učiteljski tovariš
Glasilo Udruženja Jugoslov. Učiteljstva — Poverieništvo Ljubljana.
V*e spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ul. 6.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.
Učiteljski Tovariš izhaja vsak četrtek pop. Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Za neorganizirane 30" — Din, za naročnike v inozemstvu 40'— Din letno. Posamezna številka po 1'— Din.		Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat 75 para za nadaljnja uvrščenja primeren popust. Oznanila sprejema upravništvo lista.	
I Za reklamne notice, pojasnila, poslana, I razpise služb je plačati po 75 para za I vsako petit-vrsto. Priloge stanejo poleg poštnine še 25 Din.	Telefon uredništva štev. 312.		Članstvo ljubljanskega Poverjeništva 1 UJU ima s članarino tudi že plačano 1 naročnino, torej ni treba članstvu na- 1 ročnine posebe plačevati.
Naročnino, reklamacije, t. j. vse administrativne stvari, je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6./I.
Poštni čekovni urad št 11.197. Reklamacije so proste poštnine.
Enotni in okvirni šolski zakon.
(Konec.)
V prvem odstavku tega članka sem poizkušal dokazati potrebo enotnega in okvirnega šolskega zakona. V naslednjem poizkusim dobiti pristašev za to idejo, oziroma označiti pot, po kateri bi lahko morebiti prišli do razpravljanja. Najprej pri nas. potem pa bi želel, da bi razpravljali o stvari z nami i Hrvatje i Srbi.
Kakor sem omenil že zadnjič, je zahteva pravzaprav dvojna: 1. enotni šolski zakon, 2. ta enotni šolski zakon bodi okvirni zakon.
Na prvi pogled je ta zahteva nekaj novega, dasi ni nova in tudi pri nas ne prvič izražena. Pisalo se je o enotnem šolskem zakonu že drugod, pri nas se je nanj že opozarjalo; okvirni zakon je za nas še manjša novotarija.
Aji — ako hočemo gledati na celotno zahtevo kot na nekaj realnega, na nekaj dosegljivega in za naše prilike koristnega, ie treba: da vsi, tako Srbi, Hrvati in Slovenci stopimo na nova tla in gledamo na j to zahtevo z novih tal.
Stvar, ki se lože izgovori, kakor izvrši. Da povem!
Ko sem pred dvema mesecema v beograjski »Narodni Prosveti« pisal o načelnem stališču slovenskega učiteljstva idede zakonskega načrta o osnovnih šolah, ki ga je pr£illožil g. Radojevič, mi je odgovarjal v »Nar. Prosveti« njen urednik in spoštovani drug M. Stankovič. In v tem odgovoru ie slovenskemu učitelj-stvu rahlo očital nekaj, kar smo v razgovoru o zakonskih načrtih pri nas docela prezrli, oziroma se vsaj nismo zavedali: to namreč, da tičimo v tradicionalizmu.
Ko sem to čital. sem razmišljeval in spoznaj: Res je. v tradicionalizmu tičimo; a v njem ne tičimo le Slovenci, nego prav tako Srbi in Hrvatje. To dejstvo ie tudi povsem naravno: Sto in stoletno različno življenje je ustvarilo v nas vseh ta tradicionalizem in v njem tičimo tako globoko, da se iz njega ne moremo izkopati brez največjega napora in — kakor kažejo znamema — tudi ne brez žrtev (kar je poglavje zase. ki ga tu opuščam). Važno
pa je drugo: Ko smo spozuali ta svoj tradicionalizem, je naša naloga, da razmi-šliujemo, kako se ga otresemo in kako stopimo vsi na ista. na nova tla. Morebiti ie za ia čin mnogo smernic, po mojem mnenju pa ie pot ena edina, ki se ji pravi: Medsebojno spoznanje in po ¿poznanju razumevanje. Na to pot moramo stopiti, po njei moramo hoditi skupno in skupno iskati novih ciljev. Iz dobrin, ki jih je imel ta ali oni. moramo izbirati in izbirati najbolje in na tej podlagi graditi skupno bodočnost.
To, kar nam ie potrebno v vsem dejanju in nehan.iu pri graditvi naše skupne domovine, nam ie potrebno tudi pri sestavljanju šolskega zakona. In trdil bi, da ne pridemo do cilja, dokler bomo predlagali v obravnavo zakonske načrte, izdelane tu ali tam. preden smo se pogovorili o načelnih vprašanjih, preden smo povedali vsak svoje, kje nas žuli črevelj. preden nismo na jasnem, kakšno hočemo imeti vse naše šolstvo. In vse to z novega gledišča, stoječ na novih tleh. Po določitvi načelnih vprašanj pridenemo vsak svoje izkušnje, svoja snpznanja, dopri-našamo vsi za dosego skupnega smotra ter skušamo pojasniti in povedati svoja spoznanja in izkušnje onim, ki niso jmeli prilikg nabrati si takih, ki jih že poznamo za dobre. In marsikatera ost odpade in marsikateri predsodek, ker bo" tudi za nas veljajo »tout comprendre est tout parodner«.
Res ie: zahtevo po okvirnem zakonu n. pr. lože razumejo oni, ki so že v pretekli dobi imeli kai podobnega za svojo šolo: oni pa. ki tega niso imeli, spoznaio prednost in zahtevo razumejo. Pravtako pa morajo tudi oni, ki tako zahtevo stavijo. spoznati in razumgti prilike, ki so drugod bile ovire za tak zakon; njihova dolžnost ie, da povedo, da današnje prilike niso več tiste in pokazati pot. po kateri moramo hoditi danes.
I. t. d. Omenil sem to le zato, da pokažem. kako delajmo, da bo naše delo uspešno, v meritornosti se v tem članku ne morem spuščati, ne zdi pa se mi tudi potrebno, ker morajo taki razgovori in razprave predvsem v zbornico, kjer se q tem vsestransko razpravlja in pogovarja, javni diskusiji pa take razprave mnogokrat škodujejo, ker se jim brez prilike za
zagovor lahko podtikajo nameni, ki jih beseda ni imela.
III.
Še eno mi preostane, da omenim. Enotni in okvirni zakon — kdo nai ga sestavlja ?
Danes sedajo k mizi osnovnošolski učitelji, da sestavljajo zakon za osnovne šole: meščanskošolski za sestavo zakona o meščanskih šolah, srednješolski o srednjih šolah itd. — vsi strokovnjaki na svojem torišču. In vendar kot narodovi vzgojevalci vsi strokovnjaki na istem torišču.
To je premisa, ki ji sledi zaključek: Enotni in okvirni šolski zakon je treba, da sestavi vse učiteljstvo, t. j. učiteljstvo vseh vrst šol skupaj. Ne vsak svoje najprej in potem skupaj, nego obratno: Najprej vsi skupaj, nato v tem okviru vsak svoje. Najprej skupno stavbo, potem šele kotičke.
To je idealna zahteva, ki pa se lahko prehitro razbije ob tistem nesrečnem: Kaj ve profesor o osnovni šoli? Kai ve učitelj o gimnaziji? I. t. d.
Tudi na tem torišču nam ie potrebno spoznavanje in po njem medsebojno razumevanje.
Saj ni res, da profesor nič ne v o osnovni šoli; ni res. da meščanske šole ne pozna, kdor ni prestopil njenega prava; in zopet ni res. da ne pozna makar humanistične gimnazije učitelj osnovne šole. ki se ni učil latinščine. Vse take trditve so neresnice, ki pa jih ponavljamo že toliko časa, da se nam slišijo kakor resnice.
Res ie marveč to: Ako ie vzgojitelj,
pozna vsak učitelj vsako šolo: ako pa ni vzgojitelj, ne pozna niti one. v kateri deluje že vrsto let.
Vzgojitelj pozna vso vzgojo in za vzgojo gre — to ie ono, kar tvori enotno stavbo, in v tem se mora zediniti učiteljstvo vseh vrst šol. Za vzgojo, kakor sem io omenil, v I. članku. Svoje kotičke pa ureiui učiteljstvo vsake takozvane kategorije, a vse po istem načrtu. Ne po istem kooitu — bognedaj! — tu gre za intelektualno izobrazbo, za pouk z lastnim smotrom. Le no istem načrtu, po istem načelu.
In to načelo, načelo vzgoje, ki mora držati vkup vso šolsko stavbo, ki mora
biti nien temelj, njeno zidovje in njena streha, to načelo ie tako važno, da ga ne more rešiti ni ena šola 7ase. To ie organska vez vsega šolstva in pri javni vzgoji bodisi tu ali tam. K ugotovitvi tega skupnega načela morajo priti vsi, ki iim ie na srcu razvoj šole.
Vsi — tudi zunaj? Izven vrst uči-telistva? Vsi — nasvet ie vsak dobrodošel — rešitev pa mora biti strokovna. To ie stališče, ki ga učiteljstvo mora terjati radi šole, radi sebe in radi svojega ueleda.
S tem bi lahko končal, dodajam pa še kratek primer, kam nas lahko dovede separatistično reševanje šolskega vprašanja z zakonskimi načrti, izdelavami pri zaprtih durih posebe za vsako šolsko organizacijo. Primerov v manjših vprašanjih bi navedel lahko precej, zadostuje pa nai eklatantneiši.
V javnost prihajajo vesti o posebnem zakonu o učiteljski šoli in učiteljski izobrazbi, t. j. o izobrazbi osnovnošolskega učiteljstva. Izdelal se je načrt o srednji šoli. ta učiteljske izobrazbe ne vsebuje. Izdelal se ie načrt o osnovni šoli, v njem ni trohice o načinu učiteljske izobrazbe. Torej ie potreben za vse to zopet nov zakon. nov načrt: ker pa bo predložen kasneje kot oni o osnovni šoli. bo tudi kasneje stopil v veljavo. Osnovnošolski zakon terja za učiteljstvo tako in tako kvalifikacijo, a ni zavodov, ki naj to kvalifikacijo daro in niti ni znan njihov ustroj.
