Koviee pa I>r- Janez Bleiweis. XXXVII. 1879. sNaj bi Bog dal, da pride ministerstvo na krmilo vlade, katero sprevidi, kje je pomoči treba in kje ni izposojen denar zavržen, ampak naložen v podporo kmetijskemu stanu ia na korist državi sami". — Tako je o novem letu pisal dr. Janez Bleiweis, ter v sedemintridesetem tečaju sostavil na pr.: nKmetijske založnice ali posojilnice. Pomemba soli za kmetijstvo. Stara pesem — o gnoju in gnojnici —, ktera pa še zmirom nova ostane. Kaj je zbornica poslancev na Dunaji sklenila o predrugačenji zeniljiškega davka. Kaj še zmirom pogrešamo v naših drevesnicah. Različnost živeža v raznih krajib sveta. Gospodar sain svoj dobiček pobija, kdor krta na senožetih in na vrtih ubija. Deset zapovedi našim gospodarjem, katere se tičejo poljedelstva. Skrb za odraščena drevesa pozirni, spomladi in poleti. Ne zna ne vsaka dekla molzti. Kmetijstvo — obligaten predmet v ljudskih šolah na Francoskem. Kmetovalcev avstrijskih prva zahteva od novega ministra. Novi avstrijski minister za kmetijstvo, grof Julij Falkenhayn. Država in krnetijstvo. Turška goveja kuga je prestopila mejo hrvatsko. Kaj naj dajemo goveji živini, da se je ne prime kuga (1. 43). Pozor, kmetovalci! Kmetijske zadeve v državnem zboru. Postava zoper odrtijo in pa kmetijstvo. Živinoreja v deželah našega cesarstva. Deset zapoved za varstvo gozdarstva. Kaj o zemljiškem davku pričakujejo kmetovalci od prihodnjega leta itd." — V državnih in deželnih pa narodnih zadevah je priobčil na pr.: Kam jadrajo ustavoverci v državnem zboru Dunajskem. Kako pridemo v Avstriji do notranjega miru (nRajni cesar Franc I. je to s tretni besedami izrekel, ko si je izbral vladno prislovico, ki se je glasila: justitia regnorum fundamentum t. j. po naše: pravica je temelj državam" . . str. 23). Čujte, čujte, slovenski možje, ki boste letos volili nove poslance v državni zbor dunajski (Reform.). Nemško uradovanje v kranjskih deželnib uradih. Ali je uže prišel čas, da Hohemvart prevzame ministerstvo. Kaj pomeni novi minister grof Taaffe v starem Strei_ayerjevem ministerstvu. Splošna volilua pravica ia pa ustavoverci. Nepoboljšljivi so. Berolinska pogodba — polovičarsko delo. Kaj hoče Avstrija pri mcšani zasedbi vzhodne Rumelije. Češka opozicija. Limanice volilcem pri novib volitvah. Federalizem za Avstrijo edino prava ustavna vladba. Volilno gibanje velikih posestnikov. Minister Taaffe in pa ustavaška stranka. Boj pravice zoper krivico. Avstrijska ustavaška stranka in pa Magjari. Grof Taaffea politika. Minister kupčijstva Chlumetzki in pa avstrijsko rokodelstvo. Zakaj gre Andrassy (297). Nove obljube stare laži ustavovercev. Taaffe in Schmerling. Vojaška postava in pa sprava med narodi Avstrijskimi. Kdo dela razpor. Liberalci — pogorelci (419). Rojaki (nZdaj, rodoljubi! gre prav za to, da ne še iz sporaina izbrisane preblage besede cesarjeve postanejo resnica: nTako, kakor do zdaj, ne raore več dalje biti, in: Mir mora biti med narodi mojimi! . . 176. 184. 200. 206 (Dežman, Kromer, Vesteneck)! 208. 214 (Še Slovenija ni zgubljena . . . Padla je nemčurska Plevna — Ljubljana) .. 216 (,,Veliko smo upali, al še veliko veliko več smo dosegli! Izid volitev Vaših v kmetskih občinab, trgih in mestih je tako sijajen, da menda nobena dežela velikega našega cesarstva se ne more ponašati s takim vspehom ... Tako slavna zmaga, katere nismo dosegli z nikakoršnim nepoštenim sredstvom, očiten je dokaz, da se narod naš iskreno zaveda svojih pravic in svojih dolžnosti, — da se popolnoma zrelo politiško giblje in je godan za ustavno življenje . .") . . 223 (če hočete vedeti, ustavoverci, zakaj ste padli pri volitvah, berite v Laibacherici pridigo, ki jo vam dela Fremdenblatt. 8Vi sami ste krivi — piše ta list — da vam ljudstvo ne zaupa, vsaj je vaše delovanje po vse jalovo bilo; vpili ste veliko, storili nič; državni zastop, v katerem ste vi ustavoverci gospodovali, je bil enak mlinu, katerega klopotanje se je okrog in okrog slišalo, iz katerega pa se ni moke nič dobilo". Pojte zdaj rakom žvižgat!) — Je-li res nemštvo v nevarnosti? Dajeto golo sleparstvo, dokazuje stari »Preši" nasprot (228) ter spremljuje vrednik sostavek z opombo: ,,Kranjski Kočevarji se gotovo tudi bojijo, da bi jim njih lepega nemškega jezika Slovenci na Kranjskem ne vzeli, sicer ne bi pri volitvah glasovali zmerom Slovencem nasproti! Mar sorodniki Bdes Herzogs von Gottschee" ne vedo, da so Slovenci, ko so v deželnem zboru kranjskem šolske postave snovali, zmerom §. 