OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
IffiUAIolYY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST
SLOVENE NEWSPAPER ★
Commercial Printing of All Kinds
VOL. XXXVII.—LETO XXXVII.
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), MARCH 18, 1954
ŠTEVILKA (NUMBER) 54
Upoštevajte mladino I
АИ je mladina vsega sama ^riva, ko se ji očitajo njeni prestopki?
O tem vprašanju so bila posvetovanja na občini. Sklepi raz-prav so izzveneli v to, da naj
starši
pac povedo, kam naj mla-
dina gre in kako naj se zaposli, pa ne bo nepotrebnih očitkov.
da ima mladost in vsaka doba svojo karakteristiko. Res 36 pa tudi, da mladina na splošno Uživa premalo pozornosti od strani staršev in ne dobi odgovorov na stavljena vprašanja. ® gre k prijateljem na njihov 0Ш, se sčasoma naveličajo tako obiskovalci, kakor gostitelji. Ce-0 ta predlog se je iznesel, da bi ilo dobro, če bi bile šole zvečer
odprte.
Trdi se nadalje, da so današnji orno vi preveč staromodni, da se o otrok uporabljajo zastarele oietode, kakor tudi, da se prema-0 pozornosti posveča družini kot 3-ki. Matere na delu niso matere v družini. Matere naj se držijo olj doma pri svojih otrocih.
PO ITALIJANSKO
Rim, 17. marca — Fillippo ^^dellini je star 62 let in se je ^ljubil v Cecilio Dorazzi, staro let. Ker je Cecilia njegovo JUbezen odklanjala, je Fillippo nagnal proti njej ročno granato, ' je tudi eksplodirala, vendar srečo je Ceciliji prizadejala ® Manjše poškodbe. Fillippo se ®®daj hladi v ječi.
Večerja in zabava
ženski odsek in direktorij ov. del. doma na Waterloo Rd. priredi v soboto, 3. aprila večerjo Ш zabavo. Večerja, ki bo pripravljena kot kakšen banket, bo servirana po "družinsko," to je ysak si bo lahko vzel kolikor bo in na izbero bo troje vrst mesa. Večerja stane $1.50 in je reba vnaprej rezevervirati si stopnice. Pokličite KE 1-9813 ^ 1-5378, ali pa se zglasite točilnici SDD, kjer dobite Vstopnice.
Pogreb Sophie Vegel
pokojne Sophie Vegel f v soboto zjutraj ob deve-Namesto v petek, kot je bilo *^^aj poročano. Pogreb oskrbu-Л Trdinov pogrebni zavod, 1053 62 St.
^ Zadnje slovo
gt^^^'^ice društva Carniola Hive • ^93 TM so prošene, da pride-° ^ petek zvečer ob 7.30 uri v gfdinov pogrebni zavod, E. 62 ■' da izkažejo zadnjo čast J^rli članici Sophie Vegel.
^opei v civilu
jg ^ dveletni vojaški službi se g,^®dnji petek povrnil domov p ^ ^Gtrič, sin Antona in Ane ^etrič iz 17506 East Park Dr. del službovanja se je na-na jaoonskem otoku Oki-I!!l^^obrodošel!
Vile rojenice
ZAVEZNIKI NAJ ODLOČIJO O RABI ATOMSKE BOMBE!
WASHINGTON, 17. marca—Izjava državnega tajnika John Foster Dullesa, da ima predsednik sam pravico, da do povelje o uporabi atomske bombe, je izzvala značilne politične komentarje. Ameriška zunanja politika je do komunistov tale: Kjerkoli bi poskušali z npvimi sovražnostmi, bo Amerika odgovorila takoj in to z vsemi vrstan\i orožja, torej tudi z atomskim bombardiranjem. Ali gre predsedniku ta pravica ali ne? Sam od sebe ali po dogovoru z ameriškimi zavezniki?
I
Tetica štorklja se je oglasila in Mrs. Daniel Znidar-'c, 15721 Waterloo Rd., in jima ustila hčerko, ki bo delala druž-0 bratcu. Mlada mamica je ^cerka Mrs. Angele Pozelnik, ^ j® s tem postala tretjič stara ^ama. čestitamo!
Bivši predsednik Harry Truman pripoveduje v svojih spominih, da je bila zanj ena najtežjih odločitev ona, ko je dal kot formalni poveljnik ameriške vojske povelje, da se bombardirata japonski postojanki—važni mesti Nagasaki in Košimira, ne da bi za ta korak iskal dovoljenje kongresa. Takrat je šlo za to, da so vojna, ki je bila na bojnem polju končana na evropskem in afriškem teritoriju, čimpreje konča tudi v Aziji in območju Pacifika in bi se tako prihranile nadaljnje človeške žrtve, ki bi sicer šle v sto tisoče.
Pa če te pravice, ki naj bi pri-stojale sedanjemu predsedniku Eisenhowerju, dejansko uporabijo tudi v sedanjem času? Ali ne bi ta korak pomenil začetek, ne pa končanje kake vojne?
Tisti, ki zagovarjajo Dullesa in Eisenhowerja v tej točki, pravijo, da je na vsaki komunistični napad odgovoriti bliskovito in da ni časa za pogajanja s kongresom. "Tisti, ki uveljavljajo pravico kongresa in predvidevajo zapletene dogodke, kakor hitro bi se atomska bomba odvrgla, pa predsedniku Eisenhowerju oporekajo to pravico.
Tajnik Dulles se je pečal konkretno z vprašanjem, kakšen položaj bi nastal, če bi se obnovila vojna na Koreji. Pravi, da bi bombardiranje Moskve ali Pekinga ne bi bilo nujno. Dulles je tudi mnenja, da bi poseg Kitajske v Indokino ne imel nujne posledice, da bi tam tudi Združene države intervenirale s svojo oboroženo" silo.
Zaskrbljeni Angleži in Kanadčani
Spričo trenotnih razprav o uporabi atomskih bomb so zaskrbljeni tako Angleži, kakor tudi Kanadčani. Bivši britanski vojni minister Hore Belisha je zahteval, naj bo Velika Britanija sodelujoča in soodgovorna pri vsakem sklepu, kdaj naj se uporabi atomska bomba. Hore Belisha je mnenja, da bi bombardiranje z atomsko bombo zapletlo svet v novo vojno. Če bi se Amerika odločila uporabiti to orožje, bi se morala spričo možnih po^ sledic posvetovati popre je z vsemi svojimi zavezniki.
