposli obrtno podjetje v Trstu. Življenjepis poslati na: osebje@libero.it SLAŠČIČARNA SAINT HONORÉ zaposli diplomirano uradnico/ka-prodajalko/ca s prakso dela v uradu, urnik: sreda-sobota 9.0013.00 15.30-19.00, nedelja 8.3013.30 in diplomiranega slašči-čarja/ko-kuharja/co za delo v laboratoriju. Pisati na: sainthonoretrieste@yahoo.it terem bodo nastopili »Etnoploč«, »Dej še'n litro« in »Etno-global-partizani«, v sredo, 10. novembra, ob 20. uri, v Kosovelovem domu v Sežani. Vstop prost! ŽUPNIJA SV. KRIŽ pri Trstu in ZCPZ prirejata »Večer petja, glasbe in pisane besede«, ki ga bodo oblikovali gojenci Glasbene matice: Ivana Milič - flavta, Jan Zobec - fagot in Matjaž Zobec - orgle, ki jih vodi Erika Slama Zobec, so-pranistka Dana Furlani, basist Aldo Zerjal ob spremljavi organista Matjaža Zobca. Pisatelj Igor Gerdol predstavlja knjigi »Lunin mrk« in »Janez Pavel II in Trst«. Koncert bo v soboto, 13. novembra, ob 18. uri. SDD JAKA ŠTOKA obvešča, da bo premiera igre »Malomeščanska svatba« v nedeljo, 14. novembra, ob 20. uri. Bi Osmice 0 Prireditve SKD VESNA odbor No Tav iz Trsta in Krasa organizirata diskusijo na temo »Hitre železnice«. Danes, 4. novembra, v Ljudskem domu v Križu, ob 20.30 bosta posegla Peter Behrens in Paolo Bruno. SDD JAKA ŠTOKA, ŠD Kontovel in Taborniki RMV, Družina šumečih borov vabijo na predavanje Lidije Rupel »Kje so živeli in kdo so bili naši davni predniki« - arheološka podoba Proseka in Kontovela ter na predstavitev stenskega koledarja »Prosek Kontovel 2011«, ki bo v petek, 5. novembra, ob 20. uri v Kulturnem domu na Proseku. ZTT vabi v petek, 5. novembra, ob 18. uri v Tržaško knjigarno na predstavitev Jadranskega koledarja 2010. V duhu Martinovega bo otvoritev fotografske razstave Jordana Štreklja, degustacija vin in pokušina kraških dobrot. DPZ KRAŠKI SLAVČEK IN ČEZMEJNI DPZ KRASJE vabita v soboto, 6. novembra, ob 20.30 v društveno dvorano SKD I. Gruden v Nabrežini na skupni koncert »Petje v jeseni«. Toplo vabljeni. MLADINSKI ODSEK KD KRAŠKI DOM vabi v nedeljo, 7. novembra, ob 18. uri v kulturni dom na Colu na ogled dveh predstav: »Dogodivščine v slačilnici« v režiji Patrizie Jurinčič in »Gledališki klub« v režiji Helene Pertot in Patrizie Jurinčič. Nastopili bodo mladi igralci gledališke skupine Slovenskega kulturnega kluba. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE - KROŽEK 1. MAJ vabi v nedeljo, 7. novembra, ob 17. uri v Ljudski dom v Podlonjerju na tovariško srečanje ob obletnici oktobrske revolucije, sledi večerja z nabiralno akcijo za dnevnik Liberazione. PREDSTAVITEV KNJIGE in zgoščenke »Stanko Jericijo (1928 - 2007)«: ZCPZ - Gorica, ZCPZ - Trst, KC Lojze Bra-tuž, SCGV Emil Komel, Slovenska prosveta in Društvo slovenskih izobražencev vabijo v ponedeljek, 8. novembra, ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti, 3 v Trstu. MLADINSKI DOM BOLJUNEC prireja večer namenjen aleksandrinkam. Vili Prinčič nam bo ob besedi in sliki predstavil življenje in delo naših goriških žena. Lepo vabljeni v torek, 9. novembra, ob 20. uri. DEŽELNI SEDEŽ RAI ZA FJK in Regionalni TV center Koper-Capodistria vabita na koncert, organiziran v okviru projekta Čezmejne televizije, na ka- V KRIŽU sta odprla osmico Erika in Martin. Toplo vabljeni! Tel. 040220605. DRUŽINA CORETTI je v Lonjerju odprla osmico. Toplo vabljeni! Tel. 3401161040. IVAN PERNARČIČ ima v Vižovljah odprto osmico. Tel. št. 040 - 291498. OSMICO je odprl Miro Zigon, Zgonik 36. Tel. št.: 040-229198. OSMICO je odprl Renzo Tavčar, Repen št. 42. OSMICO je v Mavhinjah 58/A odprla družina Pipan - Klarič. Toplo vabljeni. Tel. 040-2907049. PRI JADRANU V RICMANJIH je odprta osmica. Toplo vabljeni. Tel. št.: 040-820223. Mali oglasi 4 ZIMSKE GUME 195/65 R15 M+S v dobrem stanju prodam za 100,00 evrov. Tel. št. 040-818018 (ob uri obedov). DOMAČI KIS iz belega vina prodam. Tel. št. 040 - 228898. KUPIM aks za nože za motokultivator casorzo vigneto. Tel. št. 328-2833607. NA PROSEKU oddajamo v najem opremljeno stanovanje (spalnica, dnevna soba, kuhinja z balkonom in parkirišče). Tel. 333-1129574. PODARIM malo sivo mucko. Tel. št. 040-213996. PODARIM psička mešančka majhne rasti, star eno leto, cepljen in z dokumenti. Tel. 349-6578855. PODARIMO zelo simpatičnega mucka. Tel. št.: 040-200865. PRODAM skoraj novo pasjo uto srednje velikosti. Tel. št.: 339-3132487. PRODAM telefon nokia N73 za 90,00 evrov. Tel. št. 333-1812855 (v večernih urah). PRODAM HIŠO z vrtom in dvoriščem v gornjem Štanjelu po ugodni ceni. Tel. 003864-1584427 ali 0038657690019 v večernih urah. PRODAM OMARO za dnevno sobo, visoko 2,5 m s prostorom za televizijo. Tel. 333-2631685. PRODAM optimist. Cena: 500,00 evrov. Tel. št. 338-8804155. PRODAM športni aparat (podoben ciclette), odličen za priprave, kot so smuk in tek. Tel. 335-6045771. V ROJANU prodajamo pritlično opremljeno stanovanje, 75 kv.m, s samostojnim ogrevanjem, ugodna cena. Kličite na tel. št. 040-412233 med 13. in 14. uro. V TREBČAH prodajamo ravno parcelo, 2.349 kv.m., s kletjo 24 kv.m in skladiščem za orodje, odobren načrt za pokrito drvarnico. Tel. 339-3666700. Prispevki V spomin na Ninota Blasino darujeta družini Ban in Soban 20,00 evrov za MoPZ Kraški dom in 20,00 evrov za balinarsko sekcijo Kraški dom. V spomin na Ninota Blažino darujeta žena Ivanka in hči Silvana 100,00 evrov za MoPZ RZ. V spomin na Nidio Pečenik - Lovriha darujeta Roža in Miran Pečenik 50,00 evrov za KD Valentin Vodnik iz Doline. V spomin na Ninota Blažino darujeta žena Ivanka in hči Silvana z družino 50,00 evrov za slovenski lovski pevski zbor Doberdob. V spomin na dragega nonota Milivo-ja Pertota daruje Milojka 20,00 evrov za SKD Barkovlje. 1 2 Četrtek, 4. novembra 2010 KULTU RA LJUBLJANA - Založba ZRC SAZU Z odličnim vodnikom po Tržaškem in Goriškem Publikacijo je pripravilo Ljubljansko geografsko društvo na osnovi posebnih ogledov Za vodnike velja, da so nekateri - odvisno od pričakovanj in interesov uporabnika - premalo, drugi pa preveč podrobni. Razlikujejo se zlasti po dolžini seznama kulturnih in naravnih spomenikov, ki jih je »vsekakor treba videti«. Še tako izčrpna faktografija pa ne zagotavlja, da bo zahtevnejši raziskovalec v priročniku našel vse, kar ga zanima. Seči mora po dodatni literaturi o ogleda vrednih znamenitostih, ki ne nizajo le natančnih mer in letnic, temveč upoštevajo tudi »človeški faktor«. Ko gre za spoznavanje krajev, kjer na italijanski strani meje živi slovenska manjšina, je zbornik Tržaško in Goriško, izdaja Založbe ZRC SAZU, lep zgled te vrste. Zanj so v prvi vrsti zaslužni člani Ljubljanskega geografskega društva, ki v zbirki vodnikov že vrsto let povzemajo svoja doživetja na strokovnih ekskurzijah. Potem ko so »prečesali« Slovenijo, raziskali zamejsko Hrvaško ter med drugim prepotovali še Ciper, Jemen in države Magreba, so se podali tudi v zahodno »zamejstvo«. Udeleženci ekskurzij so ga - s poudarki na naravnogeografskih, družbenogeografskih in regionalnih opisih, a tudi z upoštevanjem zgodovinskih mejnikov - spoznavali v šestih izletih. Andrej Bandelj je vodil oglede Tržaškega krasa z dolino Glinščice, Tržaškega zaliva med Štivanom in Barkovljami, Doberdobskega krasa in Laškega ter Jugovzhodne Furlanije, največji - tudi slovenski - mesti pa sta predstavila domačina, profesorja in publicista Aldo Rupel in Samo Pahor. Prvi je opisal Gorico z okolico, drugi pa Trst z njegovo preteklostjo, pri čemer se je osredotočil na položaj in vlogo Slovencev v različnih obdobjih ter pri tem, kot je zanj značilno, kritično ocenil tako odnose Slovenije do zamejcev kot njih samih do lastne usode, ko je šlo in še gre za zavzemanje za narodne in druge pravice. Tako urejen vodnik je prava poslastica za zahtevnejšega popotnika, saj mu bo prihranil nemalo zamudnega brskanja po enciklopedijah ter priložnostnih brošurah, zemljevidih, časopisnih izrezkih itn. Posamezne opise spremljajo dovolj nazorne karte, skice in preglednice. Tudi vklju- V O C 'I ■ ' I . II ; I A ■. s. ft I l. M .. o L J A P ^ H I G A DKUhTVJ čeno slikovno gradivo kaže, da so Andrej Bandelj, Primož Pipan in drugi njihovi avtorji bolj kot na umetniški vtis mislili na informativnost. Iztok Ilich Novo pri založbi Miš Pri založbi Miš je izšel prozni prvenec Gaje Kos z naslovom Grdavši, pesniška zbirka Ksenije Šoster Olmer Nogavičke za ptičke in roman Janje Vidmar Ke-barie. Urednica Irena Miš Svoljšak je na novinarski konferenci predstavila še prevodni deli: roman Klofuta Cristosa Tsiolkasa in Fant in Guantanama Anne Perera. Gaja Kos je doslej delovala kot literarna kritičarka in urednica. Knjigo Grdavši sestavlja pet zgodbic o trebušastih, kosmatih, krempljastih grdav-ših z grdimi navadami, ki pa so ravno zaradi teh lastnosti po besedah urednice Miš Svoljšakove simpatični. Zgodbice je ilustriral Zvonko Čoh. V novi pesniški zbirki v ZDA živeče slovenske pesnice Ksenije Šoster Olmer Nogavičke za ptičke so zbrane tako pesmi, ki so nastale nedavno, kot tiste, ki so že doživele revialne objave. Tokratni mladinski roman Janje Vidmar ponuja zgodbo romske deklice z imenom Kebarie, ki je zelo navezana na svojega očeta. Nekega dne oče izgine in deklica se odloči, da ga poišče ... Za vinjetne ilustracije ob vsakem poglavju je poskrbel Damijan Stepančič. (STA) V Ljubljani samo še nekaj dni zanimiva razstava Razstava Hočemo biti svobodni, kot so bili očetje v MGLC - Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Ljubljani, je na ogled še do nedelje, 7. novembra. Na ta zadnji dan ob 12. uri bo po razstavi vodila Petja Grafenauer, avtorica razstave. Petja Grafenauer je kuratorka, likovna kritičarka in teoretičarka. Na temo Vzporedna slikarska linija: slovensko slikarstvo razširjenega statusa vizualnega 1965-2004 je dokončala doktorat pri dr. Juretu Mikužu na ISH. Od 2009 je sourednica Likovnih besed. Sodeluje s fakulteto Fa-mul Stuart, kjer vodi modul Kritične teorije sodobne umetnosti in SCCA-Ljubljana. Izbor slik na razstavi Hočemo biti svobodni, kot so bili očetje, ki sta jo pripravila skupaj z Božidarjem Zrinskim (MGLC), raziskuje, kako se slikarstvo na razširjeni status vizualnega odziva v današnjem trenutku. Razstavlja osemnajst slovenskih umetnikov raznih generacij: Viktor Ber-nik, BridA, Jure Cvitan, Ksenija Čerče, Jon Derganc, Mito Gegič, Bojan Gorenec, Boštjan Jurečič Vega, Žiga Kariž, Gorazd Krnc, Polona Ma-her, Arjan Pregl, Nina Slejko, Miha Štrukelj, Maruša Šuštar, Manja Vadla, Sašo Vrabič in Tanja Vujinovič. Razstava je odprta vsak dan do nedelje 7. novembra od 11.00 do 18.00. INFO: tel. (00386) 01 2413 800, lili.sturm@mglc-lj.si, www.mglc-lj.si. LJUBLJANA Celodnevni simpozij o Svetlani Makarovič Svetlana Makarovič je avtorica, katere dela berejo mnogi, vendar je njena ustvarjalnost premalo reflekti-rana. Prav to je bilo po besedah literarnega znanstvenika Gašperja Trohe vodilo za celodnevni simpozij, ki ga je pripravila založba Arsem. Simpozij je odprla avtorica z odlomkom iz njenega zadnjega dela v nizu ba-ladnih pripovedk, Sage o Hallgerd, ki je izšla pri založbi Arsem. Prav pisa-teljičine balade so bile osrednja tema prvega razpravljavca, pesnika Borisa A. Novaka, ki predava na ljubljanski filozofski fakulteti. Balade po njegovem mnenju pogosto nastajajo v obdobju tektonskih premikov, ko pride do radikalne spremembe oblasti, vere, vrednostnega sistema, tako da ohranjajo spomin na prejšnje obdobje, v tem pa je skrita tudi človeška bolečina. Novak se je v svojem prispevku posvetil predvsem vprašanju ritma v pesmih Makarovičeve. Troha je spregovoril o strukturi avtoričine poezije med grotesko in metafiziko, sopostavljanje forme in vsebine je prikazal na primerih dveh njenih pesmi. Poezija Svetlane Ma-karovič, kot je dejal, stopnjuje čustvene učinke do skrajnosti, je najbolj temačen prikaz človeškega obstoja, a ni povsem pesimističen. Marjetka Golež Kaučič z Glas-benonarodopisnega inštituta ZRC SAZU se je osredotočila na opus Ma-karovičeve v povezavi s slovensko ljudsko pesmijo. Po njenih besedah je Makarovičeva »razumela, začutila in sprejela ljudsko za svoje temelje«. Literarna znanstvenica Irena Novak Popov je analizirala živalske in rastlinske vrste, ki se zelo pogosto pojavljajo v poeziji Makarovičeve. Ugotovila je, da se vrednost rastlin razlikuje od vrednosti živali; prve namreč nimajo moralnih prvin, pač pa estetske in čustvene. Milena Mileva Blažič z ljubljanske pedagoške fakultete je pod drobnogled vzela pisateljičina mladinska besedila, Mateja Pezdirc Bar-tol s filozofske fakultete je svoj referat posvetila živalski pravljici Sapra-miška in njenim upodobitvam v različnih medijih, prevajalka Tadeja Lackner pa motivu Rdeče kapice v avtoričini kratki sodobni pravljici Rdeče jabolko. (STA) / V Berlinu razstava del Laszla Moholy-Nagyja Martin-Gropius-Bau v Berlinu bo gostil enega najpomembnejših modernistov. To je Laszlo Moholy-Nagy (1895-1946). Razstava njegovih del bo odprta od danes do 16. januarja 2011. Umetnik, rojen na Madžarskem, je bil učitelj v Bauhausu. Njegov opus sega od slikarstva prek fotografije in filma do scenografije in industrijskega oblikovanja. Razstava se, kot poroča nemška tiskovna agencija dpa, osredotoča na avtorjevo »umetnost svetlobe«. Tako so naslovili tudi samo predstavitev. Med 200 razstavljenimi deli bo moč najti celo neme filme iz Berlina in številne fotograme, torej fotografske eksperimente na papirju brez kamere. Na razstavo je v torek pripotovala tudi umetnikova hči, 77-letna Hattula Moholy-Nagy. Ob tem je poudarila, da je bilo berlinsko obdobje za njenega očeta, ki je moral v času nacizma emigrirati, zelo pomembno. Razstava je bila pred tem postavljena v Madridu. Pred letom dni je frank-furtsko razstavišče Schirn Kunsthalle ponudilo umetnikovo retrospektivo. (STA) »Yo« - »Me«, se pravi Ricky Martin Ricky Martin je v torek objavil dolgo pričakovano avtobiografijo, v kateri popisuje vzpon od člana fantovske glasbene skupine iz Portorika do mednarodnega zvezdnika ter pretkano odločitev marca letos, ko je objavil, da je gay. Knjiga je izšla v angleški in španski različici. V knjigi »Yo« (Me) so še opisi Martinovega otroštva, glasbenih začetkov z ban-dom Menudo v 80. letih, prehoda na angleščino v poznih 90. letih in usto-ličenja v pop ikono, je pojasnil založnik. Knjiga obravnava tudi odločitev 38-letnega Martina, da postane oče dvojčkoma, ki mu jih je rodila nadomestna mati, kakor tudi njegovo človekoljubno delo v vlogi ambasadorja Unicefa in v Skladu Ricky Martin. »Upam, da vam bo všeč,« je Martin v ponedeljek sporočil prek twitterja. »Moral sem povezati razmetane podrobnosti in se prisiliti, da prikličem stvari, ki sem jih že izbrisal iz spomina. Ni bilo lahko, vendar ko je delo enkrat steklo, sem doživel neverjetno strašljiv proces, ki ga želim deliti z vami.« Martin je v dveh desetletjih solistične kariere prodal več kot 60 milijonov albumov in pobral pet grammyjev. Pevec večinoma poje in snema pesmi v španščini, imel pa je velik uspeh tudi z angleškimi pesmimi, leta 1999 z »Livin' La Vida Loca« in »She Bangs« leto pozneje. (STA) REVIJE ZA MLADINO IN OTROKE - Oktobrska številka Pastirčka Izbor duhovnih in posvetnih vsebin V svojem uvodnem zapisu je urednik otrokom predstavil oktober kot bogat mesec z vidika naravnih pridelkov in pa raznih praznikov, ki jih obhajamo Pestrost in edinstvenost meseca oktobra se odraža tudi v oktobrski številki otroške in mladinske revije Pastirček, ki mladim uporabnikom prinaša zanimiv izbor duhovnih in posvetnih vsebin. Tako kot veleva tradicija, je uvodna stran tudi tokrat rezervirana za pozdrav in misel urednika Marijana Markežiča, ki otrokom sporoča, da mesec oktober ni bogat le zato, ker kmetje in vinogradniki pobirajo sadove svojega dela, ampak tudi zato, ker nas ta mesec budno spemljajo in varujejo angeli varuhi, obhaja se tudi Rožnovenska mati božja, k spoštovanju narave pa vabi tudi veliki svetnik Frančišek Asiški. Vsem tem praznikom pa se konec meseca ob bok postavi še dan varčevanja, ki mora po mnenju urednika postati zgled vsem mladim generacijam. V nadaljevanju je mogoče brati pesmice in zgodbice, zanimivi pa so tudi kvizi in do-polnjevanke. Med pesmicami naj omenimo pravo gobarsko pesmico, ki jo je spesnil Vo-jan Tihomir Arhar. Pod naslovom Klobukia-da se skriva hudomušna predstavitev različnih vrst gob, ki so zares edinstveni protagonist tega jesenskega meseca. Zanimiva in poučna je tudi pesmica Otona Zupančiča z naslovom Naše luči, z branjem katere lahko mladi bralci spoznajo, koliko luči pravzaprav pozna človek. Jesensko obarvana je tudi pesmica Barbare Rustja Ze grozdki ..., za uglasbeno pesmico pa je poskrbela Berta Golob, ki je tokratni Pastirček oz. njegovo rubriko Zapoj z menoj obogatila s pesmico Jesen. Ta avtorica je prispevala tudi prispevek, ki govori o pomenu jezikov. Pod naslovom Jezikoslovje je Golobova napisala zgodbico, ki govori o enakovrednosti slovenščine in angleščine. Redna Pastirčkova sodelavka Mariza Perat nas razveseljuje s pravljico o drvarju Jakobu in škratih, Vojan Tihomir Arhar pa s pravljico Sonce se ni moglo igrati, v kateri je mogoče spoznati otroka, ki se je igral z mesecem. Obe zgodbici je ilustrirala Danila Kamjanc. Simpatična je tudi v obliki stripa pripovedovana zgodba z naslovom Jesenska zgodba, v kateri Fof spoznava jesensko sadje. Vzgojno-iz-obraževalno vlogo še naprej ohranja rubrika Halo?, ki nam tokrat prinaša vedenje o selitvah živali. Nina Grudina nas seznanja, da se poleg ptic selijo tudi druge živali; severnoa-smeriški jelen, razne vrste kitov . Kaj pa pripovedi z duhovno vsebino? No, teh vsekakor v Pastirčku ne manjka. Mladi verniki se v tokratni izdaji lahko seznanijo z molitvijo Zdrava Marija, prisotna je tudi molitev sv. Frančiška, v rubriki Zgodbe iz svetega pisma pa je pripoved o Jožefu in njegovih bratih. Tudi tokrat pa ne gre brez rubrike Ministranti OK, ki nam prinaša kviz. Vzgojno funkcijo ima tudi prispevek o rožnem vencu in misijonskem mesecu, v sklopu katerega lahko mladi uporabniki odgovarjajo na vprašanja. Prosti čas bodo zapolnile tudi do-polnjevanke in križanke, za spretne roke pa skrbi likovna rubrika, ki otroke uči izdelovati gledališko sceno in nastopajoče lutke, uredništvo pa za nameček apelira na bralce, naj nadaljujejo začeto zgodbo o hudobnem volku in jo pošljejo v uredništvo. Najboljšo zgodbo bodo avtorji te revije objavili in nagradili. Poleg vsega naštetega Pastirček posebno pozornost namenja tudi pismom in risbam mladih bralcev, ki tudi v tej številki podoživljajo svoja počitniška doživetja in vtise z različnih izletov. (sč) Na letošnji naslovnice revije je barviti zmaj / SVET Četrtek, 4. novembra 2010 13 ZDA - Pričakovani rezultati na