KS PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE Leto III UREDNIŠTVO IN UPRAVA trg GOLDONI 1, I. NAD. Telefoni: Uredništvo 93-806 in 93-808 — Uprava 93-807 Rokop si se ne vračajo. OGLASI pri Upravi od 8.30 do 12 in od 15 do 18 - Tel. 93-807 CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 20 lir, finančni in pravni 35 lir, osmrtnice 30 l;r. NAROČNINA Cona A: mesečna 172, četrtletna 510, polletna 1000, celoletna 1980 lir; Cona B: 120, 350, 700, 138C jugolir; FLRJ: 55,165, 330, 650 d,n. Čekovni račun na ime «Ljudska založba*: Trst 11-5156; Reka 45-301; Ljubljana 20-016. Cena 8 lir - 5 jugolir - 2.50 din TRST sreda, 18. junija 1947 Poštnina plačana y gotovini Spfdizione in abbon. postale Stev. 620 C.R. D. A. i ^osP°darski položaj delovnega mstv,a v coni A se z naglimi bliža vrhuncu znosnosti, ^podarski pritisk prizadeva vse ,e' 0(i navadnega delavca do ^ 0 nika; na tak način ni mogo-8eč dalje. Zaradi navezanosti j, italVanski gospodarski sistem, M se obupno gospodarsko sta-t?lSlcuia reševati z inflacijo (s anjem bankovcev), se tudi poslat/- na^ega delovnega človeka v ® dneva v dan. Ker je z a i ni dnem več bankovcev v .ometu, se cene proizvodom vibi °rfeZ noi’ me^tem ko mezde tak^a^e osia,ai0 na višini, tak ^a 56 vsaJco zvišanje plač v I Vs ent gospodarskem sistemu po-duzorno, če. ne sežemo po ki nas edini morejo re- r„ ..zaiaranega kroga kronične e®scine. Zp * bora r*0 Seii Pokraiin$kega od-tr'sil n°tnih sindikatov, ki se je D?sfa JS' aPrila 1.1. v Izoli, je tov. dovolj jasno očrtal stei-djg ,n smernice, ki bi mogle. s)eo na^e kritično gospodar-ce 5 anič. Pot, ki vodi da rešit-rat imenu)e: blokiranje cen, prehrane, kontrola Ust*-Ctnami in prehranjevalnimi 0Vami), obnova. hlg te(ia? ss ie stanje še poslab-ic<)$t/n ,tfanes stojimo pred novo ntora'^0 mez<3-ne3a gibanja, ki poseči polno zadoščenje; v stavk er>l s^UBaiu izbruhnila a kot je Trst še ni videl. stto t,aU ki v nl.ern delovno ljud-*ahtei/taV^a Vei k0t uPral'ičene ten tuHb ba n le danes bistveno druga- jji Položaja, ko so v senci mane aiQnetov delodajalci lahko tu, aKrira^' Bajoneti so sicer še prine nanevriranje je danes ne-ienejn° nevarnejše. Nastop zdru-Ned a ^avst-va in uradništva io^vom ladjedelnic CRDA "itn/ S90vorno priča o tem spre-ia /nem položaju. Kljub temu, arsanni^m° enotne sindikalne neSa fac^e’ te ta enotnost dclov-0j(„ ludstva danes praktično že 'tora'1**10’ in odgovorni činitelji rastjo. z njo računati z vso res- Ra~’oj položaja, ki ga oz-brezprimerha beda delovni^ tudstva, bo le potrdil pra-n°tel sodobne sindikalne ru ’ tn b>0 končno vendarle mo-****** javnost, da je treba °tni °Tsantzaciji dati odgo-H mesto v vseh tistih t%e °Vafl< ki od njihovega pra-4ars^a Poslovanja zavisi gospodih ° ^'a9°stanje najširših ljud-na , °iev. Le najstrožja in stoiki n°ntrola sindikalnih organov, Proje/ sPremlja ves proizvajalni ni^o Proizvajalca do potrošiti t ^0re. razbiti začarani krog, cej, e anlroliranim naraščanjem nkgo^ia delovno ljudstvo ob t(,ka ^^džek in ga sili, da dela Hg rekoč zastonj. ®*ti prj tivo je, da se gospodar- »e(e ,Vt e9i) in vse ob njem žl- bolj u^no^°rzijanstv-o taki kon htom /Ta' in ^a t° tucli reakcio-toi ne le s težavo požre, ko 5osPod kCLie drugage. A resnost š//r?keBa Položaja ne dopu-^ lkan1a, ker zniža na naj-r<>hja. st°Pnjo možnost manevri-^evlja Sv°ti politični obliki pa nevarnost vprašanje ( tfčtiih 9a prestiža raznih pol ir J k°nkrXlh.ki im iB Stal,SČe bdan- nxtl vprašanj našega !° B,ega življenja edino meri-kroti(n reiikušnja njihove demo- 'ne resnosti. e®n0, ki 'St ■ . BOSPodarskega položa- ^ž-hiznj dvojni sindikalni s% ,j0 CtJi Privedla delovno Ijud-^abibj enotnegn nastopa v ob ^orarea katastrofo, je tista, 1 ^esfi na Političnem polju ~ei iv,; ' "-“Jnega sporazuma *irZTnirni.sk \lpinami, če je ^ktati- kitičnih strankah de-1,5 Pa ien,°s( v resnici tudi jedro lS5s Paltmna a^ krinka njiho-iinet>a udejstvovanja in nia- Življenjski interesi ' *e 5 nr3a prebivalstva — ki bi ^te igr imperialistične klike r V Vključno korist svo- ' 'h o« e V *vetu — morajo bi- iiSj Gromiko na tajni l^j" ^ za & ne*a aveta predlagal, veLtl°v*li u*r^aškcga guvernerja francoskega »t, '4r>a, a v Pragi Mauricoja ” C ^ro^.,a aSencija Javlja, da N? Vtrain°. UprI razpravljanju Preš °'*u pred Varnostn-m (t ( » raUflkacijo mirovne Na seji m prišlo aporazuma. Prvi okrožni plenum SIAU za Istro DEMOKRATIČNE UUDSKE MNOŽICE bodo prepredle vsak pojav Imperializma na STO Izvoljen je bil nov okrožni Izvršni odbor - Za razširjenje agrarne reforme na celokupen teritorij STO-ja, za enakopravnost vseh narodnosti, za revizijo sodnih postopkov proti fašističnim zločincem na področju cone A, za razpust civilne policije Ljudstvo tistega dela Istre, ki bo pripadal STO-ju, gleda povsem reaino jn z jasnim pogledom na razvoj političnih dogodkov v svetu in doma. Ve, da je le od njegovih lastnih sil odvisna njegova boljša prihodnost, ve, da mu prav v tem razvoju ne bodo reakcionarne sile dolarske demokracije, — prav nič pomagale — zato usmerja vse svoje delo in napore v to da, s; kot v Jugoslaviji z lastnimi silami ustvari vse pogoje samo. Zato zelo budno spremlja vse nakane reakcije, ki iz inozmstva poizkuša motiti to razvojno pot navzgor — delovnih množic STO-ja. V takem razpoloženju se je v nedeljo vršilo v. Kopru prvo zasedanje okrožnjega plenuma novoizvoljenih delegatov SIAU iz Ko-prščine in Bujščine. Prišli so odposlanci Hrvatov, Italijanov in Slovencev, da si skupno začrtajo smernice in zadajo naloge za bodoče delovanje. GOVOR TOV. BELTRAMA Tov. Beltram je v političnem referatu uvodoma poudaril položaj delovnih množic po prvi svetovni vojni in nadaljeval: «Danes se imperializem brani pred pritiskom sile demokratičnih množic, ki zahtevajo svoje pravice, čeprav prihaja v posameznih deželah v ostro ofenzivo. «Prikazal je nato v slikovitih potezah- položaj zatiranih narodov v borbi proti imperializmu, ki bi hotel zatreti revolucionarno gibanje, in nadaljeval: «Demokratičnim deželam s Sovjetsko zvezo na čelu je v drugi svetomi vojni uspelo mobilizirati skoro ves svet proti najnevarnejšim sovražnikom človeštva, demokracije in napredka: ndcšfar šizmu. Rezultat tega boja je popoln poraz fašizma in vzpostavitev ljudske demokracije v raznih deželah vzhodne Evrope, poraz in utrditev demokratičnih sil v vseh deželah — tudi poraženih. Danes zastopa domovina delovnega ljudstva Sovjetska. zveza na vseh mednarodnih forumih interese delovnega ljudstva vsega sveta in častno Sram neodvisnost tn svobodo vseh narodov. Ta dejstva silijo imperialiste, ki so se všteli pri svojih umazanih kalkulacijah s Sovjetsko Zvezo, in demokratičnimi državami. in danes s slabo prikritimi argumenti vsiljuje drugim narodom svojo politiko. Izkoriščajoč slabo gospodarsko stanje nekaterih dežel, med drugimi Grčije. Turčije, Italije, Francije in Kitajske, izvaja zlasti ameriški imperializem vsakovrsten pritisk na politično orientacijo teh dežel. Trumanova doktrina ali politika dolarja je najne-sramnejše