LISTEK. M. VERK: Nekatera načelna vprašanja kmetijskega pouka. (Dalje.) Ne morem se spuščaiti v vse podrobnosti, navedem le nekaj konkretnih dejstev. Poglejmo naše njive. Lega jim je v ve5jem odstotku hribovita. zemlja ilovnata. delo težko in naporno. Žito je kleno. okus pridelkov prvovrsten. Obdelovalni stroški pa so toliki, da naš kmet pri žitu ne bo mogel nikdar tekmovati z vojvodinskim veleposestnikom. In vendar ustvarja nove njive, lomi pri oranju pluge, živino in sebe, razbija strastno železno trde grude, drži motiko od zore do mraka, uspeh pa trd kruh In slabo zabeljeni žganci. S kolikim naporom so ustvarili kmetje po hribih vinograde, postavili kleti, kako trepečejo leto za letom pred mrazom, točo, oidijem, peronosporo in jesenskim dežjem. Uspeh: Na vinskem trgu ne .norejo iekm-ivati p:isledice so polni sodi, zraven pa še pijani, duševno razorani možje, tepene žene, uni5eno družinsko živijenje in medel naraščaj. Slaba perspektiva za naš tiarod, katero pa takoj odtehta tem lepša slika: Naše sadje si je pridobilo svetovni sloves, sadno drevje se rado šibi pod težo, kupcev pa dobremu, sortiranerau sadju ni nikdar manikalo. Iz poročil sadjai skih strokovnih listov razvidimo, da se v Egiptu pulijo za naša rdeča jabolka. Naša živina ima okusno meso in od nekdaj poplavljajo naše sejme Nemci in Italijani. pa5 pa gotovo ne za to, da bi kupovali slabo blago. Londonski bankir je zadovoljen, če ima za zajtrk jajca naših kokoši in za ve5erjo mrzlo perotnino. ki je zobala na slovenskih tleh. Podjetni Čehi pokupijo pri nas vse lepše svinje. pa ima potem praška šunka zagarantirano bodočnost. Gotovo ne radi češkega dima, temveč radi naših svinj. Sadje, govedo, perutnina in svinje bi lahko polnile denarnice naših kmetov in kako malo se briga kmet za nje. Raje se ubija na njivi in trepe5e v vinogradu. kakor bi segel po daru, katerega mu nudi blagoslovljena domovina. Pri nekoiliko bolj racijonalnem delovanju v onili panogah, ki vsled klimati5nih razmer in posebnosti zemlje v naših krajih najbo!j uspevajo in donašajo dobi ¦ 5ek, bi naš kmet z manjšim naporom dosegel ve5ji go-spodarski uspeh. Tu nal s strokovnim kmetijskim poukom pomore že osnovna šola. Od izvajanj pridem k prvi na5elni točki kmeti]'skega ponka. K m e t i j s k i pouk se mora z ozirom na snov povsem prilagoditi lok a 1 n i m p o t r e b a m i n r a z m e ram. Ni treba.da bi se u5na snov določevala za posamezne šole. m a r v e č za cele teritorije, ki tvorijo enotno kult u r n o s k u p i n o. Naš teritorij n. pr. bi lahko obsegal cele Haloze, pokrajine do Save in Savinje južno od Ceija ter južno vznožja Pohorja. Učna snov bi se le malo razlikovaila od one hrvaškega Zagorja in Slovenskih goric. Treba bo seveda u5no snov vsaj približno ugotoviti, kar se morc zgodili pa le na posebnih uradnih učiteljskih konferencah. K tein konferencam bi se event u a '1 n o t u d i p r i t e g n i 1 i o k r a jni ekonomi in kmetijski strok o v n j a k i. Na podlagi poročil teritorijalnih učiteljsikih koTiferenc zmogla bi državna oblast izda.ti okvirni zakon za kinetijski pouik. Izčrpni referati teritorijalnih konferenc bi se pa morali razmnožiti aili tisikati kot pomožiia knjiga za učiteljstvo. Preprican sem. da se bo to zgodilo, kedaj, tega ne more nih5e re5i. Ostaneino torej brez sistema i<n smernic. Za to dobo je tudi nemogoče misliti na kakršnokoli uspešno preorientacijo v gospodarskih vpraSanjih naših malih agrarcev. Mogoče so najnujnejiše reforme, ki lahko pozneje tvorijo osnovo za preorientacijo. Vsak razrednik višje stopnje bo pač .morad malo pogledati krog sebe, spoznati najgrše napake naših gospodarjev, pregledati pa tudi strokovno literaturo. V dve — morebiti triletnem turnusu bi se naj v naših šolah predelala približno ta snov: Gnojenje, travništvo, sadjarstvo, govedo, perutnina, svinja, 5ebelarstvo, detelje in krmila za svinje. Vse skupaj pa naj ne bo teoretični pouk. temveč se oziraj le na praktione potrebe. posebno na bi5anje nedostatkov m neumnosti. Kot primer navajam pouk oziroma učno snov o svinji. Vsekakor je seveda treba svinjo kot važno doma5o žival najprej bioioški obravnavati, ugotoviti njeno veliko korist, prera5uniti, kdiko nas stane reja tekorn dveh ali več let in vrednost mladičev in zaklane svinje. Zobje spri5ujejo, da je svinja tudi roparica. V zemlji išče razne 5rve in slično. Za boljo prebavo rabi tudi zemljo. Narava jo je obdarila z jako občutljivim organom, mesnatim robom na koncu rilca, ki je svinji vodnik pod zemljo. Tam iš5e razne živalice in želodcu koristne rudninske snovi. S svojim rovanjem pod zemljo koristi gospodarju in sebi. Neumen čiovek pa misli. da ima svinja ril5ek le za to, da jo lahko »zadrota«. (Dalje prih.)