Tudi kanadski zunanji minister Lester Pearson je posvaril Washington, da predno bi se dalo povelje za atomsko bombardiranje, bi se moral posvetovati tako s Kanado, kakor z vsemi zapadnimi zavezniki.
Ni nobene tajnosti več
Ameriško vojaško poveljstvo je dalo javnosti na razpolago seznam vsega orožja, ki je ali na zalogi, ali ki je naročeno. Ta seznam obsega vse vrste orožja, I kakor tudi tehnično obrambne j načrte. Peča se s kopno vojsko, j z mornarico in letalstvom. Peča se nadalje s potankostmi, kako je posamezno orožje izdelano. Nekateri kongresniki so to objavo vzeli na znanje z vpraša-
njem, kakšni motivi so vodili vojaško poveljstvo, da je bilo vse to odkrito.
Ameriško poveljstvo pravi, da je bil namen te objave pač ta, da se ameriška javnost obvesti, v kakem obrambnem stanju se nahaja.
NA ZAPADU STRAŠI
Policija v Los Angelesu je na lovu za pobeglim panterjem. Panter je pobegnil iz kletke, ko je bil cirkus na poti. Kakih 150 oboroženih policajev išče panterja po vsej okolici. Nekateri od njih so javljali, da so čuli rjovenje divje zveri, drugi so ga celo videli, pa menda zbežali. Ko se ta poročila presojajo, je kritika ta, da so policaji panterja zamenjali s kako drugo—udomačeno živaljo. Tudi gredo govorice, da je panter raztrgal nekaj ljudi.
POBEGLE ŽENE— IN ZAKAJ?
V Ameriki radi stikamo po privatnih zadevah. Obstoja ustanova, ki se peča z \'prašanjem, koliko zakoncev, moških ali žensk, pobegne iz zakona in od družine. Ta ustanova je ugotovila, da je v Ameriki na skrivaj, torej brez zakonitega postopka pobeglo 3,500 žena. 85 teh "begunk" si je izbralo druge moške, ali večina ej bila sita poseganja tašč v družinsko življenje. Tašče naj bi bile torej krive, če postane življenje v družini in v zakonu za mlade žene neznosno, da raje pobegnejo.
Ista ustanova pa je prišla do zaključka, da je število moških "beginicev" iz zakona in od družine razmeroma nizko.
Za pravilno preiskavo McCarthy-Stevens; kongres pred odločilno debato o davkih
ALI NAJ SE ŠČITI KROG VIŠJIH ALI MNOŽICA LJUDSTVA?
ZAPLENJENI AVTOBUSI
GALESBURG, 17. marca — Tukajšnjo avtobusno podjetje je krivično pridržalo dohodnino na delavske plače, šlo je za znesek $14,048. Davčna uprava je zahtevala plačilo in ker ga ni bilo, je zaplenila avtobuse, mesto pa je bilo brez prometa.
Velik požar
V	zgodnjih jutranjih urah je nastal požar v ozadju veletrgovine S. S. Kresge na 3191 West-gate Ave., v Westgate Shopping centru v Fairview parku, ki je napravil škode v skupnem za $50,000. Poleg te trgovine je bilo vsled dima in vode poškodovanih tudi pet drugih trgovin. Novi uradniki
Dramski zbor Anton Verov-šek je izvolil za leto 1954 sledeče uradnike-: Predsednik Joseph Godec, podpredsednik Louis Smrdel, tajnica-blagajničarka Mary Bozich, 19161 Monterey Ave., Euclid 19, O., zapisnikar J. Steblaj, nadzorni odbor: Mary Starman, Anna Vadnal in John Koss, režiserja Joseph Godec in J. Steblaj, arhivarca Louise Za-nik odra John Sorc, oskrbnik luči Walter Lampe, Seje se vršijo či aWlter Lampe. Seje se vršijo vsak prvi petek v mesecu.
Pozdravi
Pozdrave vsem pošilja iz Floride poznana Mrs. Rose Gubane, ki piše, da so tamkaj videli mnogo zanimivosti. Kakor piše, se danes podajo iz Miami Springs proti Tampi, kjer se nameravajo ustaviti nekaj časa.
Iz San Francisco, Calif., se oglašati poznana Mrs. Jennie Krainčič in Mrs. Lojzka Cebu-lar, ki pozdravljati vse svoje prijatelje in znance. Tam se nahajati na oddihu.
Zvišanje vodarine
Clevelandski župan Celebrez-ze je imel posvetovanja z župani clevelandskih predmestij. Šlo je za stroške vodovodnih naprav Mestna občina rabi na leto dodatnih $1,000,000, da amortizira izdatke, ki so bili potrebni in ki bodo potrebni za nove vodovodne naprave. Ti stroški bodo znašali $28,000,000. Računa se s tem, da se bo vodarina za predmestja povišala za kakih 20 odstotkov.
Pismo
V	našemu uradu imamo pismo iz stare domovine za Josephine Zimmerl.
Aljaska in Havaji
WASHINGTON, 17. marca — Ali se naj Aljaska in Havajsko otočje sprejmejo kot novi drža. vi Unije? Nasprotniki Havajev pravijo, da je na tem otočju preveč komunizma. Senator Eastland je začel z obstrukcijo. Prvič je govoril tri ure in 45 minut, senatorjem pa je napovedal, da bo o istem vprašanju govoril še nadaljnje tri ali štiri dni.
GOVORI DOSTOJNO!
PROVIDENCE, R. L, 17. marca—Ali se sme po tovarnah pri delu preklinjati, rabiti nedostojne besede, posebno če so prisotne delavke? Šlo je za delavca, ki je bil odslovljen', ker se je kljub opominom nedostojno obnašal in rabil nedostojne izraze. Oblast je dala podjetju prav.
Richman napreduje
Podjetje Richman Bros. Co. bo začelo z novo prodajalno na Lake Shore Blvd. v Euclidu, ravnatelj te trgovine pa bo Slovenec Frank Matijašič, ki je v ostalem v službi pri tvrdki že 27 let.