izkoriščanje bede in slabih ekonomskih razmer, je vsiljevanje določene protidemokratične politike deželam, kt imajo vso pravico, da same urejajo svoje notranje in zunanje politično življenja. Zatreti če je treba z silo orožja (primer Grčije) ali s silo dolarja, vsako napredno demokratično gibanje, svobodo in neodvisnost, ter uveljaviti sistem brezobzirnega, monopolističnega izkoriščanja, ta cilj zosleduje da,nes ameriški imperializem poslužujoč se vseh sredstev: orožja, denarja, diplomatičnih pritiskov, laži in obrekovanja*. POLOŽAJ NA STO-ju Dotaknil se je nato položaja v raznih državah imperializma in prešel na položaj v STO-ju o katerem je povedal: «Niti imperializma so razpredene povsod in segajo tudi na področje našega STO-ja. Se več, STO je posledica imperialističnih Intrig. Pritisk politike dolarja m cilji, ki jih taka politika zasleduje v ostalih sosednih deželah se čuti tudi na tržaškem področju. Lahko rečemo, da je veliko sorodnih akcij, ki označujejo isti izvir in kažejo iste cilje. Zadnje čase smo priča, da se v Trstu dogajajo stvari, ki se lahko dogajajo samo v deželah fašističnega zločinca in vatikanskega varovanca Franca. Naj omenimo samo nekatere primere. Gonja s fojbami js umazana igra ZVU na ljubo tržaške reakcije. S tem se hoče doseči določene namene. Da ne govorimo o reakcionarnem tisku, ki civilne policije in ustanovitev nove iz poštenih ljudi, RESOLUCIJA Na kraju zasedanja je bila izglasovana sledeča resolucija naslovljena na Izvršni odber SIAU: Danes, 15. junija se je v Kopru sestal prvi okrožni plenum odkrito zagovarja fašistične zločin- \ delegatov SIAU — prvo s taj-ce in zločine s ciljem, zamenjati \ njmj demokratičnimi volitvami vlogo partizanstva in fašističnih j jZVoljeno politično predstavništvo onega dela slovenske in hrvatske Istre ter italijanskih krvnikov. Antifašisti našega okrožje ne morejo ostati pasivni ob tolikem zasramovanju tistih, ki so za osvoboditev izpod fašizma vse dali in se danes stavijo pred fašistična sodišča. Tudi mi moramo dvigniti svoj glas in nedvoumno jasno povedati, da si fašisti zaman prizadevajo, zahvaljujoč se podpori in ugodnosti od strani ZVU, da bi spet sedli za vrat ljudstvu. Ljudstvo bo pometlo z njimi prav tako sigurno kot se bo kmdlu zaključila žalostna doba ZVU. Ta bo prešla v zgodovino kot pristraska, nedemokratična, Imperialistična avantura m bodoča pokolenja se bodo sramovala, ko bodo brala to črno stran tržaške zgodovinp. Izginila bo tudi policija roparjev, cnajbolj-ša na svetu* in z njo tudi tatvine, ropi in umori na tržaških ulicah. Izginili bodo slavospevi fašizmu in njegovih zločinov. Naša odločna zahteda je, da se vsi procesi, ki jih je izvedlo sodišče pod ZVU, ponovno revidirajo in naj obsodbe izreče Ijurstvo potom ljudskih sedišč*. Tov. Beltram je zaključil svoj govor s pozivom na odposlance plenuma, naj s; pri volitvah, ki bodo sledile, izberajo res tovariše, k: bodo nesebično delali za koristi ljudstva. DISKUSIJA V diskusiji, ki je sledila referatu, je sodelovalo 16 delegatov. Neki delegat je med ostalimi problemi dotaknil tud; vprašanje birme in dejal: «Ma- ima pravico naše otroke birmati tisti škof, ki je ves čas svojega škofovanja za časa fašizma na, najbolj brutalen način zatiral katoličane druge narodnosti — nas Slovence in Hrvate. Ali ima pravico pokladati svoje roke na čela naših otrok in otrok, ki so sirote tistih, ki so postali žrtev fašističnega orožja, katero je on kot škof blagoslavljal. Menim, da. je za naš, zd naš narod to nečastno. Zato moramo zahtevati, da se za tržaškega škofa postavi nekompromitirani duhovni pastir». Drugi delegat je predlagal, da se kot odgovor na nesramno gonjo o fojbah organizira razstava dokumentov o italijanskih fašist’čnih zločinih. Predmet diskusije so bila tudi druga pereča gospodarska in politični vprašanja. NOVOIZVOLJENI ODBOR Sledile so volitve delegatov v okrožni plenum, nato pa si je ta iz svoje srede izvolil Okrožni izvršni odbor SIAU za Istro, ki je takole sestavljen: predsednik Fel-luga Emilio, trgovec; tajn.ka Julij Beltram, \n Buič Janko, ostali člani pa so 4 Slovenci, 5 Italijanov in 3 Hrvati. V imenu odbora se je za iska-zano zaupanje zahvalil tov. Beltram. Nato so bili sprejeti sledeče programske točke: 1. Gospodarska neodvisnost STO-ja, £. demokratizacija uprave in odprava raznih nepotrebnih administrativnih organov, ki obremenjujejo javni proračun, 3. enakopravnost vseh narodnosti in proporcionalna udeležba vseh v oblastvenih organih, j. razširitev agrarne reforme na ves teritorij STO-ja, S. proporcionalna udeležba v začasni vladil in skupščini, e. revizija obsodb fašističnih zločincev na področju cone A, ki bo sestavni del STO-ja, 7. razpust obalnih istrskih mest, ki po vsakega poštenega, delovnega in demokratičnega človeka. Zato je naše ljudstvo trdno odločeno, boriti se za uveljavljenje načel ljudske oblasti tudi potem, ko bo uresničen sklep mirovne konference in ko bomo priključeni STO-ju. Vztrajalo bo na tem, da mora vse prebivalstvo STO-ja uživati one demokratične pravice, ki mu jih je ZVU v coni A odrekala, medtem ko jih je VU-JA v coni B v celoti uresničila: AGRARNA REFORMA, DEMOKRATIČNOST OBLASTI, sklepu ™™\ne konference pri-; NEOVIRAN RAZVOJ LJUD-padajo STO-ju. Plenum je ponovno ugotovil, da je prebivalstvo našega okrožja, ki se je nesebično in vztrajno borilo za svobodo, v dveh le- ljudskih organizacij s SIAU na čelu. Vse to so uspehi pravilne linije SIAU, ki jo naše organizacije sprovajajo v življenje po navodilih Izvršnega Odbora SIAU. Zato izraža plenum v imenu vseh članov SIAU istrskega okrožja vse priznanje svojemu vodstvu in polaga vanj neomajno zaupanje, da nas bo tudi vnaprej, pod novimi pogoji vodilo po poti dosledne borbe za mir in demokracijo. Okrožni plenum SIAU za Istro tudi prosi Izvršni odbor, da bi v našem imenu na merodajnem mestu protestiral proti nezaslišani sramoti, da se danes dovoljuje v Trstu nekaznovano na najnesramnejši način blatiti od vsega sveta priznano čast partizanskega gibanja in omadeževati svetal spomin naših junaških borcev, ki so žrtvovali svoje življenje za svobodo, mir in bratstvo. Tako pačenje demokracije, ki daje svobodo fašistom ne samo, da nekaznovano živijo, temveč da celo napadajo partizane, žali ponos vseh, ki so doprinašali žrtve v borbi proti fašizmu, in sploh vse one, ki demokratično čutijo in mislijo. Tako postopanje ZVU je še en dokaz več za njeno protiljud- Mučili, mrcvarili, streljali, klali in požigali so nas.:: tih pod upravo VUJA na lastnih izkušnjah nezlomljivo utrdilo zavest, da ljudska oblast, kakršno si je istrsko ljudstvo zgradilo po zmagi nad okupatorjem in domačimi zatiralci, po- j lijanskim delom prebivalstva in j polnoma odgovarja težnjam [ da se je še bolj oklenilo svojih | SKE PROSVETE, LJUDSKA SODIŠČA in DRUGE. Razen tega je plenum ugotovil, da se je istrsko ljudstvo prav na podlagi teh izkušenj ’ sko :n protidemokratično delo-naučilo spoznavati m odkrivati' vanje in za nas še ena vzpodbu-sovražnike