In v katero vrsto šol učiteljska šola pravzaprav spada? Srednja ni. ker je ni v zakonu o srednjih šolah: strokovna biti ne more. ker mora bodočega učitelja pripravljati na njegov poklic še v prvi vrsti s splošno izobrazbo, na to šele s strokovno (vsai sedaj ie tako!).
Torej kaj ie učiteljska šola in kam spada?
Odgovor:
Kot del celokupnega šolskega ustroja v enotni šolski zakon, ki bodi okviren, da bo dovoli prostoren za vse prilike, ki so potrebne za razmah vsega šolstva, za iednoliko vzgojo vseh državljanov in za intelektualno diferencirano izobrazba po niihovih zmožnostih in nagnenjih.
Pavel Flere.
LISTEK.
Kako je bilo pred 50 leti.
(Konec.)
V 104 šolah se je učila sadjereja, v 24 sviloreja, v 11 čebeloreja. Lastnih (srenjskih) šolskih hiš ie bilo 196, plačno in brezplačno najetih 28; 156 v dobrem stanu. 68 pa ne.
Na.iprvo naj mi bode dovoljeno, neka} malega opomniti o številu šolo ob-iskuiočih otrok. Rekli smo. da\ie po vladnem sporočilu preteklo leto hodilo nad 26.000 otrok v šalo. Toda to število se ne sme vzeti, kakor da bi vsi ti otroci celo leto pridno in rediu) hodili v šolo. Misliti si namreč moremo, kar pa je tudi istina. da se ie na vsaki šoli pri seštevanju šolo-obiskuiočih otrok vzelo število otrok, ki so se v začetku šolskega leta vpijali v šolo. Da ie pa na Kranjskem vse kai drugega. v šolo vpisati se. ali pa redno v šolo hoditi, to mi bo pritrdil sjehern. ki Dozna naše domače šolske razmere. Iz v-se!i krajev Kranjskega se viemajo spo-r°čila učiteljev o šolskem obiskovanju v
tem. da pozimi otroci pridno hodijo v šolo. in da je šola poleti po večini prazna. Iz nekaterih krajev si mi ie tudi pisalo, da ie tudi pozimi zastran mraza, daljave, po-mnajkanja obleke, šolsko obiskovanje prav slabo. Vsa sporočila orimerjaje. morem sklepati, da ie bilo na 30 šolah na Kraijiskem šolsko obiskovanje prav redno. na 50 redno, na 70 s.rednje in na 50 slabo. (Štel sem le postavno ustanovljene ljudske šole. katerih imamo krog 200). Vzroki šolskim zamudam so pri nas: paša. slabo vreme, zanikrnost staršev, revščina. daliava potov; bolezen otrok ali staršev in druge malenkostne ovire so tedaj zelo poredkoma na poti pridnemu šolskemu obiskovanju.«
O stanju šolskih poslopij ima brošu-rica sledeče poročilo:
»Leta 1865. ie bila na Kranjskem 182 lastnih. 30 plačno najetih, 22 brezplačno najetih šolskih hiš. 149 iih ie bilo v dobrem. 85 v slabem stanju.
Preteklo leto (70.) pa je bilo 196 lastnih in najetih 28; v dobrem stanju 156, v slabem 68. Tako se glasé vladna poročila. Nai povem, kaj so mi učitelji v tej zadevi pisali.
Najmanj imam sporočil, v katerih bi se šolsko aGslopie z učiteljevim stanovanjem vred hvalilo. Morda iih ni nad 30 šol. ki bi povsem, zadostovala. V mnogih naznanilih se sicer bere: Šolsko poslopje je »srednje«, semtertje tudi »dobro«. Toda žaliboe kolikokrat sem moral brati: Naša šolska hiša ie v slabem stanu, učne sobe so pretesne, zid je razpokan, streha ie slaba, v šolo dežuje itd. V drugih sem čital: .Naša učilnica ie v revni kmečki hiši, vsa slabotna, da mora kmalu razpasti. Pozimi se ne moie nikoli dovelj ogreti; otroke vedno zebe. V nekaterih pismih so mi učitelji tožili o svojem stanovanju. »Moie bivaUšče«. pravi eden. »je podobno podzemeljskemu brlogu«. Drugi toži, da mora s svojim tovarišem prebivati v eni in isti majhni _sobi.«
O učiteljskih plačah toži knjižica:
»Učitelji imamo enako drugim omikanim stanovom, duhovnom, uradnikom itd. mnogotere slabosti. Učitelj bj namreč rad užival tako hrano, kakor io gospod kaplan in kak »gospod« uradnik; učitelj bi rad nosil tem gospodom enako obleko: učiteli bi rad stanoval v tako
j čednih izbah, kakor iih imajo omenjeni 1 urospodie. Tudi bi rad svoje otroke spodobno oblačil in jim potrebne izreje in j poduka preskrbel. Mislim, da se učitelju | ne bo očitalo predrznosti, če to želi in če bi mu bilo to kdai mogoče storiti. Smem trditi, da je učiteljski stan vsaj tako imeniten, kakor je duhovski in uradniški. Ali se pa učitelji v tem smislu plačujejo?
Poglejmo, kakšne plače imajo kranjski učiteLiiJ Že naprei naj bode omenjeno, da okrog 100 kranjskih učiteljev dobiva svoio plačo samo v denarju, okoli 90 v denarju in biri. in morda 10 jih dobiva svoi zaslužek zamo v biri.
Take-le plače imajo kranjski ljudski učitelji:
15	učiteljev ima	100	do	150 gld na 1.
60	» »	150	»	200 » » »>
54	» »	200	»	250 » » »
58	» »	250	»	300 » » »
40	» »	300	»	350 » » »
21	» »	350	»	400 » » »
9	» »	400	»	450 » » »
Lepopis ali risanje.
Večina učiteljstva polaga veliko važnost lepopisju kot predmetu v osnovni šoli in nekateri nadzorniki gredo v svojem pedantstvu tako daleč, da mora ja sleherna stran lepopisnice biti kvalifiko-vana. Vsak praktičen učitelj zamore izvajati iz svojih lastnih izkušenj, da je lepopis kot predmet, če ne v srednji vsaj v višji stopnji, odveč. Ni moj namen navajati vse podrobnosti, ker bi bilo odveč, pripomnim pa samo to, da praktičen učitelj ne bo motril svoje pozornosti le pri uri lepopisja, temveč pri vseh pismenih izdelkih. Kaj mi pomaga, če učenec v lepopisnice piše lepo in čedno, če pa te lepote in čednosti ne zna izvajati v pismenih izdelkih, kajti iz pismenih izdelkov se spozna učenca, katerega pripravljamo za praktičnega člana človeške družbe v življenju, ali bo pridobil ono, kar od njega zahteva bodoče življenje.
Ti pogreški, ki se v veliki meri porajajo po vseh šolah, nam dovolj pričajo, da je lepopisje odveč kot samostojen predmet, katerega se da z boljšimi uspehi istočasno uvajati in gladiti — ne da bi to učenec občutil, da mora pisati po taktu »tanka gor, debela dol« — pri vseh drugih pismenih izdelkih.
Če se hočemo držati onega reka: »iz življenja za življenje«, ga moramo poprej sami pravilno pojmiti in ga izvajati res v takem smislu, da otrok ne prinese iz šole le praznih fraz, ampak to, kar zahteva življenje od njega. Mi še vedno ne korakamo z duhom časa, naše šolstvo še vedno tava v zastarelem sistemu in to ponajveč radi prevelike kornod-nosti učiteljstva. Marsikateremu učitelju so zastareli in neuporabni podrobni učni načrti vodnik v njegovem delu na šolskem polju. Praktičen učitelj mora tudi nekaj svojega iz življenja vzetega in na podlagi lastnih izkušenj vpeljati v šolo, pripravljati se mora do subjektivne samostojnosti in samozavesti in ne biti navezan na možgane drugih ljudi, ki so večkrat zastareli: saj za svoje delo je odgovoren le narodu in nikomur drugemu.
Če pa hočemo doseči samostojnost, nas morajo v tem podpreti naši nadzoro-valni organi, kateri ravno tako potrebujejo onega korakanja z duhom časa, kakor mi. Po mojem mnenju je le oni nadzornik na mestu, ki prepusti metodično pot prosto učitelju, a ki zahteva obenem od njega onih uspehov, ki so dosegljivi za starost pripuščenih mu otrok po vseh šolskih in človeških zakonih. Kdor ravna drugače, tam ni pričakovati zanimanja za šolo ne od učiteljstva ne od učencev.
Da ne zaidem predaleč, se .vračam k prvotni temi. Dočim se lepopisje na eni strani protežira, se na drugi strani risanje v pravem pomenu besede zanemarja. In vendar ni manj važno risanje od lepopisja, da celo važnejše. Lepopis se da gojiti v zvezi z vsemi predmeti, risanje pa skoro ne in se tudi pri gotovih predmetih, ki so v tako tesni zvezi z risanjem, direktno zanemarja. Iz prakse vem, da imajo učenci večje poželenje in veselje do risanja, kakor do lepopisja, kajti na višji stopnji vedo že naprej, katero črko in besedo bodo pisali, ker so si zapomnili od prejšnjih let. In ker se v lepopisju vedno ene in iste oblike ponav-liaio skozi vso šolsko dobo. jim postaja lepopisje kot predmet čim dalje bolj apatično in rezultat tega vidimo v uspehih, ki se ustavijo pri gotovi točki in krenejo nazaj k prvotni. Na višji stopnji ne vidi otrok v lepopisju nič novega, nič intere-santnega, predstavljajo se mu vedno enake oblike in naveliča se jih docela.