Važna seja
Zelo važna seja društva Slovenski dom št. 6 S.D.Z. se vrši v petek zvečer v Ameriško jugoslovanskem centru na Recher Ave. Pričetek ob 7.30 uri. Vabi se člane, da se udeležijo v čim večjem tševilu.
Zadušnica
V nedeljo zjutraj ob 8.30 uri se bo brala zadušnica ob četrti obletnici smrti Angele Mavko v cerkvi Immaculate Conception v Madison, O., ob 9. uri pa v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave.
Dram. zbor "Ivan Cankar"
Redna seja dramskega zbora "Ivan Cankar" se vrši v petek zvečer ob 8. uri v navadnih prostorih Slov. nar. doma na St. Clair Ave. Po seji se servira prigrizek. Vabi se člane in članice, ker bo seja važna.
VABILO NA
KONCERT
pevskega zbora JADRAN v nedeljo, 21. marca
OB 4. URI POPOLDNE v Slov. del. domu na Waterloo Rd.
RAZNE VESTI S SVETA
Predsednik Eisenhower se je potegnil za tajnika kopne vojske Stevensa. Senator McCarthy, ki je govoril v Chicago irskim katohkom, je udaril takoj nazaj. Dejal je, da se ne ozira ne na levo ne na desno in da bo svoj boj kot ga je započel, bojeval z istimi sredstvi in metodami kot dosedaj, dokler bo v Ameriki.
Danes se sestaneta v Wash-ingtonu oba bivša vrhovna poveljnika, Eisenhower in MacAr-thur. V Beli hiši bodo temu sestanku prisostvovali tudi aktivni vojaški poveljniki.
■K
Japonska je razburjena radi radio-žarkov vsled atomske eksplozije na Bikinih. Javila se je posadka druge japonske ladje, ki se je približala kasneje 800 milj točki, kjer je eksplodirala bomba. Tudi ta posadka, da čuti sedaj posledice eksplozije na koži in se nahaja v bolnici. Slučaje preiskuje posebna ameriška znanstvena komisija.
M
New York je imel burno noč in burno jutro. Državno tajništvo v Washingtonu je javilo policiji y New Yorku, da gre za novo zaroto Puerto-ričanov, ki da hočejo ubiti župana New Yorka, Wagner j a. V nevarnosti, da sta tudi governer Dewey in senator Lodge, šef ameriške delegacije pri Združenih narodih. Policija je s posebnimi oddelki močno zastražila njihova stanovanja.
Posebni oddelki policije so morali tudi na obalo. Nezakonita stavka obalnih delavcev, ki to-vorijo in raztovarjajo ladje, traja dalje. Med njimi pa so nesporazumi in pretepi, tako da je več ranjenih pa tudi aretiranih.
Policija je danes posegla vmes. *
V	Izraelu v Palestine so, tako trdijo Judje, Arabci napadli potniški avtobus z judovskimi potniki. Ubitih je bilo 11 Judov. Pravijo, da gre za nov slučaj, ki bo imel v odnošajih med Judi in
Arabci težke posledice.
*
V	Berlinu so praznovali spomin na žrtve sovjetskega terorja. Pri manifestacijah je prišlo do nereda in je morala sprego voriti policija. Dogodki se omenjajo v zvezi z napovedmi, da pride v vzhodnem delu Berlina kakor tudi v Vzhodni Nemčiji
do ponovnih nemirov.
*
Državni tajnik Dulles je bil mnenja, da bo konferenca v Ženevi odložena, ker da se Moskva in Peiking nista sporazumela o programu te konference ter sploh o vzhodno azijskih vprašanjih. Ameriški poslanik Moskvi Bohlen je javil državnemu tajništvu, da je prejel uradno noto od sovjetske vlade, da bo sovjetska delegacija dne 26 aprila navzoča v Ženevi. Enako kitajska.
WASHINGTON, 17. marca—Troje političnih zanimanj je trenotno važnih. Prvo: Kdo naj vodi preiskavo v aferi McCarthy-Stevens. Drugo: Ali bo spodnja zbornica izglasovala demokratski predlog, da se poviša letni davka prosti dohodek od $600 na $700 na leto. Tretje: Kakšne so napovedi glede brezposelnosti in kakšna so zdravila zoper njo.
Senatni pododbor, ki mu je do'
sedaj načeloval senator McCarthy, ki lovi komuniste, je zapleten v boj s poveljstvom ameriške kopne vojske. Na zunaj naj bi šlo za tole: Glavni svetovalec McCarthya je neki Cohn. V tem pododboru je deloval tudi neki Shine, ki je bil poklican k vojakom in ga je vojaško poveljstvo razporedilo, kakor je samo smatralo za potrebno. Cohn je diktiral vojaštvu, kam naj se ta Shine dodeli. Vojaško poveljstvo hoče dokazati, da se McCarthy s svojim pododborom vtika celo v vojaško poveljstvo. McCarthy trdi, da vse kar je vojaško poveljstvo objavilo, ne odgovarja resnici. Spomenica vojaškega poveljstva pa da ima le ta namen, da bi senator McCarthy bil ostrašen in bi v ameriški kopni vojski ne vodil več nada-Ijnih preiskav. Kaj je resnica in kdo naj jo ugotovi? McCarthy trdi, da je za to vprašanje pristojen njegov pododbor. Da pa bo lahko sam nastopil kot priča pod prisego, naj pododboru predseduje dosedanji član senator ^Mundt. Senator McCarthy je odredil, da se zasliševanje v omenjeni točki začne prihodnji teden, zasliševanje pa naj bo javno in ga naj prenaša tudi televizija.
V	kongresnih krogih џо mnenja o tem sklepu senatorja McCarthya deljena. Preiskava naj bo objektivna, take preiskave pa da ni zmožen zloglasni McCar-thyev pododbor. Tudi ameriško javnost je treba pomiriti. Zato naj se sestavi posebna komisija izven kongresa, tako se predlaga, preiskava pa naj se vodi prav po principih rednega civilnega postopka. Nastopi naj državni tožilec, preiskovalni sodniki in razsodišče. V toliko glede McCarthya.
Osebna dohodnina naj se zniža!