1 tako stilizirali, da učni jezik, izvzemši Kočevje in Weissenfels, je slovenski? Ali ni žive duše v Kočevji, ki bi to svojim ljudem zatajčala, da Slovenci jiin prav nič nočejo vzeti, še celo njih krošinj in njih prelepe nemščine ne?" — 0 politiki Avstriji pristojni je pisal večkrat v odstavkih iz Ljubljane, na pr.: nZ oljko mirii med narodi avstrijskimi se je prikazal minister grof Taaffe v zadnji seji dunajske zbornice poslancev pred njibovim odhodom na velikonočne praznike ... Mi Slovenci ne zahtevamo, da bi se nam pekla kaka posebna pogača, a pravico imamo tirjati, da volje slovenskega naroda nam ne zatira nemčurska sila pod krinko lažnjivega ustavoverstva in onega nemškega liberalizraa, katerega jarm je uže nestrpljiv postal konservativnim mož&n povsod (119). — Delovanje za nove volitve poslancev v državni zbor stoji zdaj v prvi vrsti političnega delovanja, — vse drugo je začasno manjše pomembe. Koseskega poziv Slovencem: »Gani se! komur je mar zahvala prihodnjega časa, — Gani se! kogar je sram zasmehovanja rodu«. — to je parola zdaj rodoljubom po vseh okrajnah slovenskih (174). — 0 volitvah naših je hrvatski Obzor pisal takole: nBratje Slovenci so ravno junaško zmagali, izvolili so v vseb volilnih okrajih narodne kandidate. Tako sijajno zmago so mogli priboriti samo s prebujeno narodno zavestjo svojega ljudstva, za katero je njega inteligencija toliko skrbela ter ljudstvo tako pridobila za narodno stvar, da ga prejšnji slabi vspehi ne store apatičnega, ampak ga še bolj osrčujejo v boju, dokler ne doseže narodnih pravic. Kedar bodemo iraeli mi tako sploh zavedno hrvatsko ljudstvo, moči nara bode z manjšo skrbljivostjo gledati v bodočnost; al da to dosežemo, treba nam je inače delati, nego dosle (214)". — Nasproti obrekovanju židovskega časništva, da Slovenci smo sovražniki nemštva, dal je pošteno izjavo pred vsim svetom (282). — Prestolni govor, s katerim je presvitli cesar 8. dne t. m. odprl novi državni zbor, tudi po vseh okrajnah, kjer slovenski narod biva, radostno odmeva,— kajti jasno in določno naznanja nam novo dobo sprave itd. (339). — Grof Hohenwart je dandanes središče, okoli katerega se vse vse združuje, kar Avstrija šteje patriotov, katerim gre za to, da po zadovoljnih narodih stoji močna in veljavna med državami evropskimi. Njega spoštuje vsak bodi-si prijatelj bodi-si sovražnik: unim je danica bolje prihodnosti, tem pa strab. In ta inož je naš poslanec (378) . . »Odločua izjava Vaše Prevzvišenosti v zbornici poslancev, katera, da pridemo v Avstriji do notranjega miru, kot prihodnji cilj vladi povdarja brambo ravnopravnosti vseh narodov avstrijskih, je — z dobro vestjo smemo reči — na ves narod slovenski najveselejši vtisek učinila. V zaupanji na državniško modrost in eneržijo Vaše prevzvišenosti nadejamo se za trdno, da besede Njeg. Veličanstva: Jaz bočem mir irneti med mojimi narodi — postanejo zdaj po vse resnica" — telegram, ki ga je ministerstva predsedniku poslal v imenu narodnega kluba (404). Tako se je podpisoval sploh za narodni centralni volilni odbor prvomestnik dr. Jan. Bleiweis, ter je dajal potrebna pojasnila na pr.: Naj dostavimo tu par besedi nekaterim volilcem, ki težko razumejo, zakaj se pri volitvah ne sega zmerom le po poslancih onega kraja, kjer se volitev vrši. Naj ti naši deželani vedo, da vsa druga je volitev odbornikov v občinski zastop, zopet druga je volitev poslanca v deželni, in zopet druga v državni zastop. To je trojna lestvica poslancev; vsaka pa potrebuje svojih mož; poslanec, ki sedi v državnem zboru, mora — razen razmer svoje dežele, katero zastopa — poznati tudi razmere druzih dežel in držav, da je kos svojemu poslanstvu (429). Vabilo na naročbo Novic za piibodnje leto je ponovil z besedami za 1. 1878 (406), in političen pregled 1. 1879, češ, žari se uže, temni sovražni nam oblaki beže za gore, in čeravno solnca še ne vidimo, vsaj nadjamo se — Slovenci in Slovani, da se bo prikazalo kmalu tudi to . . Po vsem tem vzamemo od starega leta slovo z lajšim srcem, ker pričakujemo za njim še boljšega; kar nam je preteklo leto le obljubilo, naj bi novo tudi spolnilo (426)! — XXXVIII. 1880. Novo leto se je pri nas z jako veselo dogodbo pričelo, namreč s soglasno volitvijo državnega poslanca, za kar volilcem prisrčno zahvalo daje v imenu narodnega volilnega odbora prvomestnik dr. J. Bleiweis, kteri jev osemiutridesetem tečaju svojih Novic priobčil na pr.: »Začasna postava zemljiškega davka pred državnim zborom. Ovčji jeterni metulji ali metljaji. Živinske soli ne dobimo. Kaj tekne živini bolje: cela klaja ali pa zdrobljena ali zrezana. 