Pri risanju pa je za otroka vse kaj drugega, vsako uro nekaj novega in intc-resantnega ter zabavnega. Že razni risalni pripomočki, ki jih rabi pri risanju, ga čim bolj navdušujejo. Že sam košček zlomljenega metra ga napravi ponosnega, da zamore meriti in ugibati, kakor rokodelci, ki jih opazuje zunaj šole.
Pred očmi moramo imeti, da se mnogo učencev posveti po končani šolski dobi rokodelstvu. Če hočemo imeti v bodočnosti dobre rokodelce in obrtnike, jim moramo dati potrebno podlago že v osnovni šoli. Zidar, ki ne razume načrta, ne more postati samostojen mojster, pri-moran je garati vse svoje življenje za druge, in to velja tudi za druge. Res, da imamo obrtne nadaljevalne šole, v katerih specijelno vežbajo za obrt potrebnih znanosti, toda tudi to, ako hočejo dati narodu poleg praktičnih tudi teoretičnih obrtnikov in rokodelcev, morajo razpolagati s človeškim materijalom, ki ima vse osnovne predpogoje v svrho doseza-nja onega, kar zahteva posamezni obrt, in te predpogoje je dolžna v vsej meri nuditi osnovna šola. Učence je treba že v osnovni šoli navajati — poleg drugega risanje, — k projekcijskemu risanju v zvezi z geometrijskimi računi, ne da bi se učenec zavedal kaj je projekcijsko risanje; za poglabljanje teh pojmov se prepušča obrtno - nadaljevalnim šolam.
Govoril sem pred kratkim s profesorjem obrtne šole v Ljubljani in pripovedoval mi je, da učenca takoj spozna po delu odkod je doma, mislil je tu na Gori-čane, ker je v njih uvidel v risanju bolj podkovane, kakor druge. Na Goriškem nismo podcenjevali risanja na ljudskih šolah, nasprotno so se vse šole intenzivno bavile z njim, kar nam priča mnogo vzorniii in odličnih samostojnih podjetnikov z ljudsko - šolsko in obrtno - šolsko izobrazbo. V N. sem opazoval v začetku svojega službovanja kamnoseške učence, ki so samostojno izdelovali iz predloženih jim načrtov lepe izdelke, ki so se pošiljali na vse strani sveta. Ti učenci so bili v ponos obrtnikom, sebi in učiteljstvu ljudske in obenem obrtne nadaljevalne šole. Svojo naklonjenost so svojim učiteljem ohranili v naprej zavedajoč se, da se imajo le njim zahvaliti na pridobitvi teoretičnega znanja.
V naši domovini potrebujemo vseh kategorij dobro izvežbanih obrtnikov in rokodelcev in za pridobitev teh, je v prvi vrsti vpoklicana osnovna šola, da jih že v šolski dobi pripravi do tega, da v njih postavi temelj za nadalnje delo. In če hočemo to doseči, se moramo v večji meri zainteresirati za risanje, gojiti ga v isti meri, kakor druge glavne predmete. Namesto tistega dolgočasnega čečkanja na višji stopnji, naj se nadomesti risanje, ki bode mnogo več koristilo posameznikom v poznejšem življenju in narod bo bogatejši na inteligentnih in veščih obrtnikih in nič manje prizadet v kaligrafih. Ponavliam: Iz življenja za življenje!!!
Josip Macarol.
O slovniškem pouku.
I. Splošne opomnje.
Da je slovnica v Sloveniji le pastorka, sem opazoval že pred leti od daleč, a danes vidim to tudi od blizu. Slovniški pouk se obče smatra kot potrebno zlo. kot robata dekla, ki ima le smetje iz hiše pometati t. j. trebiti jezikovne kozle učenčeve govorice in ničesar več. Toda to mnenje je zmota. Slovnica ima ne le negativno nalogo trebljenja in čiščenja, am-nak tudi svojo pozitivno zadačo. Ona mo-
4 4
450 500
500 600
» » » »
3 » » 600 » 700 » » »
Plače kranjskih ljudskih učiteljev, ki smo jih tu uvrstili, pa ti ne dobivajo samo kot učitelj, temveč tudi za orglavska in cerkveniška opravila; kajti % kranjskih učiteljev n. pr. so obenem tudi or-glavci in mežnarji, kar jim zlasti veliko opravkov prizadeva, če osebno ali po hlapcu io delo izvršujejo.«
I. Lapajne.
f Tovariš Rudolf Schiller.
Kruta smrt je iztrgala iz naše srede nenadoma dragega tovariša R. Schillerja, nadučitelja v Črnomlju. Čeravno je okraj raztresen, slabe železniške zveze, vendar, kdor je zvedel še pravočasno nenadno vest, vsak ie pohitel, da izkaže še zadnjo čast dragemu tovarišu.
Zopet je imel Črnomelj priliko gledati, kako priljubljen je mož, ki je vedno delal za svoi narod.
Pred hišo žalosti je domači pevski zbor pomnožen s tovariši učitelji .zapel
»Vigred se povrne«, nakar so štirje tovariši dvignili krsto in io prenesli na voz. Sprevod ie otvorila šolska mladina z zastavo in vencem z napisom »Dragemu voditelju — šolska mladina«, četa »Sokolov« ie spremljala dragega brata k večnemu počitku in godba »Gasilnega društva« ie svojemu vnetemu tovarišu igrala ganljive žalostinke na zadnji poti.
Za krsto smo opazili med drugimi okr. glavarja z uradniki glavarstva, župana z mestnimi odborniki, zastopnike »Čitalnice«, zastopnike vseh društev, pri katerih je pokojnik sodeloval, mnogo stanovskih tovarišev in mnogo drugega občinstva.
V Vojni vasi. kjer se nahaja skromno pokopališče so zopet prenesli štirje tovariši krsto z voza. Po končanih cer-venjh obredih so zapeli pevci »Blagor mu«. Ko pa je padla nrva gruda na črno krsto, ni ostalo nobeno oko suho...
Špan.
Pristopite k „Jugoslovanski Matici!"
ra posnemati razsodno in nežnočutno gospodinjo, ki zna svojo hišo z okusnimi slikami in drugimi lepotjjami okrasiti, tako mora tudi pravi slovniški pouk seznaniti učence z lepimi besednimi oblikami in izrazi, ki niso običajni v priprosti ljudski govorici. In morda je to njegov glavni namen, kajti ako hočemo učenca usposobiti za umevanje knjižnega jezika, ne_ moremo iti mimo deležnikov, rekcije nekaterih glagolov in pridevnikov, mimo redko rabljenih in vendar potrebnih predlogov, veznikov in drugih členic. In šele besedotvorje! Vse to mora učenec dobro spoznati in se usposobiti, da sam tvori potrebne oblike ali besede (izraze) ter jih pravilno rabi.
Znam, da slovnica v osnovni šoli ni sama sebi namen, temveč da služi le drugim predmetom v podporo, vendar ne smemo iz te njene podrejenosti sklepati, da ie postranskega in za izobrazbo manj važnega pomena nego drugi predmeti. Kard.inalna zmota! Poleg računanja pač v osnovni šoli ni druzega predmeta, ki bj formalno in materialno izobrazbo bolj pospeševal kakor slovniški pouk. Morda poreče kdo. da spisje. Nikdar! Spfisje brez slovniškega razmotrivanja t. j. brez poznavanja slovniških pravil in skrivnosti ie zgolj instinktivno, privajeno besedičenje. Učenec mora znati utemeljevati, zakaj da je rabil ta sklon in ne drugega (rekciia!). ta predlog in le ta veznik.
Slovnica je izborna šola praktične logike. Kdor zna tujo misel razčleniti, jo zna tudi doumeti in si duševno prisvojiti, pa tudi svoje lastne misli pravilno zapisati. So ljudje, ki gotovo t.udi brez poznanja slovnice in logike pravilno govore, j toda tako govorjenje ie le privajeno ali ! operira le s konkretnimi mislimi, z zazna-| varni telesnih čutil, kar zna tudi mali : otrok. Avtodidaktni ali rojeni govorniki in filozofi pa so bele vrane.
Mnogo jih je. ki zavidajo nemški narod za njegovo umstveno izobrazbo, za njegov smisel za red, točnost, preciznost in disciplino. Smelo trdim, da mu te lastnosti niso toliko prirojene., kolikor so mu privzgojene potom učnega obrata. Ako pregledamo nemško didaktično slovstvo, gotovo najdemo na prvem mestu pripomočke za uspešni jezikovni pouk, med katerim zavzema poleg čitanja slovniški pouk drugo mesto, kar je čisto logično, kajti najprej se morajo potom čitanja sva-htati predstave, potem se premotrivajo bsedne oblike ter pravila, ki le te določajo, in v tretji vrsti šele more otrokov duh stopiti v aktivno delovanje s tem, da projicira na katerikoli način dobljene misli na papir.