torkovih vmesnih volitvah Republikanci znova prevzeli predstavniški dom kongresa Razlog za poraz razočaranje volivcev nad Barackom Obamo, ki ni uspel rešiti gospodarske krize WASHINGTON - Republikanci so na torkovih volitvah v ZDA po pričakovanjih prevzeli večino v predstavniškem domu ameriškega kongresa, za prevzem večine v senatu jim je zmanjkalo nekaj glasov, povečali pa so svojo prednost v razdelitvi guvernerskih položajev. Volivci so v torek izbirali vseh 435 članov predstavniškega doma, spodnjega doma kongresa, 37 članov sicer stoč-lanskega senata in guvernerje v 37 zveznih državah. Republikanci so slavili na vseh frontah in zabeležili največjo zmago od leta 1938 in demokratom po vsega štirih letih odvzeli večino v predstavniškem domu. Razlog za tako hud poraz demokratov, ki so imeli doslej v predstavniškem domu večino 255 proti 178, tiči predvsem v velikem razočaranju volivcev nad demokratskim predsednikom Barackom Oba-mo, ker po dveh letih njegovega predsedovanja gospodarska kriza ter visoka stopnja nezaposlenosti ne pojenjata. Poleg tega se je močno prebudil konservativni tabor in drugi aktivisti, na primer gibanje čajanke, ki nasprotujejo Obamovi zdravstveni reformi in zahtevajo zmanjšanje proračunske porabe. Glede na doslej preštete glasove so republikanci v predstavniškem domu demokratom odvzeli 61 mest, za večino pa so jih potrebovali 39. Demokrati so na drugi strani "ukradli" le tri republikanske mandate. Skupno imajo republikanci za zdaj zagotovljenih 240 sedežev, demokrati pa 183. Glede na predsedniške volitve leta 2008 so si republikanci tokrat povrnili veliko "ozemlja", ki so ga tedaj izgubili. V okrožjih, kjer je takrat zmagal republikanski predsedniški kandidat John McCain, so si zdaj povrnili 36 mest, deset pa so jih dobili tudi v Indiani, Ohiu, Pensilvaniji, Illinoisu in Michiganu, kjer je pred dvema letoma slavil Obama. Prav tako so republikanci razbili "monopol" demokratov v New Yorku in državah Nove Anglije, saj so dobili sedež na Staten Islan-du in v New Hampshireu. Izgubili so celo nekateri demokrati, ki so še pred nekaj tedni veljali za "varne" - ne glede na to, ali so bili novinci ali veterani politike. Tako je na primer po 30 letih v kongresu sedež izgubil Ike Skeleton, vodja odbora za oborožene sile v predstavniškem domu. Končala se je tudi kariera prve predsednice predstavniškega doma Nancy Pelosi iz Kalifornije. Med poraženci je tudi demokratski kongresnik slovenskega rodu James Oberstar iz Minne-sote, ki je bil v kongresu vse od leta 1975. Predstavniški dom bo tako od leta 2011 najmanj dve leti vodil John Boehner iz Ohia, ki je ob razglasitvi zmage povedal, da so volivci Obami poslali jasno sporočilo: "Spremeni smer." Napovedal je boj za zmanjševanje javne porabe in ustvarjanje novih delovnih mest. Ostro je napadel tudi Obamov predlog zdravstvene reforme in jo označil za "pošastno". Republikanci bodo zdravstveno reformo sicer težko zavrnili, če bodo demokrati ohranili večino v senatu. V tem primeru bodo ob demokratskem predsedniku v Beli hiši tudi republikanske pobude obsojene na neuspeh, leta 2012 pa bo po mnenju mnogih političnih analitikov slavil tisti, ki bo za pomanjkanje napredka uspešneje krivil nasprotno stran. Obama na novinarski konferenci v Beli hiši ni priznal, da je bila njegova dosedanja politika napačna, ampak je menil, da so volilni izidi pokazali, da so Američani razočarani nad počasnim okrevanjem gospodarstva, predvsem glede delovnih mest. Volivci so po njegovem mnenju ukrepe za preprečevanje depresije imeli za prevelike posege vlade, vendar pa je šlo le za potrebne odgovore na razmere. Za naprej je obljubil več prizadevanj za iskanje soglasja z republikanci in dejal, da nobena stranka nima monopola nad modrostjo. Izrazil je pripravljenost sprejeti vsako dobro republikansko idejo za spremembe in izboljšave zdravstvene reforme. "Vendar pa mislim, da volilni izidi ne pomenijo, da Američani želijo, da naslednji dve leti ponavljamo prepire zadnjih dveh let," je dejal Obama. Demokrati so v 100-članskem senatu, skupaj s dvema neodvisnima, uspeli zadržati večino. Po doslej preštetih glasovih bodo imeli demokrati naslednji dve leti najmanj 52 sedežev. Sedaj jih imajo 59. Kar zadeva guvernerje so šli demokrati na volitve s 26 guvernerskimi položaji, republikanci pa so vladali v 24 zveznih državah. Po torkovih volitvah so imeli republikanci do srede zvečer 29 guvernerskih položajev, demokrati le še 17. Kalifornija se je po dveh mandatih republikanca Arnolda Schwarzeneggerja vrnila demokratom z zmago Jerryja Browna, demokrati pa so pridobili še guvernerske položaje v Con-necticutu, Vermontu in na Havajih. . V svetu poraza demokratov ne jemljejo preveč tragično in ne računajo na večje spremembe v ameriški zunanji politiki. Kontinuiteto v odnosih z ZDA med drugim pričakujejo v Nemčiji, Rusiji in na Kitajskem, pa tudi palestinske oblasti, Izrael pa računa na manjši pritisk v bližnjevz-hodnih pogajanjih. (STA) Predsednika ZDA Baracka Obamo (desno) čakata dve vroči leti do novih predsedniških volitev, kar sta jasno povedala tudi vodji republikancev v senatu Mitch McConnell (levo spodaj) in v predstavniškem domu John Boehner (desno spodaj), ki bo po novem tudi vodja tega doma ansa SRBIJA - Potres z močjo 5,4 stopnje po Richterju stresel Kraljevo Smrtni žrtvi in velika škoda Gre za enega najmočnejših potresov v zadnjih 30 letih - Tadic in Cvetkovic obljubljata hitro pomoč BEOGRAD - Po potresu z močjo 5,4 po Richterjevi lestvici, ki je v noči na sredo stresel Srbijo, so v Kraljevu, ki ga je tresenje tal najbolj prizadelo, razglasili izredne razmere. Žarišče potresa, ki je tla stresel včeraj ob 1.56, je bilo 10 kilometrov severno od Kraljeva. Tresenje tal je v mestu povzročilo občutno škodo, terjalo pa je tudi dve smrtni žrtvi. V predmestju Kraljeva je umrl zakonski par, ko se je porušila streha njune hiše, drugod po mestu pa je bilo ranjenih okoli 50 ljudi, ki pa večinoma niso utrpeli hujših poškodb. Huje je poškodovana le ena oseba, ki pa ni v smrtni nevarnosti. Prav tako nikogar ne pogrešajo. Škodo so utrpeli številni, večinoma starejši, objekti in stanovanjska poslopja v Kraljevu, med njimi poslopje mestnega sveta. Najslabše sta jo odnesla bolnišnica in zavod za javno zdravje, kjer so popokali zidovi in cevi, a so za okoli 500 bolnikov poskrbeli pravočasno. Na mestnih ulicah je videti ruševine in steklovino, ki pa so jih že začeli čistiti. Kot je povedal župan Kraljeva Lju- biša Simovic, je zaradi potresa okoli četrtina mesta ostala brez elektrike, oskrba z vodo pa medtem razen v določenih poslopjih ostaja normalna. Oblasti so sicer prebivalce posvarile, naj vode ne pijej°. Prav tako so bile zaradi potresa prekinjene povezave fiksne telefonije, motena je mobilna telefonija. Srbska televizija RTS je oddajanje preselila v sosednji Čačak, saj iz svojih prostorov v Kraljevu ne more delovati. Zaradi tresenja tal v Kraljevu in okoliških vaseh danes (ni ga bilo niti včeraj) ne bo pouka. Prebivalci Kraljeva so zaradi potresa stekli na ulice, župan Simovic pa jih je včeraj pohvalil, ker pri tem ni bilo panike ali incidentov. Prebivalci, ki imajo v bližini vikende, so začeli zapuščati mesto. Kraljevo je že ponoči obiskal srbski notranji minister Ivica Dačic, včeraj pa še minister za zdravje Tomica Milosavljevic, nato pa še srbski predsednik Boris Tadic, del vlade s premierom Mirkom Cvetko-vicem na čelu pa se je v Kraljevu udeležil sestanka kriznega štaba. Tako Tadic kot Cvetkovic sta mestu in njegovi okolici obljubila takojšnjo pomoč. V kraju Vitanovac z okoli 2000 prebivalci, kjer je bilo žarišče potresa, trenutno ni ne vode ne elektrike, na številnih objektih, tudi na vaški šoli, je nastala velika gmotna škoda. Na srečo pa je bilo le nekaj prebivalcev lažje poškodovanih. Potres so čutili tudi drugod po Srbiji. Številne prebivalce Beograda, ki je od Kraljeva oddaljen slabih 200 kilometrov, je vrgel iz postelje, zaradi česar so nekateri v paniki stekli na ulice. Potres so med drugim čutili tudi v Novem Sadu in v sosednji Makedoniji. Po potresu so zabeležili še več manjših popotresnih sunkov, ki bi se lahko še nadaljevali, a po ocenah srbskega seizmološkega zavoda novih močnejših potresov ni pričakovati. Kot so sporočili v sektorju za izredne razmere na srbskem notranjem ministrstvu, so pomoč Srbiji že ponudili kolegi iz pristojnih služb v Sloveniji, Makedoniji in Črni gori, a dodali, da ima Srbija za soočenje s posledicami potresa dovolj lastnih kapacitet. (STA) Odločitev o usmrtitvi Mohamadi-Aštianijeve še ni sprejeta TEHERAN - Pdločitev o usmrtitvi Sakineh Mohamadi-Aštiani, ki je bila zaradi prešuštva obsojena na smrt s kamenjanjem, še ni bila sprejeta, je včeraj med obiskom v Gruziji zatrdil iranski zunanji minister Manušer Motaki. V torek sta mednarodna odbora proti kamenjanju in proti smrtni kazni opozorila, da bi Mohamadi-Aštianijevo lahko usmrtili že v sredo. Odbora sicer nista navedla, od kje jima te informacije, je pa to močno razburilo Zahod, predvsem EU, ki je od Irana zahtevala takojšnja pojasnila in umik odločitve o izvršitvi kazni. Iranska tiskovna agencija Irna je navajala tudi besede predstavnika iranskega sodišča v Tabri-zu na severozahodu Irana Ma-leka Ajdarja Šarifija, da je Mo-hamadi-Aštianijeva "dobrega zdravja" v tamkajšnjem zaporu. Ni pa dejal ničesar, kakšna usoda jo čaka. Dejal je le, da njen primer "preučujejo in da je sredi administrativnih postopkov". Menil je tudi, da so novice o njeni skorajšnji usmrtitvi uperjene zgolj v diskreditacijo Irana. Umrl nekdanji ruski premier Viktor Černomirdin MOSKVA - Včeraj je umrl nekdanji ruski premier, nazadnje pa svetovalec ruskega predsednika in posebni odposlanec za gospodarsko sodelovanje Skupnosti neodvisnih držav Viktor Černomirdin. Vzrok njegove smrti ni znan, je pa 72-letni Černomirdin bolehal za kronično boleznijo. Černomir-din je bil predsednik ruske vlade med letoma 1992 in 1998, med mandatom predsednika Borisa Jelcina. Veljal je za enega od najbolj spoštovanih in znanih ruskih politikov. V zadnjih letih je bil Černo-mirdin tudi osem let ruski veleposlanik v Ukrajini in to v obdobju ukrajinskega predsednika Viktorja Juščenka. Ko se je lani vrnil iz Kijeva, pa je postal svetovalec ruskega predsednika Dmitrija Medvedjeva. 1 4 Četrtek, 4. novembra 2010 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu MOŠ - Na goriški pokrajini o usodi podjetja Bertolini Socialni blažilci prvi korak za rešitev podjetja Na prepihu 80 delavcev - Za oživitev dejavnosti je potreben priliv svežega kapitala Zagotovitev socialnih blažilcev predstavlja prvi korak za rešitev podjetja Bertolini iz Moša, ki je v zadnjih mesecih zaradi pomanjkanja likvidnosti zabredlo v globoko krizo. Sindikalisti se zaradi tega zavzemajo, da bi deželna vlada prižgala zeleno luč za šestmesečno obdobje izredne dopolnilne blagajne, med katerim bi stečajni upravitelj imel dovolj časa za iskanje podjetnikov, ki bi bili pripravljeni vložiti svoj kapital v oživitev podjetja iz Moša. O težkem položaju 80 delavcev (69 jih je zaposlenih pri podjetju Bertolini, 11 pa pri hčerinskem podjetju Wild, ki ima svoj sedež ravno tako v Mošu), so se v torek sindikalisti pogovorili s pokrajinskim odbornikom za delo Alfredom Pascolinom. Pojasnili so mu, kako se je v zadnjih mesecih položaj podjetja Bertolini poslabšal, skupaj s Pascolinom pa so soglašali, da je za oživitev proizvodnje nujno potrebna zagotovitev šestmesečne izredne dopolnilne blagajne. »Podjetje Bertolini, ki se ukvarja s prodajo mesnih izdelkov in divjačine, je zabredlo v težave zaradi pomanjkanja likvidnosti, posledično pa se je naenkrat znašlo brez surovin za predelovanje,« pravi sindikalist CGIL-FILCAMS Luciano Sartori in pojasnjuje, da ima podjetje Bertolini dobavitelje divjačine v raznih evropskih državah. »Ko se je podjetje Bertolini znašlo v težavah, naj bi dobavo prekinila družba Nimrod iz Škofje loke, zato pa so v Mošu ostali brez mesa za predelovanje in proizvodnja se je prekinila,« razlaga Sartori in poudarja, da je zaradi težav upravljanje podjetja Berto-lini prevzel stečajni upravitelj. »Zdaj stečajni upravitelj dela na tem, da bi prišlo do ustanovitve novega podjetja in do priliva svežega kapitala, kar naj bi omogočilo ponoven zagon proizvodnje,« pravi Sartori in poudarja, da je treba stečajnemu upravitelju dati čas za iskanje podjetnikov, ki bi bili pripravljeni vložiti svoj denar v podjetje iz Moša. »Konec novembra se bo zaključila redna dopolnilna blagajna, zato je nujno, da dežela čim prej prižge zeleno luč za šestmesečno izredno dopolnilno blagajno,« poudarja Sartori, njegov kolega iz vrst sindikata CISL-FAI Gioacchino Salvatore pa pojasnjuje, da je avgusta nemška družba Zoffi postala večinski lastnik podjetja Ber-tolini, vsekakor pa naj bi družina Bertolini ohranila del svojih deležev. »Potem ko so postali družbeniki podjetja Bertolini, so pri družbi Zoffi odkrili ve- like finančne težave zaradi pomanjkanja likvidnosti,« pravi Salvatore in nadaljuje: »Sindikatom niso sporočili višine dolga, ki si ga je nabralo podjetje Bertolini. Vsekakor pa dolg niti ni glavni problem, saj ima podjetje Bertolini svoje tržišče in je na svojem področju druga družba v Evropi. Če bi kak podjetnik vložil svežega kapitala, bi se podjetje lahko v dveh - treh letih spet pobralo na noge.« Pred dnevi so v Mošu sindikalisti sklicali javno srečanje, na katerem so bili poleg županje Elisabette Feresin prisotni tudi delavci. V zadnjih mesecih imajo zaposleni velike težave, ker delajo le nekaj dni na teden in so njihove plače bajno nizke. »Kako naj preživim z 200 evri na me- sec,« se je na srečanju v Mošu spraševala ena izmed zaposlenih, ki skupaj s svojimi sodelavci upa, da bo čim prej prišlo do pozitivnega razpleta. Če jim bo z decembrom priznana izredna dopolnilna blagajna, bodo mesečno prejemali med 600 in 700 evri, veliko pomembneje pa je nedvomno to, da bodo ohranili upanje v rešitev podjetja. (dr) GRADIŠČE - Iz čedajske banke odnesel 13 tisoč evrov Za rop izbral banko z največ možnostmi v kraju za beg Med vsemi bankami v Gradišču je ropar z zakrinkanim obrazom za svoj včerajšnji »podvig« izbral tisto, ki mu je zagotavljala največ možnosti za beg s 13 tisoč evri plena. Okrog 11.40 je neznanec z zakritim obrazom vstopil v podružnico bančnega zavoda Banca di Cividale v Ulici Campa-gnola 1, v ožjem mestnem središču. Ko je izstopil iz bančnega poslopja, je lahko zbežal v smeri Trsta ali Vidma, lahko se je napotil čez trg in skozi park na drugo stran mesta ali pa stekel proti zaselku Salet, zato pa je bila iskalna akcija doslej neuspešna. Uslužbenka, ki je bila med ropom skupaj z eno klientko v banki, poleg tega ni znala pojasniti, v katero smer se je neznanec odpravil. Ženska je bila namreč v šoku, ker ji je moški grozil z žepnim nožem. »Daj mi ves denar,« ji je zakričal in ji izročil modro kuverto, v katero je morala ženska vtakniti ves denar, ki ga je hranila v blagajni. Moški ji je nato pobral kuverto iz rok in s 13 tisoč evri zbežal iz banke. Do kosti preplašena uslužbenka je poklicala karabinjerje postaje iz Gradišča in jim po njihovem prihodu opisala roparja. Povedala je, da je imel moški na glavi čepico, z ovratnikom pa si je prekril obraz, tako da ga ni bilo mogoče prepoznati. Karabinjerji ugotavljajo, da ni mogoče vedeti, ali je bil ropar domačin. »Uporabil je tehniko, ki je značilna za rope v bankah. Pri sebi je imel malo rezilo, ki ga detektorji kovin spregledajo, zaradi česar je brez večjih težav vstopil v banko,« pojasnjujejo karabinjerji, ki so takoj po ropu sprožili iskalno akcijo, roparju pa je kljub temu uspel beg neznano kam. Oropana banka v Gradišču bumbaca GORICA - Sindikati Ladjedelnica, Carraro in Prinzi krizna • v v zarisca Pozitivno se rešuje kriza tržiškega podjetja Eaton, sindikati pa so po drugi strani vedno bolj zaskrbljeni za usodo delavcev, ki so zaposleni v livarni Prinzi, v tovarni Carraro in v tržiški ladjedelnici. Razmere v kovinarskem sektorju na ozemlju goriške pokrajine so včeraj vzeli v pretres na sedežu pokrajinske uprave v Gorici, kjer so odbornika za delo Alfreda Pascolina obiskali pokrajinski tajniki sindikatov Fiom-CGIL Thomas Ca-sotto, Uilm-UIL Luca Furlan in Fim-CISL Giampiero Turus. Sindikalisti so odborniku pojasnili, da se je v zadnjih dneh vrnilo na delo 90 delavcev iz tovarne Eaton, po drugi strani pa je iz dneva v dan bolj zaskrbljujoč položaj zaposlenih v goriški livarni Prinzi. Po 39 tednih izredne dopolnilne blagajne 40 zaposlenih čakajo še zelo težki časi; lastniki obrata se namreč ogrevajo za njegovo zaprtje in za selitev proizvodnje v tovarno VDO, ki ima svoj sedež v mestecu Schio pri Vicenzi. V novi tovarni naj bi ponudili delo nekaterim goriškim delavcem, za katere predstavlja selitev v Veneto seveda zelo velik problem. Pascolin je sindikalistom zagotovil, da se bo čim prej postavil v stik z vodstvom družbe Prinzi in tako preveril, kaj v resnici načrtuje za goriški obrat. V težavah je tudi goriška tovarna Carraro. Sindikati so svojčas z lastništvom obrata podpisal dogovor, ki ni predvidel odslovitev delavcev, kljub temu pa naj bi zdaj imelo možnost za vrnitev na delovno mesto le 80 od 120 zaposlenih. Sindikati in delavci čakajo, da jim bo vodstvo tovarne predstavilo nov industrijski načrt, poleg tega pa vlada veliko pričakovanje tudi za nadaljnje poteze deželne finančne družbe Friulia, ki naj bi dokapitalizirala podjetje Carraro. Sindikalisti so odbornika opozorili tudi na probleme ladjedelnice Fincantieri, v kateri tvega izgubo delovnega mesta 600 zaposlenih, in tržiške tovarne Euro-group, kjer je od marca na izredni dopolnilni blagajni 85 delavcev. Med včerajšnjim srečanjem na pokrajini so sindikalisti posebej izpostavili visoko starost brezposelnih. Po novem ima večina ljudi brez delovnega mesta od 40 do 50 let, kar pomeni, da niso še »zreli« za upokojitev, hkrati pa imajo velike težave pri ponovni zaposlitvi. CEGLO - Včeraj popoldne gorelo skladišče lesa Požar podtaknjen? Lastniki domačije prepričani, da ni šlo za samovžig - Dim je bilo videti več kilometrov daleč Požar je skladišče popolnoma uničil bumbaca Več kilometrov daleč je bilo včeraj popoldne mogoče videti dim, ki se je dvigal s Ceglega v krminski občini, kjer je ob domačiji zagorelo skladišče lesa. Na kraj so nekaj pred 15. uro prihiteli goriški gasilci, ki so se takoj lotili gašenja. Ognjene zublje so premagali po približno eni uri dela, sicer pa je požar popolnoma uničil skladišče drv, ki so bila pripravljena za zimo. Goreči les so med gašenjem goriških gasilcev nemo opazovali lastniki domačije, ki so zaradi deževnega vremena povsem upravičeno prepričani, da ni šlo za samovžig. V zadnjih letih naj bi že nekajkrat zagorelo v bližini njihove domačije in na njihovem posestvu na Ceglem, zaradi tega pa vse bolj sumijo, da naj bi jih kdo namerno nadlegoval, njegove istovetnosti pa zaenkrat še ne poznajo. Na kraj so včeraj popoldne poleg gasilcev prišli tudi goriški finančni stražniki. TRŽIČ - V ladjedelnici Dve uri stavke po poškodbi delavca V ladjedelnici Fincantieri v Tržiču se je včeraj dopoldne poškodoval 28-letni delavec Pietro Car-nese, ki se bo zaradi rane na nogi moral zdraviti pet dni. K sreči je bila poškodba lažja, njene posledice pa bi lahko bile veliko hujše, saj se je Carnese ponesrečil na istem mestu, kjer je pred poltretjim letom umrl hrvaški delavec Jerko Yuko. Po nesreči so sindikati oklicali dvourno stavko, vodstvo ladjedelnice pa je sporočilo, da krivdo za poškodbo nosi sam Carnese. 