Danes se je začela v spodnji zbornici velika debata o demokratskem predlogu, da se zviša letni dohodek, ki bo davka prost od sedanjih $66 na $700. Če zmaga demokratski predlog, bo ta uspeh pomenil hud udarec za Eisenhowerja. Demokratje bodo pridobili tudi v očeh ameriške delavne sile. Ne gre samo za neko davčno ugodnost, katere bodo deležni predvsem nižji sloji, gre za to, da se Amerikancem dokaže, da je celotni Eisenhowerjev davčni predlog v korist maloštevilni ameriški bogati družbi. Eisenhower na primer predlaga,
naj se delničarji ameriških pridobitnih družb, ko prejemajo di-vidende na svoje delnice, oprostijo davka na te dohodke, češ,
.plačuje jih že družba sama. Demokratje trdijo:
V	Ameriki je 92 odstotkov družin, ki nimajoiiobenih delnic.
Torej! Dalje; 80 odstotkov vseh davkoplačevalcev ima na leto manj kakor $5,000 dohodka. Kaj
valcev ima nad $10,000 letnih dohodkov, ta sloj pa ima v rokah 76 odstotkov dividend, torej dohodkov na svoje delnice. Poleg teh je komaj ena osmina od enega odstotka ameriških davkoplačevalcev, ki imajo na leto več kakor $25,000 dohodkov, imajo pa delnice v rokah. Skratka: V Ameriki je osem odstotkov ameriških družin, ki so delničarji, torej gre za kasto, ki ima poleg delnic še druge bogate dohodke in to kasto podpira Eisenhowerjev davčni predlog. Zakaj se Eisenhower, ko se je obrnil na narod, ni bavil odkrito s številkami, ki govore najbolj odkrito in jasno?
Sicer pa so se posebni davki naložili, ko je šlo za izredne razmere. Če so te razmere odpadle, zakaj bi ne odpadli tudi izredni davčni ukrepi, posebno pa tisti, ki bodo šli v prid ameriškemu ljudstvu na splošno?
Računa se, da bo spodnja zbornica v plenumu imela glasovanje o tem predlogu še ta teden, morda že v četrtek dne 18. marca. Republikanci grozijo, da če bo ta davčna olajšava sprejeta, bo uveden novi davek, ki se plačuje pri nakupu vsakdanjega blaga.
Industrija se oglaša
Ameriška industrija jekla je kakor po nalogu iz Bele hiše šla v boj za Eisenhowerjevo davčno politiko, zlasti za tako imenovano dvojno obdavčenje. Ta industrija trdi, da je 59 centov od vsakega dolarja, ki je določen za dividendo, dejansko plačan v federalno blagajno. Ostali cen t je pa gredo sicer delničarju na njegovo delnico, od nje pa plača zopet dohodninski davek približno 21 odstotkov. Industrija jekla nadalje trdi, da je med delničarji komaj deset odstotkov takih, ki imajo na leto več kakor $25,000 dohodka, 26 odstotkov takih, ki imajo letnega dohodka nad $10,-000, večina delničarjev pa da je takih, ki imajo na leto manj kakor $5,000 zaslužka. Vsekakor —druga plat zvona.
Kaj pa z brezposelnostjo?
Unija C.I.O. je sprejela formalni sklep, s katerim poziva federalno vlado naj takoj začne z akcijami, ki bodo zavrle brezposelnost. Brezposelni problem obstoja in postaja vedno bolj resen.
Tudi v kongresu samem se je sestavila posebna komisija za študij gospodarskega vprašanja. V svojem najnovejšem poročilu trdi, da je treba podvzeti neke korake, da se gospodarstvo oživi. Ta komisija tudi predvideva, da bomo imeli v letih 1954—1955 pet milijonov brezposelnih in predlaga, da naj se pregledajo delavske vrste. Nekateri naj gredo v pokoj, drugi v šolo, ženske
pa navzgor? Manj kakor štiri odstotke ameriških davkoplače-pa v gospodinjstvo.
STRAN 2
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town; (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto)___________________________________
Urednikova pošta
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
_$10.00 - 6.00 _ 4.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske drŽave): For One Year—(Za eno leto)_______________
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
..$12.00 _ 7.00 - 4.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
McCarthy je votel in puhel
(2)
Med nami Slovenci v Ameriki je na tisoče odbornikov, ki se brigajo za svoja društva. Oni imajo v sebi prirojeni čut in tudi zavest, da ima to društvo, ta organizacija, za katero delajo, tudi svojo čast. V resnici moramo priznati, da ima vsaka organizacija, ki je v ostalem združenje ljudi, svojo čast. Prav tako, kakor posameznik. Ta čast je zaščitena celo v kazenskih zakonih.
Pa naj se zgodi našemu odborniku, da mu bo od nekod iz zasede vrženo v obraz, da ni vreden, da ima to od-borniško mesto. Prav naturno bo čutil sam v sebi užalje-nje samega sebe, užaljen je pa tudi društva, organizacije in podobno, kar zastopa.
V državnem življenju imamo še več organizacij. Ena največjih, tudi v Ameriki je vojska, ki je potrebna za našo ameriško obrambo, s tem pa tudi za naše prav osebne gospodarske koristi. Vojska ima vojake pa tudi generale. Vsak naj opravlja svojo dolžnost. Vojska je organizacija, ima svojo posebno čast, katero ji mi kot nekaj izrednega tudi priznavamo. Prisiloma so vzeti naši sinovi iz družin, morajo iti na vežbanje, morajo iti na bojno polje, morajo se bojevati zoper sovražnika, katerega oseba do osebe sploh ne poznajo. Pri tem pa vsako sekundo stavijo na kocko svoje najvišje—svoje življenje. Enako njihov poveljnik. Vedno pa je pri tej organizaciji, kar nam јђ v vsakem slučaju brez ozira na družabni in državni red popolnoma razumljivo,—CAST vojske. Do tu smo si lahko vsi edini.
Sedaj pa pride nekdo, ki je civilist in ki pravi generalu, ki se je udejstvoval v zadnji svetovni vojni in'ki je bistveno pripomogel, da se je zlomil nemški nacizem, da ni vreden, da nosi vojaško suknjo in da ni vreden, da je sploh kak poveljnik!! Gre za slučaj McCarthy—general Zwicker. Zwicker je bil ponovno odlikovan, je aktivni general ameriške vojske, je bil na evropskem bojišču, je tvegal življenje, je bil izpostavljen vsem nevarnostim, je živel z ameriškimi in zavezniškimi vojaki kot ena družina, pripravljena na vse, dočim je neki McCarthy čepel mirno doma v Ameriki. . .