Za psihologa zelo poučen je tudi pojav, da 'se govorna spretnost češče ne ujema s spisovno. Poznal sem ter poznam še otroke, ki prav spretno govore o vsakdanjih pripetljajih, a niso v stanu, le tri stavke pravilno in po logičnem redu napisati. Obratno pa so mi znana imena mnogoterih izbornih slovstvenikov. ki niso bili zgovorni, karnoli govorniki. Ta kontradiktorični pojav ima svoj vzrok bržkone v temperamentu in krvnem obtoku. Govorniki so obče živahnejšega značaja in kri jim polje hitreje po žilah, da si vsled tega tudi predstave urneje sledjio v možganih, organu človeškega imišlienja. Misleci in literati pa se morejo deli časa pomuditi pri kaki misli ali predstavi, da si jo ogledajo od več strani. Komu naj damo prednosti: temperamentnemu govorniku, ki fascinira poslušalce, ali redkobesednemu, temeljitemu mislecu? En sam pogled v naše javno življenje nas prepriča, da se res mnogo govori in beseduje t. i. ponavlja*» se le besede drugih, toda žal premalo se misli in prevdar-ia. v kolikor bi mogle biti resnične in, ako udejstvovane, tudi koristne. Pomisliti moramo tudi, da ne morejo biti vsi ljudje govorniki, ker potem ne bi bilo — poslušalcev, kar se često pripeti na shodih, koder .jih hoče več hkrati govoriti. Končno ne smemo pozabiti, da imamo ves človeški napredek zahvaliti bistroumnim mislecem vseh narodov in vekov. Le govorniki pa navadno več škodujejo nego koristijo. Še vsem je v?spominu, kako so nekateri brezvestni govorancarii razvneli ljudsko dušo za vojno in brezmiselno klanje! Toda dovoli o tem, ker menda dandanes tudi ni nič boljše v tem oziru!
Potem takem bomo hodili pri pouku srednjo pot; ne govorna spretnost za vsako ceno naj bo naš cilj, ampak stvarno in jedrnato govorjenje, ki naj uri ob snovi, ki se da obenem tudi izkoristiti za umstveno, etično ali estetično izobraže-nie. Ne količina besed in stavkov (kvan-tum) bodi merodajna_. ampak njih miselna vsebina in slovnj.ška pravilnost, torej kvaliteta!
Vsem tem zahtevam glede jedrnato-sti. pravilnosti in logičnosti pa ustrežemo
s temeljito nego slovnice, ki naj velja kot nekak regulativ rastoče učenčeve du-ševnostj. Kakor smo že omenili, mora slovniški pouk podpirati ne le spisja in realij, ampak sploh vse druge predmete. Njegova zadača je torej precei obsežna in mnogostranska, iz česar sledi, da se mu mora posvetiti tudi zadostno število učnih ur. nai bi bilo celo na račun realnega pouka. Vem, da s tem ne ustreženi modernistom, ki kar rojijo za čim več snovi iz realij, toda sedanje materializi-ranje pouka ie le efemerna bolezen, ki jo bomo in jo tudi moramo preboleti. Iz la- j stne izkušnje vem, da ie formalno dobro i izšolan učenec na boljšem napram tovarišu, ki si je naprtal le svoj spomin s sto-teri-mi imeni in podatki iz realnih predme- ] tov. Sicar o teh ob priliki!
Slovenski jezik pa je tudi po svoji konstrukciji (sestavu) takšen, da se ga dobršen del učencev temeljito ne nauči brez slovnice. Pa tudi isti, ki ga že od i doma pravilno govore, se naj zavedajo ] jezikovnih pravil in zakonov, naj jih ume- ] io: razum naj podpira privajenost. Znano je. da mnogoteri, učitelji ne ljubijo slovniškega pouka, ker se jim zdi preveč suho- 1 paren in abstrakten; deloma je ta strah i upravičen, toda veliko je odvisno od uči- j telievega znanja in načina podavan.ia 1 snovi.
2. Sklanjatev samostalnika.
V naslednjem hooa*n podati nekaj la- i stnih izkušenj iz obravnayanja važnejših poglavij iz slovnice. Najprej me zanima , sklanjatev, ki se obče zelo slabo obde- j lava.. Ni praktično in še manj psihološko, j da se samostalnik in pridevnik sklanjata vsak_sebi. Da postopajo tudi drugi jeziki tako. ne drži, ker se v slovenščini sklonila samostalnika in pridevnika boli ujemajo nego n. pr. v nemščini, Nemec sklanja ; samostalnik vedno s členico ali drugo pri-devno besedo, da si bolj ponazori posa- i mezne sklone. Taka ponazoritev tudi ne bi škodila slovenski, osobito i-sklanjatvi Dalje opozarjam na dejstvo, da se rodil-nik nekaterih samostalnikov (imen žiyih bitij) da težko in le omejeno rabiti v stavku brez pridevne besede (prilastka). Velika napaka ie. da se že spočetka vadj sklanjatev v vseli treh številih, da tako begamo otroke srednje stopnje z 18 sklo- i ni! Na tei stopnji nai. sklanjajo učenci le ; v ednini in množini, ker se s tem prihrani ' mnogo časa za potrebnejše vaje in da slovniška ura. ne postane preveč dolgočasna. Vrh tega se dvojina le redkokdaj rabi. in ako. učenci bodo zadeli njene sklone, izvzemši dajalnik in orodnik, gotovo tudi brez posebne vaje.
Veliko zamudo, da se v sklanjatvi ne pride naprej, povzroča naša 'slabo pogo-dena terminologija. Prvi sklon se zove imenovalnik, to še gre. Toda kako naj deci razložim rodjlnik? Li ne bi bilo boljše r.eči čigavuik? In dajalnik je tudi lahko jemalnik. tožilnik pa hvalilnik. Šesti sklon pa ie oblagodarjgn kar z dvojnim imenom. Vestna kopija latinskega, izrazoslovja! Je li res treba mučiti otroke s takim golim nominalizmom. ki za to stopnjo osnovne šole nobene vrednosti nima? Li še vemo, kako priprosto poimenujejo Nemci svoje štiri sklone? Jih ne bi kazalo v tem oziru posnemati? Seveda! Veliko zmote in zamenjav povzroča v naši slovniški terminologiji orečesto rabljeno obrazilo—nik! Zato se lahko pripeti definicija: Imena oseb. živalij... so imenoval-niki!
Kolikor potrebno utemeljivši svoje nazore, lahko pridem k praktičnemu delu. Ko so učenci že dodobra izurjeni v pravilni rabi samostalnikovega števila (seve brez in tudi s pridevno besedo!) oričnem z a-sklanjatvijo n. pr. naša krava. Že pri številu se morajo učenci opozoriti na, različne končnice samostalnikpve. Danes pa hočemo spoznati druge spremembe na samostalniku! Učitelj napiše polagoma šestero stavkov, enega pod drugega na tablo. Stavke povedo učenci na primerna vprašanja sami. Med tem ko učitelj piše, naj srednje in manj nadarjeni učenci ponovno čitajo že napisane stavke; s tem se uho in jezik bolj privadita na nove besedne oblike, povrhu pa se bolj obdrži pozornost in disciplina. Vobče bo za prvo lekcijo v sklanjatvi, ako nimam posebno nadarjenih in dobro pripravljenih otrok, zadostovala ednina, kajti tu gre v nryi vrsti za pojem »skloni«, oziroma: samostalnik krava ima v ednini 6 sklo" nov, kar se lahko in hitro razširi, ako uporabim v stavkih naša (vaša) koza-ovca— v pravilo: ženski samostalnik ima... 6 sklonov. Na vse to so učenci z metodnimi vprašanji opozorjeni, da sa' mi najdejo in povedo pravila. Ravno tako t.udi na način vprašanja po posamezni1 sklonih.
(Dalje prihodnjič-)
Iz Jugoslavije.
—	Tovariši, tovarišice! Spomin svojega vrlega tovariša in prvoboritelja za naš stan. šolstvo in narod toliko zaslužnega pokojnega ravnatelja Nerata počastimo najprimernejše s tem. da darujemo za Neratov temeljni kamen Učiteljskemu domu v Mariboru. ki ima namen omogočiti študij našim otrokom. Med delom za druge, ne pozabimo sebe! Nai ne bode nikogar med nami. ki bi se ne odzval temu klicu! Nabiralne pole s položnicami so se razposlale vsem vodstvom šol na Slov. Štajerskem. Koroškem inPrekmurju.Ker ie možno, da se je kaka šola izpustila, ali pa se je pismo zgubilo, nai se dotična vodstva, ki ne dobijo do 15. t. m. nabiralnih pol, obrnejo z dopisnico na naslov: Učit. dom v Mariboru.
—	Naša anketa. Želeči da čujemo mišljenje drugova o nekojim školskim i prosvetnim pitanjima, mi dajemo nekoliko pitanja i molimo drugove da ih prouče i nama dostave svoja mišljenja, kako bi ih izneli u «Nar. Prosveti«. O pitanjima treba pisati kratko i jasno, ne upuštajuči se u detalje. Od stiglih odgovora štampače se oni koji budu najbolj']': 1. Kako bismo naibrže došli do dobrih školskih zgrada? 2. Šta je cilj narodne škole? 3. Jesu li do-voljni ili suvišni predmeti koji se uči u Učiteljskoj Školi. Koje bi trebalo oduzeti. koje dodati i zašto? 4. Koja su sredstva kojima bi se svi učitelji-ce orivoleli da budu članovi svojih zborova i U. J. U.? U raspravlianiu onih pitanja treba uvek imati na umu Finansijske ekonomske prilike zemlje, i potrebe škole i naroda. Odgovore slati najdalje do 20 juna o. g. Uredništvo »Narodne Pros vete«.