demokracije in miru, i da več, da se oklenemo ljudske naj se skrivajo pod kakršno koli' oblasti in naše organizacije krinko, da je poglobilo in utrdilo, SIAU. bratstvo med slovanskim in ita-, Smrt fašizmu - svoboda narodu! Okrožni plenum SIAU za Istro Nasa antifašistična mladina sprejeta v svetovno zvezo demokratične mladine Italijanski kraljevski vojaki ženejo naše kmete na morišče. * * * Čr da mlečnozobih fašističnih ostankov7, ki se je predvčerajšnjim zvečer zaganjala v nas, ko smo prihajali in odhajali s predstave našega gledališča, bi prav gotovo hotela, da so nas takšni-le kraljevi in Mussolinijevi «vojaki» do zadnjega pobili. Toda še smo tu, Mussolinija in kralja pa ni več, in vedno več nas je, ki bomo končno in za vselej obračunali tudi s temi ostanki! To naj si dobro zapomnijo! Tajništvo . Svetovne zveze demokratične mladine je poslalo Mladinski antifašistični uniji v Trstu naslednje pismo: V Parizu 9. junija 1947. Dragi prijatelji. Vaši dve pismi sme prejeli, od katerih je prvo rabilo mnogo časa, da je prispelo k nam. Prejeli smo tuiji poročilo o vašem delovanju v teku Svetovnega mladinskega tedna in smo srečni, da Vam lahko sporočimo, da smo te podatke tiskali v našem listu, tako da bo mladina vsega sveta vedela, kako se mladi tržaški demokrati borijo sa mir. Tajništvo naše Zveze je preučilo vašo prošnjo za sprejem v Svetovno zvezo demokratične mladine in je ponosno, da lahko sprejme vašo organizacijo v svoje vrste. Seveda je potrebno, da vašo prošnjo ratificira Izvršni odbor, ki bo zasedal v Moskvi od 15. do £2. junija. Vemo, da vaša organizacija aktivno dela na tem, da bi - doprinesla 'k utrditvi trajnega miru in da bo nadaljevala na tej poti. Trdno šmc tudi prepričani, da bo mogla v okviru naše Zveze igrati še važnejšo vlogo za dosego skupnih ciljev. Hvaležni vam bomo, če nam boste poslali-nekaj izvodov vaših pravil kakor tudi podatke o vaši organizaciji in njenem delovanju. Z bratskimi pozdravi H. C. VJilliams za tajništvo SZDM kakor tudi o ednošajih z nemško demokratično mladino. Obravnavali bodo dalje program mladinskega festivala v Pragi. Guy de Bo.sson je nato izjavil, da ima. demokratična mladina za svojo dolžnost, boriti se proti fašizmu za napredek, demokracijo in svetovni mir. Zasedanie izvršnega odbora Svetovne mladinske zveze Moskva, 17. — Včeraj se je v Moskvi začelo 4. zasedanje izvršnega odbora Svetovne mladinske zveze pod predsedstvom Guy de Bois-sona. V razgovoru z dopisnikom Tassa je Boisson izjavil, da bodo na seji razpravljali o vprašanjih kolonialne mladine. O tem bodo poročale komisije, ki sa obiskale Indijo. Burmo, Indonezijo ;n Malajo. Razpravljali bodo tudi o vprašanju utrditve odnošajev z demokratično mladino dosedanje na zahodni polobli in na vzhodu, Razgovori o Marshallovem načrtu Po atomski diplomaciji se Združene ameriške države pripravljajo na ekonom^ sko diplomacijo, ker se skušajo Izogniti gospodarski krizi, ki jim grozi Trgovinska pogajanja med FLRJ in Italijo Rim, 17. (AFP) — Zunanji minister Sforza. je imel danes razgovor z voditeljem italijanske trgovinske delegacije v Jugoslaviji Mattiolijem, ki mu je poročal o dosedanjem stanju pogajanj z beograjsko vlado za sklenitev trgovinskega dogovora. Računajo, da bo dogovor podpisan okrog 15. julija- in da je prepričan, da bo prišlo do sporazuma, ki bo zajamčil m'r m gospodarsko obnovo v svetu. V zvezi z obiskom v Jugoslaviji je Baker izjavil, da je potoval v Beograd, da tam otvori razstavo angleške knjige. Titova voščila Dimitrovu Beograd, 17. (Tanjug). — Predsednik vlade FLRJ maršal TitOi, je poslal predsedniku bolgarske vlade Dimitrovu voščilno brzojavko ob njegovem rojstnem, dnevu. London, 17. (AFP) — Pred odhodom zunanjega ministra Bevina v Pariz na posvetovanje s francosko vlado glede Marshallovega gospodarskega predloga, je angleška vlada imela še sejo. V političnih krogih so mnenja, da obstoji Bevinova naloga v tem, pospešiti pripravljalna dela za morebitno konferenco držav, ki bodo zahtevale ameriško gospodarsko podporo, in sestaviti delovni načrt. Pred svojim odhodom je Bevin dal nova navodila angleškemu poslanika v Moskvi siru Petersonu z naročilom, naj Molotova vpraša, ali ima Sovjetska zveza namen pristopiti k ameriški ponudbi glede gospodarske pomoči Evropi. V Washingtonu so mnenja, da obstojata dve vprašanji, in sicer prvo v tem, ali bo Evropa sposobna izgladiti vsa medsebojna nasprot-stvn za enoten nastop in drugo, ali bo Sovjetska zveza sodelovala pri Marshallovem obnovitvenem pro-firamu Evrope. V Washingtonu še zatrjujejo, da se hoče Amerika izogniti vtjsu, da hoče pospeševati ustanovitev nekakega zapadnega bloka. Angleški «Financial Times* pravi, da zavisi odgovor evropskih držav Marshallu v veliki mer. od stališča, ki ga bo zavzela ZSSR k temu načrtu in da odvisi tudi uspeh francosko angleških razgovorov samo od zadržanja Sovjetske zveze. «Daily Herald* se bavi z uvodnikom «Pravde», o katerem pravi, da jemlje sicer pogum, vendar se angleški časopis tolaži, da «Pravda» v tem primeru ne izraža še dokončnega uradnega stališča vlade Sovjetske zveze. Francoski «Figaro» piše, da smatra Sovjetska zveza Marshallove predloge kot sumljive in meni, da hoče Amerika pomagati Evropi samo zaradi tega, da bi se s tem izognila v svoji lastni državi gospodarske krize, ki jo strokovnjaki napovedujejo za leto 1949. oziroma 1950. Pierre Courtade pripominja v «Humanite», da je po tako imenovani «atomski diplomaciji* nastopila sedaj predpriprava za ekonomsko diplomacijo. Courtade je mnenja, da pomeni odločitev Amerike za bolj elastično takt.ko, da je doživela mogočen odpor proti svoji politiki in da čuti vedno bolj potrebo, izogniti se krizi, ki grozi njej sami. V Kairu se je sestala arabska liga in zahteva, naj velja Marshallov načrt gospodarske podpore tudi državam za Bližnji vzhod. Madžarsko ljudstvo obsoja zarotnike Budimpešta, 17. (AFP) — Glavni tajnik komunistične stranke in ministrski podpredsednik Rakosi je v odgovoru na obtožbe proti njegovi stranki in njemu, navedene v dokumentu, ki ga je ameriški general IVeems izročil sovjetskemu generalu Sviridovu, izjavil, da je le zguba časa, ustavljati se pri zadnji ameriški noti, ki zahteva spremembo politike na Madžarskem, ker je stranka malih posestnikov ostala na svojih pozicijah. Rakosi je dalje izjavil, da sprememba v vladi ne uživa samo podpore levičarskega bloka pač pa tudi pristanek stranke malih posestnikov in parlamentarne politične komisije. Izjavil je tudi, da madžarski narod ne bi leta 1945. volil za zarotnike, če bi bil vedel za njihove namene. Zaključil je z izjavo, da ljudstvo sedaj vidi jasno in da nobena nota in neben drug poskus ne bo preprečil, da b: z zarotniki ravnali, kakor zaslužijo. V razgovoru z dopisnikom lista cOesterre.chische Zeitung* je ministrski predsednik D.nyes izjavil, da bo obnova demokracije v stranki malih posestnikov onemogočila, da bi se v bodoče ponovilo, kar s° je sedaj zgodilo. | Izjavil je tudi, da bodo v krat-| kem sklenili z