Ponovimo besedo CAST. Tudi vojska ima svojo čast. Naši slovenski sinovi v Ameriki so bili enako na bojnih poljanah na Vzhodu in na Zapadu, na suhem, na morju in v zraku. Imeli so svoje poveljstvo. Vojaška disciplina je zahtevala, da so ga ubogali. Zahtevala je tudi čast!
Pa si mi sami zastavimo vprašanje, ali bi bil mogoč očitek McCarthya slavnemu ameriškemu generalu Zwickerju, "da ni vreden, da nosi vojaško suknjo, da ni vreden, da ima kako komando," sedaj, ko je baje odkril, da je neki zobozdravnik pod njegovo komando bil baje in baje—svoječasno komunist. Naj bi se ta očitek, da general Zwicker ni vreden, da nosi vojaško, v nemških, fran-komando, ponovil v britanskih vojaških, v nemških, francoskih vojaških, celo italijanskih vojaških krogih, če bi bil ta očitek sploh mogoč, kaj bi bila tam, ne tu v Washing-tonu prva posledica? Najmanje, da bi užaljeni, če smemo sploh to besedo reči, general pozval klevetnika recimo tipa McCarthya na osebni dvoboj in bi šlo kakor—kocka za kocko. Sicer pa slučaj izven Washingtona ne bi bil mogoč. Tudi tega se je senator McCarthy spričo ameriškega razpoloženja, ki v gotovem pogledu divja za senzacijami, zavedal. Dal je—preko radija in televizije ponoviti svoj s .avek, da je rekel generalu Zwickerju, da "ni vreden, f'a nosi vojaško suknjo in da ima kako vojaško komando." To je McCarthy ponavljal. Računal pa je na ameriški odmev. Ce si McCarthy upa zaslužnemu ameriškemu gene-r ;lu vreči v obraz tako težko obdolžitev, on že ve zakaj! loda senator McCarthy se je istočasno zavedal notranjega ra zpoloženja današnjih Amefikancev, ki so recimo v New Yorku sprejeli v milijonskih masah generala Mac-Arthur ja, na prvi seji pa ga spravili v pozabljivost. Na tej tcčki naj McCarthy ne ostane! Torej naprej s klevetami!
L. C.
RAZNO IZ COLLINWOODA
Pevski zbor Jadran ima svoj dan v nedeljo, 21. marca. Podal bo pevski koncert z bogatim programom, kateri se vrši na odru Slov. delavskega doma in se prične od 4. uri popoldne. Po koncertu se vrši ples v spodnji dvorani, za katerega bo igral Rich, ard Vadnal orkester. Serviralo se bo tudi večerjo. Vstopnina je samo $1.00. Nobena tajnost ni to, da naša kultura—kultura ameriških Slovencev—peša in od nas vseh je odvisno koliko časa bodo še obstojali naši pevski zbori, kateri so danes edina kulturna skupina, da je še aktivna na tem polju. Časi zahtevajo svoje. Kar nas je bilo aktivnih pred leti pri kulturnih skupinah, smo danes že v letih in poleg let tudi vsi delno bolni in to je vzrok, da človek nima več tistega navdušenja in delavnosti kar je bilo v letih ko je bil človek še mlajši. Da bi naša tu rojena mladina sama nadaljevala z našo kulturo —to so prazne sanje. Seveda so v tem tudi izjeme, toda vse premalo jih je. Pri pevskem zboru Jadran je precej aktivnih deklet in fantov toda ni jih dovolj, da bi oni sami zmogli nadaljevati z Jadranom in koliko časa bodo ti tudi še aktivni, je odvisno od nas samih. V nedeljo imajo svojo prireditev in če nam je do tega, da bo Jadran še v bodoče aktiven zbor, mora biti dvorana nabito polna. Prazno govoričenje o kulturi to ne šteje. Zbor Jadran ima v svoji skupini nekaj prav dobrih pevcev in pevk in ko bodo prenehali peti Florence Unetich in Tony Prime in še več drugih Jadrančanov, potem ne bo zbora nihče več oživel. Sedaj je še čas, v nedeljo je dan Jadrana in od nedelje, ^21. marca je tudi odvisna bodočnost zbora. Če vam je do tega, da bo zbor obstojal, gotovo boste prišli na koncert. Poleg dobrega petja boste imeli tudi malo zabave po koncertu v spodnji dvorani.
Banket v SDD—ali po naše bolje razumljivo—velika in okusna večerja in ples se bo vršilo v Slovenskem delavskem domu v soboto, dne 3. aprila. Direkto-rij doma in "Ženski odsek SDD" bosta na ta dan aranžirala ime-litno večerjo in sicer na razpolago za večerjo vam bo pečena šunka, pohane kokoši ali pa puran z vsemi prikuhami. Večerja bo servirana v "family style." Vsak si bo lahko vzel kar si bo poželel in kolikor bo lahko pojedel in izvanrednost na tej večerji pa bo, da vam bodo servirali člani direktorija. Gotovo bo to zanimivo. Boste lahko videli ali so
Spomini s potovanja
v staro domovino
moški sposobni za "waitress" ali ne. Ako še nimate vstopnice, rezervirajte si jo v predprodaji pri enem izmed članov direktorija, članicah "Ženskega odseka" ali pa pri bartenderju v .SDD. Vstopnic za to bogato večerjo se ne bo prodajalo pri vratih in ker je že veliko tševilo vstopnic prodanih, naredite vašo rezervacijo že sedaj. Lahko telefonično pokličete v točilnico SDD in naročite vašo rezervacijo (telefonska številka SDD je: KE 1-9813) Vstopnice so po $1.50 in za ples bo igral Grabnarjev orkester.
Za večerje, kakoršnje boste deležni na ta večer 3. aprila, se v drugih prostorih računa po $3.00, toda direktorij in ženski odsek Slovenskega delavskega doma vam bodo dali ta banket za samo $1.50, ker želja je, da bodo delničarji in posetniki prostorov SDD dobili res nekaj denarja vrednega. Oni, kateri ste bili lansko leto oktobra meseca na slični večerji SDD, se gotovo še spominjate kako je bilo vse imenitno. No, v soboto, 3. aprila pa bo še vse bolje in več za jesti (Ham, chicken in turkey). Morda si boste mislili, no, kako pa to zmorejo ker je vse tako drago. Tajnost je ta, da ne direktorij in ne "Ženski odsek" nima v mislih s to večerjo napraviti kakega dobička, torej ako želite imeti me-nitno večerjo in pri tem pa tudi dobro godbo za ples, rezervirajte si vstopnico takoj.