—	Iz razstave otroških del v Zagrebu. Veliko zanimanje, ki se kaže za to razstavo dokazuje veliko število že došlih del iz vseh krajev naše domovine. Dnevno prihajajo razna vprašanja staršev, učiteljev 'in drugih interesentov a »Proljetni Salon« prireditelj te razstave rad odgovarja na vsa vprašanja. A da bi najširša javnost zvedla natančnejše o tej razstavi, javlja »Proljetni Salon« sledeče: 1. Razstava otroških del se bo otvo-rila pod pokroviteljstvom prosvetnega ministrstva 3. septembra t. 1. v Zagrebu v Umetniškem paviljonu, a trajala bo mesec dni. 2. Razstavljena bodo dela otrok do 15. leta, katera so nastala iz lastne im-cijative in to risbe s svinčnikom, barvo in peresom; predmeti izdelani v lesu, ilovni, izrezani iz papirja, vezani z Igto; duševni produkti- kakor pripovedke in oesimi itd. Šolska dela in taka. ki so delana samostojno tedaj pregledana ali pre-risana se ne bodo vzela v ozir in tudi ne razstavila. 3. Poslana dela se bodo vrntia, ako bode označeno od pošiljatelja, da zahteva vrnitev. Stroški za pošiljanje in vrnitev nosi »Proljetni salon«. 4. Predmeti se pošiljajo na adreso »Proljetnega Salona« Zagreb, Ilica, 5 najpozneje do 15. avgusta , t. 1. 5: Odpošiljatelj mora točno označiti ime in priimek, prebivališče in starost otroka, kateri je izdelal poslano delo. »Proljetni Salon« bo izdal povodom te razstave strokovno knjigo o deški umetnosti, za katero pišejo naši najboljši pedagogi in v katero bodo repro-ducirana najboljša dela iz razstave. Ko že vemo koliko smisla in fantazije je pokazal naš narod v ornamentiki, vezivu itd., bo sigurno interesantno in važno videti naš naraščaj in njegov odnošaj prema okolici.
Vrtnarski tečaj v Slov. Bistrici. Dne 25. in 26. aprila je priredil sadjarski nadzornik tov. A. Skulj na slovenjeblstri-ški deški šoli dvodnevni vrtnarski tečaj za učiteljstvo slovenjebistriškega okraja. Tečaj je imel 26 udeležencev med temi 7 učiteljic. Z velikim zanimanjem smo slekli teoretičnim in praktičnim izvajanjem Predavatelja. Udeleženci tečaja so zanesli ¡"a svoje domove toliko praktičnih načrtov. vzpodbud in navodil za ureditev šolskih vrtov, da se bodo sigurno kmalu poležale koristne posledice tega tečaja. Po ¡končanem tečaju se je vršil izlet v vinograd tov. Janžekoviča in potem k tov. jvajnerju na Gornjo Polskavo, kjer nam le v prijateljskem razgovoru le prehitro minil čas.
—	Popravek. V 17. štev. našega lista se nam je pri razpisu učiteljske službe jjj* okraj Brežice vrinila neljuba pomota, ^esto je razpisano na šestrazred-"' osnovni šoli v Dob o v i. ne pa na štirirazredni v Dobrovi.
a — Volitve v okrajni šolski svet v ^nomljti so nam pokazale kako naj na-j jopi organizirano učiteljstvo. Nosilec 11-,te Belokranjskega učiteljskega društva ?variš Barle, je dobil od 61, 60 glasov. l'di drugi tovariši samo po par glasov Izvoljeni so bili: tovariš K. Barle,
tovariš Lovšin, kot namestnika pa tov. Morela in Poldka Baudkova.
—	Tovarišem maturantom iz leta 1897.* Še nekaj tednov, in dovršenih Po 25 let odkar smo si podali roke in se razšli. Mnogo nas je, ki se nismo od onega dne več videli. Mnogo naših tovarišev je leglo v prezgodnji grob. Gotovo želimo vsi, ki smo še ostali živi, da se po tolikih letih snidemo in posvetimo nekoliko uric samim sebi in spominom. Za tak sestanek je treba miru in ubranosti. Za sestanek ob priliki vsesokolskega zleta nisem. Prav tako se mi zdi neprava prilika pokrajinskega zbora U. J. U. Ob takih dneh nima človek časa sam zase in ga ne sme imeti, ker je v službi drugih nalog. Zato se popolnoma strinjam s tovarišem Tonetom, ki bi nas rad zvabil ob Binkoštih v Trbovlje. Program je že izdelal, in je prav preprost. Sestanek je na binkoštno j nedeljo dopoldne tako, da smo opoldne i zbrani pri obedu. Popoldan posvetimo se- j bi in Trbovljam,- nato proti večeru razhod. Oni tovariši, ki bi si hoteli ogledati rove, lahko počakajo do ponedeljka. Za prenočišče bo že kako preskrbljeno. Zvezo s postajo oskrbuje auto. Tovariša Ione in Jaka, ki sta nameščena v Trbovljah, sta odgovorna za zabavo in red. Dragi tovariši! Mislim, da ni trebi raz- j mišljati mnogo. Kdor je za gorenji pred- j log, naj mi to sporoči na dopisnici, a ta- 1 koj, da lahko morebitne nejasnosti razbi-strim v »Tovarišu« in da lahko Toneta obvestim o številu udeležencev. Do sestanka. ki ga moramo udejstviti, vas srčno pozdravlja — Drag. H.
—	Višnjagora. Tu je razpisano do 15. maja 1922 učiteljsko mesto v stalno namestitev. Kraj leži ob železnici in je blizu Ljubljane. Za hrano in stanovanje i preskrbljeno. Učitelji — Sokoli — prosite | za to mesto.
—	Dekliška osnovna šola na Jesenicah je nabrala na veliki teden 1000 K za' stradajoče Ruse.
—	Nabralo se ie na 6 razrednici Sv. Križ pri Ljutomeru med učenci za »p>ir-he« Jugosl. Mat. 616 K: po šol. okolišu so pa vrli učenci nabrali za gladujočo rusko deco 2615 K.
—	Iz mestnega šolskega sveta. O redni seji mestnega šolskega sveta z dne 25. aprfla 1922 smo prejeli nastopno obvestilo. Predsednik proglasi sklepčnost in otvori sejo. Zapisnikar oglasi bistvena praesidialia. ki se vzemo na znanje. Zapisnik o zadnji redni seji z dne 16. marca 1922 se odobri brez ugovora. Poročilo okrainega šolskega nadzornika o osobnih izpremembah med tukajšnjim učitelj-stvom in pa o daljših dopustih izza zadnje upravne dobe se vzame na znanje; istotako poročilo o učnih vspehih pri pouku vojakov analfabetov. Za razpisana učna mesta troje katehetov na javnih mestnih osnovnih šolah, nadučiteljice in voditeljice 111. mestne dekliške osnovne šole. učitelja in učiteljice na mestni barjanski šoli in stalnega suplenta na iavnih mestnih deških osnovnih šolah s sedežem na V. mestni deški osnovni šoli predlože se višjemu šolskemu svetu predlogi. Na znanie se vzemo poročilo o nadzorovanju IV. mestne dekliške. V. mestne deške, zasebne vnanje dekliške uršulinske in I. mestne deške osnovne šole v Ljubljani, ki jih ie predložiti višjemu šolskemu svetu v odobrenje. Stavijo se predlogi za razširjenje obstoječih in ustanovitev novih tukajšnjih šol s pričetkom šolskega leta 1922/23. Predložiti ie višjemu šolskemu svetu nasvete o nagradah učiteljstvu za uspešno gojitev cerkvenega petja in glasbe. Sklene se naprositi višji šolski svet, nai izda naredbo na vsa podrejena ravnateljstva srednjih šol. da ne pripusti k vspreiemnemu izpitu nobenega učenca, ki nima priporočila vodstva osnovne šole. Za pisarno mestnega šolskega sveta ie naročiti izvod »Narodne prosvete«. Ker se nihče več ne oglasi za besedo, zaključi predsednik sejo ob 7. uri zvečer.
—	Učenci in učenke trorazrednice pri Sv. Petru v Sav. dolini so darovali in od-poslaK tudi letos Jugoslovenski Matici za »pisanke« 174 Din.
—	Krajni šolski svet pri Sv. Petru v Sav. dolini je razpuščen. V njem je dose-dai neomejeno diktiral slavnoznani župnik Dr. Ivan Janežič. ki živi v vednih nrepirih in večnih tožbah s svojimi fa-rani. Upraviteliem je imenovan vladni komisar g. dr. Anton Farčnik (iz Celja.
Vestnik za učiteljiščnike.
—u Pevski zbor ljubljanskega drž. učiteljišča ie priredil v nedeljo, 7. t. m., svoj drugi popoldanski izlet v Dolenji Logatec z vokalnim koncertom ob 17. uri v »Društvenem domu«. Na vzporedu sta bili
* Za zadnjo številko došlo prepozno. Uredn.
poleg mešanih zborov, ki so nam še v živem spominu z vrhniškega koncerta, tudi Bajukova hrvatska narodna »Djevojka ie ružu brala« in Lajovjčev »Zeleni Jurij«. Izvajanja so bila tudi to pot točna in gladka tako, da odkrito čestitamo tako mlademu pevskemu zboru kakor odličnemu pevovodji E. Adamiču na popolnem moralnem 'in gmotnem uspehu. Zbor je pel vse pesmi na pamet — tudi težavnejšo in dolgo Novakovo »Nesrečno vojno« kar ie napravilo posebno duber vtisk na zbrano občinstvo, a najboljše in najek-saktnejše ie zapel Adamičevi »Mladega junaka?« in »Svatbo na poljani«, ki i'ih je moral ponoviti. Dvorana je bila nabito polna domačega občinstva; med poset-niki so bili tudi višji šolski nadzorirk E. Gangl, podpredsednik višjega šolskega sveta J. D i m n i k, okrajni glavar V. B o_lš t n e r s soprogo, okrajni šolski nadzornik L. P.unčuh, polnoštev^lno logaško državno uradništvo in učiteljstvo.
—a—
Vestnik učit. ženskih ročnih del.
»ŽENSKA ROČNA DELA IN UČITELJICE«.
(Piše: R. S.)
(Dalje.)
Ni bilo morda preziranje preje, ki je podlaga vsemu ročnemu delu nedostatek?