0 nauku kmetijstva na preparandiji Ijubljanski. Ne odlajšajmo dalje naprave založnic itd." — Ustavoverci se čedalje bolj odkrivajo za nasprotnike ustave. Kaj pomeni beseda konservativec. Kdo je kriv, da državni zbor še ni dovršil zimske sesije nalog. Ali se bo pri novem številjenji ljudstva v Avstriji narodnost v poštev jemala. Cesar na češkem in njegovi spomina vredni izreki (»Potrpežljivosti se morate od mene učiti . . državni zbor je veliko dovršil, če tudi ima še veliko storiti . . deželne priklade rastejo od leta do leta in da so menda šole tako drage . . razgovori v češčini — izreki, ki kažejo, da presvitli cesar hoče ravnopravnost narodov in želi spravo med njimi, ljudstvu pa manj davkov, in da odobruje delovanje konservativne (naše) večine v državnem zboru in postopanje ministra Taaffea. ki trdno stoji v zaupanji cesarjevem. Iz vsega pa sledi, da se v Avstriji obračajo stvari na bolje" itd. 183). Bandero dežele kranjske, v razjasnilo nevednim, v dokaz nasprotnikom (337). Kaj so narodnjaki za Ljubljano storili, ko so v mestnem zboru gospodovali. Odgovor po poročilu dr. Coste. Poleg gospodarskih, živinozdravniških skušenj, obrtnijskih, književnih in mnogovrstnih druzih novic se je glasil dr. Bleiweis vzlasti v Novičarju iz Ljubljane pa v Pobirkih iz časnikov. 0 banki Sloveniji piše (16): V 6. listu se Tagblatt raduje nad krabom banke Slovcnije in pri tej priliki umiva glasovito dobo kraljcvanja ustavovercev, češ, da Griindungsaera der Verfassungspartei ni zakrivila propad banke Slovenije — die Lieblingsschopfung des Bleiweis-Costa. Ljubljanski butelj se dela, kakor da bi ne vedel, kar ves slovenski svet ve, da banke Slovenije, ki se je rodila v Celji, stvaritelj je bil glasoviti Nemec Treuenstein in da dr. Jan. Bleiweis se ni nikdar udeleževal ne stvaritve ne nesrečnega gospodarstva te banke. Slovenci, žalibog premalo izurjeni v nemških Griindungah, so se v Celji vsedli Nemcu na limance in tako v veliko škodo zabredli". — ,,Veseli smo, da smo rešeni dr. Streinayera kot naučnega ministra, — ali se bomo pa mogli veseliti barona Conrada kot naučnega ministra, bode prihodnost učila. Obljubam in lepirn besedam ne vrjameino nič več, le dejanj pričakujemo, ki izvršujejo to, kar besede obetajo (56)". — 0 volitvi g. Petra Grassellija je pisal prvomestnik volilcem: nS to enoglasno volitvijo ste na veliko svojo čast znova izpričali popolno politiško zrelost naroda našega, narodnemu volilnemu odboru pa, kakor vselej, tudi to pot dali častno zaupnico. In zopet je svet videl, da niila naša domovina je zemlja slovenska, na kteri živi čvrst narod, ki se pogumno boruje za svoje postavne pravice ia pač uže težko čaka, da bi mu v vsacem oziru nastopili boljši časi . . Bodite uverjeni, da ste po nasvetu našein izbrali si za svojega zastopnika moža, ki, stoječ v prvi vrsti naših rodoljubov, dobro pozna razmere cele naše dežele, živo čuti bolečine Vaše in v obče našega naroda, pa ima tudi moč besede, potegniti se krepko za blagor njegov (162)". V deželni zbor so narodni poslanci vstopili s posebno izjavo, natisnjeno v Novicah (185), in dr. Bleiweis je utemeljeval v njem svoj predlog glede postave za omejitev ženitvanjskih oglasnic (256. 7); pisal o vladnem programu ministra Taaffea (333); klical javno, kakor prejšnja leta (Hitimo na pomoč stradajočina našim bratom v Istri), tako sedaj: Kažimo z dejanjem sočutje svoje do nesrečnikov — bratov Hrvatov po potresu (372)! — Slovenski Matici predsednik, po izrednem XIV. občnem zboru 1. 1878 tudi njen častnik (častni ud), vredoval jej je Letopis, branil jo proti vnanjim pa notranjim sopernikom, kar se bere nekaj v društvenem poročilu, nekaj v Novicah (126. 134 — Koseski. 141 — Slovar. 157 — Spomenica Kopitarjeva) s pristavkom: BKer nikakor nočemo škandala po časnikib delati s tem, da bi umazano domače perilo prali pred svetom in prave vzroke mnogoletnega doslednjega nasprotovanja Matičnemu delovanju javno razodeli, zato molčimo in Matica mirno trpi kritikovanje znane jej stranke (160)". Po njegovi posebni želji in prizadevi se je v Letopis 1880 sprejelo: Življenje in delovanje ss. Cirila in Metoda. Po okrožnici papeža Leona XIII. 30. dne sept. 1880. 