Za "Adamičev" spomenik je darovala vdova, žena ,stara 70 let, in to je Mrs. John Bartel, živeča na 1231 E. 170 St. v Collin-woodu, ki je izročila v ta namen $2.00 s pripombo, "rada bi darovala za Adamičev spomenik deset dolarjev," ker pa sem vdova in starka ne morem več kot toliko." V teh preprostih besedah je plemenita žena povedala več kot bi se o tem dalo napisati v ceU knjigi. To je že tretji dar, ki je bil darovan v ta namen. Namreč dramsko društvo Verovšek je darovala" $50.00 in Mr. John Lokar št. pa $5.00.
Ko je pokojni Adamič še živel, pisal in agitiral, predstavljal nas ameriške Slovence širni ameriški javnosti, prišel na naše odre in okrog njega je bilo vedno veliko njegovih prijateljev, lahko rečemo, da so se nekateri skoraj pehali kdo bo sedel bliže njega. No, danes je ta veliki človek Louis Adamič mrtev-kot mrtvec ne more več prihajati na naše skupščine — in menda prijatelji so pozabili na njega, toda Adamič ima še prijateljev.
Vincent Coff.
Piše FANNIE BREZOVAR, Euclid, Ohio
(Nadaljevanje)
gdc. siskovich gre v ljubljano
Meseca junija odpotuje v Ljubljano v svrho nadaljnjega študija v petju gdč. Florence Siskovich, ki bo tamkaj obiskovala Glasbeni konservatorij. Kabelsko poročilo, da je bila v ta namen odobrena štipendija (scholarship) so pravkar prejeli njeni starši Joseph A. in Angela Siskovich. Poročilo je poslal v imenu Slovenske izseljenske matice Tone Seliškar.
Gdč. Siskovich, kakor znano, je gojenka New England Conservatory of Music v Bostonu. Lansko poletje je prvič nastopila na izletniških prostorih SNPJ, pozneje pa na koncertu v SDD, s katerim si je od publike in kritiko pridobila laskavo priznanje. Njena sedanja učiteljica v solo petju na bostonskem konserva-toriju je odlična Mme. Marie Sundelius.
Kakor doznavamo, jc pri mcrodajnih krogih v Ljubljani, odnosno Jugoslaviji, v tej zvezi posredoval zastopnik slovenskih industrijskih podjetij Mirko Eržen, ki se je koncem leta 1953
dalj časa mudil v Clevelandu po poslih in gdč. Siskovich slišal v koncertu. Mnogo interesa je stvari posvetil tudi poznani javni delavec Joseph F. Durn.
Med nami samimi sicer ni znano, da Ljubljana velja za enega izmed boljših glasbenih centrov v srednji Evropi, a dejstvo je, da glasbena tradicija Ljubljane ni od včeraj. Ljubljančani so bili od nekdaj vneti ljubitelji glasbe, petja—odra vobče, in od tam je šlo v svet že več izrednih talentov. Zinka Mila:nov, solistka pri svetovno znameniti Metropolitan operi v New Yorku, ki je sicer študirala glasbo v Zagrebu, je imela svoj prvi nastop na deskah ljubljanske opere.
Pričakujemo, da bo bivanje gdč. Siskovichevo v Ljubljani v vseh ozirih, zlasti pa v delu, kateremu se je posvetila, na celi črti plodonosno!
(Opomba; Ta članek jc bil včeraj priobčen na prvi strani "Enakopravnosti," ker pa je tiskarski škrat zmešal nekaj stavkov, ga danes popravljenega ponovno objavljamo.—Ured.)
Tisti večer pridemo v Ribnico. Tam so nas čakali na sredi trga ribniški fantje in -dekleta, ki so nam zapeli dobrodošlico prav po ribniško. Potem smo šli na vrt gostilniškega podjetja Ribnica, kjer so bile mize pripravljene z dobro večerjo. Prijazne natakarice so prinesle rumeno kapljico in nam vsakemu pripele leseni ribniški pušeljc. Ob izvrstnem orkestru smo se zabavali kar proti jutni.
Na osmi dan v nedeljo smo se poslovili in šli proti Retje, Travnik, Loški potok in čez črni gozd Bonca, kjer se še nahajajo volkovi in druge divje živali.
Od tu smo jo odrinili proti Bloke, Grahovo, Cirknico in v Postojnsko jamo. Svetujem pa vsakemu, kateri obišče to jamo, da se dobro obleče, ker jaz tega nisem vedela in sem se prehladi-la na ogledu, da sem potem kaš-Ijala in stokala, kar seveda ni bilo nič kaj prijetno.
Iz Postojne smo šli preko kamnate hribe in se čudili naravi. To je Istra, katera ima zelo lepe vinograde. Peljali smo se mimo Adrijanskqga morja in se ustavili pri zoni A in B, kjer so pregledali naše potne liste. Prišli smo do mesta Koper ob morju in Beli križ, kjer imajo tovarno za izdelovanje morske soli.
Ustavili smo se v mestu Izula in si ogledali ostanke potopljene ladje od zadnje vojne. Naš vodja Beno nam je povedal zgodovino tega mesta. Tukaj je del slovenskega Primorja.
Od tu smo prišli v Portorož, hotel Palace, ki je turistično središče jugoslovansikega tržaškega ozemlja. Krasno je ob morju in vse je bilo v najlepšem cvetju. Tam vidiš vsakovrstne narode, ki pridejo od vseh krajev na oddih. Tudi mi smo se do bro odpočili ob tem domačem šumečem morju.
Na deveti dan smo po zajtrku šli v smer Kozine, Obrovo, Pod-grad do Opatije, turističnega središča Kvarnerske revijere. V hotelu Central v Opatiji smo pi'enočili dva večera. Peljali smo se z ladjo mimo Reke do Sušaka. Na obali pri Sušaku je izdelo-valnica ladij, na kateri so vihrale slovenske zastave. Iz ladje emo gledali znano božjo pot sv. Trsat.