Jugoslavijo dogovor ' za kulturno sodelovanje. Pripomnil I je nato, da vlada v državi mir in da obnova napreduje ob sodriova-j nju naprednih sil. Pogodbo z ItaDjo rat;fic!ral tud! francoski republiški svet Pariz, 17. — Na današnji seji republiškega sveta so razpravljal; o mirovni pogodbi z Italijo. Po govorih raznih predstavnikov parlamentarnih skupin je zunanji minister Bidault izjavil, da dogovor, ki je bil dosežen, dokazuje, da pogodba ni ne izraz pretirane strogosti ne pretirane šibkosti. Republiški svet je nato soglasno odobril ratifikacijo pogodbe. London, 17. (AFP) — Bevin je dal nalog poslanikom v Parizu, Moskv: in Washingtonu. naj ponovijo tamkajšnjim vladam prošnjo, naj bi besedila ratificiranih mirovnih pogodb z nemškimi satelitskimi državami hkrati položili kakor določeno. Mirovna pogodba z Italijo mora biti položena v Parizu, one z Madžarsko, Romunijo, Bolgarijo in s Finsko pa y’Moskvi- “Dan turizma,, v Sloveniji Ljubljana, 17. (Tanjug) — Po vsej Sloveniji so organizirali turistični dan za razvoj turizma v Sloveniji. Po vseh krajih Slovenije so organizirali masovne izlete na gore tn po dol.nah- Najbolje organiziran izlet so priredili rudarji iz Trbovelj in Zagorja, kjer je več tisoč rudarjey odšlo na bližnje vrhove. Izjave Noela Bakerja v Pragi Praga, 17. (CTK) — Angleški minister za letalstvo Noel Baker je izjavil, da igra Češkoslovaška s svojim ljudstvom, ki združeno dela za gospodarsko obnovo in za ustvaritev Svobodne demokracije, važno vlogo za obnovo Evrope. Izrekel je nato priznanje češkoslovaškim letalcem, ki so se med vojno borili na Angleškem in prispevali k skupni zmagi. Dejal je dalje, da v Veliki Britaniji sledijo z velikim zan.manjem izvajanju dvoletnega načrta v CSR. Glede zunanje politike je Noel Baker dejal, da je britanska vlada zvesta politiki Združen.h narodov Nova tovarna pri Zagrebu Beograd, 17. (Tanjug) — V vasi Bitnje pri Zagrebu so začeli z delom za zgraditev tovarne za hidravlične črpalke in za parne kotle. Pri tem bo prostovoljno delalo 1200 kmečkih mladincev iz razaih krajev. Tovarna bo razen parnih kotlov izdelovala tudi kakih 20 vrst strojev za obdelovanje lesa. Računajo, da. bo tovarna začela obratovati še letos. * * * PRAGA. — Pri popravljanju starih čevliev j? neki čevliar našel v pod,plat!h skrito zlato uro. dva zlata prstana in več drugih zlatih predmetov. Menijo, da so ti čevlji last nekega. Nemca, ki se je preselil v Nemčijo in ni mogel vzetj čevljev e seboj. Tudi v Francovi Španiji Trumanova doktrina London, 17. (Tass) — Revija «Span;sh New Letters objavlja članek svojega ameriškega dopisnika, v katerem pravi, da bodo nedvomno poskusili raztegnit; Trumanovo doktrino tudi na Francovo Španijo. To so sklenili, še preden je Anglija 23. marca sklen-lla s Francom finančni dogovor. . ZDA nameravajo poslužiti se Anglije za razširjenje Trumanove doktrine, V ■ španskih diplomatičnih krogih v Ameriki, kakor tudi v krogih OZN so mnenja, d.a je bil Franco obveščen o tem, da bo y primeru spoštovanja nekaterih zunanjh oblik lahko svobodno nastopal v Španiji, ne da bi se mu bilo treba bati neprijetnih posledic. Franco je za tem povečal teror proti demokratom. Policijski teror je danes v Španiji hujši kot leta 1939, t. j. takoj po zaključku državljanske vojne. Vedno hujši teror v Grčiji Atene, 17. — Včeraj so v Florini usmrtili 4 obsojene na smrt, v Solunu. pa drugih osem. Vojaško sodišče v Seresu je obsodilo na smrt pokrajinskega predsednika EAM-a. ATA poroča, da je na grško-al-banski meji prišlo do novih incidentov, ko so grške obmejne straže napadle albanske straže. Ali bo De Nicola odstopil ? Rim, 17. (AFP) — V Rimu kroži vest, da se začasni predsednik italijanske republike De Nicola namerava odpovedati svojemu položaju. Ta vest se uradno še ne potrjuje. Tudi parlamentarni krogi nimajo še gotovih podatkov. Posebna izdaja časopisa «La R°-publica» prinaša vest, da bo predsednik De Nicola odstopil tekom jutrišnjega dne, m da tega ne bi bil storil, ako ne bi bila konsti-tuanta podaljšala vladi pooblastil preko 8. septembra, kakor je bilo prvotno dogovorjeno. AVSTRIJSKA VLADA zapostavlja slovenske antifašistične borce - Nacisti še vedno na važnih mestih - Spomenica OP' za Koroško štiričlanski kom siji za pogodbo z Avstrijo Dunaj, 17. (Tanjug) — Udruženje koroških antifašističnih borcev je priredilo v Celovcu prvo pokrajinsko kcnferenco. na kateri so razpravljali o zadržanju avstrijske vlade do antifašističnih borcev- Ugotovili so, da, velika število antifašističnih borcev ni še zaposleno in preskrbljeno, medtem ko zavzemajo fašisti in njihovi sodelavci še vedno visoka mesta. Mnogim žrtvam fašizma n so še povrnili njihovega premoženja. Na konferenci so sprejeli nekatere protestne reiolucije zaradi o-prostitve avstrijskega izdajalca Schmidta. Zahtevajo tudi, naj se Slovencem povrne premoženje, ki je bilo svojča-s izročeno nacistom. Britanskim okupacijskem oblastem so poslali protestno resolucijo zaradi obsodbe znanega partizanskega borca Prusnika, kakor tudi zaradi prepovedi delovanja koroške parti; zanske zveze. Pokrajinski odbor Osvobodilne fronte za Slovensko Koroško ie poslal štiričlanski komisiji za mirovno BOLGARSKO LJUDSTVO posveča vso pozornost obnovi domovine - Izjave Dimitrova o reakcionarni gonji zaradi aretacije Petkova Sofija, 17. (Tanjug) — Predsednik vlade DunUrov je imel tiskovno konferenco v zvez. s poročilom ameriškega zunanjega ministra, češ da so obtožbe proti Petkovu neosneva-ne in da bo proces prav za prav proces proti sedanjemu bolgarskemu režimu. Dimitrov je izjavil, da bi vsak objektiven človek smatral potrebno počakati najprej na izid procesa, amerišk. zunanji minister pa se ni ravnal po tem in se je pridružil mnogim drugim, k; bi hoteli vplivati na potek procesa in ga izkoristiti y svoje namene. Dim.trov je dalje izjavil, da sedanji bolgarski režim podp.ra velika večina bolgarskega ljudstva. Nekateri kratkovidni ljudje so mislili, da ba aretacija Petkova povzročila proteste in nerede 'pa vsej državi ;n celo vstaje proti Otačastve-nemu froitu Nasprotno pa je y državi mir in ljudstvo posveča vso pozornost obnovi domovine, da čim prej izvede državni gospodarski načrt. Nobena skupina Bolgarov ni niti mignila s prstom zaradi aretacije Petkova, kajti vsak resen Bol- gar je že dolge mesece cdsojal zadržanje Petkova proti interesu bolgarskega ljudstva. Medtem ko vlada v Bolgariji mir, se v neki sosedni državi, ki uživa zaupanje in materialno pomoč ZDA, vedno bolj širi državljanska voina, Tudi v Turčiji, za katero se tako zanima Washmgton, je položaj zelo nevaren. Dalje je Dimitrov izjavil, da Bolgarija spoštuje določbe mirovne pogodbe, da pa jamstvo za svobodno uživanje vseh pravic ne pomeni .svobodo za fašizem in za tiste, ki pripravljajo zarote proti državi. Bolgarska vlada poziva vse tiste, ki se razburjajo zaradi usode Nikole Petkova, naj imajo potrpljenje in počakajo na pravično sodbo bolgarskega sodišča. LONDON. — Avstralija, Novi Ze-land. Velika Britanija in Kanada