0 njej govori nekoliko v vvodu (294), jako pomenljivo pa v Novicah (332) na pr.: »Obširno to pismo, v katerem ravno sedaj, ko se je posebno v Avstriji pričela duševna borba nemštva proti slovanstvu in so se iz turškega jarma začeli reševati Slovani na vzhodu, papež Leon posebne simpatije razodeva do Slovanov, se po pravici sme irnenovati zgodovinsko dejanje, adresirano ne samo do Slovanov katoličanov, temuč tudi do Slovanov pravoslavnih. Da je papeževa okrožnica velevažna za ves svet, priča nam tudi to, da se dunajski Slovanom neprijazni časniki ne drznejo napadati papeževe objave. Dozdaj je le en nemško-liberalen časnik se oglasil s potuhneao togoto tako le: Gospodstvo Slovanov stopa na dan, po Grillparzerjevem preroškem vidu na široko sicer in daleko, a ni visoko ni globoko. Slovanstvo se pripravlja, mogočen prostor zavzeti na odru sveta; slovenska idea je sicer v narodnem in političnem oziru mlada, al velikansko napreduje. Nič pa, kako se dandanes slovanska idea razširja po svetu, ne naznanuje očitnejše kot Rim, ki je zmerom natančniše čutstvo imel za to, kar svet v resnici hoče, in ki se je zdaj z gibanjem slovanstva, kolikor cerkvene meje dopuščajOj ongaviti pričel. Prvikrat se godi to, da se slovanskim svetnikom taka čast skazuje, da je slovanstvo tako rekoč med cerkvene velike oblastnije sprejeto. Najnovejša izjava rimska — enciklika papeževa od 30. septembra — je zato velike pomembe in vredna, da je tudi oni v nemar ne puščajo, ki so vajeni, cerkvene prikazni soditi po svetnem merilu". — 0 Novicah je vrednik imel nektere sitnosti, celo neko pravdo (liedertaflerjev), boril se je za vrlega predsednika deželnega, za predsednika ministerskega (proti Tagblattu in poznej Wocbenblattu), branil se dr. J. Blei\veis za delovanje svoje v podkovski in živinozdravniški šoli ljubljanski (374), ter vabil k naročbi na 39. tečaj s krilato besedo: Novice berite! — češ, o gospodarskih predmetih bodo zmerom na vrhuncu znanosti in skušinj stale, kajti nad 20 tujih kmetijskih časnikov, ki so nam na razpolaganje, dajejo našemu listu vsak teden obilega gradiva, in kolikor je med našimi rojaki odličnih strokovnjakov v gospodarskih vednostih, vse ponosno štejemo med sodelavce Novicam. Poleg obširnega tega polja obdelovale bodo tudi, kolikor meje pripuščajo tedniku, vse, kar se strinja z narodnimi našimi zadevami o slovstvu, vzajemnosti slovanski, politiki itd. Nikdar udane puhlemu liberalizmu, ki je uže toliko nesreč nakopal vsem narodom, — popolno neodvisne in nikornur se klanjajoče, zmerom pa z rnirno besedo postopajoče ne bodo nikdar zatajile trojne svetinje slovenskega naroda. Kar se vsak teden zgodi doma in po obširnem svetu, povedale bodo čitateljem svojim na kratko. ln tako vabimo rodoljube vseh slovenskih pokrajin na naročbo našega lista, častitim našim prijateljem dopisovalcem pa se toplo zahvalujemo za njihovo prijazno podporo v preteklem letu ter jih uljudne pomoči prosimo tudi v prihodDJe (414)". Bilo je — zadnjikrat! & © p % m _. Iz Vojllika. Po dolgem prestanku (zaradi zelo različnib počitnic) imelo jo Celjsko učit. društvo v dan 2. nov. t. 1. zopet svoje redno mesečno zborovanje, katerega se je udeležilo 18 udov. Ko g. predsednik sejo otvori in navzoče prijazno pozdravi, predstavi nam gg. P. Kranjc-a iz Tebarij in V. Zupan-a iz Prožina kot novo pristopivša uda. — Po prečitanji zapisnika julijeve seje naznani g. predsednik dogodke, godivše se od zadnjega zborovanja ter kaj je on, oziroma odbor, o tem ali onem ukrenil. Važnejši taki dogodki so bili: a) Ko se je g. dr. G. A. Lindner, ustanovitelj, prvi predsednik in sedanji častni ud našega društva, imenoval vseučeliščnim profesorjem, častital mu je odbor v imenu društva; b) ker je »Paedag. Zeitsclmft« naše društvo napala, ter nas z Lienbacherjanci pitala, morala je vzprejeti popravek, ki ji ga je poslal g. predsednik; c) g. pmlsednik je društvu doposlano »Tagespošto«, imajočo nek narodno Spodnještajersko učiteljstvo psovajoči članek, nečitano »retour« poslal. Vse te ukrepe odborove, so društveniki povoljno odobrili. — Po tem poroča g. Koderman o letošnjera zborovanji Štajarske učit. zveze. Ker pa sem že v svojem oktobrovem dopisu »iz Štajarskega« nekoliko o tej skupščini pisal, povem tu le sledeč imeniten sldep. Sklenilo se je namreč, da naj se postavi v Gradci nekak »U č iteljski dom« (Lehrerheim), v katerem bi lehko vsak v Gradec dospevši Štajarski učitelj imel brezplačno (ali v ceni vsaj jako znižano) stanovanje in hrano. Da se v to potrebna hiša kupi, plačeval naj bi vsak učitelj na deželi 1 gld., mestni pa 2 gld. na leto. Dokler se pa ta ideja ne izvrši, najela se bo na zvezine stroške s o b a, v kateri bode v Gradec dospevši Štaj. učitelj lehko svojo pertljago shranil, toaleto napravil i. t. d. Dalje izvolil se bo izmej Graškega učiteljstva eden, ki bo imel nalogo učitelju, kateri bo to želel, naznaniti, je li g. dež. š. nadzornik, g. ces. namestnik i. t. d. doma, ali ne. Dozdaj se je namreč mnogokdaj pripetilo, da je kak učitelj šel v Gradec, a dotičnih gospodov ni našel doma. Dotične oblastnije so že obljubile, da bodo v to izvoljenemu učitelju vse o pravem času naznanile. Ker g. Jarca ni bilo, da bi govoril »o glagolu«, preide se k prihodnji točki