Prihodnji dan po kosili smo zaključili naše potovanje na izletu z veselo zdravico in šli proti Ilirski Bistrici, Planino, Logatec, Vrhniko in nazaj v Ljubljano v hotel Union, kjer smo imeli še skupno večerjo in se veselo zopet razšli vsak na svoj dom.
To potovanje je bilo zares zanimivo. Zdaj mi je Jugoslavija poznana bolje kot preje, ko sem se tam pred leti nahajala. Potovanje sem opisala bolj na kratko in želim, da bi ga. Mila šenk iz Ljubljane še kaj pisala, kajti ona zna na ta-ko zanimiv način opisati, da se človeku zdi, da jc tam polog in vidi kra,je.
Torej, voditeljem 'Putnika" S3 najlepše zahvalim za vso po-strežbo.
Po temu izletu sem se podala za en teden v Novo mesto k sorodnikom mojega moža. Tam se mi je tudi zelo dopadlo. Šla sem na Bloke v Hudi vrh na obisk moje nečakinje in njenih štirih' otrok, katerim so ubili očeta v zadnji vojni. Obiskala sem tudi moj rojstni kraj Podlož, kjer sem vsa srečna obujala spomine na šolska leta, ko sem po travnikih in poteh še bosa hodila v Stari trg v šolo.
Ljudje tam bo |>ovsod zelo prijazni in postrežejo z vsem, kar imajo. Pridelajo si za jest/
ali obleka je pa zelo draga, njih plače so pa premajhne, da bi si mogli še misliti na to, da bi si kupili obleko. Zato bi priporočala vsakemu, ki ima doma svojce, da jim pošlje oblačila, za kar vam bodo tam zelo hvaležni.
Citala sem pismo g. Seliškar-ja, da delajo v Beogradu na tem, da bi odpravili carino. To bo pametno, ker nekateri kmetje še toliko nimajo, da bi plačali carino od paketa.
Kar hitro je potekal obisk in prišel je čas za pripravo na odhod. Dne 27. julija sem se poslovila od mojih dragih z obljubo, da se čez par let zopet vidimo. To je zelo olajšalo slovo za vse nas.
(Dalje prihodnjič)
OTROKA Ш PSIČKA JE ZASTRUPILA
Posavski tednik je 30. januarja poročal o Mariji Ivnik, 60-letni preužitkarici v Krizah, ki se je morala zagovarjati pred okrajnim sodiščem v Brežicah. Ivnikova ni mogla trpeti šest tednov starega domačega psička pri Gnusovih, kjer stanuje. Ko sta se ob neki priliki oče in mati Gnusovih otrok mudila izven do-ша, je Ivnikova pomešala med igance strupa za podgane in to dala psičku, nato pa je odšla po opravkih. Medtem so se zbudili
Gnusovi otroci in so bili dopoldne prepuščeni sami sebi v praznem domu. štiriletni Rudi Gnus je prišel tudi do zastrupljenih žgancev, katerih je psiček požrl le polovico. Otroči^ek je pojedel zastrupljene žgance in čez tri dni v bolnišnici umrl. Ženska je videla, da se otrok muči v bolečinah in kako se njegovi starši trudijo, da bi mu učinkovito pomagati, vendar pa ni hotela povedati, kaj pravzaprav je otroku. V bolnišnici bi bili lahko otroka rešili, če bi od Ivnikove takoj zvedeli, kaj se je zgodilo. Takojšnje očiščenje želodca bi bilo učinkovito.—Psiček je poginil že drugi dan, kakor je to hotela Ivnikova, ki je s svojim zlobnim dejanjem iz malomarnosti povzročila tudi otrokovo smrt.
Obsojena je bila na devet mesecev zapora.
PROMETNA NESREČA PRI TREBNJEM
Pretekli mesec popoldne se je šofer Dragotin Palčič iz Zagreba vozil z osebnim avtomobilom na cesti Trebnje—Ljubljana. Z njim se je peljal tudi Iva« Trav, prav tako iz Zagreba. Pri Trebnjem je avto trčil v zaprte železniške zapornice, jih zlomil in obtičal na progi. V tem trenutku je privozil vlak, se zaletel V avto in ga vlekel kakih 180 napo progi ter ga popolnoma poškodoval. Šofer Palčič je bil na mestu mrtev, Ivan Trav pa je dobil težje telesne poškodbe, ker ga je pri trčenju z vlakom vrglo iz avtomobila.
VABILO NA
KONCERT
Pevskega zbora "Jadran"
v nedeuo, 21. marca 1954
OB 4:00 POPOLDNE
v slovenskem delavskem domu,
WATERLOO ROAD
v s p o r e d :
PLES KRALJA MATJA2A....................K. Adamič
STUDENČKU...........................p. H. Sattner
POLŽEK..................................5 Premrl
ENA PTIČKA PRILETELA......................J Kuhar
NE MARAM ZATE........................E. Adamič
Mešan zbor
VSE NAJLEPŠE ROŽICE .................... E. Adamič
NOCOJ, OJ LE NOCOJ ....................... Narodna
Anthony Kolenc	Fred Cesnik
Ceorge Lonchar	Louis Smrdel
METULJČEK ............................... M. Vilhar
SPI, SINEK MOJ .......................... E. Adamič
Betty Resnik
LEP JE VRTEC ............................ C. Pregelj
ODKOD NAM LJUBITI ..................... E. Adamič
Ženski zbor
PRVA POMLAD ........................... B. Habbe
KAJ PA DELAJO PTIČKI ................... E. Adamič
KRAŠKA JESEN ........................ A. Srebotnjak
SPOMLADANSKA SIMFONIJA ............... Keldorfer
Mešan zbor
ODMOR
ZELENI JURIJ ............................ A. Lajovic
(Solo poje Betty Resnik)
BLEDI MESEC
NOCOJ SE Ml JE SANJALO..................E. Adamič
MADAME JEANETTE
Mešan zbor
POMLAD ............................... R. Simoniti
VEM ..............................