se bodo prot; koncu avgusta udeležile imperialne konference vKam-beri. Razpravljali bodo o mirovni pogodbi z Japonsko. VVASHINGTON. — Sovjetska zveza je privolila na otvoritev ameriškega konzulata v Leningradu. pogodbo z Avstrijo spomenico, s katero zahteva, naj se da predstavnikom koroških Slovencev možnost, da pred komisijo obrazložijo voljo slovenskega prebivalstva. Mfallace predlaga konferenco med ZSSR in ZDA Washington 17. (AFP) — Bivši podpredsednik ZDA Henry Wallace je izjavil da sc nagibanje proti vojni nadaljuje in da bi morala Truman in Marshall nujno povabiti Stalina in Molotova na pogovor v Berlin, da se napravi konec temu stanju. Wallace je poudaril, da bi morali konferenco sklicati z namenom, da sc sklene dogovor, ki bi odstranil vsa nasprotstva med ameriškim in spvjetskim stališčem. Dejal je nato, da je prva dolžnost ZDA, ščititi svoja trgovska tržišča in skušati doseči dogovor s Sovjetsko zvezo. Pri tem Je pripomnil, da socialistično gospodarstvo Sovjetske zveze ne onemogoča Združenim državam možnosti dobrih trgovskih odnošajev s to državo. Napadel je nato Trumanovo vladno politiko in poudaril, da bodo imele ZDA potrebo pa Sovjetski zvezi kot trgovski tržišču in kot viru surovin. Končno je Wallace izjavil, da bo prišlo do ustanovitve nove stranke, če bedo republikanci in demokrati nadaljevali s sedanjo politiko, ki vodi do vojne in do gospodarske krize Tudi če ta stranka ne bo pri volitvah, leta 1948. zmagala, bo ne-cbhodno potrebna, če bodo demokrati podlegli gespsdstvu Wall Streeta. Nova danska brigada na mlad nski progi Kopenhagen, 17. — V društvu prijateljev nove Jugoslavije so sinoči priredili manifestacijo, posvečeno mladinski prog; Samac-Sa-rajevo in drugi danski brigadi, ki bo te dni odpotovala v Jugoslavijo. Brigada šteje 109 mladincev in bo na progi delala en mesec ter zamenjala prvo dansko brigado, ki je v Jugoslaviji že mesec dni. * * MOSKVA. — Okoli 500 industij-skih podjetjih v Moskvi je že dokončalo program proizvodnje za prvo polletje 1947. PRIMORSKI DNEVNIK Naši mladini stavlja]o ovire Protesti iz Lonj er j a-Katinare Mladina iz Lonjerja in Katinare pri Trstu ugotavljamo, da nekatere ustanove našega mesta nočejo ugoditi prošnjam tržaškega odbora za festival v Pragi, da bi dobil na razpolago prostore za športne in kulturne prireditve, ki se bodo vršile med tržaškim festivalom. Tako se še do sedaj niso «odloč:li» pri Turistični zvez:, da bi dali na razpolago grad Sv. Justa, čigar uporabo niso nikoli odbili onim, ki so jih izrabljali v svoje ozke politične in na-c.onalistične namene. Nimajo in nočejo imeti razumevanja za mlade tržaške antifašiste, ki potrebujejo prostore samo za kulturne in športne manifestacije. Mestni prostori so last vseh. To velja tudi za grad Sv. Justa, ki je bil velikokrat prizorišče šovinističnih manifestacij, v oprek vsem demokratom, ki se trudijo za pomerit duhov na našem ozemlju. Očitno Je, da hočejo nekateri krogi ovirati mlad no pri njenem delu za tržaški festival. Njim ni za čast našega mesta, ki bi jo ponesli z-brani mladinci na festival v Prago. Nočejo, da bi si mladina na tržaškem festivalu izbrala najboljše, ki bi najs častno zastopali pred mladino vsega sveta na praškem mladinskem festivalu. TRŽAŠKI DNEVNIK Ljudstvo zahteva čiščenje tudi med duhovništvom Odkar Je prevzela oblast ZVU, se ljudstvo vztrajno bori in zahteva demokratizacijo vsega javnega in političnega življenja ter brezobzirno čiščenje ostankov fašističnih elementov na tržaškem teritoriju. Tudi cerkev je ustanova, na katero so uperjeni kritični pogledi ljudstva, ki ne more biti izločena iz splošnega sklopa čiščenja in demokratizacije. V njenem Interesu Je, da sama odstrani iz duhovniških vrst vse one, ki so nekdaj pomagali fašističnim ideologom. Kajti samo na ta način bo cerkev zopet pridobila na svojem ugledu. Naše uredništvo stalno sprejema proteste proti škofu Santinu, ki je pomagal raznarodovali slovensko ljudstvo. Potrebno je, da so naši otroci birmani. Ne moremo pa dopustiti, da bi prejeli sv. birtmo od škofa San-t!na, ki se je kompromitiral s fašizmom. Zato zahtevamo, da nadomesti monsignorja Santina škof, ki je vreden podeljevati zakrament sv. birme. Sledi 425 podpisov. Mestni uslužbenci obsojajo razpravo prott partizanom Med številnimi protestnimi pismi, ki obsojajo razpravo proti partizanom, so nam poslali protestno, pismo tudi uslužbenci mestne občine, v katerem obsojajo, da ZVU dovoljuje tovrstno razpravo pred porotnim sodiščem in advokati, ki sploh niso poklicani, da bi kaj takega obsojali. V pismu se zgražajo nad govore-njem nekaterih advokatov in zadržanjem faši9tlčn,h elementov na sodišča ki kot v času fašizma pijejo proti obtoženim partizanom in pričam, ki govorijo v prid obtožencev. Ce ta razprava ne bo prekinjena. Je Jasno, da ZVU ščiti fašizem na našem Tržaškem ozemlju. Sledijo podpisi Roditeljski sveti in ZVU Med drugimi ustanovami kultur-no-prosvetnega značaja smo ustanovili tudi roditeljske svet« z namenom, da bi starši intenzivno sodelovali z učiteljstvom. Naši ljudje se prav dobro zavedajo, da sta izobrazba in vzgoja podlaga za boljšo bodočnost našega naroda. Odtod iz-v.ra velika skrb m čuječnost za naše šolstvo in potreba po tesnem sodelovanju doma in šole. ZVU pa grozi y svoji okrožnici, da ne bo priznala šol, kjer se bodo učitelji ravnali pa navodilih roditeljskih svetov in kjer se bodo krajevni elementi vtikali v šolske zadeve. Iz tega sledi, da se starši, ki so poslali svoje otroke v šolo, ne smejo zanimati za vzgojo svojih otrok, pač pa se smejo vtikati v šolske zadeve in skrbeti za vzgojo otrok razni ljudje, ki so prišli iz Kalifornije, Kolorada, Arizone, razni begunci in vojni zloč.ncl, skratka ljudje, ki niso doživeli naše kalvarije, naše borbe, ki ne poznajo miselnosti našega človeka. Namen roditeljski svetov je, da ustvari tesno sodelovanje doma in šole, to je, ustvari vse pogoje, da bo vzgojno delo doma in v šoli sporedno in ne nasprotujoče. Vse preveč smo bili v preteklosti zapostavljeni in Se prav posebno v vprašanjih šolstva; zato hočemo skrbeti za svoje šolstvo in za vsako šolo posebej . Dolžnost ZVU je, da to razume in da v tem smislu vrši svoje poslanstvo. ZVU sicer trdi da ji je slovenska šola pri srcu, s svojimi ukrepi pa je pokazala nasprotno. Naj se ravna naši miselnosti primerno, naj upošteva naše želje in potrebe in naj tako dokaže svojo skrb v dejanj.hi Pri tem se naj izkaže načelnik najvišje šolske uprave za naše ozemlje, ki se je javnosti predstavil kot strokovnjak v eksperimentalni pedagogiki. Brivci zahtevajo svoje pravice sicer bodo začeli stavkati OOSS brivsko - frizerske in higienske stroke se je na vse načine trudil, da bi se uspešno končala pogajanja za nov mezdni sporazum. Vendar so bili vsi ti poskusi zaman, ker so se pogajanja brezuspešno končala. Tega so krivi le zastopniki delodajalcev, ,ki so se dvakrat uprli predlogu OOSS frizerske stroke, da bi se pogajanja vršila neposredno med delodajalci in OOSS te stroke. S tem bi