28-letni delavec se je poškodoval med premikanjem jeklenih plošč; mladenič naj bi na vlečni kavelj prehitro priključil novo ploščo, tako da se je njegova noga ujela med valji. Po nesreči so moškega prepeljali v tržiško bolnišnico, kjer so mu zdravniki nudili pomoč zaradi lažje poškodbe na nogi. Carnese se je poškodoval na istem mestu, kjer se je pred dvema letoma in pol smrtno ponesrečil Jer-ko Yuko z Reke, ki ga je zadela velika jeklena plošča. »Poškodbi sta si tako podobni, da naključje ne more biti njun vzrok,« poudarjajo predstavniki sindikatov FIOM in UILM, ki so takoj po nesreči oklicali dvour-no stavko. Po besedah sindikalistov je za nesreči krivo vodstvo družbe Fincantieri, ki delavce prisili k vse hitrejšim ritmom dela, zaradi česar prihaja do kršitev varnostnih predpisov. Po drugi strani je včeraj popoldne vodstvo ladjedelnice opozorilo, da nosi odgovornost za nesrečo poškodovani delavec. »Pri postavljanju jeklenih plošč na valje niso bile spoštovane varnostne razdalje. Poleg tega morebitne težave pri postavljanju plošč na valje niso bile sporočene uslužbencu, ki je odgovoren za ta del proizvodnega procesa,« je opozorilo vodstvo ladjedelnice na letaku, ki je bil včeraj razobešen na oglasni deski ladjedelnice. / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 4. novembra 2010 15 NOVA GORICA - Ponudniki so, konkretnega kupca pa še ni Vila Rafut je na prodaj za dober milijon evrov v »Skoda, da bi pristala v zasebnih rokah« - O predkupni pravici mestne občine bo odločal novi župan Eden najlepših primerov neoislamske kulture v Evropi, Vila Rafut ali Laščakova vila na Pristavi še vedno čaka na svojo nadaljnjo usodo. Prav tako propadajoči park z zbirko eksotičnih dreves, ki se okoli nje razprostira na petih hektarjih površine. Vila in del parka sta v državni lasti, preostali del parka pa je občinski. Pred skoraj tremi leti sta tedanja vlada in ZRC SAZU nameravali vilo umestiti raziskovalno in študijsko središče ZRC SAZU, Univerze v Novi Gorici in Centra za evromediteranske študije Emuni. Projekti za prenovo so bili že pripravljeni, pridobljeno je bilo tudi že gradbeno dovoljenje, toda vlada je nato denar, ki je bil namenjen za obnovo vile in dela parka, namenila za plačilo dolgov Univerze na Primorskem. Vlada se je nato odločila, da vilo proda oz. da jo odda v dolgoročni najem. Z ministrstva v Ljubljani pojasnjujejo, da se je doslej oglasilo nekaj ponudnikov, tako zasebnih kot tudi javnih, in izkazalo nezavezujoč interes za nakup vile, vendar konkretnega kupca še ni. Vilo država prodaja za 1.087.000 evrov. Na ministrstvu še pojasnjujejo, da je vila Rafut uvrščena v letni načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem, kar pomeni, da je na internem trgu in bo tam vse do morebitne prodaje ali javne dražbe. »Na eksterni trg znotraj aplikacije Centralna evidenca nepremičnin bo predmetna nepremičnina prenesena le v primeru neuspešne prodaje,« pojasnjuje Mitja Valič, generalni direktor direktorata za investicije na ministrstvu, kjer dodajajo še podatek, da so stavbo v zadnjem času zaščitili, da vanjo vsaj ne zamaka. V lokalni skupnosti pa se v zvezi s prodajo vile bojijo, da bo prišla v zasebne roke ter da tako objekt in zgornji del parka ne bosta več dostopna javnosti. Zato se je direktor Regijske razvojne agencije (RRA), Črtomir Špacapan, že pred nekaj meseci zavzel za pripravo programa, po katerem bi v vilo vendarle lahko umestili znanstveno-ra-ziskovalno dejavnost vseh doslej zainteresiranih ustanov. Za program bi pri evropskih skladih kandidirali za del sredstev, potrebnih za njeno obnovo. Špacapan pa pojasnjuje, da se na evropske razpise niso mogli prijaviti, saj za to potrebujejo soglasje lastnika, se pravi države. RRA in država oz. pristojno ministrstvo se okrog soglasja še nista konkretno pogovarjala, saj naj bi z državne strani najprej zaprosili nekaj časa za razmislek, nato pa so sporočili svojo odločitev o prodaji. Medtem, navaja Špacapan, se je tudi eno od podjetij iz Primorskega tehnološkega parka zanimalo za odkup ali najem vile. »Toda škoda bi bilo, da bi vse skupaj pristalo v rokah zasebnikov in bi jo potem zaprli za javnost,« opozarja Špacapan in dodaja, da še vedno ostaja interes, da bi nekaj naredili na tem, morda po vzoru Občine Vipava, ki je preko razpisa ministrstva za kulturo pridobila tri milijone evrov za obnovo Lanthierijevega dvorca. Državni denar bo omenjena občina dobila iz programa za prenovo kulturnih spomenikov državnega pomena v lasti občin, vlaganja pa sofinancira Evropski sklad za regionalni razvoj. Pri vsej zgodbi okrog prodaje vile Ra-fut je ključnega pomena tudi, ali bo novo-goriška mestna občina uveljavljala predkupno pravico za vilo ali ne. Glede na to, da se Mirku Brulcu prihodnji teden izteče županski mandat, bo treba počakati, da z delom začneta novi župan Matej Arčon in novi mestni svet, kar se bo uradno zgodilo 11. novembra. »Stališče te občinske uprave je takšno: v to stavbo bi, poleg milijona evrov za njen nakup, morali vložiti še tri do štiri milijone za obnovo. Vprašanje je, če jih bo občina imela,« pojasnjuje Brulc in nadaljuje: »Poleg tega je naš interes, da v ta prostor ne pride nekaj, kar tja ne spada. Vsekakor pa nas močno zanima park. Vsaj zanj smo hoteli uveljavljati predkupno pravico, vendar ministrstvo svoj del parka prodaja skupaj s stavbo. Če bi imeli natančno izraženo željo, kaj bo v tej stavbi, bi bila odločitev o tem, ali jo občina kupi ali ne, veliko lažja. Vendar bodo to odločitve nove uprave, zato smo pristojne na ministrstvu pred nekaj tedni prosili, naj glede predkupne pravice občine počakajo, da z delom začne novi župan in mestni svet.« Katja Munih MATEJ SUSSI V GORICI Jesenska simfonija Galerija Ars nad Katoliško knjigarno na Travniku bo z današnjim dnem gostila novega umetnika, ki bo njene stene odel v jesenske barve. Matej Sussi bo namreč ob 18. uri predstavil dvajset svojih akvarelov z jesensko motiviko. Na odprtju bo slikarja predstavil Jurij Paljk. Akvareli z naslovom »Jesenska simfonija« bodo prikazovali tako nežne in melanholične jesenske pokrajine kot tudi radoživo šelestenje živo rdečega listja Krasa, Gorenjske, Notranjske in tudi daljne Amerike. Matej Sussi je doma z Opčin pri Trstu, po poklicu je grafični oblikovalec, zaposlen pri tržaški založbi Mladika. Po izobrazbi je industrijski oblikovalec, kot umetnik pa je nase opozoril že v dijaških letih. Uspešno se je namreč udeleževal likovnih natečajev Slovenskega kulturnega kluba. Kasneje je vzljubil strip in postal član skupine Vi-le&Vampi, v Rimu pa se je izpopolnjeval tudi v risanju risank. Tokratna je že tretja Sussijeva samostojna razstava, sodeloval je že na različnih skupinskih razstavah in tudi ilustriral nekaj otroških knjig, ki so izšle pri Mladiki. Razstava v Galeriji Ars bo na ogled do 18. novembra. Vila Rafut oziroma Laščakova vila na Pristavi foto km. GORICA - Od danes Cepljenje proti gripi Brezplačno za osebe nad 65. letom Z današnjim dnem se na Goriškem uradno začenja vsakoletna kampanja za cepljenje proti sezonski gripi. Zdravstveno podjetje posebej poziva k cepljenju moške in ženske nad petinšestdesetim letom starosti, za katere je cepljenje brezplačno. Prav tako brezplačno je še za nekatere druge rizične skupine, kot so kronični bolniki in zaposleni v javnih službah primarnega interesa. Kdor se želi cepiti proti sezonski gripi, je naprošen, da se obrne na svojega družinskega zdravnika ali na pristojne službe goriškega zdravstvenega podjetja. V ambulantah zdravstvenega podjetja bo cepivo na voljo do 23. novembra s sledečim urnikom: v Ulici Mazzini v Gorici (tel. 0481-592806, 0481-592840) od ponedeljka do petka med 11. in 13. uro, v Ulici Fleming v Gradišču (tel. 048192464) v ponedeljek, 8., 15. in 22. novembra, med 9.30 in 11.30, na Drevoredu Venezia Giulia v Krminu (tel. 0481629209) v torek, 9., 16. in 23. novembra, med 9.30 in 11.30, v splošni bolnišnici San Polo v Tržiču (tel. 0481-487667) od ponedeljka do petka med 8.30 in 10. uro, v Ulici Fiume v Gradežu (tel. 0491-897930) ob ponedeljkih med 11.30 in 12.30 ter ob četrtkih med 14.30 in 16. uro. Iz goriškega zdravstvenega podjetja zagotavljajo, da je cepljenje povsem varno, predvsem pa učinkovito. Pri starejših osebah cepljenje preprečuje ho-spitalizacijo, pri cepljenih osebah pa se znižajo smrti zaradi posledic gripe za osemdeset odstotkov, opozarjajo. Za vse potrebne informacije je poleg družinskih zdravnikov na voljo tudi urad za higieno in javno zdravje v Ulici Mazzini v Gorici (tel. 0481-592840, 0481-592806). GORICA - Odkrili bronast kip v naravni velikosti Michelstaedter v Raštelu Goriškemu mislecu je bil sinoči posvečen tudi otvoritveni koncert nove sezone mestnega gledališča Verdi Na vrhu Raštela, tam, kjer se obnovljena pot iz porfirnih kock povzpne proti gradu in spusti v Trg Cavour, z včerajšnjim dnem stoji Carlo Michelstaedter, upodobljen v svoji prekinjeni mladosti. Bronasti kip goriškega misleca, ki ga letos proslavljajo ob stoletnici smrti, sta včeraj dopoldne odkrili pre-fektinja Maria Augusta Marrosu in podpredsednica pokrajine Roberta Demartin, potem ko sta kar lepo število zbranih ljudi nagovorila župan Ettore Romoli in odbornik za kulturo Antonio Devetag. Župan je povedal, da so deželni denar, ki bi ga drugače uporabili za potraten posvet o Michelstaedterju, po katerem bi bolj malo ostalo, raje namenili za kip v naravni velikosti in na podstavku - trajno znamenje v mestu; uresničila ga je livarna Bonvicini v Veroni. Odbornik pa je opozoril na zgledno sodelovanje vseh krajevnih uprav in mestnih ustanov pri obeleževanju stoletnice ter poudaril, da je Michelstaedter izjemna goriška osebnost, izraz kompleksne goriške in hkrati evropske kulture. Carlu Michelstaedterju je bil sinoči posvečen tudi otvoritveni koncert nove sezone mestnega gledališča Verdi. Kip v Raštelu ... ... in sinočnje dogajanje v gledališču Verdi bumbaca GORICA - Sindikat policistov Zahteva takojšnje zaprtje kvesture Poslopje dotrajano, vlažno in pretesno »Klopi, pronicanje vode, razpoke na stenah, vlažni arhivi, prostorska stiska.« Goriškim policistom je prekipelo, zato pa predstavniki policijskega sindikata SILP-CGIL zahtevajo takojšnje zaprtje kvesture. Pokrajinski tajnik omenjenega sindikata Patrick Sione opozarja, da bo poslopje zelo težko prilagoditi varnostnim predpisom, zaradi tega bi bilo po njegovih besedah pametno čim prej določiti nov sedež in vanj preseliti urade goriške kvesture. »Državna vlada krči dotacijo za varnostne sile, po drugi strani pa kupuje nova protokolarna vozila,« opozarja Sione in poudarja, da je v goriški pokrajini zaposlenih okrog 600 policistov, ki zahtevajo večjo pozornost. Po besedah tajnika sindikata SILP-CGIL je treba boljše prerazporediti osebje po goriški pokrajini, predvsem pa je treba nameniti večjo pozornost policijskemu komisariatu v Tržiču. GORICA - Javne stanovanjske gradnje • V | | V« • Goriška občina ponuja ATER-ju sto stanovanj Goriška občinska uprava ponuja podjetju za javne stanovanjske gradnje ATER sto stanovanj, ki so potrebna prenove. Po mnenju župana Ettoreja Romolija bi podjetje ATER lahko veliko prej kot goriška občina poskrbelo za prenovitvena dela v omenjenih stanovanjih, katerih obnova bi vsaj delno ublažila povpraševanje po bivališčih s subvencionirano najemnino. Ro-moli se je sicer o zamisli pogovoril s predsednikom podjetja ATER Pietrom Zandegiaconom Riziom med včerajšnjim srečanjem z deželnim odbornikom Riccardom Riccardijem, ki je pristojen ravno za javne stanovanjske gradnje. Deželni odbornik je pojasnil, da v zadnjih časih narašča število družin, ki vložijo prošnjo za vselitev v socialna stanovanja. »Ko stanovanj ni dovolj za vse prosilce, moramo pač določiti kriterije za njihovo oddajo v najem,« je poudaril Riccardi in pojasnil, da do socialnih stanovanj imajo pravico prosilci, ki imajo vsaj deset let bivališče v Italiji in pet let v Furlaniji-Julijski krajini. Predsednik goriškega podjetja ATER je nato Riccardiju razložil, da je v goriški pokrajini 4.100 socialnih stanovanj, dodatnih 500 pa jih imajo v lasti občine. Stanovalci plačujejo povprečno najemnino 120 evrov, letno pa ima ATER 5,7 milijonov evrov dohodkov. Od omenjenega zneska gre 1,6 milijona evrov za obnavljanje nepremičnin in stanovanj, en milijon pa imajo na voljo za nove naložbe. Zandegiacomo je pri tem opozoril, da jih birokracija ovira, saj za vsak poseg morajo pripraviti ogromno dokumentacije. 16 Četrtek, 4. novembra 2010 GORIŠKI PROSTOR / GORICA - Pred 98 leti nesreča na Rojah Izgubljeni bronasti orel strmoglavljenega letalca Ob izbruhu prve svetovne vojne so spomenik odstranili Po smrti Edvarda Rusjana, pionirja slovenskega letalstva, med poskusnim poletom v Beogradu 9. januarja leta 1911 so goriške Roje nekaj časa mirovale, a ne za dolgo. Izkazalo se je, da je Gorica s svojimi naravnimi danostmi, pa tudi zaradi vzdušja, ki sta ga s svojimi poskusi ustvarila Jože in Edvard Rusjan, primeren kraj za razvoj letalstva. To so ugotovile tudi av-stroogrske vojaške oblasti, ki so Gorico izbrale za lokacijo ene izmed svojih pilotskih šol. Iz avstroogrskih vojaških arhivov izhaja, da so šolo za pilote slavnostno odprli 15. januarja leta 1912, torej leto dni po smrti mladega Rusjana. Šlo je za neke vrste »zimsko« podružnico vojaške letalske šole v Dunajskem Novem mestu (Wiener Neustadt). V vojaških arhivih lahko beremo, da so se poleg praktičnih vaj na letalih bodoči piloti učili tudi vožnje z avtomobili, opravili so tečaje mehanike in spoznavali splošne vojaške veščine. V tem času je bilo na Goriškem preko 500 letov. Prihajalo je tudi do nesreč. Kot prvi se je smrtno ponesrečil Aristid von Petrovič, ki je bil doma iz Dubrovnika (v časopisih se njegovo ime pojavlja v inačicah Petrovič, Petrovich, Petrovicz). Star je bil 34 let in po činu stotnik. Do nesreče je prišlo v ponedeljek, 4. novembra, leta 1912, torej pred natanko 98 leti. Goriški časopis Soča je o nesrečnem dogodku zapisal: »Goriški oddelek vojaških zrakoplovcev je spremljala doslej ves čas polna sreča. Dan za dnevom so vzletali visoko gori pod nebo, do 2.000 metrov in še više, krožili so naravnost nad mestom, delali daljše ture čez hribe, čez Brda, čez Kras, čez morje in nazaj v Gorico, a nikdar se ni pripetilo nič neprijetnega. Goričani smo se že tako privadili zrakoplovstvu, da se nam je vse to zdelo tako gotovo in varno, kakor avtomobilstvo po lepih naših cestah. Pred 8 dnevi je prišel v Gorico husarski nadporočnik Aristid pl. Petrovicz, ki se je hotel posvetiti zrakoplovstvu. Skušnjo za pilota je napravil že v dunajskem Novem Mestu. Ta ponedeljek predpold-ne je napravil šele drugi vzlet z Etrichovim zrakoplovom. Dasi začetnik, vendar se je osmelil do poskusov, ki so prepuščeni le izkušenim aviatikom. Hotel je poskusiti padec brez motorja (Gleitflug), ali iz neprave višine in neokretno. Iz višine kakih 70 metrov je priletel na tla in prednji del zrakoplova se je silno zaril v zemljo. Petrovicz sam je udaril na tla z levo čeljustjo, ki se je zdrobila; počilo mu je počez do temena in črepinsko dno se mu je prelomilo. Ta poslednja poškodba je bila smrtna. Vrhu tega si je zlomil desno piščal. Prepeljali so ga z avtomobilom v tukajšnjo vojaško bol- Kip z bronastim orlom pred goriškim letališčem (desno), letalo tipa Etrich Taube, s katerim se je ponesrečil pilot Aristid von Petrovič (spodaj) foto vip nišnico, kamor so poklicali tudi g. dr. De-franceschija. Ali vsa zdravniška pomoč ga ni obvarovala. Umrl je čez noč. Zrako-plovcem po poklicu je ta nesrečni slučaj jako neprijeten. Zmagoslavno so obvladali vse naše ozračje in plavali brezskrbno tudi čez mesto. Ta nesrečni slučaj pa je precej spremenil ves položaj. Upajmo, da se taka nesreča ne ponovi več.