Po hudih vojnih ranah se vselej pokaže. da je izdelovanje domačih tkanin in niti nekaj gospodarsko zelo važnega. Neka moč naroda tiči v neodvisnosti od zlega soseda, moč, ki brani narod potuj-čevanja. Tega bi ne smela narodna šola prezreti. Boli bi dvigala preja narodno zavest nego šetanje v narodni noši, ki jo je napravila najmodernejša šivilja v mestu iz pariške svile, dunajskega baršuna itd. Seveda bi se te tehnike ne smelo učiti tako kakor v nekdanjih industrijskih šolah, kjer je bila edina zanimivost dolgotrajnega, enakomernega sukanja niti le dobiček, ki ga je imela učenka od svojega dela. Učiti bi se moralo prejo tako. da ostane narodu znana, da ne izmre veselje do industrije v ljudstvu, čegar zemlja daie lepi lan, drago volno.
Nauk o tkaninah, o vlaknih, kakor se ie do sedai gojil na osnovni šoli ie pomanjkljiv. Deklicam se je povedalo od kod izvira vlakno, kdo ga izdela v potreben materijah Pokazala se jim je tudi razlika med bombaževo, laneno, svileno, ko-vinasto nitjo in tkanino. Ta nauk je švignil mimo mlade glavice kakor megla, ki ne zapusti nobenih utisov. Šele praksa v poznejših letih je zorela spoznavanje niti in raznega blaga. Vse drugače pozna pre-dica vlakno. Preja je res mehanično delo in tehnika ie lahka. Pol ure nauka zadostuje. potem se učenka vadi sama, dokler doseže spretnost obdržati enakomernost niti in obiednem sukati jo. To spretnost doseže v treh do štirih urah. Na šoli kjer ie 12—20 učenk v šestem šolskem letu. bi zadostoval en kolovrat, da se vse učenke nauče v enem letu presti. Raba kolovrata bi se prepustila vsaki deklici 2—3 tedne. Tako bi se preja ne učila na račun drugih tehnik. Predivo pa raste doma. Raste tudi na šolskem vrtu. šolski njivi v zadostni množini, ako se vsako drugo ali tretje leto poseie pol ara zemlje z lanom. Pipanje, rosenje in spravljanje lana bi oskrbeli otroci. Trlica pa ni tako dragocen stroj, da bi ga šola ne zmogla. Deklice 7. in 8. šolskega leta bi se vadile preje in sukanja sukanca ter pripravljanja (drgašania) in preje volne. To v isti meri kakor v 6. letu navadne preje. Ne trpeli bi pomanjkanja niti ne platna za ročno delo. tudi če nam vojna zabrani uvoz in nam iz tovarn odpokliče delavnih moških rok. Zapalo ne bi ročno delo tako žalostno, kakor se ie zdaj zgodilo. Bil bi omenjeni nauk začetek uka o narodnih motivih, približno tako. kakor je znanje črk začetek učenosti v leposlovju.
(Dalje sledi.)
Naše narodno prosvetno delo.
Šolske ljudske knjižnice.
—ph »Narodna čitalnica« v Vojniku ima ljudsko knjižnico, ki prav lepo deluje pod spretnim vodstvom marljivega knjižničarja — učitelja g. Vinko Pcžarja. V preteklem letu je izposojeval knjige 54 krat, ob nedeljah in praznikih. Skupaj se ie izposodilo 1344 knjig, najmanje na poslovni dan 4 knjige, največ 48 knjig, povprečno 25 knjig. Knjižnica ima 183 vezanih in 12 nevezanih knjig. Ljudstvo čita prav z veseljem, le žal, da primanjkuje primernih knjig. Pri izposojevanju knjig pomaga knjižničarju njegova soproga —
učiteljici ga. Ivanka ter otr. vrtna-rica gdč. Marica Špesova. Blagajničarka učiteliica gdč. Tilka Požarjeva je izkazala v preteklem letu 2361.27 K dohodkov in 1806.20 K izdatkov. Društveni tainik ie učitelj g. Franjo Rejec. Pod vodstvom pevovodje učitelja g. Juli-jana Šinigoja, kateremu pomaga učiteljica ga. Mira Jankovičeva je že večkrat nastopil pevski zbor s prav lepimi pesmimi. Tudi več gledaliških predstav je že priredila čitalnica. Društveni predsednik ie bil v preteklem letu učitelj v p o k. g. Anton Brezovnik, sedaj pa ie njegov sin — njegov namestnik pa je n a d -učitelj g. Peter Jankovič.
Šolski odri in pevski zbori.
—po Na mestni šoli na Barju so na
velikonočni pondeljek in belo nedeljo priredili igro za odrasle. Združili so se tamošnji fantje in dekleta ter ustanovili svoj pevski zbor. Obenem so začeli zbirati prispevke in materija! za postavitev gledališkega odra. Tako ie bilo možno, da se ie mogel postaviti lastni oder. Kako z veseljem so pozdravili Barjani to misel, kaže, da so sami radevolie prispevali v raznih zneskih za oder. Ta gledal, oder pa ie obenem Drvi stalni šolski oder v Ljubljani. Vodstvo potja in preds.tav ima v rokah šol. voditelj Tit. Grčar.
— po Obmejna šola pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu je v nedeljo 23. aprila uprizorila igrico »Teta iz Amerike«, ki je prav dobro uspela. Tudi petje in dekla-macije so bile izvrstne. Pod vodstvom učiteljev je tukajšnji »prosvetni krožek« igral burko »Vedeževalka«, pel je tudi moški zbor krožka, ki je vse pesmi dobro pogodil. Ljudstvo je bilo navdušeno in si želi v kratkem zopet kaj podobnega videti. Čisti dobiček se porabi za srbohrv. čitanke. Zopet se ie pokazalo vztrajno obrambno - prosvetno delo tik ob naši državni granici!«
—no Kovor ori Tržiču. Dne 17. aprila in 23. aprila je tukajšnje učiteljstvo s šolsko mladino priredilo predstavo. Na vzporedu je bila igrica »Lažnjiva Milena«, šaljiva prizora »Iz raznih stanov«, in »Sem z Ribnice Urban«, ter deklamacije.' Igralci so svojo nalogo rešili nad vse častno. Obilen obisk v obeh dnevih je pokazal, da se ljudstvo zelo zanima za otroške prireditve. Cisti dobiček 3130 K se porabi za šolarsko knjižnico- za zvezke in za razne potrebščine pri šolskem odru. Tudi Jugoslovenska Matica je dobila svoj del.
Književnost in umetnost.
—k 1914. Pjesme, Skromni učitelj u selu, g. Isaije Mitrovič poznat je našoj javnosii sa svojih nježnih t iskrenih pe-sama. Rukopis posjao je Pesnik »Nato-ševič« sa ovim propratnim pismom: »Dragi prijatelju, pod neodoljivim utis-cima nesretne i iadne 1914. godine, ove su pes^me ispevane. — Pevao sam ih osamljen, ubijen. ponižen, zabavljen sam sa sobom i svojom tugom i silnom mr-žnjom na one, koji su se izlili takovom elementarnom gorčinom na srpsku na-ciiu. — Krio sam ih u mrak, u zabitne kutke, u napukle grede i venčanice i iz toga ih mraka iznosim na svetlo sunca naše slobode i našega Vaskrsa. — Nekoie su se i zagubile, te ako ih pro-nadem i te ču Vam poslati. Sve nose za-jednički uaslov »1914«. — Pod tim ih naslovom i štampajte. Staro Selo, Gla-moč 20. nov. 1918. Pozdrav Vaš M i t r o-v i č.«	- .
Naša gospodarska organizacija.
—g Učiteljski Dom u Splitu. Poziv. U smislu čl. 53. pravila pozivlju se gg. članovi zadruge »Učiteljski Dom« na konstituirajuču skupštinu, koja če se držati dne 28. maja t. g. u 10 sati u žensko] gradskoj osnovnoj školi u Splitu, na ko-joj če se raspraviti ovaj dnevni red: 1. Izvještaj privremene uprave o dosada-šnjem poslovanju i stanju zadruge. 2. Izbor dvojice ovjerovatelja zapisnika skup-štine i dvojice skrutatora. 3. Izbor uprav-nog odbora. 4. Izbor nadzornog odbora. 5. Eventualije. Gg. zadrugari, koji ne če moči da pristupe na skupštinu, mogu se dati zastupati po kome zadrugaru sa pismenom punomoči po čl. 58. pravila, čl. 58. pravila. Za privremenu upravu zadruge »Učiteljski dom« u Splitu na 28. aprila 1922. — A. Kačič. I. Manzoni, D. Vitaič.
—g Članarina in darila za učiteljski konvikt v Ljubljani. Namesto venca na grob pokojni tovarišiOi Idi Mollovi iz Trbovelj ie darovalo učiteljstvo deške šole v Trbovljah—Vode Din 35 in učiteljstvo dekliške šole pa Din 75. — Tovari-
šica Kobal Lijana z Vrhnike Din 37.50. — Učiteljsko društvo za Kočevski okraj namesto venca na grob g. Vitomira Jelenca Din 50. Hvala!
REZERVNI SKLAD.
Prostovoljni organizačni davek — 1922.
(Sklep upravnega odbora Zaveze z
dne 27. decembra 1918.)
6. izkaz.