se tudi izognili nevarnosti noye stavke. Zastopniki delodajalcev so zaradi tega odbili predloge OOSS, da bi se pogajali neposredno na skupščini delodajalci in uslužbenci ter so spačili predloge OOSS frizerske stroke in s tem razbili pogajanja- To dejstvo potrjuje tudi to, da so zastopniki delodajalcev odbili nadaljne predlog« za začasni kompromisni sporazum, ki Jih je predlagal OOSS. Zato so zastopniki delodajalcev edmi odgovorni krivci, da so pogajanja prekinjena m da grozi nova stavka. OOSS vabi vse brivce ln frizerke na sestanek, ki bo v petek, 20. t. m, ob 14.30 v ul. Imbriani 5, I. nad. Na sestanku se bodo člani te stroke pomenili o nadaljni borbi za dosego svojih pravic in o strokovnih vprašanjih. FIZKULTURA Tržaški fizkulturniki v Beogradu Včeraj opoldne sta dospeli v Beograd s posebnim vlakom fizkultur-ni brigadi iz Trsta in Slovenije, ki sta odpotovali jz Ljubljane v petek popoldne. Potovanje je poteklo v popolnem redu in zlasti tržaška mladina je bila kljub napornemu potovanju vesela m razigrana. Na postaji so fizkulturnike pozdravili zastopniki ljudske mladine, tajnik odbora za fizkulturo in šport Mile Cubrič, organizacijski tajnik FISAJ-a Vitomir Čerina ln drugi- Mile Cubrič Je v imenu delovnega odbora za zlet dejal med drugim: «Vaša navzočnost, fizkulturniki Slovenije in Trsta, bo pokazala pripravljenost mladine, da izvrš. naloge, ki jih pred vse fizkultumi-ke postavlja petletni plan.» V imenu tržaških fizkulturnikov se Je zahvalil za pozdrave tov. Danilo Turk-Joco in dejal, da je tržaška mladina navdušena, da se more udeležiti vsezveznega fizkul-turnega zleta. Tržaška mladina je prišla na zlet tudi zato, da ob tej priliki pokaže, da so vezi med tržaškimi m Jugoslovansk.mi fizkulturniki tesne in nerazdružljive. Po pozdravnih govorih so odšli fizkulturniki iz Trsta in Slovenije na določena mesta Na čelu so strumno korakali tržaški fizkulturniki s svojimi zastavami. Danes dopoldne so imeli na beograjskem stadionu CDJA prve vaje, ki so prav dobro uspele Seznanili so se tudi Z Beograjčani v okolici šole, kjer stanujejo in so navdušeni nad njihovo prijaznostjo in gostoljubnostjo. V Beograd so že dospele brigade fizkulturnikov iz vseh republik, ki so že vadile na stadionu, kjer se mrzlično vrše priprave za ta veliki fizkultumi zlet. Istrska mladina se pripravlja za praški festival V nedeljo. 22. t. m„ bodo v Izoli izločilne tekme za praški festival. Zmagovalne skupine bodo nato tekmovale z ostalimi športniki Tržaškega ozemlja po programu, ki bo še objavljen. V nedeljo se bodo pomerili v Izoli nogometaš:, lahko-atleti in plavalci. Lahkoatleti bodo tekmovali v teku na 100, 200, 400 :n 800 m v skoku v višino, v skoku v daljino, itd. Plavalci pa v plavanju na 100 m prsno, 100 m prosto, 100 m hrbtno, štafeti 3X100 m mešča-no, itd. Motodirke v Slovenjem Gradcu V nedeljo, 22. t- m., bodo na severni meji Slovenije v Slovenjem Gradcu ulične moto-dirke. Ker je to prva prireditev te vrste v okra ju, vlada za dirke ogromno zanimanje, posebno še, ker bodo dirkali najboljši motorni dirkači iz vse Jugoslavije. Verjetno se boda dirk udeležili tudi tržaški motociklisti. Ameriški (rnec Llogde Marsctiall je v Londonu s tehničnim knock-outom v petem kolu premagal angleškega prvaka poltežke skupine Fredyja Millsa. Po tej zmagi smatrajo Marschalla za enega najnevarnejših nasprotnikov svetovnega prvaka Gus Lesnetvicha. Svetovni rekord v teku na 100 y izenačen. Ameriški črnec Patton Je izenačil svetovni rekord v teku na 100y s časom 9.4. Na 220 y pa je postavil odličen rezultat s časom 20.4. Naše ljudstvo se zaveda pomena roditeljskih svetov za uspešno šolsko in domačo vzgojo v smislu naših načel, ki so jasna in ki so Izražena v besedah: Vzgoja naj goji ljubezen in naj odstranjuje sovraštvo, naj vzgaja zrele in značajne ljudi, naj goji samobitnost naše narodne kulture in naj nauči ceniti in spoštovati kulturne dobrine drugih narodov ter naj da otrokom čim več znanja. Zaveda se pomena roditeljskih svetov, ker noče, da bi se vrnili časi, ko so zapostavljali slovensko šolo. NaSa šola mora biti enakopravna. Nikdar ne bomo opustili roditeljskih svetov, ker so nam prirasli k srcu in ker vemo, da so nam nujno potrebni. 22. junija PIONIRSKI DAN V LIPICI Obletnica žrtev v rižarni 22. junija se bo vršila proslava obletnice, ko j« nacifašistični okupator pričel s svojimi grozodejstvi v rižarni pri Sv. Soboti. Tega dne je bilo sežganih v peči 20 žena in 20 mož. Komemoraoijo, ki se bo vršila v počastitev spomina tph žrtev, priredi mestni odbor ASIZZ s sodelovanjem Združenja političnih preganjancev in bo potekala v sledečem redu: Ob 9. uri bo odhod sprevoda s trga Garibaldi po ul. Bosco, trg Vi- co in Istrski cesti do rižarne. Ob 10.30: Govor v slovenščini in italijanščini. Ob 11.: Odkritje spominske plošče. • Slede verski obredi. Ob 11.30: Slovenski in italijanski pevski zbor. Zaključila bo godba Rinaldi s pogrebno koračnico. Sprevod bo tih in brez zastav; spremljala ga bo godba. Nosili se bodo venci in šopki Resnica o obnovi Kdo je kriv, da se obnova v našem podeže ju ni dovršila? Ljudska oblast je vprašanje obnove porušenih vasi prikazala ZVU, ko je ta prevzela izvršno oblast na tem področju, kot eno glavnih vprašanj. Zaradi tega se Je tudi ustanovila Zadruga vojnih oškodovancev, ki je posvetila temu vprašanju vso pozornost. ZVU je z odlokom št. 14. iz leta 1945. napovedala, da bo pričela z obnovo. Kmalu nato je sledil odlok št. 27. Oba odloka sta povzročila med vojnimi oškodovanci resno zaskrbljenost. Prizadeti bi namreč po teh predpisih dobili za popravilo poškodovanih in razrušenih hiš podporo, ki bi znašala le 50%. vseh izdatkov. Ostali znesek pa bi morali prizadeti sami plačati, oziroma bi se za ta znesek obremenila tista zgradba. Razumljivo je, da sta oba ukaza Prosimo vse. da se svečanosti u-1 prestrašila ljudi ter povzročila od-deleže v čim večjem številu. | por. Zagotovila ZVU, da bo brez- Tu oJLc John Knittel, švicarski pisatelj, ki piše svoja dela razen v nemščini tudi v angleščini, doktor prava in medicine, je znan slovenskim čita-teljem še izpred vojne po svojih romanih, ki so bili prevedeni v slovenščino: «Tereza Stičnnen, «El Ha• kim »in «Via Mala». Avtor izredne dramatične moči, realist, ki mu družbena problematika ni tuja, je z dramatizacijo svojega romana «Via Mala» dokazal tudi veliko odrsko znanje. Nad Lauretzovo družino, družino preprostih žagarjev v neki grapi v švicarskih gorah, visi kakor Dar moklejev meč strašen zločin: umor starega Lauretza, pijanca, razuzdanca in prešuštnika, ki je pohabil in, iznakazil skoraj vso družino: ženo sina Niklausa in hčerko Syl-veli. V zavesti nekakšne kolektivne krivde — čeprav S-glveli pri zločinu sploh ni bila navzoča, — so se drug drugemu zaobljubili, da bodo o zločinu molčali. Andreas Richenauški, plemenitaš in preiskovalni sodnik, ki je vzljubil Sylveli v mestu in jo želi vzeti za ženo, čeprav se Sylveli temu v zavesti, da ne bo mogla Andiju nikoli razodeti skrivnosti svoje