« Približno na mestu ob vhodu goriškega letališča, kjer danes stoji spomenik članu savojske dinastije, vojdvodi DAosta, so ponesrečenemu Petroviču postavili lep spomenik z bronastim orlom s povešeni-mi krili. Ob izbruhu prve svetovne vojne so spomenik odstranili, ni znano ali Italijani ali Avstrijci. Takrat so sicer Avstrijci razstavili hangarje in druge vojaške objekte ter jih odpeljali proč, po vsej verjetnosti na Ajševico, kjer so usposobili vojaško letališče, ki je služilo vojnim operacijam na Soški fronti. (vip) GORICA - Za vedno odšel David Sossou Boleče slovo od prijatelja in učitelja Ko so prijatelju šteti dnevi, čutiš, da se poslavlja tudi del lastnega življenja. To sem doživljal zadnje tedne, od dneva, ko sem izvedel, da se je neusmiljena bolezen spravila nad Davida Sos-soua. Včeraj po 13. uri se je David mirno, tiho poslovil od nas. Pri prelivanju na papir teh skromnih, a iskrenih misli, se mi pisanje zatika, a zavedam se, da teh misli ne zapisujem le v svojem imenu, temveč tudi v imenu Rudija, Sonje, Lau-re, Oskarja, Elizabete in številnih drugih Davidovih prijateljev, sošolcev, v imenu šolskih kolegov, nekdanjih vzgojiteljev Dijaškega doma v Gorici, pa tudi njegovih učencev, ki so obiskovali in še obiskujejo osnovno šolo v Pevmi. Davidu smo danes dolžni izreči prijateljsko - tovariško slovo, saj je s svojim vztrajnim delom naredil veliko koristnega za nas, za našo goriško skupnost. David Sossou (Sosol) se je rodil v Pevmi leta 1951; junija prihodnjega leta bi torej dočakal 60 let. Po opravljenem učiteljišču v Gorici je nadaljeval študij na ljubljanski univerzi. Po vrnitvi se je zaposlil kot vzgojitelj v slovenskem Dijaškem domu Simon Gregorčič, nato pa kot redni učitelj na slovenski osnovni šoli v Pevmi. Že v mladih letih je bil aktiven v organizacijah slovenske narodne skupnosti: bil je tabornik RMV, član Mladinskega krožka, Slovenskega planinskega društva v Gorici in Kluba zamejskih študentov v Ljubljani. Bil je tudi odbornik pri domačem kulturnem društvu Naš prapor in pri športnem združenju Dom iz Gorice, kjer je uspešno igral odbojko in namizni tenis. V mladih letih je strastno zbiral stripe Tex Viller. Bil je tudi politično angažiran tako v civilni družbi kot v strankah. Nastopal je v vrstah SKGZ-ja (Mladinski odbor, Glavni in teritorialni odbor SKGZ za Goriško itd.), bil je najprej član Komunistične stranke Italije, nato Levih demokratov in Foruma v Gorici. Bil je dolgoletni član in nato predsednik rajonskega sveta za Pevmo-Oslavje-Štmaver in član slovenske konzulte pri goriški občini. Aktivno se je tudi zavzemal v upravnih odborih Dijaškega doma Simon Gregorčič, Kulturnega doma v Gorici (bil je med podpisniki spominske listine Kulturnega doma), Dijaške matice, v raznih šolskih zavodskih svetih in še bi lahko naštevali. Bil je razgledan, načitan - nakupil si je goro knjig, zato da jih bo prebiral po upokojitvi -, globok, tih, včasih briško trmast, a močno navezan na gori- David Sossou (Sosol) ški prostor. Preden se je preselil v Štan-drež, je v Pevmi stanoval v Kini; izhajal je iz družine, ki je bila tesno povezana s tradicijo OF in NOB, na kar je bil ponosen. Znal nam je biti iskren prijatelj, tovariš in delovni kolega. Ko si ga zaprosil za uslugo, si že vedel, da ne boš dobil odgovora z nikalnico. David zapušča ženo Alfredo, sina Vanjo, 96-let-no mamo Ino, svakinjo Milojko in svaka Iva. Še posebej njim velja naše najgloblje sožalje. Zaključil bom z omembo dogodka, ki sem mu bil priča prve dni letošnjega šolskega leta. Bil sem v bližini skupine šolarjev, ko je mojo pozornost pritegnila ena izmed učenk, ki je dejala, da v šoli ni učitelja Davida in da zato nekaj manjka. Bil je še en dokaz, da je učitelj David pustil za sabo neizbrisno sled tudi v zavesti svojih učencev. Trajno se je zapisal tudi v vse nas, ki smo ga globlje poznali in z njim prijateljevali. Z njim smo preživeli marsikateri nepozaben trenutek, pa tudi skupaj uresničili marsikaj koristnega. Z njim odhaja del nas. David, dovoli, da se ti po ponedeljkovem poslednjem stisku roke v imenu prijateljev in znancev ter organizacij goriških Slovencev ob tvojem prezgodnjem slovesu zahvalim za vse, s čimer si nas obogatil. Naj ti bo lahka domača zemlja. Igor Komel RUPA - Na Škotskem s kulturnim društvom Rupa-Peč Očarljivo okolje, ovito v legende in kraljevske zgodbe Obisk Viktorja Škotskega in lorda Dariusa Nesmrtnika Med otočjem Hebridi je največji Skye, povezan z obalo z novim mostom. Otok je posut s samotnimi skromnimi hi-šami,v katerih živijo predvsem umetniki; nekatere imajo še slamnato streho. Prebivalstvo govori keltski jezik. Avtobus smo na drugi strani otoka vkrcali na trajekt, dosegli obalo in se vozili mimo najvišjega vrha Ben Nevis, nevarno goro, ker se vremenske razmere tako spreminjajo, da spravijo v težave tudi najbolj izkušene pohodnike. Vrh je bil zakrit z gosto meglo. Prenočili smo v lepem mestecu Oban, ki ga mnogi imenujejo škotski Portofino. Leži ob zalivu Atlantskega oceana. V centru mesta se nad krožiščem dviga zgradba, podobna našemu Koloseju. Bližali smo se koncu našega potovanja, obiskali smo še grad Iverary z vasico ob izlivu reke Aray in fiorda Loch Fyne. Tudi v njem straši. Legenda pravi, da so sovražniki napadli trdnjavo, iz katere so vsi zbežali. Ostal je le deček, ki je igral harfo. Usmrtili so ga. Od takrat, ko član plemiške družine umre, je slišati glas harfe in se na ok- nu prikaže mili deški obraz. Tudi vas Luss s kamnitimi hišami in cvetjem, ki je bujno kipelo iz korit in loncev, nas je očarala, a nas je čas preganjal, saj smo si morali ogledati še ruševine gradu Linlithgow. Tam se je rodila Marija Stuart, nesrečna škotska kraljica, tekmica angleške kraljice Elizabete. Ker je Elizabeta hotela Škotsko združiti z Anglijo, je onesposobila Marijo, jo držala devetnajst let v ujetništvu in nato obglavila. Krog našega potovanja se je sklenil v Edinburghu, v glavnem mestu, enem izmed najzanimivejših zgodovinskih središč Evrope. Staro in novo mesto deli prometna Princes, nad katero domuje mogočen grad. V grajskih prostorih je razstavljen kraljevski zaklad z zlato krono, s katero so bili okronani vsi škotski kralji; v bližini stoji Kamen usode iz peščenca, na katerem so ustoličili vse škotske in pozneje tudi angleške kralje. Poleg razstavne sobice so skromni prostori, v katerih je Marija Stuart povila sina, bodočega kralja Jakoba IV. Zanimiva je dvorana, kjer je nekoč zasedal škotski parlament in kjer je okence z rešetkami, pri katerem Kot se spodobi, so se fotografu nastavili za spomin (in objavo) je kralj prisluškoval, da bi odkril spletke dvorjanov. Z avtobusom smo si nato bežno ogledali še kip Bobbya, zvestega psa, ki je po gospodarjevi smrti čuval njegov grob dolgih štirinajst let. Palača Hollyroodhouse, nekoč dom škotske kraljice, je danes rezidenca angleške kraljice, ki mora vsaj dvakrat na leto ravno tam sprejeti ugledne mednarodne goste in ki jo je letos obiskal papež. Videli smo tudi gregorijanske vrstne hiše, se sprehodili skozi botanični vrt s tropskimi rastlinami, občudovali kraljevo jahto Britannia, zasidrano v zalivu Leith, in že so misli poletele na vrnitev. Zvečer smo na povabilo prijazne Patricije, dolgoletne spremljevalke vseh izletov in skoraj častne rupenske občanke, priredili družabnost s kulturnim programom, ki ga je poživil nastop skoraj pravih Škotov, Viktorja Škotskega in lorda Dariusa Nesmrt-nika. Veselo razpoloženje, ki nas je vseskozi spremljalo, je dokaz, da smo bili disciplinirana družba, pozorna na točnost, predvsem pa radovedna ter željna novih spoznanj in izkustev. (pn2) Konec / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 4. novembra 2010 17 NOVA GORICA - »GO Europe« Cox z mladimi Skaterji bodo opozorili na nevaren in dotrajan novogoriški skate park REDIPULJA Današnja svečanost s Finijem Predsednik poslanske zbornice Gianfranco Fini se bo danes ob 10. uri udeležil svečanosti ob dnevu italijanskih vojaških sil, ki bo kot običajno potekala pred kostnico iz prve svetovne vojne v Redipulji. Fini bo spregovoril ob 11.30, še pred tem pa bodo blagoslovili žare s posmrtnimi ostanki desetih italijanskih vojakov, ki so med drugo svetovno vojno padli na območju sedanje Rusije oz. Moldavije. Zaradi svečanosti bo državna cesta št. 30 zaprta med 9. in 13. uro. Pešpot na Brestovcu Sovodenjska občinska uprava prireja nocoj ob 20. uri v prostorih centra Danica na Vrhu predstavitev proj ekta za ureditev zgodovinske pešpoti na Bre-stovcu. Nova predsednica Novoizvoljeni člani sveta krajevne skupnosti Nova Gorica so na torkovi konstitutivni seji izvolili novo predsednico sveta, Božo Mozetič, soprogo dosedanjega dolgoletnega predsednika sveta Otona Mozetiča. Za podpredsednika je bil izvoljen Miloš Lozič. Moze-tičeva je bila v svet krajevne skupnosti izvoljena na listi Zveze za Primorsko. (km) Predavanje o Indiji V telovadnici novogoriške gimnazije bo danes ob 19. uri potopisno predavanje Tomaža Humarja Neodkriti kraji Indije - življenje ob reki Ganges, od izvira v Himalaji do izliva v Indijski ocean. (km) Kreativno gradbeništvo Na goriškem gradu bo danes ob 17. uri javno srečanje na temo kreativnosti v gradbeništvu, dizajnu in funkcionalnosti. Dogodek prireja agencija Alfa, med govorniki bo deželni svetnik Alessandro Colautti. Rekord v gledališču V krminskem gledališču so vpisali rekordno število 362 abonmajev za novo gledališko sezono. Lani je bilo abo-nentov 318. V Novo Gorico prihaja Pat Cox, nekdanji predsednik Evropskega parlamenta in sedanji predsednik mednarodnega evropskega gibanja. Jutri bo sodeloval pri projektu »GO Europe« s podnaslovom »Kako lahko lokalne skupnosti pomagajo mladim, da postanejo aktivni evropski državljani«. Organizatorja - Slovenski svet evropskega gibanja in novogoriški Europe direct - računata, da bodo na okrogli mizi, ki bo osrednji del jutrišnjega programa, od mladih slišali čim več odgovorov na vprašanja, kot na primer: kako se želijo vključevati v družbo in kako postati aktivni evropski državljani. Zato so povabili »evropski razred« novogoriških gimnazijcev ter dijake iz šole Dante Alighieri v Gorici in šole iz Štarancana. »V Sloveniji sicer opažamo, da so osnovnošolci bolj informirani o Evropski uniji kot srednješolci. To bi radi spremenili. Po drugi strani pa se mladi iz Slovenije vse bolj zanimajo za zaposlitev v drugih evropskih državah oziroma za študentske izmenjave,« pojasnjuje Jasmina Nikič iz novogoriške informacijske točke evropske komisije Europe direct. Osrednjega dogodka, ki bo jutri potekal v veliki dvorani novogoriške mestne hiše, se bodo, poleg omenjenih šolarjev, udeležili predstavniki nevladnih organizacij iz Slovenije, Francije in drugih držav EU ter predstavniki lokalnih skupnosti in mladi iz Slovenije in Francije. »Udeležba je mednarodno zastavljena. Dogodek naj bi odprl vrata za nadaljnje pogovore o tej temi. Rezultat projekta bo namreč deklaracija, ki bo poslana vsem lokalnim oblastem po vsej EU, saj bo le-ta predlagala konkretne predloge o tem, kako lahko lokalne oblasti vzgajajo boljše mlade državljane Evrope,« pravi An Krumberger, predsednik Slovenskega sveta evropskega gibanja. Popoldanski del programa se bo preselil na ulico. Novogoriški skaterji bodo na ploščadi med občinsko stavbo in knjižnico opozorili na nevaren in dotrajan novogoriški skate park, ki sicer privablja številne mlade tudi iz sosednje Gorice in ostalih delov Slovenije. Njihov apel lokalnim oblastem bo torej konkreten primer, ki ga mladi iz lokalnega okolja izpostavljajo kot prakso povezovanja pripadnikov iste subkulture iz dveh mest oz. dveh držav. Obenem bo pred mestno hišo potekal še projekt za spodbujanje boljšega socialnega dialoga, dogajanje pa bosta popestrili glasbeni skupini Niet in Turn Around. Dogodka se bo, kot rečeno, udeležil tudi predsednik mednarodnega evropskega gibanja Pat Cox. To bo njegov prvi obisk v Novi Gorici, kamor bo prispel že danes, ko ga bo na Gradu Dobrovo sprejel briški župan Franc Mužič, jutri pa se bo med drugim mudil tudi na sprejemu pri novogori-škem županu Mirku Brulcu. Cox bo jutri imel otvoritveni nagovor, nakar se bo v pouličnem delu prireditve še nekaj časa zadržal v družbi mladih. (km) [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI MARZINI, Korzo Italia 89, tel. 0481531443. DEŽURNA LEKARNA V ŠLOVRENCU SORC, Trg Montesanto 1, tel. 048180023. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V ZAGRAJU LUCIANI, Ul. Dante 41, tel. 0481-99214. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE, Ul. Cosulich 117, tel. 0481-711315. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.10 »Maschi contro femmine«. Dvorana 2: 17.30 »II regno di Gà Hoo-le - La leggenda dei guardiani«; 19.50 -22.10 »Wall Street: Il denaro non dorme mai«. Dvorana 3: 17.00 - 18.40 »Winx club -Magica avventura«; »Cinema & Rock« 20.45 »24 Hour Party People«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.10 »Maschi contro femmine«. Dvorana 2: 18.00 »Cattivissimo me« (digital 3D); 19.50 - 22.10 »Wall Street: II denaro non dorme mai«. Dvorana 3: 17.00 - 18.40 »Winx club -Magica avventura«; 20.15 - 22.15 »Ben-venuti al sud«. Dvorana 4: 17.50 - 20.10 - 22.10 »Salt«. Dvorana 5: 17.00 - 18.45 »Il regno di Ga Hoole - La leggenda dei guardiani«; 20.30 - 22.20 »Fair Game - Caccia alla spia«. H Šolske vesti MARTINOV JEDILNIK: Ad formandum vabi k vpisu na kulinarični tečaj, namenjen ljubiteljem kuhanja, ki bo v sredo, 10. novembra, ob 18. uri v Dijaškem domu v Gorici. Udeleženci tečaja prejmejo v dar recepte, predpasnik in potrdilo o obiskovanju tečaja; vpisovanje po tel. 334-2825853, promo@adfor-mandum.eu. TEHNIKE UPRAVLJANJA IN PRODAJE TURISTIČNIH STORITEV: Ad forman-dum sprejema vpise na tečaj po maturi v sodelovanju s podjetji. Pogoji za vpis: status brezposelne osebe, opravljena matura na višji srednji šoli, bivališče v Furlaniji Julijski krajini; dopolnjenih 18 let; trajanje: 540 ur (300 ur v razredu in 240 ur delovne prakse); honorar za prisotnost na delovni praksi:2,30 evra na KRMIN - Predstavitve vinorodnih okolišev V gosteh srbski vinar in šampionka someljejev Danes na vrsti degustacija vin z območij Roero in Langhe v Piemontu Krminska degustacija fotoa.w. Vinoteka v Krminu ponuja tudi letos predstavitve vinskih zvrsti iz različnih vinorodnih okolišev. Minuli petek so v de-gustacijski dvorani gostili, prvič v deželi FJK, vina srbskega vinarja Milijana Jelica. Klet ima v bližini Valjeva in sodi v sam vrh perspektivne srbske vinske ponudbe. Gre za mlado, komaj osem let staro vinarsko podjetje, ki je lani na meranskem festivalu uspešno predstavilo bela vina Tamuz Morava in Prokupac, razširjeno degustacijo pa je v Krminu vodila šampionka srbskih some-ljejev Djurdja Katic. Poleg omenjene srbske kleti je v nedeljo v palači Locatelli v Krmi-nu na dobro obiskani prireditvi z naslovom »Zvrsti in potovanja skozi svet« ponujalo svoja vina še približno 50 briških vinarjev z obeh strani državne meje. Dogajanje v vinoteki na Trgu XXIV Maggio v Krminu se bo nadaljevalo nocoj ob 20. uri z degustacijo vin treh proizvajalcev z območij Roero in Langhe v Pie-montu; to bo priložnost za pokušnjo proizvodov dveh izmed najboljših vinorodnih okolišev na svetu. Rezervacija je obvezna (tel. 0481-630371). (aw) Vtumit ""M il........ TFUiq 1-TilimLÇIfriO i,h„no,:L|,1(:i knmpfHlpn IWH/2ÛLÏ Info in iHRiidjï ti .i Mjgjfni 55ti Tel.: 00*9 040 J62H2 Btezplačni Itc vilta: Ö00 1 i 4W2 w3fir[a vçat Jebvnik T. urqikum i&.OO-lS.QQ POHITITE IN REZERVIRAJTE |1-P ____W OSNOVNI PROGRAM V GORICI l itLri i h :",': produkcijc SSG A 3 l/IIi] R.NI SKLOPI V TR5TU: [Iranski ncHnjm^kni/ Hnn« gU&J 'Dnnukl huhuv.nLvi/ La|irt4l»MlilirilW pLtii -Dramiki rjKbuiljivU LaJikagjaftba SVOJ ABONMfl1 Vpisovanje abonir-iiev do petka, 12. noveiiibjM Združenje cerkvenih pevskih zborov — Gorica Zveza cerkvenih pevskih zborov — Trst Kulturni center Lojze Bratuž Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel Slovenska prosveta vabijo na predstavitev knjige in zgoščenke Stanko Jericijo (1928 - 2007) Jutri, 5. novembra ob 20.30 Kulturni center Lojze Bratuž Drevored 20. septembra 85 — Gorica Sodelujejo: Prof. Lojzka Bratuž * predsednica Združenja cerkvenih pevskih zborov - Gorica Dr. David Bandelj * Fakulteta za humanistiko Univerze v Novi Gorici Mag. prof. Ivan Florjane * Univerza Ljubljana / Akademija za glasbo Zbor Lojze Bratuž * Zborovodja Bogdan Kralj Otroški zbor Emil Komel * Zborovodja Damjana Čevdek Jug Mladinski zbor nižje srednje šole Ivan Trinko * Zborovodja prof. Štefan Job Sopran * Alessandra Schettino Klavirska spremljava * Neva Klanjšček na@gmail.com in po tel. 334-1243766. KULTURNO DRUŠTVO SKALA in Lovska družina Gabrje vabita v nedeljo, 7. novembra, ob 14. uri na vsakoletno vaško martinovanje, ki bo potekalo na trgu v Gabrjah. M Izleti uro. Tečaj je brezplačen. Potrdilo o obiskovanju. Datum selekcije: 11. novembra; informacije: Ad formandum, Kor-zo Verdi 51, tel. 0481-81826, go@ad-formandum.eu, www.adformandum.eu. Obvestila AŠKD KREMENJAK IZ JAMELJ prireja tekmovanje v briškoli vsak petek v večnamenskem centru v Jamljah; vpisovanje od 20. ure naprej. KD OTON ŽUPANČIČ IN DRUŠTVO SA-RASVATI prirejata srečanja »Balkanski plesi - kolo« v Kulturnem domu Andreja Budala v Ul. Montello 9 v Štan-drežu. Predvidenih je sedem srečanj s Svetlano in Milošem Lazarevičem vsak petek ob 20.30; informacije po tel. 3338139217 (Sara Hoban) vsak dan od 15. do 19. ure. KD SOVODNJE vabi mlade, odrasle in starejše na tečaj trebušnih plesov (osnovna stopnja). Prvo informativno srečanje bo v petek, 5. novembra, ob 20.30 v spodnjih prostorih Kulturnega doma v Sovodnjah; informacije po tel. 3492735720 (Marjetka) v večernih urah. AŠKD KREMENJAK iz Jamelj prireja ples z DJ-jem Best Company v soboto, 6. novembra, od 22. ure dalje v večnamenskem centru v Jamljah. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško obvešča, da bo za mar- tinovanje v nedeljo, 7. novembra, v Go-njačah odhod avtobusa iz Doberdoba ob 16. uri, nato z običajnimi postanki. 0 Prireditve DRUŠTVI JADRO IN TRŽIČ obveščata, da bo v nedeljo, 7. novembra, ob 11. uri, ob slovenski nedeljski maši v Selcah, slovesnost ob 30-letnici slovenske maše in ženskega pevskega zbora iz Ronk. Sodeloval bo dekliški zbor Bodeča Neža. ZSKD, SKGZ, KD SOVODNJE v sodelovanju z večstopenjskima šolama Doberdob in Gorica vabijo na vodeni tematski večer o zasvojenosti v petek, 5. novembra, ob 20.30 v Kulturnem domu v Sovodnjah. Bojan Kodelja, vodja kampanije NE-ODVISEN.SI se bo pogovarjal s psihoterapevtom Miho Kramlijem. PO SLOVENSKIH PRAVLJIČNIH POTEH - ŠC Melanie Klein v sodelovanju z Odborom staršev Gorica in Mladinskim domom prireja brezplačna srečanja za otroke od 5. do 8. leta. V soboto, 6. novembra, bo pravljičarka Martina Šolc otrokom podala pravljico o Prijaznem duhcu, branju bodo sledile jezikovna in ustvarjalna delavnica ter delavnica »baby paintinga«, ki jih bodo vodile vzgojiteljice centra Melanie Klein. Nasledje srečanje bo 13. novembra; informacije in prijave na solcmarti- DRUŽBA ROGOS prireja vodeni nara-voslovno-zgodovinski izlet, ki bo trajal eno uro in pol v nedeljo, 7. novembra, z zbirališčem ob 10. uri na parkirišču ob Doberdobskem jezeru; sledil bo vodeni naravoslovni ogled po hribu Debeli, nato se bodo udeleženci z osebnimi avtomobili odpeljali do sprejemnega centra Gradina, kjer bo prigrizek ob vinu iz kleti Grad Rubije; informacije in rezervacije po tel. 0481-784111, 3334056800 in inforogos@gmail.com. UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA obveščajo izletnike, da bo v soboto, 13. novembra, avtobus odpotoval ob 7.40 iz Štivana, nato se bo ustavil ob 7.45 v Jam-ljah, ob 8. uri v Doberdobu in 8.15 v Ronkah (pri piceriji Al Gambero); na razpolago je še nekaj prostih mest; informacije in vpisovanje v trgovini pri Mili (tel. 0481-78398), v gostilni Ivica (tel. 0481-78000) in pri Milošu (tel. 3804203829). 0 Mali oglasi PRODAM suha briška drva; tel. 0481390238. Bil Osmice V DOBERDOBU pri Dolincah (Ul. Bratuž) je odprl osmico Marko Ferfolja »Belota«; tel. 329-6483970. Pogrebi DANES V LOČNIKU: 11.40, Reutea Pet-tarin vd. Delpin (iz bolnišnice Sv. Justa) v cerkvi in na pokopališču. DANES V KRMINU: 11.00, Pierina Boa-ro (iz bolnišnice Sv. Justa) v cerkvi Sv. Leopolda in na pokopališču. DANES V GRADIŠČU: 10.00, Armando Battistelv cerkvi Sv. Valeriana in na pokopališču. DANES V FOLJANU: 11.00, Genoveffa Furlan por. Primavera (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi, sledila bo upepelitev. DANES V TRŽIČU: 10.00, Cosimo Bar-bariccia iz bolnišnice v baziliko Sv. Ambroža, sledila bo upepelitev; 10.00, Anna Bratus por. Zanolla iz bolnišnice v cerkev Sv. Nikolaja in na pokopališče. DANES V PIERISU: 14.00, Sergio Zorzin (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. 