dnevnega reda, k poročilu g. Lopan-a o Miklošičevi slovenski in slov. nemški Začetnici. Govornik omeni, da si pravi Eosseau v svojem »Emilu«, da nima nič zoper, ako se njegov sin še lo v 14. ali 15. letu čitati uči, kajti itak ni knjige na svetu, katero bi pred razumel, moramo vender mi spodnježtajerski učitelji v našili šolah upeljati celo dve Začetnici, pisanib v različnih jezikih! Pa ne bi še rekli toliko, ko bi le ti dve knjigi bili prav uiedjeni, a obe začneta s samoglasniki. Obe osebujejo ono iu isto tvarino. Pri nemški je vselej za ueinškim stavkotn ali besedo takoj slovenski. Ni li to čisto navadna »drezura«'? Se li tii kaj duk vadi in olika? — Kuuečno predlaga g. govornik: slov. društvo naj se obrne do šol. oblasti, da odda ti dve Začetnici kacemu veščemu ljud. učitelju, da jih spoji v eno, kajti ni baš častno za našo pedag. slovstvo, imeti taki dve Začetnici. 0 tem predmetu govoro šc sledeči gospodje: Eupnik: Čudno so mi tudi zdi, da je g. Miklošič ti dve Začetnici kar tako na svojo roko izdal, ne da bi se pred posvetoval z drugimi na deželi v rednili l.jud. šolali služečimi učitelji. Zdaj moramo pa kar vsi njegovi knjigi rabiti. Zakaj bi si morali dati oktroirati knjig od takili pisateljev, ki razmer na deželi ne poznajo? Predlagamo: Sl. društvo naj voli odbor, ki naj sestavi novi Začetnici, ki bodeta razmeram res ustregli. Gabršek: Obe ti Začetnici imata namen učence melianičnega čitanja privaditi. liabita se torej ne obe na jedenkrat, nego ena za drugo. Grebenec: Najvažnejše, mislira, je pri tej reči to, da nam sl. vlada popred določi, koliko in katere ure naj porabimo za pouk v nemščini. Do zdaj se še kaj tacega ni zgodilo. Okrajni šol. svet, kateri nam take »Začetnice« oktroira, mislim. nima pravice, da bi nam postave dajal; kajti v šol. postavali (zv. XII. odlok od 5. aprila 1878) stoji z razprtimi črkatni tiskano, da se naj ure, določene za ta ali oni predmet, porabljajo edino le za dotični predmet. Agrež: Ubogi Ijudje si ne morejo toliko in vedno novih knjig pripravljati, ostane naj torej vse pri starem. — Pri glasovanji vzprejme se predlog g. Lopana. — 0 pismenem predlogu g. V. Jarca, da naj vsak društrenik sestavi spisje za svojo šolo ter naj se to pri prihodnjih sejah vzajemno obravnava, se sklene, da naj g. Jarc sam pii prihodnji seji svoj predlog utemelji. Konečno opomni še podpisani gg. ude na izvrstni članek v zadnji (30.) št. »Paedagogische Zeitsclirift«, v katerem se urednik g. Fellner v imenu Nemoev in Slovencev odločno izreka zoper prihodnje »d e u ts c h - osterreicliische Lehrortage«. Ker je članek pisan tako, da bi delal čast vsacemu slovenskemu za šolstvo se pobrinečcmu listu, prečita ga podpisani celega, ter stavi konečno predlog, da naj se v imenu društva poroči g. Pellnerju, da nam je govoril prav iz srca. Društvo temu predlogu zadostno pritrdi. Tone Brezovnik. — (Vabilo.) »Celjsko učit. društvo« ima v dan 7. dec. t. 1. svoje osmo letošnje zborovanje v Celjski okoliški šoli. Načrt: 1. Zapisnik. 2. Dopisi vodstvu. 3. 0 izvoru in razvoji jezika. Por. g. Fr. Gabršek. 4. Poročilo odposlanca k »Slov. učit. društvu v Ljubljani«. Por. g. A. Brezovnik. 5. (Jčiii poskus iz pisalno-braliie metode. Por. g. Fr. Pečovnik. 6. 0 telovadbi. Poroč. g. A. Brezovnik. 7. Nasveti. — Začetek ob 11. uri dopoludne. K obilni udeležbi vabi uljudno odbor. Iz Koperskega okraja. V dsui 9. t. m. imelo je biti, kakor znano, občno zborovanje »Slov. učit. društva za Koperski okraj« v Dolini z jako zanimivem dnevnim redom. Vsled slabega vremena pa ni došlo postavno število pravih udov, in predsednik ni mogel otvoriti zborovanja. Sklical pa je koj odbor v posvetovanje, kaj naj bi se ukrenilo glede občnega zborovanja. Odbor sklene, da se zborovanje čez zimo odloži; potrdi in z veseljem vzprejme dva nova društvenika, č. g. H. Markič-a, kooperatorja v Dolini, in g. Valentič-a, učitelja v Lazaretu. Društvo broji zdaj uže 50 društvenikov. Predsednik prebere došla pisma in pozdrave, koje odbor in vsi drugi navzoči z veseljem na znanje vzamejo; razdeli mej društveuike nekoje knjige, ki jih je izvolil poslati gosp. Jul. pl. Kleinmayr, c. kr. prof. v Gorici. Spominja se predsednik umrlega društvenika g. Jos. B r e z o v ar-ja, ter pozivlja navzoče, v znamenje žalosti, vstati. Pozivlja slednjič odbornike, da naj pozdravijo preč. g. dekana Dolinskega, ki je nas se svojo navzočnostjo počastil. Predsednik sklene sejo poudarjajoč vstrajno marljivost društvenikov, osebito odbornikov, in s trikratnim »živio-klicem« našemu presvetlemu vladarju. Popoludne je bil vkupni obed, pri katerem so nas zabavali se izvrstnim petjem