družine, upira, dobi v preiskavo akte, ki obravnavajo nenadno izginotje starega Lauretza. Takrat je že poročen s Sylveli, toda vestnost v poklicu in zvestoba službeni prisegi ga tirata, da hoče priti do kraja skrivnostnemu izginotju starega Lauretza. Pod njegovim pritiskom izpove končno Hanna Lauretzova zločin, a tudi vzroke, ki so nujno privedH do njega. V strahoviti duševni stiski se Andrea zaupa, svoji materi, ki ga skuša potolažili, češ da je bil umor starega Lauretza v bistvu le silobran. Nihajoč med dolžnostjo in človeškimi čustvi v sebi prepusti končno rešitev naključju• Predsednik sodišča mu slepo zaupa in rodbina Lauretzova je rešena. A odrešen je tudi Andreas: zapusti sicer službo preiskovalnega sodnika, a se povrne zopet k zemlji, k kmetovanju, k poklicu svojih dedov in pradedov. Režiser Milan Košič je postavil zamisel igre na trdno realistično podlago, ne da bi pri tem zanemarjal močnih dramatičnih momentov. Sam je igral Niclausa Lauretza z izredno dinamika in dramatično izrazitostjo. Ustvaril je lik razbolje-nega in pohabljenega človeka, ki je ostal kljub zločinu, ki ga je moral zagrešiti, v svojem bistvu dober in človeško plemenit. To težko nalogo, ki zahteva poleg znatne fizične zbranosti (pohabljena nogalj tudi ekspresivno mimiko, je rešil naravnost občudovanja vredno. V skladu z njim sta bili tudi Ema Starčeva m Angela Rakarjeva kot Hanna in mati Lajiretzova. Hanni, SMSri tciN", - preprostemu, a strastnemu dekletu, je dala Starčeva toliko življenjske in dramatične sile, da je potegnila ga seboj publiko in soigralce. Krasen lik matere, ki je do kraja izpila kupo gorja, je ustvarila z velikim odrskim znanjem Angela Rakarjeva. Dva plemenita lika sta postavila v svojih kreacijah Rado Nakerst m Nada Gabrijelčičeva kot sin in mati Richenauška. Nakerst je odigral vlogo težka preizkušenega moža, ki se bori med dolžnostjo preiskovalnega sodnika ter med ljubeznijo do žene in svojimi človeškimi čustvi, z izbrano umerjenostjo in oder-tka inteligenca. Gabrijelčičeva je kot njegova mati postavila pred nas lik tenkočutne in modre žene. Predsedniku sodišča je umel dati Stane Raztresen veliko človeške simpatičnosti starega, « naokorele-ga birokrata. Njegova maska je bila tako posrečena, da si mu z lahkoto spregledal sem pa tja nekaj negotovosti v glasu. Ustvaril je lep in izrazit Uk, ki znatno presega nekatere njegovih zadnjih stvaritev. Sylveli je ena izmed tistih vlog, ki jih laik na prvi pogled navadno ne spozna za težavne in odrsko zahtevne. Napačno je namreč mnenje, da morajo igrati vloge najmlajših ljudi tudi najmlajši igralci. Niti Gretchen v Faustu, niti Hamlet nista vlogi, ki bi ju zmogel začetnik, četudi bi bil še tako nadarjen- Gotovo je bil tvegan poizkus, dati vlogo Sglveli mladi in adersko še ne dovolj izkušeni igralki, kakršna je Zlata Rodoškova. V našem ansamblu bi prtiikala preje kaki Gabrijel-čičevi. Spočetka sta se Rodoškovi poznala okornost v kretnjah in hoji kakor tudi dramatično pretiravanje, s katerim si je skušala pomagali preko pomanjkanja oderskega znanja. Toda postopoma so jo izvrstni soigralci potegnili za seboj, da je v nekaterih močnih scenah prepričala in polno zaživela. Naj črpa iz te svoje doslej najtežje vloge za v jarihodnje potrebne izkušnje. V njej je talent, a obenem naj se zaveda, da je pot do prave umetnosti dolga in naporna. Josip Fišer je kot pisar podal lepo dodelan lik okostenelega uradnika in Berta Ukmarjeva je bila v vlogi služkinje Apneli prav sigurna v nastopu. Predstava eVle Male» jpomeni bržkone višek dosedanjega dela Slovenskega narodnega gledališča u Trstu. Opozorim naj se na izredno okusno inscenacijo ing. arh. Franza. Režiserju, igralcem in in-scenatorju gre. naše polno priznanje. VI. B. Dva koncerta v oledališ u Verdi Tržaški fizkulturniki korakafo po beograjskih ulicah Zelo veliko zanimanje je vzbudila med občinstvom novica o dveh koncertih, ki bosta v petek n soboto v Verdiju. Koncerte organizira Trust Special Service v korist občinskih podpornih ustanov. Sodeluje Tržaški filharmonični orkester pod vodstvom Mc G Morrissey-ja s sodelovanjem pianista Eugema Lista in violinista Oarola Glenna. Vstopnice so čez dan naprodaj p.i Trust Special Service, ul. Sin Laz-zaro 4-1., zvečer y gledališču Na-zionale in od četrtka dalje pri blagajni gledališča Verdi. Program za v četrtek je naslednji: Aaron Copland, «Outdoor», ou-verture; Čajkovski, Koncert v Re magg. za violino m orkester: Mar-tucci, NoRurno; Čajkovski, Koncert v Si bem minore, op. 23 za klavir in orkester. ALEKSANDER BECK ,- 132 VOLOKOLAMSKA CESTA — Ne borcev! Sedem in osemdeset beguncev, sedem in osemdeset politih kokoši! Z vami ** ne bom dolgo razgovarjal. Potočili ste solzo: sprejmite nas. Moskva solzam ne veruje. Ne verujem niti jaz. Moj ukaz ostane neizpremenjen: niti en sam strahopetec, ki je pobegnil a položaja, ne bo stopil v sklop bataljona. V naše vrste bodo stopili samo borci. Tja pojdete, od koder ste pobegnili. Se dalje pojdeta — v sovražnikovo zaledje. Odšli boste takoj. In vrnili se boste preko sovražnikovih trupel. Tedaj bodo vrata za vas odprta. Za komandirja odrejam politruka Bozžanova... Na desno! Za mano, naprej marš! S. Prijel sem za vajeti in pognal Lisanko v navaden, umerjen korak. Za mano v koloni po dva in dva je stopalo sedem in osemdeset mož. Poleg mene je stopal Bezžanov... Zaprosil me je za nasvete. Zamrmral sem: — Počakaj... Pri dušj mi je bilo mračno kot do sedaj. Kam jih vodim? Grem tja v en dan, brez patrol, brez načrta, niti sam ne vedoč — kam. Mož. Vstopnina 40 lir. Vstopnice dobite pri blagajni na dan prireditve. Prireditev v krožku «Perossa» V nedeljo, 22. t. m., bodo priredili ob 16. uri vrtno veselico v krožku «Perossas> v ulici St. Vito št. 3. Sodeluje godba in pevski zbor. Na sporedu je tudi srečolov in druge zanimivosti. SIAU I. okraj priredi 19. t- m. oh 20.30 masovni sestanek v menzi Doma pristaniških delavcev. Govoril bo tov. Ejpadaro. gov pa p>ri ZVU niso poslušali. Kdo je po vsem tem odgovoren. da se obnova ni dovršila? Iz navedenih dokazov, iz odlokov ZVU je razvidno, da ZVU najbrže ni imela iskrenega namena dovršiti obnove v našem podeželju in sicer tako, kot bi bilo to ljudstvu najboli po godu. Ce bi ZVU v resnici imela tak namen, ne bi tako zavlačevala dela in ne bi že od vsega začetka izločila manj prizadetih yasi, Sestanek staršev na Opčinah V četrtek ob 9. uri bo v Prosvetnem domu na Opčinah zborovanje staršev šoloobveznih otrok. Izlet v Trnovski gozd V nedeljo, 22. t. m., organizira. CAT izlet s kamionom v Trnovski gozd. Vpis in informacije v ulici Conti U. Vsak dan od 18. do 20. ure. Tržaško planinsko društvo priredi izlet na Golake na Trnovski planoti nad Ajdovščino k otvoritvi planinske koče na Čavnu v nedeljo, 22. t. m. Odhod ob 5.30 zjutraj iz ul. Fabio Severo. Prijave v čevljarni Pirc, ul Settefontane 3. in v trgovini Višini, via Roma 15. Pionirska organizacij osnova mladinskega ^ Namen pionirske organi*^" u združuje v svojih vrstah “*** deklice od 6. do 14. leta, j® 5'«^ duševna in telesna vzgoja- » nirskih družinah se ust .