18 Četrtek, A. novembra 2010 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi ó tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu NOGOMET - V četrtem krogu faze skupin lige prvakov Inzaghi prehitel Mullerja Real izenačil v 94. minuti Madridčani (skupaj s Chelseajem in Bayernom) že v osmini finala - Pomembna zmaga Rome Milan - Real Madrid 2:2 (0:1) STRELCI: v 45. Higuain; v 68. in 78. Inzaghi, 94. Leon. MILAN (4-3-1-2): Abbiati 6.5, Abate 6, Nesta 6.5, Thiago Silva 5.5, Zambrot-ta 5.5, Gattuso 6.5 (Seedorf), Pirlo 6, Boa-teng 6.5, Ronaldinho 6 (Inzaghi 8), Pato 5 (Ambrosini 6), Ibrahimovič 6. Trener: Al-legri. REAL MADRID (4-2-3-1): Casillas 6, Sergio Ramos 6.5, Pepe 5 (Leon 6.5), Car-valho 7, Marcelo 6, Xabi Alonso 6, Khedi-ra 6, Ronaldo 6.5, Ozil 6.5 (Albion), Di Maria 6.5, Higuain 6.5 (Benzema). Trener: Mourinho. MILAN - Z dvema goloma madridskemu Realu je Pippo Inzaghi postal novi rekorder v doseženih zadetkih v evropskih pokalih. Sinoči je Milanov napadalec prehitel slavnega nemškega napadalca Gerda Mullerja. »Der Bomber«, ki je prav včeraj dopolnil 65 let, je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja z Bayernom zbral 68 golov. Inzaghi jih zdaj ima 70. Za Milan je Inzaghi skupaj dosegel 124 golov in je prehitel tudi Van Bastna. Vsekakor je bil na milanskem San Siru Real Madrid boljši nasprotnik. Gostje so kar 22-krat streljali proti Milanovim vratom. Tekma se je začela z Mourinhovim odgovorom milanskim navijačem: tribuni je pokazal tri prste kot tri lanske trofeje, ki jih je lani, pod taktirko portugalskega trenerja, osvojil mestni tekmec Inter. Gostje iz španske prestolnice so po dobri igri in izraziti premoči povedli v 45. minuti z golom Higuaina. V drugem delu je trener rdeče-črnih Allegri poslal v ogenj Inzaghija, ki je poskrbel za preobrat. Najprej je zadel v polno napaki v gostujoči obrambi (zgrešila sta tako branilec Pepe kot vratar Casillas), nato pa je bil še drugič uspešen, potem ko je sodnik spregledal kot hišo velik nedovoljeni položaj. Ko je vse kazalo, da bo Milan zadal prvi letošnji poraz Mourinhovemu Realu, so »blancosi« izenačili v 94. minuti. Abbiatija je z močnim strelom premagal Pedro Leon. Resnici na ljubo Real sinoči ni zaslužil poraza. Roma se je iz Švice vrnila s pomembno zmago. »Morali smo zmagati, drugače bi lahko tvegali izločitev,« je po tekmi dejal Romin trener Ranieri. V osmino finala so se po sinočnjih zmagah že uvrstili Bayern, Chelsea in Real Madrid. Basel - Roma 2:3 (0:2) STRELCI: Menez v 17., Totti v 26. iz 11-m, Frei v 69., Greco v 77. in Shaqiri v 82.. BASEL: Costanzo, Inkoom, Abraham, Ferati (Chipperfield), Safari, Sha- 0:7 je najvišja zmaga v gosteh v zgodovini moderne lige prvakov, od sezone 1992/93. Dosegel jo je Olympique Marseille na Slovaškem, proti domači Žilini. Pred tem (v sezoni 2004/05) je krakovska Wisla z 8:2 premagala gruzijsko Georgia Tbilisi. Milan pa je v osmini finala (1993/94) s 6:0 premagal Kopenhagen. Filippo Inzaghi je dosegel oba gola za Milan in tako s skupno 70 zadetki postal najboljši strelec vseh časov v evropskih nogometnih pokalih ansa qiri, Huggel, Yapi Yapo, Stocker, Frei, Streller. ROMA: Julio Cesar, Cassetti, Burdis-so, Juan, Riise, De Rossi, Simplicio, Menez (Greco), Perrotta, Vučinič (Borriello), Totti. Skupina E IZIDA 4. KROGA Basel - Roma 2:3, Cluj - Bayern 0:4 Bayern München 4 4 0 0 11:3 12 Roma 4 2 0 2 6:8 6 Basel 4 1 0 3 7:8 3 Cluj 4 1 0 3 5:10 3 PRIHODNJI KROG (23.11.): Roma Basel - Cluj Bayern, Skupina F IZIDA 4. KROGA Chelsea - Spartak 4:1, Žilina - Marseille 0:7 Chelsea 4 4 0 0 12:2 12 Marseille 4 2 0 2 8:3 6 Spartak Moskva 4 2 0 2 5:6 6 Žilina 4 0 0 4 1:15 0 PRIHODNJI KROG (23.11.): Spartak -Marseille, Chelsea Žilina Skupina G IZIDA 4. KROGA Auxerre - Ajax 2:1, Milan - Real Madrid 2:2 Real Madrid 4 3 1 0 7:2 10 Milan 4 1 2 1 5:5 5 Ajax 4 1 1 2 4:6 4 Auxerre 4 1 0 3 3:6 3 PRIHODNJI KROG (23.11.): Ajax - Real Madrid, Auxerre - Milan Skupina H IZIDA 4. KROGA Partizan - Braga 0:1, Sahtjor - Arsenal 2:1 Arsenal 4 3 0 1 15:32 9 Sahtjor Donjeck 4 3 0 1 7:6 9 Braga 4 2 0 2 3:9 3 Partizan 4 0 0 4 1:7 0 PRIHODNJI KROG (23.11.): Braga - Arsenal, Partizan - Sahtjor FRANK BALE Slava mu ne bo udarila v glavo LONDON - Vsa nogometna Anglija nori za Garetha Franka Baleja, junaka Tottenhama z obeh tekem Lige prvakov proti Interju. Fant iz Cardiffa je bil že kot mladostnik uspešen v različnih športih: rugbiju, nogometu, hokeju in teku na srednje razdalje, naposled pa se je odločil za nogomet. Čeprav ne ena od starih mam Angležinja, se je odločil za reprezentanco Walesa in v njej leta 2006 debitiral že pri 16 letih na tekmi proti Trinidadu in Tobagu, prvi gol pa dosegel po petih mesecih proti Slovaški. Tottenham ga je leta 2008 odkupil od Southamptona za pet milijonov funtov. Na začetku je veljal za črnega Petra, saj Tottenham z njim na igrišču nikoli ni zmagoval. Letos se mu je povsem »odprlo«. Sezono je začel z dvema goloma proti moštvu Stoke City, v Walesu pa so ga imenovali za igralca leta. Pred šestnajsitmi dnevi je na San Siru dosegel tri gole, v torek zvečer pa v Londonu osmešil Maicona. Kdor ga pozna, pravi, da mu slava ne bo udarila v glavo. NOGOMET Ascoliju so odvzeli tri točke RIM - Zaradi administrativnih nepravilnosti je disciplinska komisija državne nogometne zveze z odvzemom točk na lestvici kaznovala enajst poklicnih moštev. Med njimi je tudi drugoligaš Ascoli, ki so mu odvzeli tri točke. Ze pred kaznijo je bil zadnji na lestvici (v ponedeljkovi zaostali tekmi je z 2:1 izgubil v Turinu), zdaj ima le 7 točk, pred njim sta z 11 točkami najslabša Piacenza in Cittadella. FREY - Fiorentina v tem začetku sezone res nima sreče. Za štiri do šest mesecev je izgubila prvega vratarja Sebastiena Freya. Francoz si je na torkovem treningu poškodoval kolenske vezi in bo moral v naslednjih dneh na operacijo Med vratnici bo stopil dolgoletni član Celtica in poljski re-prezentant Artur Boruc. SPORAZUMNO - Francoski nogometni klub PSG je sporazumno prekinil pogodbo s srbskim napadalcem Matejom Kežmanom. FORMULA 1 - Mednarodna avtomobilistična zveza je objavila koledar dirk za sezono 2011. Zaenkrat še ni znano, ali bosta Kitajska 17. aprila in Indija 30. oktobra dejansko v koledarju, saj mora progi odobriti še krovna av-tomobilistična zveza, a kot kaže, bo prihodnje leto na sporedu 20 dirk formule 1.Sezona se bo vnovič začela v Bahrajnu, dirka bo na sporedu 13. marca, končala pa se bo 27. novembra, ko bo na sporedu velika nagrada Brazilije. Velika nagrada Italije bo 11. septembra VESLANJE - Na svetovnem veslaškem prvenstvu v Novi Zelandiji so slovenski tekmovalci prvič zaostali za načrti. Jan Špik in Gašper Fistravec sta bila neuspešna v repasažu dvojnih dvojcev, Juretu Cvetu in Matevžu Maleši-ču pa ni uspel preboj v veliki finale med lahkimi dvojnimi dvojci. SP V LIGNANU - V Lignanu se je sinoči začelo svetovno prvenstvu v hokeju na električnih vozičkih. Nastopajo reprezentance Belgije, Dansek, Finske, Nemčije, Italije, Nizozemske, Švice in Avstralije. Prvenstvo se bo končalo v nedeljo. NOGOMET Juventus proti Salzburgu tudi z mladinci TURIN - V današnji tekmi evropske nogometne lige proti Salzburgu bo Juventus nastopil zelo okrnjen. Zaradi številnih poškodb, nazadnje sta se »na bolniški« zglasila še Sissoko in Felipe Melo, bosta igrala tudi dva člana ekipe mladih primavera. Trener Del Neri kljub temu napoveduje boj za zmago. »Želimo osovjiti vse tri točke, nato pa se do uvrstitve v naslednjo fazo dokopati na prihodnjem gostovanju v Po-znanu,« je povedal strateg turin-skega moštva in dodal, da odkar trenira se ni še ni zgodilo, da bi imel na voljo tako malo igralcev. Juventus ima z avstrijskimi moštvi pozitivno bilanco, doma je v dosedanjih sedmih nastopih vedno zmagal, Salzburg pa v Tu-rinu še ni gostoval. Danes še: CSKA Moskva -Palermo, Liverpool - Napoli, Sampdoria - Metalist KOŠARKA - V Ljubljani evforija in pričakovanje za tekmo evrolige proti Panathinaikosu Zdovc proti vzorniku Trener Grkov Obradovic učitelj in prijatelj trenerja Uniona Olimpije, ki priznava, da je presenečen NBA LIGA Prekinitev zaradi azbesta NEW YORK - Kosi azbesta, ki so s stropa padli na parket, so prisilili k preložitvi tekme NBA lige v Madison Square Gardnu med New Yorkom in Orlan-dom. Saša Vujačic se je z Los Angelesem veselil četrte zmage (124:105 proti Memphisu), v statistiko je v slabih treh minutah in pol vpisal le točko iz prostega meta. SKY - Satelitska Sky je pridobila pravice za prenos tekme NBA lige za naslednje tri leta. Skupno bodo v neposrednem prenosu predvajali 75 tekem rednega dela, 36 tekme končnice in finale. EVROLIGA: Efes Pilsen-AJ Milano 82:74, Siena-Cibona 80:57. LJUBLJANA - Košarkarji Uniona Olimpije bodo skušali danes nadaljevati sanjski start v novo sezono evrolige. Proti Panathinaikosu jim zagotovo ne bo lahko, bodo pa zato imeli na svoji strani 12.500 gledalcev, kolikor jih sprejme njihov novi dom v Stožicah. Sedem tekem, sedem tesnih končnic, šest zmag, od tega dve v evroligi, na koncu pa še uspeh proti štirikratnemu zaporednemu prvaku lige NLB Partizanu je sprožilo pravo košarkarsko mrzlico v prestolnici. Dvorana Stožice je bila v noči s četrtka na petek prejšnji teden, ko so se košarkarji vračali z uspešnega gostovanja v Milanu, razprodana v nekaj urah. Izkupiček Uniona Olimpije v prvih tekmah evrolige in lige NLB je presenečenje za vse, od trenerja Jureta Zdovca (na sliki) do igralcev in seveda športne javnosti, ki je bila še nekaj tednov nazaj v skrbeh za obstoj kluba. »Seveda je prijetno zmagovati, vendar jaz se zavedam, da ti rezultati niso povsem me-rodajni. Fantom govorim, da nas čaka še ogromno dela, da smo se komaj zbrali in da nas te zmage ne smejo zanesti. Nekateri to lažje razumejo kot drugi, vsi pa se zavedamo, da bodo slej kot prej na vrsto prišli tudi porazi,« opozarja Jure Zdovc. nad rezultati svojega moštva Tudi Sašo Ožbolt je na novinarski konferenci pred četrtkovim gostovanjem Panathinaikosa povedal, da je razpoloženje v slačilnici dobro, neke posebne evforije pa ni čutiti. »Vsi komaj čakamo na četrtkovo tekmo. Za takšne tekme se živi in trenira, zato se prepričan, da bo dal vsak igralec od sebe maksimum. Ali bo to dovolj za zmago, bomo videli, zagotovo pa gledalcev ne bomo razočarali,« pravi Ožbolt. Panathinaikos je enako kot Union Olimpija začel evroligo z dvema zmagama, v Valencii s 72:56, doma proti CSKA pa 74:60. Trener Jure Zdovc priznava, da je Zeljko Obradovic, strateg Panathiniakosa, njegov tihi vzornik, tudi dober prijatelj, ter dodaja, da Panat-hinaikos trenutno igra najboljšo košarko v Evropi. »Naša naloga bo igrati fizično, se pravi čvrsto v obrambi in napadu, hkrati zaustaviti njihove polproti-napade, iz katerih dosegajo veliko lahkih košev, ter se disciplinirano vračati v obrambo. Panathinaikos je izredno izkušena in uigrana ekipa,« pravi Zdovc. ŠPORT J-— ODBOJKA - Ženso SP na Japonskem Za Italijanke je pot zdaj zelo strma Po porazu proti Braziliji bodo v drugi fazi začele s slabega izhodiščnega položaja n HAMAMATSU - Možnosti italijanskih odbojkaric, da bi se na svetovnem prvenstvu še potegovale za kolajno, so se po porazu proti Braziliji v zadnji tekmi prve faze bistveno zmanjšale. Italijanke so se sicer uvrstile v drugo fazo, v kateri pa bodo v skupini z Brazilijo, ZDA, Nemčijo, Kubo, Nizozemsko, Italijo, Češko in Tajsko startale z zelo nizkega izhodiščnega položaja, le z dvema točkama z zmage proti Nizozemski, medtem ko sta Brazilija in ZDA na vrhu lestvice s šestimi točkami. Za uvrstitev na eno prvih dveh mest po drugi fazi (takšna uvrstitev še vodi v polfinale od 1. do 4. mesta) se mora zgoditi skoraj čudež. Italijanke morajo po vrsti premagati Nemčijo, ZDA, Tajsko in Kubo, vprašanje pa je, ali bi bilo to sploh dovolj. Poraz proti Braziliji s 3:0 (25:16, 25:19, 25:7) ne dopušča prevelikega optimizma. Južnoameričanke so nadigrale Italijo v vseh elementih, nerešljiva uganka za »azzurre« je bil že nasprotnikov servis, Brazilke pa so izvrstno igrale tudi v obrambi, na mreži pa so bile zelo učinkovite. »Brazilija je igrala na različnem nivoju. Upravičeno moramo biti zaskrbljeni, zdaj pa imamo dva dni časa, da si opomoremo. Zavedati se je treba, da gre za svetovno prvenstvo, vsak izmed nas pa mo- Upravičeno zaskrbljeni obrazi ansa ra nase prevzeti določeno mero odgovornosti. Ni čas, da ugotovimo, kod je kriv, da ne gre kot smo upali,« so bile nič kaj spodbudne besede selektorja Massima Barboli-nija, tako da njegov zaključni stavek »še vedno se lahko uvrstimo v polfinale« ni izzvenel preveč prepričljivo. Da se Italijankam ne obeta ponovitev zmagoslavij iz prejšnjih let, potrjujejo tudi besede kapetanke Eleonore Lo Bianco. »Za nas je bilo vedno značilno, da znamo reagirati, ko nam ne gre od rok, tokrat pa se to ni zgodilo,« je priznala igralka z najdaljšo reprezentančno kariero. DRUGA FAZA »Azzurre« v soboto proti Nemčiji Skupina A: Peru - Kostarika 3:1, Alžirija - Poljska 0:3, Japonska - Srbija 3:1. Vrstni red: Japonska 10, Srbija in Poljska 8, Peru 4, Kostarika 2, Alžirija 0. Skupina B: Portoriko - Nizozemska 0:3, Kenija - Češka 0:3, Italija -Brazilija 0:3. Vrstni red: Brazilija 10, Nizozemska, Italija 6 in Češka 6, Porto-riko 2, Kenija 0. Skupina C: Kazahstan - Hrvaška 0:3, Nemčija - Tajska 3:0, Kuba - ZDA 1:3. Vrstni red: ZDA 10, Nemčija 8, Kuba, Tajska in Hrvaška 4.Kazahstan 0. Skupina D: Kanada - Dominikanska rep. 1:3, Južna Koreja - Turčija 3:2, Kitajska - Rusija 0:3. Vrstni red: Rusija 10, Južna Koreja 8, Turčija 6, Kitajska 4, Dominikanska rep. 2, Kanada 0. Druga faza Skupine E (Nagoya): Brazilija in ZDA 6, Nemčija 4, Kuba, Nizozemska, Italija in Češka 2, Tajska 0. Nastopi Italije: 6.11. Nemčija; 7.11. ZDA; 9.11. Tajska; 10.11. Kuba. Skupina F (Tokio): Rusija in Japonska 6, Srbija in J. Koreja 4, Poljska in Turčija 2, Kitajska in Peru 0. (V polfinale se uvrstita prvi dve ekipi iz vsake skupine) Četrtek, 4. novembra 2010 KOLESARSTVO Spet težave za Američana Floyda Landisa PARIZ - Ameriški kolesar Floyd Landis se je znova znašel v težavah. Skupaj s svojim trenerjem, nekdanjim zdravnikom Arniejem Bakerjem sta obtožena, da sta septembra 2006 vdrla v računalniški sistem francoskega laboratorija Chatenay-Malabry. Francosko sodišče drugih podatkov ni izdalo, je pa potrdilo, da omenjeni dvo-jec najbrž čaka sodni proces. Kdaj bo ta, Francozi niso sporočili. Laboratorij je leta 2006 med dirko po Franciji, ki jo je ameriški kolesar dobil, ugotovil, da si je kolesar pomagal z dopingom (testosteron), zato je ostal brez zmage. Kazen za to je že odslužil in trenutno nastopa na dirki v Novi Zelandiji. O obtožbah so ga seznanili že lani, a jih noče komentirati, saj po besedah njegovega odvetnika Wayna Hudsona z njimi ni niti dobro seznanjen. »Sinovi manjšega gola« tudi o Giorgiu Lorenziju V hotelu Milano v Ul. Ghega v Trstu bodo jutri predstavili knjigo tržaškega športnega novinarja Fran-cesca Cardelle Figli di un gol minore (Edizioni Milttelcom), v katerem so zbrane zgodbe 13 nadarjenih tržaških, goriških in furlanskih amaterskih nogometašev, ki iz različnih razlogov niso postali profesionalci. Eno od poglavij je namenjeno slovenskega nogometašu Giorgiu Lorenziju, pa tudi igralcem, ki so ali še igrajo za ekipe naših društev kot Giuliano Cermelj, Elvio Di Donato, Cristian Fantina, Gabriele Giacomi, Aleesan-dro Giorgi in Massimiliano Samsa. Ostali pa so Claudio Bianco, Massimo Brugnolo, Fabrizio Damiani, Victor Godini in Daniele Moffa. Predstavitev se bo začela ob 17.30 NAŠ POGOVOR - Slovenski hokejist tabeljskega prvoligaša Aquile FVG Andrej Tavželj Pogreša derbije Olimpija-Jesenice Italijanska hokejska liga ni manj kakovostna od avstrijske - Aquile FVG čim višje - Rad bi igral na svetovnem prvenstvu - V NHL-ligi še kak Slovenec Italijanski prvoligaš v hokeju na ledu Aquile FVG iz Tablje v zadnjih sezonah vse bolj zaupa slovenskim hokejistom. Lani je moštvo okrepil vratar Andrej Hočevar, v letošnji sezoni pa se je »orlom« pridružil 26-letni Trži-čan Andrej Tavželj. »Na novo okolje sem se hitro privadil. V veliko pomoč mi je bil predvsem rojak Andrej Hočevar. Nekaj težav imam še z italijanščino. Nekaj osnovnih stvari sem se že naučil. Upam, da se bom čez kak mesec tudi boljše sporazumeval s soigralci in predstavniki kluba,« je uvodoma povedal Tavželj. Že v lanski sezoni ste igrali v prvi italijanski ligi. Igral sem pri Cortini. To je bila moja prva izkušnja v tujini. Cortini sem se sicer pridružil šele proti koncu sezone. Italijansko prvenstvo sem torej že okusil v lanski sezoni. Je bilo zanimivo spoznati tudi ta del Italije, tako da sem veliko odnesel tudi od te izkušnje. Igrali ste tudi v avstrijski ligi EBEL. Katere so glavne razlike med ligama in katera je bolj kakovostna? Igral sem pri ljubljanski Olimpiji. Po kakovosti sta si ligi podobni. Kakovostni igralci so tako v Italiji kot v Avstriji. Glavna razlika je ta, da v Italiji imajo moštva po 15 hokejistov, v avstrijski ligi pa imajo trenerji na razpolago več linij, približno do 20 in tudi več igralcev. Tako so igralci bolj spočiti in lahko igrajo maksimalno. Avstrijske ekipe imajo tudi večji izbor domačih igralcev, medtem ko v Italiji igrajo glavno vlogo predvsem tujci. Če bi tabeljska ekipa nastopala v ligi EBEL ... Pred začetkom sezone smo na prijateljski tekmi premagali Lienz s 3:1. Mogoče bi na daljši rok plačali davek zaradi ožjega izbora igralcev. Avstrijski klubi imajo sicer višji proračun in liga je bolj zanimiva za sponzorje. Veliko klubov iz Italije, predvsem z Južne Tirolske, bi se radi pridružilo avstrijski ligi. Za italijanski hokej bi to bil hud udarec, saj bi prvenstvo izgubilo na kvaliteti. Ali se na treninge in tekme peljete iz Tržiča? Ne, v Tablji so mi priskrbeli stanovanje, čeprav bi imel od doma do Tablje le uro in dvajset minut avtomobilske vožnje. To ni dolga razdalja. Kot Gorenjec niste nikoli igrali pri jeseniških »železarjih«. Tako je. Tri leta in pol sem igral pri glavnih konkurentih v Ljubljani, kjer sem se počutil fantastično. Z Jesenic nisem nikoli dobil ponudb. Malo »težav« sem imel le zato, ker sem igral v Ljubljani in sem bil Gorenjec. Težave pa le v tem, da so me prijatelji včasih zafrkavali. Derbiji Olimpija-Jesenice so posebno doživetje. To so posebne tekme, zanimive, napete in vedno razprodane. Emocije so bile res posebne. Zdaj jih že kar pogrešam. Tudi italijansko prvenstvo je naporno: igrate ob četrtkih in sobotah, večkrat tudi ob torkih. Glavni problem so gostovanja. Najmanj enkrat na