gospodje Koperski pripravniki. Vrstile so se tudi razne napituice. Gospod dekan Jurij Jan napil je na vzajemnost učiteljev z duhovščino; g. A. Vrtovec spominja učiteljstvo na obljubo pri zadnjem zborovanji, da hočemo namreč našemu ljubemu šol. nadzorniku težavno butaro pomagati nositi s tem, da si prizadevamo svoje dolžnosti spolnovati, delati v šoli in zunaj šole za našo mladež in mili nam narod, in napije g. Vjek. Spinčič-u in vstrajni delavnosti učiteljev. — Z veseljem moram tudi naznanjati, da se je ta dau pri učiteljih toliko zaželjeni kvartet ustanovil in svoje delovanje pričel. Še-le pozno v noč smo se razšli v nadi, da se v kratkem v večem številu vidimo; k temu poinozi veča marljivost. Iz KoillClia. (Odliko vanj e.) Povodom slavnega cesarjevega potovanja podelilo se je tu mnogo odlikovanj. Mej drugimi poslavljen je s srebrnim križcein za zasluge tudi naš občespoštovani nadučitelj gosp. Anton Leban. Cestitamo! V Šniartinem pri Litiji. Slavni odbor »Naiodne šole« poslalje ubogim učencem tukajšnje šole mnogo pisalnega blaga, za kar se mu podpisani v svojem in v imenu učencev prisrčno zahvaljuje. Voditeljstvo čveterorazredne ljud. šole v Šmartinem pri Litiji v dan 25. nov. 1882. V. Pin. Iz Radoviee pri Metliki v dan 27. nov. (Nova šola.) Danes se je vršila tukaj redka svečanost; blagoslovilo se je namreč novo šolsko poslopje. Eadovica, oddaljena dobro uro hoda od Metlike, toliko tudi od Drašič, nij bila do zdaj nikamor všolana. Kar zna tukajšnja mladina brati in pisati, zabvaliti ima svojemu skrbnemu dušnemu pastirju, g. župniku Fv. S c b w e i g e r-ju. Ta gospod in prednik mu, ranjki g. župnik Uolžan, skrbela sta in se trudila z obc. zastopom vred leta in leta, da se je prepotrebna šola dovolila, pridobila pa tudi obilna podpora, brez katere ne bi bila mogla revna občina ustanoviti šole. Danes je vse premagano, delo izgotovljeno. Gospod dekan Aleš so šolo blagoslovili; cerkvene svečanosti udeležilo se je mnogo ljudstva, mnogi župniki cis- in transgorjanski, pa tudi vodja c. kr. okraj. glavarstva Črnomeljskega g. Jagrič, deželni poslanec g. Navratil in okr. šolski nadzornik g. Jeršinovec. — Šola je bila olepšana s cesarsko in narodno zastavo; govoril je g. vodja okr. glavarstva na adreso g. župana in zastopa občine Radoviške prav jedrnato in navdušeni živio-klici razlegali so se in grmenje možnarjev po njegovem govoru na čast Nj. Veličanstvu, presvitlemu našemu cesarju Francu Jožefu I. Govorila sta še g. g. Navratil in Jeršinovec o namenu ljudske šole in o vedenji šolske mladine; potem se je cerkvena svečanost sklenila s sv. mašo. Tej lepej svečanosti sledil je obed pri g. župniku. Stol se je ravnal »poleg navade stare«. Zdravici našemu presvitlemu cesarju in sv. očetu Leonu XIII. sprejeti ste bili navdušeno, isto tako napitnice g. dež. predsedniku W i n k 1 e r-ju, g. J a g r i č u itd. Splob je bilo veselje pri stolu živahno, k čemur je pripomogel sam Mšni gospodar s svojo ljubeznjivostjo. Zdaj pa pridi kmalu, g. učitelj, in Bog tudi blagoslovi tvoje delo! Iz Kamenika. Učiteljska konferenca bode v dan 14. decembra v Kameniku. Na dnevnem redu je volitev dveh zastopnikov izmej učiteljstva v okrajni šolski svet. Iz Ljnbljanske okolice. 4. t. m. bodo v Ljubljani zborovali učitelji iz okolice in tudi volili dva uda v okrajni šolski svet. Iz Ljnbljane. Iz seje dež. šolskega sveta v dan 10. novembra 188 2. — Določila nekega krajnega šolskega sveta o nastavljenji učiteljskih služeb se ne odobre, a jemlje se na znanje začasno podeljenje učiteljskih služeb, katere je ukrenil dotični okrajni šolski svet. — »Schulvereinu« se dovoli, da ustanovi in začne privatno šolo z nemškim učnim jezikom in da bode v njej slovenski jezik kot obligatni jezik. 0 poročilu nekega okrajnega šolskega sveta glede razširjenja neke ljudske šole, predlaga se deželnemu odboru — da bi to dopustil — s porazumljenjem deželnega šolskega sveta sosednje kronovine — in ravno tako ukrene se tudi o enakem poročilu druzega okrajnega šolskega sveta. — Neki ljudski šoli dovoljuje se, da vpelje poludnevni pouk v enem razredu. — 0 poročilu nekega okrajnega šolskega sveta glede ustanovljenja privatnega »otroškega vrta« nasvetuje se na višje mesto. — Učiteljske službe se za stalno oddajo. — Dva učitelja menjata z službama. Eešijo se prošnje za denanio podporo in za oprostenje šolnine. — Sirotnišnica za dečke otvorila se je 12. preteč. m., ki jo je ustanovilo tukajšnje Vincencijevo društvo. Želimo, da bi to zavetišče vzprejemalo mnogo ubogih sirot in da bi jih vzgojevalo, kakor je pri blagoslovjenji poudarjal preč. gosp. načelnik, kauonik dr. Gogala, za