‘lij; igralski krožki, pevski zbori. * za ročna dela m športni odse t Pionirji se te dni mrzli®®_( pravljajo na pion rski dan, nedeljo 22. t. m. v Lipici- F.o^ . družina pri Sv. Ivanu je "V,! pravila razstavo ročnih del^T p nju, Skorklji in drugje pk_-. -j, U J WAl/l IJ - *•* P- 1^! pravljajo. Dramski in peve nirski krožki pa so s svoj1 ^ lovanjem že prispevali k • • f teri prireditvi odraslih, sp .j, povsod opaža velika delavnost pionirskih družin. Vodstvo pionirske ima mladina, vendar pa ie vsakega, da se zanima z 1 .{p razvoj naših najmlajših, kaJ_ ko bodo p:on:rji še močnep® tili važnost svoje organi_ • ^ V nedeljo, 22. t. m., je vseh naših množičnih ori da se udeleže pionirskega Lipici. jBfit CENE NA ŽIVILSKEM Trst, 17. junija Živila kg Cene na debele lir Krompir . . . 28-36 Grah 40-65 Stročji fižol . 65-90 Bučke . . . 15-40 Kumarice . . 25-45 Radič 25-55 Solata 15-25 Špinača .... 20-30 Jedilna pesa . 20-28 Čebula .... 30-35 Česen — Paradižniki . 80-100 Korenje . . . 50-70 Češnje 15-40 Marelice . .. 100-120 Breskve .... 100-120 Slive 30-45 Hruške .... ' — Borovnice . . — Grozdičje . . . 50-60 Pomaranče . ■ — ■ Limone .... — Fige Gozdne jagode Jajca (kom.) O OO j Kadilski sno v sredo, 18. juiHJ Ce* TRST n. JJ.0* Državni tožilec s svojimi res ni skromen zahtevami 11.30. Reproducirana _ Novi svet. 12.15. Operna y,]i 12.45. Napoved časa —' 13.00. Ruske pesmi 13.30. ^ glasba. 13.48. Pestra Ameriška zgodovina. m laKa ZgOuOVluo-. *• Arih mem koncert. 18.30. Sveto?® ^ ževnost. 18.45. Lahka Radijska povest »Prigod ^ p Nonnija*. 19.15. Oddaja Kljub temu, da je državni tožilec obljubil,, da bo imel le kratek govor,^je govoril od 9. zjutraj pa do trlčetrt na eno. Najprej je v teoretični razpravi ugotovil, da. je edino to porotno sodišče poklicano soditi ta slučaj. Med drugimi je izjavil, da je ta proces mešanica navadnih deliktov z delikti političnega značaja. Stavil je celo vprašanje, kdo je dal obtoženim pravico soditi ljudi, ki so bili prav za prav vsi nedolžni in ki niso nikrmur nič slabega storili (!) Za smrt agenta Zarottija sta po besedah gospoda dr. Pellerita od- KRON1KA. Škandal z živilskimi nakaznicami O velikih poneverbah z živilskimi nakaznicami na občini policija še vedno trdovratno molči. Inšpektor Barbato vodi preiskavo in upa, da bo kmalu prišel do stvarnih rezultatov. Policija je medtem aretirala uradnika Contento Umberta iz ul. Commerclale 75, ki je baje prodal večje število živ.lsk.h, nakaznic raznim trgovcem po 1000 lir vsako. U-pamo, da bomo v kratkem mogli še kaj več poročati v tej zadevi. Vse jim pride prav Neznane; so prejšnji dan odnesli Aldu Bartoli razno orod.e in gradbeni material, ki ga je imel na stavbišču v ul. Concordla 15. Bartoli ceni škodo na 38.000 lir. Tretja žrtev proseške nesreče Tudi tretji od ponesrečencev v proseški jami gasilec Stelio Ser-bo, ki je sel na pornič ponesrečenima tovarišema je prejšnjo noč podlegel za strupljenju in umrl. Zdravn ki so orvotno upali, da bo okreval že po dveh tednih. Očiv dno so nastopile notranje komplikacije, ki so uničile mlado ž vljenje. Zahvala Člani Tržaškega jamarskega društva (S.T.S.) in zlasti še udeleženci ekspedicije v jamo Cibic v nedeljo, 15. t. m., se zahvaljujejo tovarišem Proseka in vsem tistim, ki' so nudili svojo pomoč pri reševanju ponesrečenih tovarišev. Inšpektor civilne pollciie odpuščen iz službe Kakor smo obveščeni, so odpust.li iz službe inšpektorja civilne' policije De Candlja, ki je bil načtln k oddelka za izdajanje dovoljenj. Vzrok odpustitve še ni znan. Vendar se bo te dni sestala d:se pl n-ska komisija, ki bo verjetno preučila de Candljevo zadevo. govorna tudi Cok in Glavina, ker sta kot višja funkcionarja ljudske zaščite imela tesne stike z odsotnimi obtoženci, ki so usmrtili Zarottija. Res je. da je bil tedaj v Lonjerju neki odbor, ki ga oblasti sicer niso pooblastile soditi. Za smrt D c* e Čokove je prav tako odgovoren Marušič kot Per-tot. Za krivca smrti partizanskih dezerterjev Zuljana in Žerjala je državni tožilec označil Gombača in Pertota. Nato j« govoril o Moza-novi in Gropazjjevi smrti, za katero sta obtožena kot krivca Fer-luga in Marušič. Za Mungerlijevo n Maregovo smrt so obdolženi Vever, Ferluga, Pertot in Marušič. Končno je začel govoriti državni tožilec o Udovičevi zadevi, pri kateri so po Izjavah državnega tožilca igrale vlogo samo osebne koristi. O političnih oz. idealnih nagibih ni niti govora. Obtoženca Udoviča je označil kot lažnivca in nasilneža, ki je pač edinj imel interes, da izgine Svab in da se tako polasti njegove trgovine, Skratka okoliščine so take, da označujejo Udoviča ko.t tistega, ki je ukazal spraviti Švaba s sveta. Tudi Cok je zapleten v to zadevo, ker so ga baje nekatere priče videle z osebami, ki so prepovedale odpreti Švabovo trgovino po njegovi smrti. Poleg tega se je državni tožilec naslanjal tudi na nekatere izjave, ki jih je dala priča Kralj (Carli) državnemu tožilcu in «raz’skovalcu foib» inšpektorju De Giorgiju. Svoj dolgi govor je državni tožilec zaključil z besedami. da naj bo sodba opomin vsem onim, kj niso vredni da bi se imenovali borci za svobodo. Njegova Želja je, da bi na «tej ubogi zemlji* (besede, ki spominjajo na pisanje fašističnih pisunov), zavladal mir. Zato je predlagal tele kazni. Za Pertota, Ferlugo. Marušiča, Coka in Udoviča dosmrtno ječo. za Vebra in Gombača 30 let, za Glavina 18 let ječe. za Gregorija 7 let ječe. Vsem obsojencem pa odvzem državljanskih pravic in še 3 leta policijskega nadzorstva po prestani kazni. Tako je g. dr. Pellerito formuliral svoje zahteve, ki res „iso skromne, če pomislimo, da so pred nekaj dnevi na prizivnem sodišču znižal' kazen fašističnemu razbojniku Sambu od 30 na 8 let ječe, in da se vojni zločinci kot so Stanta svobodno sprehajajo po cestah. goslovanske Armade. 19.45-J, ved časa — poročila. 20.00- k*'': VTJUi t-Okbo- --------------------- / ske skladbe. 20.15. Pot®i voa«',-vsem svetu. 20.30 Violins«1 prof. Karla Sancina P^igo. 6ri prof. Mirca Saneinova. 2 ečefri ba po željah. 22.00. Pester v ^ vajajo člani S.N.G. ^ J glasba. 23.15. Napoved ča* f ročila. Citanje sporeda 23.35. Polnočna glasba. ROSSETTI. 16.00: ‘P0!?,,. K nov», B. Stanvvick ih •TT-ITA 11! no: SUPERCINEMA. 16.00: je zapel mojo pesem*’ in Canigla M. j.6 00- FILODRAMMATICO. gromna laž». i&°ix KINO OB MORJU. sk!». ukrajinski junak film. Prvikrat v Trstu. jsri ITALIA. 16.00: »Poročil se" mco*. . r;>. VIALE. 16.00: «Ob divm^ V “ NOVO CINE. 16.00: ščavi*. ADUA. 15.30: »Revolve Foscho Giachetti «rT MALI UHAN, bel koral sem . predstavi v gledališču - ^ f Najditelja prosim, da ga nagrad] na upravo «Prl y dnevnika*. ----- SOBO PRAZNO ali »P^Sni Zt —— . o|<‘-:,inj centru ali neposredni b* jjsL uradnica ves dan odsotn ^1* na upravo «Primorskegs a sgf Odg. urednik DUŠAN Tisk Stabilimento Tip’ ni< Tužnlm srcem 1,8X08 je včeraj po dolgem f iajjt - -j in vzornem, le delu posve ljenju, previden s sv. ** ^ 5 pre