Po 100 Din: Učiteljski zbor — Borovnica. Po 50 Din: Učiteljstvo — Mežica. Darovali so a 10 Din: Feinig Ivo, Alojzija Vrečkova. Moderndorfer Vinko, Čebul Jernej ter Gallob Rudolf; Bibijana Jakše-Kolškova — Vransko. Po 15 Din: Učiteljstvo — Dobje pri Planini. Prispevali so a 5 Din: Franica Podlesnikova, Makari Aladar in Šerbak Ivan. Po 10 Din: Završnik Karel — Duplje. Gorenjsko: Farkaš J., šolski ravnatelj v pok. — Maribor. Bravo. vrli učiteljski veteran! Odgovor spodai pod izkazom! Po 8 Din: Učiteljstvo — Sv. Duh, p. Sv. Jur ob Sčavnici. Po 7 Din 50 p: Učiteljstvo — Vučja vas, p. Križevci. Po 5 Din: Michler Ivan — Vrhnika: Cvetka Krebljeva — Maribor. Po 4 Din: Rajer Rajko — Ljubljana. — Današnji izkaz 264 Din 50 d. Prej izkazanih 6464 Din 50 p. Skupaj 6729 Din.
Gospod ravnatelj!
Da, prejel sem Vaš prostovoljni organizačni davek za t. 1., kojega ste mi poslali z dne 7. aprila kakor pravite: »Kot majhen prispevek v prid slovenskemu učiteljstvu.« Dne 28. aprila sern prejel tudi Vašo dopisnico, v kateri pišete: »Izšle so že tri številke »Učiteljskega Tovariša« od tega časa — a izkaza ni in ni. Kako to?«.....Na zadnje vprašanje odgovarjam kratko. Žalostno je to, da prispevki za rezervni sklad tako počasi kapljajo! Ni mi možno podati v vsaki številki našega glasila »željno pričakovanega izkaza«. koji ie še mnogim tovarišem in to-varišicam »bav-bav«, zato se ga menda tako trdovratno izogibajo.
Gospod ravnatelj.! Povejte slednjim, da taka brezbrižnost v današnjih dneh nikakor ni -opravičljiva! Kako pravimo takim ljudem, ki ničesar ne dajo — a hočejo imeti vse? Na I. pokrajinski skupščini v Rogaški Slatini so padle na račun takih brezbrižnežev zelo ostre puščice. Kaj se bo v tem ozjru ukrenilo na prihodnji skupščini, boste lahko priča ter si jih boste lahko tako privoščili, kakor zaslužijo. Morebiti se Vam bo slednjič posrečilo utepsti v trde glave že tolikokrat povedane besede:
S tem. da organizacijo svojo vedno rad podpiram, ljubim in častim svoj stan, mu vrata v svobodo odpiram.
Zdravo!
Ivan Petrič,
Ljubljana. VII., Gasilska cesta 172.
Naša kulturna organizacija.
—ko Slovenska Šolska Matica. (Popravek.) Odbornik S. Š. M. je tudi g. uči-teljiščni ravnatelj Anton Doki e.r. V zadnjem poročilu je njegovo ime tiskarski škrat izpustil. — Slike k telovadbi so končno vendarle došle. Zdaj leže na carinskem uradu v Mariboru. Kadar dojde-k> v Ljubljano, jih bomo daln broširati n razposlali poverjenikom, da fih razdele med člane. Ker pa veljajo te slike nepri-čakovauo mnogo več. kakor smo računali in da dobi S. Š. M. nekoliko povračila, zato bo moral vsak član doplačati poverjeniku 1 Din; za nečlane bodo pa veljale slike 2 Din. — Letnina za 1. 1922 znaša vsled odborovega sklepa 20 Din in sicer zaradi vedno naraščajočih tiskarskih stroškov.
—ko Opomin naročnikom Slovenske Šolske Matice. Zadnje mesece so naročila pri Matici razna šolska vodstva in krajrii šolski sveti šimm Slovenije različne knjige s pripomk), da poravnajo račun kakor hitro prejmejo pošiljatev. Za-željene knjige so bile naročnikom že zdavnaj odposlane, poravnave računov pa le od nikoder ni. Ker je Šolska Matica strosro vezana na točna plačila svojih članov in naročnikov, s pomočjo katerih vrši svojo važno kulturno nalogo med slovenskim uč'teljstvom. zato prosi Ma-tičin blagajnik vsa ona šolska vodstva in krajne šolske svete, ki. Matici dolgujejo, da poravnajo čimpreje svoje dolžne zneske.
Vsak Jugoslovan mora biti član „Jugoslovanske Matice!"
Iz naše stanovske organizacije.
Iz glavnega odbora UJU v Beogradu.
Svima povereništvima i učiteljskim dru-štvima U. J. U. u Kraljevini S. H. S.
Izvršni Odbor Udruženja Jugoslov. Učiteljstva dobio ie iz ministarstva prosvete sledeči akt:
Novim projektom zakona o osnovnim školama predvideno je da nastava oba-vezno traie osam godina_. Za to vreme učili bi se ovi predmeti:
1.	Nauka o veri, s moralnim poukama*
2.	Srpsko-hrvatsko-slovenački jezik;
3.	Narodna istorija, s najvažnijim do-gadajima iz opšte istorije;
4.	Zemljoois naše države, s kratkim poznavanjem susednih i drugih zemalja:
5.	Račun s geometrijskim oblicima;
6.	Poznavanja čoveka s poukama o čuvanju zdravlja;
7.	Poznavanje prirode, s osnovima poljske privrede, fizike, hemije, biologije i fiziologije;
8.	Osnovi domače ekonomije;
9.	Gradanske pouke;
10.	Črtanje i lepo-pisanje;
11.	Privredni radovi prema mesnim prilikama;
12.	Pevanje i po mogučnosti i svira-
nie;
13.	Gimnast;ka i dečje igre;
14.	Predmeti koje traži čl. 12 za naročite škole (škole za nenormalnu i ne-razviienu decu).
Da bi se mogao izraditi što bolji nastavni plan ' programi iz poj^dinih nastavnih predmeta, potrebno ie čuti mišljenje što večega broja prosvetnih radnika i poslužiti se njihovim eventualnim iskus-tvom. S toga Vam se dostavlja ovai predmet, s molbom da izvolite bilo preko učiteljskih prosvetnih korporacija, bilo preko školskih nadzornika i drugih pri-znatih prosvetnih radnika, pribaviti mišljenje kompetentnih lica i korporacija, i da ih sredene dostavite Ministrstvu, kao gradu za novi nastavni plan i programe.
Ministarstvu se mogu dostaviti i celi elaborati kad oni to zaslužuju po originalnosti ili po marljivoj obradi.
Pri izradi ovih planova i programa, valja imati na umu:
1.	U prva četiri razreda nastava je iednaka u svima školama, — a u V„ VI.. VII. i VIII razredu nastava u selima nosi pretežno polioprivredno, a u gradovima industrijsko trgovinsko obelježje;
2.	Koedukacija je dopuštena u svima razredima;
3.	Broj časova ne sme biti veči: od 22 časa u I. i II., 24 u III. i IV. razredu, 25 u ostalim razredima, nedeljno;
4.	Školska-godina traje deset meseci;
5.	Nastava se izvodi na službenom jeziku (sem u odeljenjima s tudim govornim jezikom, gde se službeni jezik uči kao nastavni predmet).
Ovo smatrati za bitno i prikupljenu gradu poslati Ministarstvu do kraia ove školske godine.
Po naredbi Ministra Prosvete, načelnik Odel.ienja za Osnovnu Nastavu, Vlad. J. Radojevič. s. r.
Dostavljajuči ga svima povereništvima i zborovima, molimo ih da isti akt uzmu u razmatranje i sve svoje zaključke. odnoseče se na nast. program, dostave Glavnom Odboru do 15 juna o. g. kako bi i Glavni Odbor stigao da na vreme iz svega izradi jedan obiman predlog u smislu naših želja i potreba škole.
Beograd, aprila
Izvršni Odbor U. J. U.
Iz poverjeništva UJU v Ljubljani.
—go Blagajnike učiteljskih društev
prosim, da nam čimpreje nakažejo polletno članarino društvenikov za 1. 1922. Oddolžiti se moramo centrali v Beogradu ter izpolniti obveznosti napram tiskarni za tisk stanovskih listov. Nekatera društva imaio še poravnati manjše zneske za leto 1921. Poslal sem vsem tem obračun: Prosim torej da se odzovejo moji prošnji. Čas bi že bil. da položimo lanske račune ad akta. — Blagajnik.
Gibanje okrajnih društev v Sloveniji.
+ UČITELJSKO DRUŠTVO ZA SLOVEN.IGRAŠKI OKRAJ ZBORUJE v
četrtek dne 18. maja 1922 ob V2IO. uri v Št. Ilju p. T. s sledečim vzporedom: 1. Zapisnik zadnjega zborovanja. 2. Dopisi. 3. Volitev delegatov za zborovanje »Zveze slov učiteljev ¡11 učitelfic na Štajerskem«. 4. O zgodovini kraja in šole Sv. Ilj p. T. Predava tovarišica Mithaus Min-
ka. 5 Slučajnosti. Ob 1213. uri izlet po električni železnici v romantični »M-slinjski graben«. Za kosilo naj se udeleženci javijo vsaj do 17. maja pri šol vodstvu v Št. Ilju p. T. — Predsednik.
+ LJUBLJANSKO UČITELJSKO DRUŠTVO bode zborovalo 18. maja 1922 ob 6V2. uri na šentjakobski šoli s sledečim dnevnim redom: 1. Učiteljstvo in protialkoholno gibanje v šoli z ozirom na protialkoholm dan 24. maja. 2. Slučajnosti. — Odbor.
+ GORNJEGRA.ISKO UČITELJSKO DRUŠTVO zboruje v soboto dne 20. ma.ia v KsavePiju; pričetek točno ob 10. uri. Dnevni red: 1. nastop'telovadcev s poveljnikom (tov. C. Rakovec); 2. društvene zadeve — blagajniško poročilo; 3. ogledovanje cerkvene zakladnice v Ksaveriiu (mentor: tov. Terčak). — Zaradi kosila se mora vsak vsaj 5 dni prej zglasiti pri tov. Terčaku v Ksaveriiu. sicer bo obedoval »Pri solncu«. Za udeležence je ta dan pouka prost, za druge ne.