Boga, cesarja in domovino! — V seji mestnega zbora Ljubljanskega 25. preteč. m. izvoljen je bil v c. k. deželni šolski svet gosp. profesor Fr. Šuklje. — Odborova soja »Slov. učiteljskega društva«. bode prihodnji četrtek popoludne ob 2. uri v društveui sobi (v Špitalskih ulicah št. 3). asnoterosti. — Zdravju nevarna pisala. V nUuterrichtszeitung" s 5. preteč. m. neki gospod F. St. svoje tovariše opozoruje, kako jo pripravno, ako se vkupno naročajo pisala (kamenčki) i. t. d. Res, pripravno je to s pedagogiCnega stališča, a neprimerno jo, da učitelj pisala, svinčnike in druge take rečf pobere iu hrani, in jih, kadar sc zopct rabijo, razdeli tako, da se ne ozira na to, da bi vsak otrok dobil svoje pisalo. To je najboljša prilika, da otrok drug od druzega naleze ustne in vratne bolezni. Premisliti se mora, da se ne inore obraniti, da bi otroci svojc pisalno orodje ne devali v usta; dalje, da se te bolezni zanesejo ravno po sluznicah, katcre tudi posušcne ohranijo svoja nalezila, iu konečno, da so otroci večkrat uže z nalezljivimi boleznimi okuženi. Jaz sem to uže dvakrat lehko konstatiral; ko se je uamreč v encm razredu vcčkrat prikazala davica, sein vse uuence dvch (različuih) šol preiskal in vsakikrat našel nekaj otrok z znatnim bezgovkinim provlečkom. Pri vcliki ncvarnosti, ki iz teh bolezni preti našim otrokom, mora se — kakor mislim — varovati, da otroci drug od druzega ne dobe pisalnega orodja. — ,,Šola" piše: Število učiteljcv v avstrijskih deželah s primcrom na probivalstvo. V Avstriji pod Anižo 3455 ufiiteljev, 900 učiteljic; na 1 učno moč 492 prebivalcev. » nad „ 874 „ 213 „ „ 1 „ „ 685 Na Solnograškem 241 „ 85 „ „1 „ „ 475 „ „ Tirolskem 1335 „ 929 „ „ 1 „ „ 350 „ „ Predarelskem 247 „ 56 „ 1 „ „ 342 „ Štajerskem ....... 1262 „ 280 „ 1 „ „ 764 „ Koroškem 466 „ 101 „ „1 „ „ 726 „ Kranjskem 233 „ 98 „ „ 1 1403 „ „ GoriŠko-Grad 212 „ 74 „ „ 1 „ „ 741 „ Tržaškem 102 „ 101 ,. „1 „ „ 707 „ V Istriji 204 „ 100 „ „1 „ „891 „ „ Dalmaciji 325 „ 77 „ „ 1 „ „ 1162 Na Češkem 9693 „ 820 „ „ 1 „ „ 510 „ „ Moravskem 3407 „ 310 „ 1 „ „ 559 „ » Šleskem 736 „ 94 „ „ 1 „ „ 672 » Gališkem 3389 „ 1170 „ „ 1 „ „ 1316 V Bukovini 232 „ 46 „ „ 1 „ „ 1973 — ,,Katoliško učiteljsko društvo." nOestcrr. Schulbote" poroča, da se na Dunaji delajo priprave za ustanovo katoliškega učit. društva, katero bode stalo pod vodstvom katoliškib duhovnikov, Vsako leto bode društvo imelo zborovanje katoliških učiteljev. — Nemški pravopis. Nemci še zdaj niso jedini glede nemškega pravopisa. Šolske oblasti si na vso moč prizadevajo, da bi vpeljale v srednjih in ljudskih šolah postavni pravopis, to je, kakeršnega postava določuje. — ČeSke šole v Pragl. V tem šolskem letu imajo v Pragi dve češki moški meščanski šoli se 16 razredi in 1 paralelko, v katere hodi 1146 učencev, in dve ženski meščanski šoli se 12 razredi in 1 paralelko, v katerib je 877 učenk. Ljiulskili šol za moške otroke iina Praga 12, za ženske 13, vseh skupaj 25 se 126 razredi in 23 paralelkami, v katere hodi 4011 dečkov in 3842 deklic. Po tem takem hodi v občinske češke šole v Pragi vsega skupaj 9876 otrok, in to 5157 moških in 4719 ženskih. — Učlteljlc več nego učlteljev. V Berolinu se število učiteljic čudovito hitro pomnožuje. V času sedemnajstih let se je število učiteljev komaj za petkrat pomnožilo, a število učiteljic se je v tem času pomnožilo za štiridesetkrat. Kmalu bodemo učitelji odveč na svetu, in treba se bode kje drugej kruha iskati. Šli bodemo pa mi v kuhinjo in pa otroke dojit. Pač se čudno svet suče! — V zapreki so šolski voditelji na Dunaji, ker je občinsko starejšinstvo ukrenilo, da morajo svoje otroke, če zbole za kako nalezljivo boleznijo, iz šolskega poslopja oddati bolnici ali pa morajo z vsem iti drugam stanovat (se ve da za povrnjeno stanarino). — »Uredba telesnih vaj v poletnih mesecih". Pod tem naslovom je bilo v uemških časnikih brati, da je Ilernalski okr. šolski svet na predlog zdravstvenega svetnika dr. Mitlačila, kateri se je izjavil, da je telovadba pri + 23°—24° C. zdravju mladine absolutno škodljiva, vložil na Niže-Avstrijski deželni šolski svet prošnjo za opustenje telovadbe v vročih poletnih mesecih ter da se ravno zdaj imenovani šol. svet s to prošnjo bavi. — Omenjeni časniki temu dostavljajo, da ker ni samo na Mže-Avstrijskem vročine, bi bilo jako umestno, da bi tudi drugi deželni šolski sveti vzeli to važno zadevo v posvetovanjc. — Mi pa temu še sledcče pridenemo: Ako se godi mladini sila na Niže-Avstrijskem, kjer imajo tudi prostore za telovadbo v najlepšem redu, kako potrebno bi bilo, ko bi naš deželni šolski svet to reč na um vzel, kjer jc