teden je treba potovati v glavnem na Južno Tirolsko ali v Veneto. Drugače smo fizično dovolj dobro pripravljeni in iz tega vidika nimamo težav. Kdaj pa trenirate? Treningi so prilagojeni tekmam. Ob ponedeljskih in torkih, ko ne igramo, treniramo bolj intenzivno, nato pa je vadba manj naporna. Letošnji cilji? V končnici prvenstva bi se radi uvrstili čim više. S slovensko reprezentanco vas prihodnje leto čaka nastop v svetovnem prvenstvu A-kategorije. Prvi cilj je, da me izberejo v ožji krog igralcev, ki bodo nastopali na SP. Konkurenca je zelo ostra, čeprav je slovenski trg zelo majhen. Slovenija bo ciljala na obstanek v A skupini. To pa bo zelo težka naloga, saj bo zelo težko premagati Rusijo, Slovake in Nemce. Osredotočili se bomo na to, da bi presenetili vsaj Nemce. Branilec tabeljskih »orlov« Andrej Tavželj (tudi na sliki spodaj), v ozadju slovenski vratar Andrej Hočevar michele cussi Ali bo na SP igral slovenski NHL-eje-vec Anže Kopitar? To je tudi eden od odločilnih faktorjev. SP je malo pozneje in Kopitar bo igral, če se ne bo njegovo moštvo uvrstilo v končnico. Ali bomo v kratkem videli še kakega Slovenca v severno-ameriški poklicni ligi NHL? Prvi na tem spisku bi lahko bil Jan Muršak, ki zdaj igra za podružnico ekipe Red Wings iz Detroita. Drugače je zelo veliko slovenskih igralcev, ki bi lahko igrali v NHL-ligi. Odvisno je tudi od zanimanja agentov in klubov. Kateri pa so vaši osebni cilji? Rad bi še naprej igral v tujini. Najprej bi rad z ekipo Aquile osvojil kaj pomembnega, nato bi rad tudi nastopil z reprezentanco na SP. Tabeljski »orli« bodo danes gostovali pei ekipi Valpellice, v soboto (20.30) pa bodo v Tablji gostili Renon. Vrstni red: Pustertal 32, Bocen 25, Ritten 24, Valpellice 23, Aquile FVG 17, Asiago 14, Alleghe, Val di Fassa 10, Cortina 1. Jan Grgič 2 0 Četrtek, 4. novembra 2010 ŠPORT / AKVATLON - Nastop PK Bor Borovi plavalci uspešno tekli in plavali Enajst mladih Borovih plavalcev se je odzvalo povabilu tržaške zveze modernega peteroboja, ki je plavalna društva pozvala k nastopu na tekmi v akvatlonu (tek in plavanje), sicer imenovani biatlon 2010. Pobude so se udeležili še mladi plavalci društva Pallanuto Trieste in nekaj posameznikov, skupno je tekmovalo nekaj več kot 60 otrok. Organizator je pripravil šest različnih prog. V kategorijah mlajših cicibanov so pretekli 400 metrov in preplavali 25 metrov, cicibani so pretekli 400 metrov in preplavali 50 metrov, začetniki pa so pretekli 1.000 metrov in preplavali 100 metrov. Tekaški del tekmovanja se je odvijal na nogometnem igrišču stadiona 1. maja, plavalni pa v svetoivanskem bazenu. Borovci so se tekmovanja zelo veselili, saj je predstavljalo lepo novost. Posebno uspešni so bili v kategoriji cicibanov, saj je Mattia Blasina zmagal, Patrik Zettin pa je bil drugi, dosegla pa sta tudi največ točk na tekmovanju sploh. Po težavah v zvezi z zaprtjem bazena Bianchi je medtem redno stekla sezona Plavalnega kluba Bor. Izidi akvatlona Mlajši cicibani (20022/2003): 7. Jan Zuppin 1816 točk (1:54 + 32,17) Mlajše cicibanke (20022/2003): 7. Jana Tull 1848 (2:12,5 + 23,69) Cicibani (2000/2001): 1. Mattia Blasina 2100 (1:32 + 36,08); 2. Patrik Zettin 2096 (1:33,4 + 35,92); 5. Dimi-tri Zettin 2060 (1:37,6 + 37,47); 8. Elia Pelizon 2028 (1:35 + 40,89) Cicibanke (2000/2001): 6. Marta Kravos 2032 (1:33,4 + 41,20); Sara Zuppin 2008 (1:40 + 40,91); 9. Andreja Tull (1892 (1:54,8 + 45,5); 11. Veronika Sosič 1768 (1:54,1 + 56,26) Začetniki (1999/1998): 3. Jernej Vidali 1360 (4:03 + 1:32,6) KARATE - Državni finale AICS Danijel Simonettig se je povzpel na tretjo stopničko zmagovalnega odra Konec prejšnjega tedna se je v Li-gnanu Sabbiadoro odvijalo državno prvenstvo AICS tradicionalnega kara-teja. Na osmih tatamijih se je v dveh dneh zvrstilo kar 900 tekmovalcev. V soboto so tekmovali odrasli v katah in prostih borbah, med njimi je v obeh vešci-nah tekmoval tudi Openc Danijel Si-monettig. V nedeljo pa je nastopilo kar 600 otrok vseh barvnih stopenj do črnih pasov. Predsednik AICS je uvodoma poudaril pomen zveze in dogodka, ki je poleg tekmovanja tudi velik praznik kulture in športa. Danijel Simonettig je tekmoval v ostri konkurenci 24 tekmovalcev iz cele Italije, ki so v dveh katah strnili trdno delo, ki je bilo opravljeno predvsem poleti. Po prvi fazi se je Danijel boril v višjem delu lestvice. V finalu pa se je z dobro opravljeno kato povzpel do tretjega mesta in pri tem premagal vse ostale tekmovalce, ki trenirajo z njim v Venetu. »Pomemben rezultat mi daje možnost graditi letošnjo sezono na trdnih temeljih in pomeni obenem tudi željo, da bi izpilil svoje šibke točke! Naslenji cilj, ki sem si ga zastavil, je uvrstitev na eno najpomembnejših tekmovanj v Italiji, to je znani pokal Coppa Shotokan, kjer lahko nastopajo samo tekmovalci, ki so se prebili skozi zahtevne in včasih že skoraj prezahtevne deželne selekcije,« je povedal Danijel. Danijel Simonettig (levo) na zmagovalnem odru v Lignanu ŠAH - Veterani Na SP četrti poraz Lakoviča V 8. krogu svetovnega veteranskega prvenstva v šahu, ki se odvija v Arcu na Gardskem jezeru, je mojster Pino La-co Lakovič iz Doberdoba izgubil proti Belgijcu Janu Roozeju. Lakovič je doslej dosegel štiri zmage in štiri poraze, vedno je bil uspešen z belimi figurami. Prvenstvo se bo končalo v soboto, 6. novembra. Rasistični navijači Chioggie Disciplinska komisija državne nogometne zveze za D-ligo je že drugič v letošnji sezoni naprtila Chioggii Sottomarini, ki nastopa v Krasovi skupini C, visoko denarno kazen (2000 evrov) - kot piše v sporočilu - zaradi rasističnih izpadov svojih navijačev na račun temnopoltih nasprotnikovih igralcev Roviga. Navijači Chioggie so obenem na sodniško trojko, kot še piše, metali vodo in urin. Kras bo ekipo iz Veneta gostil 28. novembra. VČERAJ - Skupina F: Teramo - Jesina 2:1. PROMOCIJSKA LIGA - Zaostala tekma: Trieste Calcio - Union Marti-gnacco 4:1. 13 Obvestila SK DEVIN začenja letošnjo zimsko sezono in prireja tridnevni OPENDAY od 10. do 12.decmebra 2010 v Toblachu. Informacije na info@skdevin.it ali na 340 2232538. SK DEVIN prireja tedensko zimovanje za novoletne praznike od 26. decembra 2010 do 2. januarja 2011 na Prelazu Jochgrimm z možnostjo tečajev smučanja in s Silvestrsko večerjo. Informacije na info@skdevin.it ali na 348 1334086 (Erika) SK DEVIN prireja smučarski sejem v Domu železničarskih delavcev, Nabrežina Postaja. Zbiranje opreme še danes od 10.30 do 19.ure, prodaja od sobote 6. do nedelje 14.novembra: ob sobotah in nedeljah od 10.30 do 19.ure, od ponedeljka do petka od 16.do 19.ure. AŠD SK BRDINA organizira sejem rabljene smučarske opreme v domu Brdina - Trg Brdina na Opčinah. V četrtek, 11. novembra, od 18. do 21. ure zbiranje opreme. Dnevi in urniki odprtih vrat sejma: petek, 12., od 18. do 21. ure, sobota, 13., od 16. do 21. ure in nedelja, 14. novembra, od 10. do 12. ter od 16. do 20. ure. Tel. št. 3475292058. AŠK KRAS - namiznoteniški odsek obvešča, da poteka vadba namiznega tenisa za začetnike v športno kulturnem centru v Zgoniku. Interesenti se lahko prijavijo od ponedeljka do petka od 16.30 do 18.00. PLANINSKI SVET Polaganje venca v Dolini Glinščice Pred štiridesetimi leti , točneje13. Septembra 1970, je Slovensko planinsko društvo iz Trsta postavilo in slovesno odkrilo v Jugovih stenah v Dolini Glinščice skromno obeležje trem bivšim članom, perspektivnim alpinistom, žrtvam nacifašističnega terorja: bratoma Justu in Dofiju Blažina in Te-zeju Šavronu, ki so žrtvovali svoje mlado življenje za boljšo bodočnost. Spominsko ploščo nepozabnim članom društva, so takratni odborniki sklenili postaviti prav tu v Jugovih stenah, v dolini Glinščice, kjer so takratni pobudniki alpinisma najraje merili svoje moči. Skromno, s simboli nabito spominsko ploščo, si je zamislil in izdelal njihov nekdanji alpinistični tovariš, alpinist in umetnik Jože Cesar. Prav pred ploščo, ki spominja na mračne čase terorja, se je pozneje začenjala naša Vertikala, planinska pot ljubezni in sožitja med narodi, ki povezuje slovenke kraje in vrhove vzdolž državne meje med repubikama Slovenijo in Italijo, vse od Glinščice do Peči na tromeji, kjer se stikajo ozemlja: Slovenije, Italije in Avstrije. Ta, prvi odsek poti, je posvečen prvemu povojnemu predsedniku SPDT, Zorku Jelinčiču. Pozneje smo Vertikalo podaljšali do morja. Da bi počastili spomin na bivše člane, smo se zbrali v soboto, 30. oktobra 2010 ob 14.00 uri na trgu v Bo-ljuncu. Najprej smo obiskali domače pokopališče, kjer smo se spomnili naše dobrotnice, navdušene planinke Ve-koslave Slavec, nato smo se podali v dolino Glinščice. Ob polaganju venca na spominsko ploščo smo se s krajšo slovesnostjo spomnili tako žrtev na- cifašizma, katerim je obeležje posvečeno, kot tudi naših tragično preminulih alpinistov, preminulih predsednikov, zaslužnih članov in odbornihov, in teh v več kot stoletnem delovanju društva ni bilo malo, ki so s predanostjo in ljubeznijo delali za ideale pla-nistva in za ohranitev in ovrednotenje naše prisotnosti na tej zemlji a so tiho odšli. Pred slovesom smo se zbrali še v naši postojanki v Boljuncu, kjer smo nedavno začeli s preureditvenimi posegi, ki bodo zagotovili boljšo uporabnost prostorov. Izvedbo del so nam omogočili dobrotniki s svojomi darovi. Martinovanje odraslih ... Slovensko planinsko društvo Trst prireja v nedeljo, 14. novembra 2010 že tradicionalno Martinovanje ali kosta- Udeleženci alpinističnega tečaja SPDT njevo nedeljo povezano z prijetnim jesenskim izletom ter veselim prijateljskim druženjem ob peki kostanja in ob pokušnji novega vina. Zbrali se bomo ob 9.30 v Groča-ni , na skrajno vzhodnem Tržaškem robu. Podali se bomo na krožno pot po obronkih Velikega Gradišča. Pohodu bo sledila družabnost. Izlet je primeren za vse. Predvidene so tri ure prijetne, nenaporne hoje. Prijave sprejema Livio tel.: 040 220155 do ponedeljka, 8. novembra. ... in mladinskega odseka Mladinski odsek SPDT prireja v nedeljo, 14. novembra martinovanje na Veliko Gradišče. Zbirališče ob 9.30 v Gročani. Po izletu je predvidena družabnost s kosilom. Informacije in prijave pri Katji (338 5953515) ob večernih urah ali na mladinski@spdt.org. Končan začetniški tečaj alpinističnega odseka SPDT Tudi letos je AO SPDT uspešno zaključil začetniški plezalni tečaj. Šest tečajnikov je v oktobru spoznavalo osnovne prvine plezanja, hkrati pa se je na predavanjih podučilo o pravilih za varnejše obiskovanja gorskega sveta. Ob vadbi na umetni steni v športnem centru Zarja v Bazovici so se s plezanjem preizkusili tudi v naravi, in sicer v Glinščici, na Napoleonski cesti, v Črnem kalu in v Doberdobu. Tečaj so dopolnjevala tri predavanja: Erik Švab je prvič posredoval nasvete o tehniki plezanja, ravnanju na plezališčih in morebitnih nevarnostih povezanih z nepravilnim pristopom do plezanja, na zaključnem predavanju pa je orisal plezališča v naši okolici in v Angliji, kjer je tudi sam plezal. O varnosti v gorah pa je koristne nasvete podal pripravnik gorske reševalne službe Matej Gruden. Praktični del tečaja se je zaključil s tekmo na umetni steni v športnem centru Zarja v Bazovici v nedeljo, 24. oktobra. Letos se je 12 tekmovalcev preizkusilo v balvanskem plezanju ter v praktični vaji, kjer so morali prikazati spretnost pri vozlih, varovanju in napredovanju v smeri kot prvi v navezi. Po enournem boju je največ točk zbral Ivan Grgič. Tečajniki in inštruktorji alpinističnega odseka SPDT so nato nadaljevali popoldan v bližnji restavraciji. /— GLEDALIŠČE KOPER - Do 14. novembra Od petka veselo martinovanje November, mesec dežja in spomina na preminule osebe, a tudi mesec svetega Martina in praznovanja tega svetnika, torej martinovanja. Martinovanje primerno praznujejo tudi na Koprskem, kjer bo že trinajstič potekalo v organizaciji Vinakoper pod ogrevanim šotorom. Bogat glasbeni program in primerna gostinska ponudba sta vselej uspešna kombinacija tega pravega mestnega praznika, ki se bo letos začel v petek 5. novembra in bo trajal vse do nedelje, 14. novembra. Organizatorji so tudi letos pomislili na ljudi vseh starostnih kategorij, ki se bodo lahko naplesali tako ob zvokih tradicionalne slovenske na-rodnozabavne glasbe (Ansambel Lojzeta Slaka idr.) kot modernejše in mlajšim generacijam bolj priljubljene pop glasbe (Kingston, Mambo Kings itd.). Letošnji program Martinovanja Vinakoper je sledeč: petek, 5.11.: ob 18. uri - Mužika Sv. Lazar Boršt; ob 20. uri - Otvoritev mar-tinovanja, Slovenska vinska kraljica, Vinska kraljica slovenske Istre, Humorist Vinko Šimek, zabavne igre; ob 20.30 - Holliday band; ob 23.30 (do 2.00) - koncert skupine Drugo dugme. Sobota, 6.11.: od 20. ure (do 2.00) - Ples s skupino Ne me Jugat. Nedelja, 7.11.: od 18. ure (do 22.00) ples z Lojzetom Slakom in skupino Pop Corn. Ponedeljek, 8.11.: od 18. ure dalje (do 24. ure) Ples s skupino Mambo Kings. Torek, 9.11. : od 18. ure (do 24.) -Ples z žensko skupino Iskrice. Sreda, 10.11.: od 18.ure (do 24.) - Ples s skupinama Ne me jugat in Gu-stafi. Četrtek, 11.11.: ob 18. uri - koncert Primorski fantje; ob 19. uri - Krst, Botra malvazije in refoška, Vinska kraljica slovenske Istre 2010, humorist Andrej Jelačin, Voditelj Claudio Krmac; od 20. ure (do 24.) Primorski fantje. Petek, 12.11.: od 19. ure Ples s skupino Pop Corn; od 21.30 (do 2.00) Ples s skupino Kingston. Sobota, 13.11.: od 20. ure (do 2.00) Ples s skupino Dan Ponjer in Vla-dom Kalemberjem. Nedelja 14.11.: Pod 18. ure dalje ples s skupinama Pop Corn in V.I.P. Si-ders festival. (I.F.) FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Stalno gledališče Fjk Il Rossetti Dvorana Assicurazioni Generali Danes, 4. novembra, ob 16.00 in ob 20.30 / Molière: »II malato immagina-rio«. Prevod. Chara De Marchi; scene: Alessandro Camera; kostumi: Andrea Viotti. Nastopa: Gabriele Lavia. / Ponovitve: v petek, 5. in v soboto, 6. ob 20.30 ter v nedeljo, 7. novembra ob 16.00. Dvorana Bartoli V petek, 5. novembra, ob 21.00 / Dacia Mariani: »Il malato immaginario«. Režija: Claudio Misculin. Koprodukcija: Accademia della Follia - Stalno gledališče FJK. Predstava bo v portugalskem jeziku. / Ponovitve: v soboto, 6. ob 21.00, v nedeljo, 7. novembra, ob 17.00. Gledališče Orazio Bobbio - La Contrada V petek, 5. novembra, ob 20.30 / Claudio Greg Gregori: »Intrappolati nella commedia«. Režija: Mauro Mandolini. Nastopajo: Lillo & Greg, Danilo De Santis, Virginia Raffaele, Ema-nuele Salce Chiara Sani. / Ponovitve: v soboto, 6. ob 20.30 ter v nedeljo, 7. novembra, ob 16.30. Gledališče dei Fabbri - La Contrada Danes, 4. novembra, ob 21.00 / Man-lio Stanelli: »L'aberrazione delle stelle fisse«. Nastopajo: Adriano Giraldi, Maria Grazia Plos, Zacchigna in Roberta Colacino. / Ponovitve: v petek, 5. in v soboto, 6. ob 21.00 ter v nedeljo, 7. novembra, ob 16.30. VIDEM Teatro Nuovo Giovanni da Udine V sredo, 17. novembra, ob ob 20.45 / »Il Vecchio e il cielo«. Tekst in režija: Cesare Lievi; scene: Josef Frommwie-ser; kostumi: Marina Luxardo. Nastopajo: Gigi Agnellino, Ludovica Mudu-gno, Paolo Fagiolo, Giuseppina Turra. / Ponovitve: do sobote, 20., ob 20.45 ter v nedeljo, 21. novembra, ob 16.00. GORICA Občinsko gledališče Giuseppe Verdi V četrtek, 11. novembra, ob 20.45 / Project T-Time predstavlja: »Teo Teo-coli & Mario Lavezzi - Unplugghed«. _SLOVENIJA_ HRPELJE Kulturni dom V petek, 12. novembra, ob 20.00 / Georges Feydeau: »Krojač za dame«. Komedija v treh dejanjih. Prevedel Tone Smolej, jezikovna obdelava Minu Kju-der. Režiser Sergej Verč, pomočnica režiserja, Minu Kjuder. Gledališka skupina KD "Brce" iz Gabrovice pri Komnu. KNEŽAK Kulturni dom V nedeljo, 7. novembra, ob 18.00 / Georges Feydeau: »Krojač za dame«. Komedija v treh dejanjih. Prevedel Tone Smolej, jezikovna obdelava Minu Kjuder. Režiser Sergej Verč, pomočnica režiserja, Minu Kjuder. Gledališka skupina KD "Brce" iz Gabrovice pri Komnu. LJUBLJANA SNG Drama Veliki oder Danes, 4. novembra, ob 19.30 / Ivo Prijatelj: »Totenbirt«. / Ponovitve: v torek, 9. novembra ob 19.30. Jutri, 5. novembra, ob 19.30 / Patrick Marber: »Od blizu«. V ponedeljek, 8. novembra, ob 19.30 / Andrej Rozman Roza: »Neron«. / Ponovitve. v torek, 9. novembra,. ob 11.00. V soboto, 13. novembra, ob 11.00 / Boštjan Tadel: »Ponudba in povpraševanje«. Mala drama V soboto, 6. novembra ob 20.00 / Ernst Lubitsch: »Ko sem bil mrtev«. Jutri, 5. novembra, ob 19.30 / Sam She-pard: » Lunine mene«. / Ponovitve: v ponedeljek, 8., v sredo, 10. in v četrtek, 11. novembra, ob 20.00. V torek, 9. novembra, ob 20.00 / Spi-ro Scipione: »Kuverta«. V petek, 12. novembra, ob 20.00 / Evri-pid: »Alkestida«. / Ponovitve: V soboto, 13. novembra, ob 20.00. V ponedeljek, 15. novembra, ob 20.00 / Evripid: »Heraklova blaznost«. / Ponovitve: v torek, 16. novembra, ob 20.00. MGL Veliki oder V ponedeljek, 8. novembra, ob 19.00 / William Shakespeare: »Romeo in Julija«. / Ponovitve: v sredo, 10., v ponedeljek, 15. in v torek, 16. novembra, ob 19.30. Jutri, 5. novembra, ob ob 19.00 / Steven Sater in Duncan Sheik: »Pomladno prebujenje«. / Ponovitve: v soboto, 6. novembra, ob 19.30 V torek 9. novembra, ob 19.30 / David Gieselman: »Golobi«. / Ponovitve: od četrtka, 11. do 13. ob 19.30 ter v petek, 19., torek, 23. in sredo, 24. novembra, ob 19.30. V sredo, 17. novembra, ob 19.30 / Peter Stone, Jule Styne in bob Merill: »Sugar - Nekateri so za vroče«. / Ponovitve: v četrtek, 25. novembra, ob 19.30. V ponedeljek, 22. novembra, ob 19.30 / Molière: »Skopuh«. Mala scena V petek, 12. novembra, ob 20.00. / Maja Plevic: »Pomarančna koža«. V soboto, 13. novembra, ob 20.00 / Conor McPherson: »Sijoče mesto«. / Ponovitve: v soboto, 13. novembra, ob 20.00 Danes, 4. novembra, ob 20.00 / Maja Pelevič: »Pomarančna koža«. / Ponovitve: v soboto, 20. in v ponedeljek, 22. novembra, ob 20.00 V torek, 9. novemba, ob 20.00 / Miro Gavran: »Vse o ženskah«. V torek, 23. novembra, ob 20.00 / EricEmmanuel Schmitt: »Mali zakonski zločini«. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi V torek, 16. novembra, ob 20.30 / G. Verdi: »La Traviata«. / Ponovitve: v sredo, 17., v četrtek, 18. ob 20.30, v petek, 19. ob 18.00, v soboto, 20. ob 17.00, vnedeljo, 21. ob 16.00 in v torek, 23. novembra, ob 20.30. GORICA Občinsko gledališče Giuseppe Verdi V sredo, 24. novembra, ob 20.45 / Eugenio Bennato: »Briganti emigranti«. Nastopa: Eugenio Bennato in Orchestra popolare del Sud. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA Cankarjev dom V soboto, 13. novembra, ob 20.00 Gallusova dvorana / Državni simfonični orkester iz Sao Paula. Dirigent. Yan Pascal Tortelier. Solist: Antonio Me-neses - violončelo. V torek, 9. novembra, ob 21.00 Klub CD / Mycale (John Zorn Vocal project) iz New Yorka. Kino Šiška V nedeljo, 7. novembra, ob 21.00 Katedrala / Nastopata skupini: Caribou iz Kanade in predskupina Lo-hi-fi iz Ljubljane. V ponedeljek, 8. novembra ob 21.00 Katedrala / Nastopajo: Therion, Loch, Vostok in Leprous. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. / Na ogled je razstava Giovanni-ja Tallerija: »Orizzonti limpidi di libertà«. Muzej Revoltella (Ul. Diaz 27): do 13. decembra, v tretjem nadstropju, sta na ogled rastavi: »Scultura triestina del '900« ter »Ruggero Radovan (1877 -1965) l'atelier di uno scultore«. / od petka, 8. oktobra, do 12. decembra je na ogled razstava Roberte di Camerino »La rivoluzione del colore«. Ob vhodu v Miramarski park: do 7. novembra je na ogled razstava: »Joan Miro - il poeta del colore«. Urnik: vsak dan razen ponedeljka, od 10.00 do 18.00. Vstopnice stanejo od 3 do 5 evrov. Železniški muzej na Marsovem polju (Campo Marzio, ul. Giulio Cesare, 1): Stalna razstava železniske postaje. Urnik: od 9.00 do 13.00. / Za več informacij: tel.:040-3794185; fax: 040312756. / je na ogled, do konca decembra, dokumentarna razstava, ki jo je uredila Branka Sulčič Sulli: »Porečanka včeraj: PRI REDITVE ozkotirna proga; danes: pot zdravja in prijateljstva«. Urnik: v sredo, v soboto in v nedeljo od 9.00 do 13.00 (brezplačni ogled samo razstave). Narodna študijska knjižnica (ul. S. Francesco 20): je na ogled razstava Sare Conestabo, pod naslovom: »Kralj Petrolej«. Razstava bo na ogled do konec decembra, po urniku knjižnice. Muzej Istrske, dalmatinske in reške kulture (ul. Torino 8): do 31. oktobra je na ogled razstava: »Modiano. Arte e impresa. Dalla fotografija alla cartoli-na, dal bozzetto al manifesto«. Urnik: od ponedeljka do sobote, od 10.00 do 12.00 in od 16.00 do 18.30 ter ob nedeljah, od 10.00 do 13.00. REPEN Kraška hiša: Zadruga Naš Kras vabi na ogled razstave akademske kiparke Metke Kavčič, pod naslovom: »Pr' Mariki«, idrijska čipka iz kovinske žice in velja-ne pločevine. Razstava je na ogled ob nedeljah in praznikih, od 11.00 do 12.30 ter ob 15.00 do 17.00. ZGONIK Pred županstvom: je na ogled fotografska razstava Miloša Zidariča. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek, od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. GRADIŠČE GalerijaSpazzapan (ul. Battisti 1): do 15. januarja 2011 je na ogled razstave »Spazzapan a Torino. Le collezioni Ac-cati e Villa«. Urnik: od torka do nedelje med 10.30 in 12.30 ter med 16. in 20. uro. Info: tel. 0481-960816 GORICA Goriški muzej - Grad Dobrovo: na ogled je arheološka razstava Pivsko po-sodje iz slovenskih muzejev in fotografska razstava Kamnita Istra in cvetoča Brda Dinka - Dominika Bizjaka. Grad Kromberk (muzej): muzej ponovno odprt, od ponedeljka do petka, med 8.00 in 19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13.00 in 19.00; informacije po tel. telefon: 0038653359811, www.goriskimuzej.si. V razstavnih prostorih Fundacije Goriške Hranilnice (Ul. Carducci 2): ob stoletnici smrti Carla Michelstaedter-ja na ogled razstava »Far di se stesso fiamma«; do 27. februarja 2011 od torka do petka med 10. in 13. uro in med 16. in 19. uro, ob sobotah in nedeljah med 10. in 19. uro. V galeriji A. Kosič (Raštel 5-7/Travnik 62) (vhod skozi trgovino obutev Kosič): je na ogled razstava akvarelov in olij Andreja Kosiča od torka do sobote med 9. uro in 12.30 ter med 15. uro in 19.30. Galerija Dora Bassi (deželni avditorij v Ul. Roma): do 5. novembra je na ogled razstava od Giade in Verene Princi, od 24. novembra do 8. decembra Davide Garbuggio in od 28. decembra do 12. januarja 2011 Alessandra Ber-nardis. Urnik: od ponedeljka do sobote med 10.00 in 12.00 ter med 16.00 in 19.00, informacije po tel. 0481-383287383297, www.comune.gorizia.it, urp@comune.gorizia.it. V galeriji Maria di Ioria v državni knjižnici: jutri, 5. novembra, ob 17.00 uri odprtje razstava z naslovom »Stefano dUngheria, fondatore dello Stato e Apostolo della nazione«; na ogled bo z brezplačnim vstopom do 28. januarja 2011 od ponedeljka do petka med 10.30 in 18.30, ob sobotah med 10.30 in 13.30. Kulturni center Lojze Bratuž: na ogled likovna dela Gustava Januša do konca meseca novembra. Ogled je možen ob-prireditvah ali po domeni. Goriški grad: do 7. novembra je s prostim vstopom na ogled razstava 8. bie-nale arhitekture. Urnik: od torka do nedelje med 10.00 in 19.00. Društvo ARS (na Travniku 25): danes, 4. novembra, ob 18.00 bo odprtje razstave pod naslovom »Matej Susič - Jesenska simfonija«. O umetniku in njegovem delu bo spregovoril Jurij Paljk; na ogled bo do 16. novembra po urniku Katoliške knjigarne. LOČNIK Občinska dvorana: do 5. novembra je na ogled razstava »La testa di ponte di Gorizia (1915-1916)«. Urnik: med 10.00 in 12.00 in od 16.00 do 19.00. KRMIN Muzej teritorija: je na ogled razstava del Dore Bassi; do 21. novembra od četrtka do sobote med 16. in 19. uro, ob nedeljah med 10.30 in 12.30 ter med 16. in 19. uro. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi: je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom: je na ogled razstava fotografij Marka Modica, z naslovom: »Krasmosis«. / Je na ogled slikarska regijska razstava JSKD z naslovom: »Portreti«. KOPER Pretorska palača: je na ogled raztava: »100 let - prva Istrska pokrajinska razstava«. SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). Krajevna skupnost: je na ogled razstava: »V osrčju dežele terana«. ŠTANJEL Galerija Lojzeta Špacala: stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedeljek zaprto. Štorževa galerija (Štanjel 29): je na ogled razstava Antona Rupnika »Olja na platnu«. Razstava je na razpolago do aprila. Urnik: odprta v sobotah, nedeljah in praznikih ter po dogovoru tudi ostale dneve. Stolp na vratih: razstavljajo avtorice likovne sekcije Kulturnega društva »Jože Pahor« iz Sežane, pod naslovom: »Videnja«. Avtorice so: Almira Benassi, Nada Bric, Marinka Grohar Gatnik, Ana Hanzel, Mirjam Kocjan, Sonja Pe-roci in Ivica Žerjal. Urnik: od torka do nedelje, od 10.00 do 18.00. Galerija Pri Valetovih: je na ogled fotografska razstava Maje Švagelj: »Ovita z rujem v mislih domov odpotujem ...«. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora - zaprta do nadaljne-ga zaradi popravila prostorov; Grad Dobrovo ob ponedeljkih zaprto, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobo- Četrtek, 4. novembra 2010 tah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). V Galeriji Tir Kulturnega Centra Mo-stovna v Solkanu: bo v četrtek 21. oktobra, ob 20. uri odprtje razstava Nine Brulc »Beštijarium«. Avtorico bo predstavila kustosinja galerije Katarina Bre-šan; na ogled bo do 6. novembra. Kulturni dom: je na ogled razstava Danila Jejčiča. LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan, od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan, od 10.00 do 18.00. CERKNO Partizanska bolnica Franja je rekonstruiran spomenik nepremične kulturne dediščine iz časa 2. svetovne vojne in hkrati simbol boja, humanosti in junaštva Slovencev. Do 31. oktobra je možen ogled vsak dan od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Narodna in univerzitetna knjižnica: je na ogled razstava knjig: »Zakladi Univerzitetne knjižnice v Budimpešti ob njeni 450-letnici«. Svetovni slovenski kongres (Cankarjeva cesta 1/IV): je na ogled razstava Roberta Faganela. Slovenski Etnografski muzej: na ogled stalni razstavi: »Med naravo in kulturo« in »Jaz mi in drugi: podobe mojega sveta«. Na ogled je tudi razstava Petra Černeta, v kiparski Etnološki tematiki: »Videti, česar znanost ne vidi«. Cankarjev dom (Mala galerija): do 14. novembra, je na ogled fotografska razstava, v sklopu festivala »Fotonični trenutki - mesec fotografije 2010«. Cankarjev dom (Prvo preddverje): od 10. do 25. novembra, ob 21. ljubljanskem mednarodnem filmskem festivalu - LIFFe razstava pod naslovom »Zarota molka«. Preplet filmske in fotografske ustvarjalnosti. 22 Četrtek, 4. novembra 2010 V REME, ZAN IMIV O S TI VW - Touran doživel že tretjo spremembo v osmih letih Nova izvedba s sodobnejšo obliko in povsem novimi motorji Zanimiva različica ecofuel na zemeljski plin, ki pa ga pri nas žalost ni Volkswagen touran je na avtomobilskem tržišču že osem let in v tem času je doživel že eno prenovo, sedaj je tu že tretja. Od prejšnjega modela so enaka ostala le stranska vrata, novi pa se ponaša z zelo podobno linijo, kot jo bo imel večji sharan. Ko govorimo o spremembah, naj omenimo predvsem zadek vozila, kjer luči niso več postavljene vertikalno, temveč vodoravno, kar je šlo v korist ne samo oblikovni spremembi, temveč tudi izboljšanju količnika zračnega upora. Oblikovne spremembe so tako dosegle ne samo bolj svežo podobo, ampak tudi zmanjšanje Cx na 0,29 in ne več 0,32. V notranjosti takoj zasledimo nov volanski obroč, nove merilnike in klimatsko napravo, izboljšali so tudi kakovost tkanine na sedežih. Kot je pri nekoliko večjih enoprostorcih že navada, lahko izbirate med pet- in sedemsede-žno različico, pri slednji se, kot je že v navadi, zadnja dva sedeža pogrezneta v tla in ne zavzemata prav veliko prostora. VW touran pa ni doživel samo oblikovne spremembe , spremenil se je tudi pod pločevino, tam, kamor oko ne seže. Odpravili so celotno dosedanjo paleto motorjev in jo zamenjali z novejšimi in čistejšimi agregati. Dva sta bencinska: 1,2-litrski TSI ponuja 103 KM moči, močnejši 1,4-litrski TSI pa 138 KM. Tudi dizelska agregata sta dva, oba opremljena s filtrom trdnih delcev. Šibkejši 1,6-litrski TDI ravno tako ponuja 103 »žrebce«, dvolitrski pa 138 oziroma 170. Dobite lahko tudi odlični samodejni menjalnik DSG. Ta ima pri dvolitrskem dizelskem motorju šest stopenj, v kombinaciji z ostalimi motorji pa je menjalnik sedemstopenjski. Precej je tudi nove tehnike, ki je ponavadi na voljo le pri dražjih avtomobilih. Sedaj se kupci lahko odločijo za številne tehnične dodatke, od sistema light assist, ki samodejno zasenči snop dolgih luči, kadar nasproti pripelje drugo vozilo, parkirnega sistema park assist, ki zna parkirati vozilo že, če je parkirni prostor le osemdeset centimetrov daljši od njega, pa do nastavljivega podvozja DCC, vzvratne kamere in še veliko drugega, seveda se bo cena zato primerno zvišala. Za italijansko tržišče je na voljo tudi 1,4-litrska različica ecofuel (150 KM), ki jo poganja zemeljski plin, škoda, da pri nas za sedaj črpalk za zemeljski plin še ni. Kdor se bo odločil za to različico, bo lahko prevozil kar 500 km z enim samim rezervoarjem plina, pri tem pa bo potrošil samo 22 evrov. Ecofuel ima seveda tudi posodo za bencin, zanimivo pa je, da nima stikala, s katerim pri drugih vozilih preidemo z bencina na plin in obratno- Sistem samodejno preide na bencin, ko zmanjka plina. FORD - Predstavitev novega enoprostorca S - max Zmogljivejši in agresivnejši Na voljo tudi s sedmimi sedeži - Veliko dodatne opreme - Novi so tudi motorji Stran pripravil IVAN FISCHER Fordov veliki enoprostorec S-max se vrača na trg povsem svež. Namenili so mu novo masko, nov pokrov motorja, lučke z led tehniko, več kroma, nove varnostne sisteme in predvsem nove agregate. S-max je bil že doslej agresiven, sedaj je ta videz še bolj poudarjen. Dokaz, da je družinski avtomobil lahko videti športno in agresivno, je pred nami. V prenovljenem S-maxu so sedaj na voljo številni novi varnostni sistemi, ki jih predhodnik še ni imel: sistem za opozarjanje vozil v mrtvem kotu, omejevalnik hitrosti, kamera za vzvratno vožnjo ter spe-ljevalna asistenca, ki se samodejno vključi, če je naklon vozila več kot tri stopinje in tako zadrži vozilo na mestu za tri sekunde. Največja novost je turboben-cinski agregat - 2,0 litrski SCTi Eco-Boost z močjo 203 ali 236 KM. Serijsko je opremljen z menjalnikom Ford PowerShift z dvojno sklopko. S-max ima še atmosferski motor s prostornino dveh litrov in moči 144 KM. EcoBoost se lahko pohvali s povečano močjo in zmanjšano porabo v primerjavi s predhodnikom. Šibkejša izvedenka je v primerjavi s prejšnjim 2300-kubičnim motorjem močnejša za več kot 25 odstotkov, hkrati pa so emisije padle za 19 odstotkov. Za ljubitelje dizla sta na voljo 2,0-litrski agregat TDCi z močmi 114, 138 in 170 KM ter 2,2-litrski TDCi s 197 kilovati. Vsi dizelski agregati imajo se- rijsko vgrajen šeststopenjski ročni menjalnik, dvolitrski pa je za doplačilo slabih dveh tisočakov lahko povezan tudi z robotiziranim šeststo-penjskim menjalnikom z dvojno sklopko. S-max bo na trgu s tremi paketi opreme. Ze osnovna izvedenka bo opremljena z dvopodročno samodejno klimatsko napravo, radio-siste-mom, z varnostnimi sistemi ESP, TCS in seveda ABS, štirimi zračnimi blazinami, zračnimi zavesami za prvo in drugo vrsto ter kolensko zračno blazino. Naslednji paket titanium ima dodane še led dnevne luči, aluminijska platišča in tempomat, titanium S pa še bolj agresiven videz. Če imate veliko družino so za doplačilo na voljo še sedeži za tretjo vrsto, bik-senonski žarometi, navigacija, usnjeni sedeži pa tudi športne vzmeti, spoj-lerji, pragovi, zasloni v naslonjalih, strešni kovčki in še bi lahko naštevali. Cene se začnejo pri 26.750 evrih za bencinsko, atmosfersko različico, oziroma 29.250 za osnovno dizelsko. Turbobencinski agregat s stopnjo žlahtnejšo opremo vas bo veljal krepko čez 31.000 evrov, najmočnejši s paketom opreme titanium S pa 32.000 evrov. EKOLOGIJA Majhen avto ni nujno okolju prijazen avto Volvova aplikacija za mobitel iPhone razkriva avtomobile z najbolj umazanimi in najbolj čistimi emisijami v Veliki Britaniji. 2,5 -litrski bencinski volvo V70 ima tako za polovico izpusta strupenih emisij kot nekatera manjša vozil. Volvova aplikacija je nadaljevanje julijske kampanje Emisions Equality ter razkriva strupene emisije štirih onesnaževalcev, ki vplivajo na kakovost zraka in na zdravje ljudi, kot so ogljikov monoksid, dušikovi oksidi, ogljikovodiki in trdi delci Tako na primer volvo V70 z 2,5-litrskim bencinskim motorjem izpušča 201 mg/km strupenih emisij, medtem ko jih izpušča fiat 500 startstop z 1,2 litrskim motorjem kar 425 mg/km, se pravi dvakrat toliko kot volvo. Volvova aplikacija deli strupene emisije na 7 pasov - pas A vključuje avtomobile s toksičnimi emisijami med 0-275 mg/km, do pasu G, kjer avtomobili izpustijo več kot 600 mg/km. Aplikacija tako prikaže »najbolj umazane« avtomobile v prodaji, z ogromnimi 2080 mg/km emisijami, kot tudi mnoge z več kot 1000mg/km. Za primerjavo, najbolj čisti avtomobil v Veliki Britaniji je Škodin yeti 1,2 105 PS, ki proizvaja zgolj 49 mg/km strupenih emisij, sledi ji nissan qashqai+2 2,0 4X2 (71mg/km) ter honda insight 1,3 IMA S/SE (73mg/km). Volvo je dobro zastopan s svojim modelom C70 2,4 170 KM, ki proizvede 121mg/km, dobro se odreže tudi S40 D5 gear-tronic z 71 mg/km s čimer se prav tako uvršča v A pas. »Dokazali smo, da manjši avtomobili ne pomenijo še okolju prijaznešje vozilo,« pravi Peter Rask, predsednik Volva v Veliki Britaniji, Irski in Islandiji. »Namen našega programa Emissions Equality je, pomagati vozniku pri sprejemanju odločitve, z zagotavljanjem do dostopa podatkov o emisijah njihovega avtomobila. Tako lahko z uporabo naše aplikacije vozniki pomagajo k izboljšanju kakovosti lokalnega ozračja,« pravi Rask. Nov Renaultov tehnični center v Romuniji Renault je pred kratkim uradno odprl Tehnični center Titu s slovesnostjo, ki sta se je udeležila tudi predsednik Romunije Traian Bases-cu in generalni izvršni direktor Re-naulta Patrick Pélata. Novi center bo dopolnil preskusna centra Aubevoye in Lardy v Franciji, specializiran pa bo za preskušanje in razvoj vozil ter pogonskih sklopov za vozila na konstrukcijski osnovi B0 (prvič uporabljena za model logan). Novi center je zgrajen na 330 hektarjev velikem zemljišču na pol poti med tovarno Dacia v mestu Pitesti in razvojno-in-ženirskim centrom Renault Technologie Roumanie (RTR) v Bukarešti. V centru imajo sto preskusnih miz za delo s celotnimi vozili ali posameznimi sklopi (blažilniki, podvozji, pogonskimi sklopi, itn.). V načrtu je deset vrst preskusnih stez v skupni dolžini 32 kilometrov, na katerih bodo proučevali obnašanje vozil. Med njimi so: krožna steza za visoke hitrosti, poškodovano oz. neravno cestišče, območje za preverjanje odpornosti podvozja na udarce in korita za vožnjo skozi vodo. Center Titu ustreza evropskim okoljskim standardom, že v prvem letu delovanja pa se bodo lotili tudi postopkov za pridobitev okoljskega certifikata ISO 14001 Prvi zaposleni so v center Titu prišli že junija letos, do konca leta pa bo tam skupno že 300 zaposlenih. Prve preskusne vožnje v novem centru bodo predvidoma že oktobra letos / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 4. novembra 2010 23 18.40 20.25 20.30 20.50 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 Čezmejna TV: Primorska kronika Tv Kocka: Kamorkoli naokoli...po svetu! - Mavrica ovčje babice Deželni Tv dnevnik Lynx magazin, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.00 6.10 6.30 6.45 10.00 10.55 11.45 14.00 14.10 14.40 16.10 16.50 17.00 18.50 20.00 20.30 21.10 23.25 1.00 Aktualno: Euronews Dok.: Quark Atlante - Immagini dal pianeta 13.30 Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Unomattina Aktualno: Verdetto finale Aktualno: Cerimonia di consegna delle decorazioni dell'Ordine Militare d'Italia Variete: La prova del cuoco (v. A. Clerici) Dnevnik in gospodarstvo Aktualno: Bonta loro Variete: Se... a casa di Paola (v. P. Perego) Variete: La vita in diretta Dnevnik - Parlament Dnevnik in vremenska napoved Kviz: L'Eredita (v. C. Conti) Dnevnik Kviz: Soliti ignoti (v. F. Frizzi) Nan.: Ho sposato uno sbirro 2 Aktualno: Porta a porta (v. B. Vespa) Nočni dnevnik in vremenska napoved ^ Rai Due 6.00 18.45 Talent show: Extra Factor 6.20 Nan.: Girlfriends 6.40 Nan.: The class - Amici per sempre 7.00 Risanke: Cartoon flakes 8.00 Variete: L'Albero azzurro 9.45 Variete: Tracy & Polpetta 10.00 Aktualno: Tg2punto.it 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 20.30 18.15 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e so- cieta,sledi Zdravje 14.00 Variete: Pomeriggio sul 2 16.10 Nan.: La signora in giallo 17.00 Nan.: Numb3rs 17.45 Dnevnik L.I.S. in športne vesti 19.30 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.25 Žrebanje lota 21.05 Aktualno: Spazio Santoro - Anno-zero (v. M. Santoro) 23.20 Dnevnik, sledi Punti di vista 23.35 Dok. odd.: Rai 150 anni - La storia siamo noi 0.35 Glasb.: Ritratti musicali ^ Rai Tre 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes II caffe di C. Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 7.00 Aktualno: Tgr Buongiorno Ita- lia/Regione 8.00 Dok.: La Storia siamo noi 9.00 Aktualno: Dieci minuti di... pro- grammi dell'accesso 9.10 Aktualno: Figu - Album di persone notevoli 9.15 Aktualno: Agora 11.00 Aktualno: Apprescindere 11.10 Dnevnik - kratke vesti 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.25 Dnevnik - Tg3 Fuori TG 12.45 13.10 14.00 14.20 14.50 15.00 15.05 15.50 16.00 17.40 20.00 20.10 20.35 21.05 23.00 0.00 Aktualno: Le storie - Diario italiano Nad.: Julia 19.30, 0.10 Deželni dnevnik in vremenska napoved 18.10 Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Tgr Leonardo Dnevnik L.I.S. Nan.: La strada per Avonlea Variete: Tg3 GT Ragazzi Dok.: Cose dell'altro Geo Dok.: Geo & geo Variete: Blob Nad.: Seconda chance Nad.: Un posto al sole Film: The Code (akc., ZDA, '09, r. M. Leder, i. A. Banderas, M. Freeman) Variete: Parla con me Nočni dnevnik in vremenska napoved Rete 4 Nan.: Charlie's Angels Nan.: Starsky & Hutch Nan.: Hunter Nan.: Carabinieri 7 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan: Wolff - Un poliziotto a Berlino 12.55 Nan.: Un detective in corsia 13.50 Aktualno: Il Tribunale di Forum 15.10 Nan.: Hamburg Distretto 21 16.15 Film: Vento caldo (dram., ZDA, '61, r. D. Daves, i. T. Donahue, C. Colbert) 16.55 Dnevnik - kratke vesti in prometne informacije 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 20.50 Nogomet: Evropska liga Liverpool - Napoli 23.55 Film: La mala Educacion (dram., Šp., '04, r. P. Almodovar) 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: Mattino Cinque (v. F. Pa-nicucci) 9.55 14.05 Resničnostni show: Grande fratello pillole 10.00 Dnevnik - Ore 10 11.00 Aktualno: Forum 13.00 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Resničnostni show: Uomini e donne 16.15 Talent show: Amici 16.55 Aktualno: Pomeriggio Cinque (v. B. D'Urso) 18.05 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 18.50 Kviz: Chi vuol esser milionario (v. G. Scotti) 20.30 2.00 Variete: Striscia la notizia 21.10 Variete: Chi ha incastrato Peter Pan? (v. P. Bonolis) 23.30 Variete: Chiambretti night - Solo per numeri uno O Italia 1 6.00 Nan.: La Tata 6.40 Risanke 8.40 Nan.: Kyle XY 9.35 Nan.: Smallville 11.25 Nan.: Heroes 12.25 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Aktualno: Cotto e mangiato (v. B. Parodi) 13.50 20.05 Risanka: Simpsonovi 14.20 Nan.: My name is Earl 14.50 Nan.: Camera Café, sledi Camera Café ristretto 15.40 Risanka: One Piece - Tutti all'ar- rembaggio! 16.10 Risanka: Sailor moon 16.40 Nan.: Il mondo di Patty 17.35 Nan.: Ugly Betty 19.30 Nan.: Big Bang theory 20.30 Kviz: Mercante in fiera 21.10 Nan.: CSI: Miami 23.00 Nan.: The mentalist 9.30 Nad.: Betty La Fea 10.15 Talk show: Incontri al caffe de La Versiliana 11.40 Dok. odd.: Borgo Italia 12.45 Rotocalco ADNKronos 13.10 Antiche ville del FVG 14.05 Variete: ... Copertina da Udine 16.55 Risanke 19.10 Aktualno: Conosciamo i nostri ospedali 20.00 Športne vesti 20.05 Šport: Anteprima Triestina 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Aktualno: Perche??? 21.45 Proza: Si racconta... 22.50 Aktualno: Dai nostri archivi 23.35 Dnevnik Montecitorio 23.40 Aktualno: In contatto... con la Trieste Trasporti LA 6.00 7.00 7.30 9.55 10.50 11.25 12.30 13.55 15.55 18.00 19.00 21.10 23.40 La 7 Dnevnik, horoskop in prometne informacije Aktualno: Omnibus 13.30, 20.00, 23.30 Dnevnik Aktualno: Omnibus (ah)iPiroso 20.30, 3.00 Aktualno: Otto e mezzo Variete: Dr. Oz Show Aktualno: Life Film: In 3 sul Lucky Lady Dok.: Atlantide - Storia di uomini e di mondi Nan.: Adventure Inc. Nan.: The District Dok.: Impero Variete: Victor Victoria (t Slovenija 1 6.10 Kultura 6.15 Odmevi 7.00 8.00, 9.00, 10.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05, 9.05 Dobro jutro 10.10 Nan.: Talebajski 10.35 Kviz: Male sive celice (pon.) 11.20 Sprehodi v naravo (pon.) 11.40 Omizje (pon.) 13.00 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.30 Kratki igr. film: Slobodan Maksi- movic (pon.) 13.50 Parada (pon.) 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Ris. nan.: Vipo, pustolovščine letečega psa 15.55 Ris. nan.: Fifi in cvetličniki 16.05 Kratki dok. film: Poskusna doba 16.20 Enajsta šola 17.00 Novice, kronika, šport in vremenska napoved 17.20 Gledamo naprej 17.30 Nan.: Sinje nebo (pon.) 18.15 Odpeti pesniki 18.20 Minute za jezik (pon.) 18.30 Žrebanje deteljice 18.40 Risanke 19.55 Pogledi Slovenije 21.25 Na lepše 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 23.05 Pisave 23.35 Globus (pon.), sledi Na zdravje (t Slovenija 2 6.30 9.00, 1.30 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 8.00 Otroški infokanal 9.00 Zabavni infokanal 12.40 Nad.: Strasti, 18. del 13.10 Globus (pon.) 13.40 Dok. serija: Psi, ki so spremljali svet, zadnji del (pon.) 14.35 Slovenska jazz scena (pon.) 15.55 Evropski magazin 16.25 Lynx magazin - oddaja Tv Koper- Capodistira 16.55 Mostovi - Hidak (pon.) 17.25 To bo moj poklic 18.00 Prava ideja! 18.25 Mlad. odd.: Z glavo na zabavo 18.50 Družinska nan.: Peta hiša na levi, 9. epizoda 19.20 Rad igram nogomet (pon.) 20.00 Nad.: Prijateljske zdrahe 21.00 Liverpool: nogometna tekma evropske lige, Liverpool - Napoli, prenos 23.00 Nogomet: tekme evropske lige, povzetki 23.30 Film: Nesmrtno ljubljena (pon.) ^ Tele 4 w Koper 7.00 8.30, 13.30, 16.25, 19.30, 23.02 13.45 Dnevni program Dnevnik 14.00 0.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 7.35 Variete: Dopo il Tg... Attualita 14.20 Euronews (pon.) 14.30 Iz arhiva po vaših željah 8.05 Aktualno: Videomotori 15.20 Nautilus 9.00 Variete: Domani si vedra 15.50 Istra skozi čas 16.20 Folkest 2010 16.50 Alpe Jadran 17.20 Globus 18.00 Lynx magazin 18.35 23.55 Vremenska napoved 18.40 22.30 Primorska kronika 19.00 22.15 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Športna oddaja 20.00 Zgodovina ZDA 20.30 Avtomobilizem 20.45 Film: Orionov pas 22.50 Izostritev 23.20 Minute za... Tv Primorka 8.00 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura in videostrani 9.00 10.00 Novice 9.05 19.00, 22.00 Mozaik 10.05 17.20 Hrana in vino 11.00 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Novice in videostrani 15.40 Odbojka: Interliga, Salonit Anovo - VK Chemes Humenne (SVK) 18.00 Otroški program 20.00 23.00 Dnevnik TV Primorka, borzno poročilo, vremenska napoved, kultura in videostrani 20.30 Znanstveni večer Univerze v Novi Gorici 23.30 Videostrani RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro: pravljica, koledar, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Pogovori o glasbi; 9.00 Radio Paprika; 10.00 Poročila; 10.20 Odprta knjiga: Lev Niko-lajevič Tolstoj - Kreutzerjeva sonata, 3. del; 11.00 Studio D; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Klasični magazin; 18.00 Kulturne diagonale; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika; 6.45, 18.30 Kronika; 7.00 Jutranjik, 7.30 Noč in dan - OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 9.10, 17.10 Pregled prireditev; 10.00 RK svetuje za zdravje; 10.45 Time out - in pol!; 12.30 Opoldnevnik; 13.30-15.00 Aktualno; 14.45 Poslovne informacije Primorske; 15.30 DIO; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.30 Glasbena razglednica; 19.00 Večerni dnevnik; 20.00-22.00 Glasbeni abonma; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Od glave do rapa, hip-hop in Valterap. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.13, 12.28, 15.28, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Appuntamenti; 8.35, 17.33 Euroregione news; 8.40 Pesem tedna; 9.00 Sulla via delle Indie; 9.33, 20.00 Luoghi e sapori; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program, zaključek; 11.00-11.30, 20.30 Cultura e societa; 11.45-12.15, 21.00 Punto e a capo; 13.00 Parole e musica; 13.3314.45, 21.30-22.40 Sogni di vacanza; 15.05 Pesem tedna; 16.00-18.00 Ob 16-ih; 18.00 Dr. Music Lounge cafe; 20.00-0.00 Večerni RK; 20.00 23.00 In orbita show; 0.00 RSI SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.30 Kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 6.50 Kaj odmeva po Sloveniji; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Ultrazvok, oddaja o zdravju; 10.10 Prvi odcep desno; 11.15 Evrožvenket; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.05 Kratek stik; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar kulturnih prireditev; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Reportaža; 10.30 Novice; 11.35 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.30, 16.15, 18.50 Sporedi; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.10 Popevki tedna; 16.50 Četrtkov klicaj; 17.10 Frekvenca X; 18.00 Slo top 30 - lestvica; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Odprti termin; 21.00 Galerija; 21.35 Minute za country; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Proti etru. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Operna ura; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturni globus; 13.30 Naši operni umetniki; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Na ljudsko temo; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Mladi virtuozi; 17.00 Izšlo je; 17.30 Banchetto musicale; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.25 Sporedi; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Iz arhiva simfonikov RTVS; 21.00 Glasba 20. stoletja; 22.05 Igra; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 210,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Četrtek, 4. novembra 2010 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež óVr nevihte veter megla rahel sneg z sneg gtg! sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona VREMENSKA SLIKA 1000 1010 1020 1030 A OBRUSELJ oPARIZ H/12 I 11/12 ŽENEVA 3/14 O MILAN ® 7/17 DUNAJ 9/14 O LJUBLJANA o 10/15 LIZBONA MADRID 0 14/20 O 5/19 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. BEOGRAD o 11/22 O SOFIJA 4/9 SKOPJE O v2/17 v .v a • ,vatene - v n/ - ^2/20 O^JKI iS - -vv • rs r. Od danes se bo razširil obsežni anticiklon s središčem nad Nad Sredozemljem in Alpami je območje visokega Portugalsko, ki bo prinesel stabilnejše ozračje s suhim zra- zračnega pritiska. S šibkim zahodnim vetrom k nam pri-kom v višjih slojih in vlažnejšim zrakom ob prizemlju. teka precej topel zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.49 in zatone ob 16.48 -Dolžina dneva 9.59 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 4.37 in zatone ob 15.24 A BIOPROGNOZA Danes bo vremenski vpliv v krajih z jasnim vremenom ugoden, v krajih z oblačnim vremenom ali meglo bodo pri najbolj občutljivih ljudeh občasno možne manjše težave. MORJE Morje je skoraj mirno, temperatura morja 15,6 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 2.28 najnižje -39 cm, ob 8.40 najvišje 61 cm, ob 15.15 najnižje -61 cm, ob 21.25 najvišje 37 cm. Jutri: ob 3.01 najnižje -35 cm, ob 9.07 najvišje 61 cm, ob 15.47 najnižje -64 cm, ob 22.04 najvišje 36 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........14 2000 m . 1000 m ..........12 2500 m . 1500 m............9 2864 m . UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 4 in v gorah 4,5. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER CELOVEC O 8/12 O GRADEC 7/16 ¿5 O 7/13 S. GRADEC CELJE 7/16 O MARIBOR O 8/17 PTUJ O M. SOBOTA O 7/17 O LJUBLJANA 9/14 POSTOJNA O 7/13 KOČEVJE N. MESTO 8/15 O ____ ZAGREB 9/16 O _ o ČRNOMELJ REKA 12/18 (^NAPOVED ZA DANES Pretežno jasno bo. Zjutraj in del dopoldneva bo po nižinah megla, ki se lahko ponekod zadrži večji del dneva. Najnižje jutranje temperature bodo od 4 do 9, na Primorskem okoli 11, najvišje dnevne od 13 do 18 stopinj C. TOLMEČ O 7/16 VIDEM O 8/16 O PORDENON 9/15 TRBIŽ O 5/16 o 5/15 KRANJSKA G. ČEDAD O 9/15 CELOVEC O 10/12 O TRŽIČ 8/15 o GRADEC 8/18 o 9/11 S. GRADEC MARIBOR O 8/19 M. SOBOTA O 7/15 CELJE 8/18 O PTUJ O J? O C LJUBLJANA 10/15 POSTOJNA O 8/12 KOČEVJE N° MESTO 9/16 hjf ZAGREB 10/18 O _ o ČRNOMELJ REKA 14/18 (NAPOVED ZA JUTRp "S Jutri bo suho vreme. Več sončnega vremena bo v vzhodni Sloveniji. Zjutraj in dopoldne bo po nekaterih nižinah megla. Čez dan bo ponekod pihal jugozahodni veter. Pogrebno podjetje Lipa Ob trenutku žalosti ... diskretnost, tradicija, vljudnost in kakovost. O*HOC c dik. tudi fci/i Opčine - Narodna ul. 32 tel. 040.211399 • fax 040.2155392 lipa_opicina@yahoo.it ZELENA ŠTEVILKA 800 833 233 Tržič - Ul. San Polo 83 tel. 0481.411723 • fax 0481.419252 ZELENA ŠTEVILKA 800 860 020 , sanpoloo@yahoo.it D opis iz pariza Zbogom demokracija »Goodbye democracy«. Bi lahko to veljalo za Francijo? Kljub demonstracijam in stavkam, ki si sledijo že mesece, je vlada sprejela zakon o reformi pokojnin. Vlada ne posluša Francozov in zadnjič je tudi izjavila, »da ljudje ne razumejo«. Seveda. Lahko ministrom, ko imajo ... Točno! Koliko znaša plača ministrov, senatorjev in drugih politikov? Na vrhu lestvice je Nicolas Sarkozy, ki si je uredil 27.287,95 evrov mesečno, kot tudi prvi minister Francois Fillon; sledijo ministri z 18.193 evri, senatorji z 11.976, poslanci dobijo 11.146 evrov. In dalje pariški župan ima 11.067,36E, njegovi odborniki 6808,59E, župani aron-dismajev 7012,29E, njihovi svetovalci 4807,62 (torej več kot deželni svetovalci, ki imajo 2647,79E). itd. Nekateri pravijo, da imajo politiki veliko odgovornosti, toda ali le-ta opravičijo take plače? Slednje so gotovo previsoke in mnogi politiki delajo, kar jim je ljubo. Zanimivo je tudi dejstvo, da imajo ob takih plačah veliko privilegijev: zastonj vlak, - prvi razred seveda - taksi, stanovanje, parkirišče, avtomobil in šofer, telefonski klici, kvota letalskih premikov itd. In še bolj je zanimivo dejstvo, da ko zmanjka denarja, se vzame pri revnejših, medtem ko se ukrepi nikoli ne dotaknejo sloja politikov. Obratno, tu se plače neustavljivo višajo in razkorak z navadimi smrtniki se veča. In ko smo pri številkah, poglejmo koliko je povprečna plača v Franciji. Po nekaterih statistikah je okoli 2700 evrov. Povprečna? Kar mi je znano, sodi slednja že med dobre plače in to tudi v Parizu! Druge statistike, bolj realne, pravijo, da je povprečna plača okoli 1500 evrov. Ko pomislimo na nore stanarine v Parizu (okoli 30 evrov na kvadratni meter) in drugih velikih mestih, se kaj kmalu zavemo, da si navaden smrtnik lahko kaj malo privošči; kino, gledališče in druge kulturne dejavnosti ali razvedrila so mnogim družinam nedosegljive. Nedosegljive, ker okoli 13% Francozov zasluži manj kot 950 evrov mesečno ... Tisti »manj« lahko seveda pomeni marsikaj. Tu ne gre za slepo jezo, ampak za zavedanje, kam gre denar državljanov in vprašanje, ali imajo za norca ljudi. Spomnimo se, da si je Sarko med prvimi ukrepi povišal plačo; takrat je prišlo da zgražanja, začudenja, toda kmalu je šlo vse v pozabo. Potem se je sicer pokazalo, da dela izključno za lastne interese in zato kljub me-diatizaciji po modelu »star system« njegova popularnost pada. Denarnice Francozov so vedno bolj prazne in redno prihaja do rezov v zdravstvenem, socialnem in šolskem sistemu. V slednjem, na primer, je vedno manj učnega osebja in posledica je, da so razredi vedno bolj natrpani, v nekaterih šolah starši skrbijo za spremstvo otrok v telovadnico (ponekod so le-te izven šolskega poslopja) in ker »ni denarja« so ponekod začeli že sami pleskati zidove (V podobni akciji bo sodelovala podpisana in to med novoletnimi počitnicami). Ko nato vidiš, da si na drugem bregu delijo po tisoče evrov, se vprašaš, kako je to mogoče. Je Francija črna ovca? Na žalost ne, v Italiji najdemo v politični kasti še višje plače, v Nemčiji so malo nižje, sicer pa ostajajo astronomske itd. Včeraj so se nekateri v metroju šalili, da monarhije še obstajajo. Morda res. Jana Radovič maD riD - Po rezul tatih raziskave Španke največkrat naredijo prvi korak MADRID - Internetna raziskava, ki jo je izvedlo spletno socialno omrežje Badoo.com, je pokazala, da med ženskami, ki prve stopijo v stik z moškim, kraljujejo Španke, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Spletno omrežje z bazo 80 milijonov registriranih uporabnikov je analiziralo kar 90 milijonov romantičnih stikov, ki se mesečno zgodijo na spletni strani in ugotovilo, da Španke v povprečju naredijo prvi korak 1,33-krat. Na seznamu dvajsetih držav so se za Španijo v zaporedju zvrstile Poljska, Dominikanska republika, Italija in Argentina. Izmed angleško govorečih držav se je med prvo deseterico šele na deveto mesto uvrstila Kanada. Na dvanajstem mestu se je znašla Nemčija, na kar predzadnjem mestu pa Združene države Amerike z 0,63 stiki mesečno. Skupno je raziskava pokazala, da prvi korak še vedno v večini naredijo moški, vendar so vseeno želeli izvedeti, v kateri državi ženske večkrat prevzamejo pobudo, so povedali pri spletnem omrežju, ki je Špance potemtakem označilo za «naj-srečnejše moške na svetu». Kosorjeva med ženskami leta 2010 revije Glamour ZAGREB - Hrvaška premierka Jadranka Kosor je med 18 političarkami, ki jih je ameriška revija Glamour razglasila za ženske leta 2010. Kosorjeva je že potrdila, da bo 8. novembra v New Yorku najverjetneje osebno prevzela nagrado, kar pa je na Hrvaškem naletelo na kritike. Ko pogledamo, kdo vse so nagrajene ženske, gre za pomembno nagrado, je pa to tudi priznanje Hrvaški, je v torek dejala Kosorjeva. Dodala je, da bo nagrada vzpodbuda za boj proti nasilju nad ženskami in njihovi diskriminaciji, pomembna pa je tudi zaradi spodbujanja čim večje zastopanosti žensk v politiki. Kosorjeva je še posebej izrazila zadovoljstvo, da je dobila nagrado le nekaj dni potem, ko je prestala glasovanje o nezaupnici v hrvaškem parlamentu. »Nagrado bi rada prevzela osebno,« je še dejala hrvaška premierka. Hrvaški mediji so, sicer nekoliko zadržano, pozdravili izbiro Kosorjeve. V prvih odzivih državljanov pa ni pretiranega navdušenja, da bo Kosorjeva po nagrado v New York potovala v času, ko se vse več hrvaškega prebivalstva sooča s posledicami gospodarske krize, pri čemer večina meni, da je zanjo odgovorna prav premierka. Glavna urednica Glamourja Cindy Leive je dejala, da je Kosorjeva med petimi najbolj zaslužnimi med 18 izbranimi ženskami. Poudarila je, da je Kosorjeva prva premierka Hrvaške in da so opazili njeno vlogo pri zaščiti žensk, ki so bile v času vojne izpostavljene nasilju in pregonu. Poleg Kosorjeve so dobitnice letošnjo nagrade tudi nemška kanclerka Angela Merkel, finska predsednica Tarja Halonen, avstralska premierka Julia Gillard, argentinska predsednica Argentine Cristina Fernandez de Kirchner, liberijska predsednica Ellen Johnson Sirleaf, predsednica Litve Dalia Grybauskaite, slovaška pre-mierka Iveta Radičova, predsednica Kostarike Laura Chinchilla, premierka Bangladeša Sheikh Hasina in premierka Islandije Johanna Sigurqardottir. (STA)