Predsednik.
+ UČITELJSKO DRUŠTVO ZA BREŽIŠKI IN SEVNIŠKI OKRAJ ZBORUJE v soboto, dne 20. maja t. 1. v Sevnici. Zborovanje se prične točno ob 9. uri. Udeleženci iz brežiškega okraja se peljejo torej s prvim vlakom, ki odhaja iz Brežic ob sedmih. Med drugim bo na zborovanju predavil tov. Čopič o temi »Sedanje šolstvo i 11 u č i -teli med narodom.« Pričakujemo polnoštevilne udeležbe. Odbor.
+ KAMNIŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO ZBORUJE v soboto dne 20. maja 1922 ob 10. uri dopoldne v šolskem poslopju v Komendi. Poleg običajnih točk je na dnevnem redu: Učitelj v šoli in izven nje, poroča tovariš Janko Toman. Radi skupnega kosila naj se vsak udeleženec javii najkasneje do 15. maja tovarišu Ivanu Vugi v Komendi.
+ UČITELJSKO DRUŠTVO ZA KONJIŠKI OKRAJ ZBORUJE v soboto, dne.20. majnika t. 1. ob 10. uri v Čadra-inu z naslednjim vzporedom: 1. Zapisnik.
2.	Dopisi. 3. Rokotvorni pouk — v zvezi s praktičnim nastopom. Predavatelj tov. A. Bercé. 4. Vprašalna Skrinjica. 5. Slučajnosti in predlogi. Udeležba obvezna. Glede obeda se ie pravočasno javiti — najbolje pismeno — pri šolskem vodstvu v Čadramu. Po obedu »izlet« do kamnoloma »Cezlak« ob Oplotnici. Odbor.
SLOVENJEBISTRIŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO PRIREDI v sofa o t o dne 20. m a i 11 i k a zborovanje in majniški izlet v Tinje na Pohorju. Skupen odhod iz Slov. Bistrice ob 8. uri zjutraj. Zborovanje se vrši točno ob 11. uri s sledečim dnevnim redom: 1. Prečitanje zadniega zapisnika. 2. Stanovske in društvene zadeve. 3. Domoznanska snov iz šolskega okoliša Tinje. Predava tovariš nadučiteli Tomažič. 4. Slučajnosti. Oni tova.riši-ice. ki se udeleže zborovanja, so pouka prosti. Šolski voditelji naj naznanijo te učne osebe okrajnemu šolskemu svetu. Radi obeda naj se udeleženci iaviio do 18. t. m. tovarišu Tomažiču. Polnoštevilne udeležbe se nadeja odbor.
+ LOGAŠKI KROŽEK OKR- UČ. DRUŠTVA IMA SVOJ SESTANEK dne
20. maia 1922. ob 10. uri dopoldne v Zi-reh z naslednim dnevnim redom: 1. Poročilo o tekočih zadevah. 2. Rusija — pred in med vojno. — Doljak-Stravs.
3.	Slučajnosti. V slučaju slabega vremena ie sestanek dne 27.15. z istim dnevnim redom.
+ PTUJSKO UČITELJSKO DRUŠTVO JE ZBOROVALO 6. aprila v Ptuju.
Učiteljski dom v Mariboru. Društvo ie odposlalo sledeči odgovor (z ozirom na dopis mariborskega učiteljskega društva): Društvo »Učiteljski dom« v Mariboru je potrebno: pripravljalni odbor naj sestavi pravila in nai jih pošlje društvu v pretres. Števila članov ni mogoče določiti, gotovo pa je, da se jih odzove obilo število, če se akciia tako začne, da bo viden skorajšen uspeh.
Kmetijsko - prirodopisni pouk. Tov. predsednik ie podal o tem pouku sledeče misli: a) predmet zasluži, da bi se večkrat obravnaval na učiteljskih zborovanjih: b) učitelj opozarjaj otroke na strokovne kmetijske in gospodarske knjige Mohorjeve družbe, ki ¿e še zelo malo či-taio: c) opozarjat otroke na vzorna posestva v domačem kraju; č) imej vzoren šolski vrt in se sam izobražuj; obiskuj vzorna posestva in kmetijske tečaje: d) za mladino od 12.—18. leta naj se osnujejo kmetijski klubi, ki bi imeli namen, vzgajati mladino za umno gospodarstvo; imeli bi v šoli redne seje. vsak član bi si izbral neko panogo gospodarstva, v kateri bi se izpopolnjeval in poročal o uspehih. Razen j enega malodušneža so soglašali vsi na-
vzoči, da se da z resno voljo mnogo doseči.
Bloki jeseniškega učiteljskega dru. štva za »Učiteljski konvikt« v Ljubljani.
Tovariši, ki jih še imajo, naj jih razprodajo, nerazpečane pa vrnejo!
Majniški izlet priredi društvo 13. maja v Falo. Natančnejša pojasnila dobijo pravočasno vse šole.
+ KAMNIŠKO UČITELJSKO DRU. šTVO JE ZBOROVALO v sredo dne 26. aprila 1922 ob 14. uri v šolskem poslopju v Mengšu. Zbranih je bilo 54 članov in članic.
Predsednikovo poročilo. Tovariš predsednik Tomo Petrovec je pozdravil navzoče in izrazil veselje od tako izvan-redno številnem obisku društvenikov. Po svojem pozdravnem nagovoru je prebral došli dopis, ki vabi k pristopu k »Tvor-nici učil«. Nadalje ie omenil tudi novo sestavo okrajnega šolskega sveta ter priporočal zbranemu učiteljstvu, naj se isto v vseh šolskih zadevah vedno obrne na oba zastopnika učiteljstva v okrajnem šolskem svetu.
Predavanje. Tovariš I. Stenovec ie nato na kratko označil učni načrt za telovadbo na podeželskih šolah. Z ozirom na obletnico smrti junakov Zrinjskega in Fraukooana ie predavala tovarišica Marica Por opat o tragediji teh narodnih mučenikov.
Draginiske doklade. Pri slučajnostih ie bilo predlatrano, naj se glede izplačila polnili draginjskih doklad obrne društvo na UJU poverieništvo Ljubljana, naj isti izposluie na merodajnem mestu, da se učiteljstvu čim preje izplača to, kar mu gre.
Zaključek. Prihodnje učiteljsko zborovanje se bo vršilo v KomendL H koncu se ie zahvalil tovariš predsednik obema predavateljema in zborovalcem ter zaključil zborovanje.
+ UČITELJSKO DRUŠTVO ZA LJUBLJANSKO OKOLICO je zborovalo 6. dan maja t. 1. v telovadnici šole na Ledini v Ljubljani. Udeležba je bila prav dobra. Pripomniti pa ie. da na naša zborovanja prihajajo tudi »Slomškarji« in ne- j organiziranci — menda zato. da imajo prost dan. Med zborovanjem pa se izmu-zajo drug za drugim na prosto. To je zloraba in t a k i h dvoživk drugič ne bomo več trpeli.
Poročilo tov. Miheliča »Ljubezen otrok do učitelja — pogoi učnih uspehov« ie bilo prav dobro in idealno zasnovano.
Sprejeli so bili predlogi: 1. U. J. U. nai se zavzame za to. da se uvrsti učiteljstvo ljubljanske okolice v isti razred drag. doklad. ko ono v Ljubljani — vsaj mora isto življenske potrebe plačevati dražje kakor učiteljstvo v mestu; bodisi, da jih kupuje pri trgovcu, ki dovaža bla-eo iz mesta, ali iih mora celo samo hoditi kupovat v mesto. 2. Zborovanje nai bo vselej na drugem kraju in nai se vrši redno vsai vsake 3 mesece. Udeležba nai bo obvezna. 3. Po zborovanju naj se priredi. če le možno, skupen poučen izlet. 4. UJU naj posreduje, da se ustanovi v Ljubljani višja pedagoška šola. ali se začasno odrede pedagoška predavanja na vseučilišču. 5. Zastopnika učiteljstva naj na zborovanjih poročata o delovaniu okr. šol. sveta. Zastopnik se ie temu takoj odzval ter podal potrebna pojasnila z željo, da naj vsak član zastopnika pravočasno obvesti o zadevi, ki nai io zagovarjata v okr. šol. svetu, da moreta braniti ugled in čast ter zastopati interese članstva. Posebno ie poudarjal, da se kot zastopnik čuti vedno dolžnega braniti korist šole in učiteljstva — kot takorekoč niegov »advokat«. Predsednik ie zaključil zborovanje ter povedal, da se bo vršilo pr;h. zborovanie meseca iunija 11a Vrhniki, čas bo naznanil v »Učit. Tov.«
LISTNICA UREDNIŠTVA.
— 24. maia ni praznik, predavanje se vrš; v smislu odloka.
Odgovorni urednik: Franc Štrukelj' Last in zal. UJU — poverjen. Ljubljani
Tiska »UčiteUska tiskarna« v LjubUa"1,
Štev. 1042.
RAZPIS.
Vsled dovolienia višjega šolskeč2 sveta z dne 13./4. 1922 štev. 4947 razP1' suiem učiteljsko službo na trirazredni novni šoli v Sv Križu pri Kosta' n i e v i c i v stalno nameščenje.	j j
Pravilno opremljene prošnje ie g;;ti do dne 28-/5. 1922 po predpisani službeni poti.
Okrajni šolski svet Krško, dne 28./4. 1922.
Predsednik: P. S v e t e c. 1- r-