znano, da nimamo na Kranjskcm s pičlimi izjemami ni- kakih pripravnih prostorov za ta predmet. Kaj bi dr. Mitlačil še le rekel, če bi redel, da se v glavnnra mestu Kranjskc nahaja šola, broječa blizu 500 učencev, kateri morajo telovaditi v največi vročini v zaduhli in prašni kleti, ker je dvorišče komaj za gimnazijo in vadnico! In še slabejše je po deželi. — Kapitan kapitanov. Tako imenujejo Kitajci jezuita 0. Dechevrens-a; ta duhoven sicer ni morski kapitan, a izvrsten, teoretično in praktično izkušcn vremenoslovec (metereolog), in je uže več viharjev, v tedaujih morjih pod imenom ntifonov" znanih, napovedal, in tako odvrnil veliko škode pri blagu in pri ljudeh. Zdaj redno občuje s 44 postajami, kjer opazujejo vremena; mej njimi je 12 svetilnikov in cesarska mitnica v Šang-hai (Južno-Kitajsko). Na vse te kraje pošilja svoja vremenska poročila, ki so zelo čislana ne le na Kitajskem, timveč tudi v Evropi. Vreden drug rou je španski jezuit 0. Favra, ravnatelj mestncmu observatoriju v Manili na Filipinskih otocih. Pripoveduje se, da je uže 14 viharjev napovedal in tako ljudi obvaroval neprecenljive nesreče. Hvaležni za to so mu ljudje, hvaležna mu je tudi vlada, ki podpira njegova dela. — Gjnro Daničlč f. V noči mej 1G. in 17. preteč. m. umerl je v Zagrebu prvi jugoslovanski jezikoslovec Gjuro Daničič. nPozor" pravi: nNjegova smrt je velika izguba za Srbc in Hrovate, pa tudi za vse druge Slovane in za ves učni svet." Večnaja mu pamjat! — Frlpovedke za mladino. I. zvezek. Spisal Fr. II. (prof. Hubad v Ptuji. Založil in natisnil W. B1 a n k e v Ptuji). Spretni g. pisatelj piše v predgovoru: nPravljice in pripovedke so mladini naj pripravnejše berilo. Takih ponujam tu mladim prijateljem. Ako najdem takih čitateljev in zbudim v njih veselje do braiija, dosegel sem svoj namen. Odraslim pa in kritikarjem, čo jih najde ta knjižica, samo to: Namenjcna je mladini!" — Ta (I.) zvezek obsega na 72. straneh prav mične bajke: ,,Pedenjčlovek - laketbrada", »Čudotvorni lokot", ^Zlatorog", nDolgi, Široki in Bistrooki", nHroma lisica", ,,Golobica s tremi zlatimi peresi", nTrije zlati lasi Deda — Vseveda", »Knjižica stane samo 20 kr. Priporočamo jo mlademu svetu kot jako zanimivo (v narodnem duhu pisano) berilo. — nR o ž e i n koprive za šolo in dom" daje na svetlo g. Svitoslav (v korist dijaški kuhinji). Na prodaj v katoliški bukvarni. To lično knjižico priporočamo k sv. Miklavžu za našo šolsko mladino. Razpisi učiteljskik slnžeb. Na Kranjskem. Na enorazrednicah na Trsteniku in v Zalem Logu učiteljski službi po 400 gold. letne plače in s stanovanjem. Prošnje c. k. okrajnemu šolskemu svetu v Kranji do 25. t. m. — Na dvorazrednici v Zgornjem Logatci slnžba druzega učitelja z letno plačo 400 gold. (za trdno). Prošnje c. k. okrajnerau šolskemu svetu v Logatci do 17. t. m. — Na trirazrednici v Velikih Laščah služba druzega učitelja s 500 gold. letne plače (za trdno, ali začasno). Prošnje c. k. okrajnemu šolskemu svetu v Kočevji do konec dec. t. 1. — Na novoustanovljeni enorazrednici v-Kadovici v Metliškem sodnijskem okraji učiteljska služba s 450 gold. letne plače in s stanovanjem (za trdno, ali začasno). Prošnje do 15. dec. t. 1. pri c. k. okr. šol. svetu v Črnomlji. Na Stajerskem. Na enorazrednici pri Svetjem poleg Ormuža, učiteljska služba IV. pl. vrste in s stanovanjem. Prihodnje leto bode se dvorazrednica razširila v trirazrednico. Prošnjo krajnemu šolskemu svetu pri Svetjem (pošta Ormuž) do 1. jan. 1883. 1. — Učiteljska in podučiteljska služba na petrazredni deSki šoli na Ptujem prva s 700 gold., druga s 560 gold. (event. 420 gold.) letne plače. Tirja se zinožnost slovenskega in nemškega jezika. Prošnje kraj. šolskemu svetu v Ptuj do 1. jan. 1883. 1. — Na enorazrednici na Humu (Kulmberg) učiteljska služba IV. plačilne vrste in prosto stanovanje. Prošnje krajnemu šolskemu svetu na Hum do 15. dec. t. 1. — Učiteljske in podučiteljske službe stalno ali zač. (IV.pl. vrste): a) v Stoprcih (P. Koitsch) uč. služba s stanovanjem; b) pri sv. Marjeti (P. Možgance) pri trirazrednici, uč. služba s prosto sobo; c) pri s v. M a r k u poleg Ptuja, dvorazrednica, poduč. služba s stanovanjem. Prošnje dotičnim krajnim šolskim svetom do 20. dec. t. 1. Premembe pri učiteljstvu. Na Kratijskem. Gospod Avg. Štefančič, izprašani učit. kandidat, je šel začasno k čveterorazredni šoli v Kamenik. — Gospodč. Kat. Droll, izpr. učit. kandidatinja, je šla začasno k sv. Petru pri Novem mestu. — Gosp. Al. Pin, izpr. učit. kandidat, je šel v Polhov Gradec. — Gospodč. Janja Miklavčič, izpr. učit. kandidatinja, je dobila učit. službo v Leopoldskirchen pri Belaku.