Angela Zabjek	Stephanie Tolar
Frances Codnavec
ARIA IZ "GORENJSKEGA SLAVČKA" .......... Foerster
POMLAD................................ M. Kozina
Florence Unetich
KRAGULJČKI
STRUNAM ................................ D. Jenko
ZAVR5KI FANTJE......................... Adamič
Moški zbor
LASTOVKAM...........................p H, Sattner
.................................... E. Adamič
RUDEČI SARAFAN............................д Foerster
MORAVSKA NARODNA.........................., £ Adamič
NARODNA NAPITNICA.....................j. pavčič
Mešan zbor
Dirigent-Vladimir Maleckar
Pianist—Reginald Resnik
PO PROGRAMU SE SERV1RA VEČERJA V SPODNJI DVORANI. ☆	ZA PLES IGRA RICHARD VADNAL	^
PREBIVALCI SOFIJE MORAJO VSAK VEČER PET UR SEDETI V TEMI
STRAN 3
Dobrih osem let je že minilo ^ konca druge svetovne vojne, ^Igarija pa še zmeraj ni prebolela njenih posledic. Kakor v "^^seh drugih satelitskih deželah, tudi v Bolgariji mnogo govore in pišejo o obnovi in napredku, praksa pa kaže, da tudi ta deže-a pod neposrednim vplivom oskve še zdaleč ne napreduje ko, kakor bi človek sodil po Vesteh iz bolgars'kih in s.ovjet-skih virov.
Bolgarsko ministrstvo za elek-ikacijo je nedavno odredilo, ^ ^ога celotna privatna po-a električne energije v primerjavi z lansko takoj ziiižati 2a polovico. V nobenem gospo-mjstvu ne smejo imeti več ka-or eno električno žarnico, uli-^0 razsvetljavo pa so po vsej ^Igariji omejili na polovico.
sa privatna podjetja smejo obratovati v tednu samo tri dni eno nočno izmeno od desetih večer do šestih zjutraj. Brivni-® smejo uporabljati električne parate samo od enajstih do šti-
1' "h	Razsvetljava iz-
j® strogo prepovedana.
^Ti ukrepi pa so bili storjeni te	je začelo v neka-
evropskih deželah zaradi manjkanja vode primanjkova-
oh	energije. Vsem
ratom, ki bi se ne držali teh predpisov, bodo elektri-zan 1°^ ^ tri do 15 dni sploh ^ -	bi zasačili kako go-
Podmjstvo, da ima več kakor p žarnico, bi mu zaprli elektri-hiš	30 dni. Še več! Vse
Sofiji z neparnimi hišni-Д .v®^®'^ilkami ne smejo imeti 7	električnih žarnic od
do	do 15. in od 17.
g. n	^ s parnimi
Д, ^'jkami pa velja ta prepoved Ur	i" od 15. do 21.30
g Sofija ima 434,888 prebival-rtorajo od petih popol-te ° desetih zvečer sedeti v zvečer prižgati sveče, dobiti^	v Bolgariji ni moč
'znenada tolikšna ome-Boi^ ^.^^^^ičnega toka? Mar ga i^inna več? Mar so se
Podrli	^ daljnovodi
čas 'L-' ^^®Protno! Bolgarski Več"' 1	da ima Bolgarija
kda • , ^^^ične energije kakor je b 1	februarja 1953
fik	minister za elektri-
Voru^'^°	Georgijev v go-
° državnem proračunu iz-trin'' znašala poraba elek-1939^^^ toka v Bolgariji leta Wh prebivalca samo 40 k 1959 1948 že 75 k Wh, leta pa celo 186 k Wh. Konec ^®ta pa je dosegla pro-Boi električne energije v ali 1600 milijonov k Wk je r	na prebivalca. Če
jev	trdi minister Georgi-
Petk/T^	Bolgarija zdaj
^t več električne energije raicT^ ^®ta 1939. In vendar mo-Veče	Sofije sedeti vsak
^Pod^ ^r v temi in vsako go-eigu/'li^^vo sme imeti samo eno žarnico. Kje tiči
Ti Л'
dnsi- razmeroma tako in-®ta ^^^^iranih deželah kakor slov Л^^^^иа Nemčija in Češko-"^eka ^dnje čase vsak dan y ^ J Ur električni tok ustavijo, satelitskih deželah nam-
ob
^ BLAG SPOMIN
obletnici smrti našega P''eljubl]'nega soproga in dragega očpta
JOHN STERLEKAR
tiha Te že krije,
pjej cvetlice požene;
srčno Te ljubeča, Soiila bode jih skrbno.
reč čedalje bolj primanjkuje živil in zato so primorane kmetijsko proizvodnjo pospeševati na račun industrijskih obratov. Vse te dežele morajo zalagati z važnimi industrijskimi izdelki, zlasti z izdelki vojne industrije, Sovjetsko zvezo. Zato druge industrijske panoge močno zaostajajo za potrebami domačega prebivalstva.
Ukrepi o omejitvi porabe električnega toka v Bolgariji se težke industrije sploh niso dotaknili. Topovi in puške za vojsko ter premog in stroji za Sovjetsko zvezo imajo tudi v Bolgariji prednost.
ILIRSKA BISTRICA RAZŠIRJA INDUSTRIJO
Ljudski odbor mestne občine v Ilirski Bistrici je na svoji zadnji seji med drugim ugotovil, da je bila komunalna dejavnost lani v mestu zelo uspešna. Uspelo je popraviti prej zanemarjene ceste, dobni so cestarje, popravili so precej šolskih poslopij itd. Glede gradenj je bilo lansko leto izmed vseh povojnih let najbolj uspešno, saj je bilo izdanih 37% vseh gradbenih dovoljenj po vojni.
Ljudski odbor ugotavlja, da obstoje mnogi pogoji za razmah industrije v mestni občini. Tovarna lesovinskih plošč že išče 520 milijonov dinarjev investicijskega kredita. Izdelani so načrti za novo tovarno, ki bo proizvajala vinski kamen, mlečno kislino in sadne soke. Delajo se tudi načrti za novo moderno opekarno.
Kmetijski pridelek v občini je bil lani manjši, pri nekaterih najvažnejših kulturah, kakor na pr. pri krompirju, koruzi in pšenici za 15—14%. Slabši pridelek so povzročile predvsem razne vremenske uime.
Oglašajte v Enakopravnost)
SLOVENSKO PRIMORJE POTREBUJE BOLNIŠNICO
Važnega posvetovanja o zdravstveni problematiki in potrebi gradnje splošne bolnišnice in poliklinike na Primorskem se je v februarju udeležilo večje število zdravstvenih delavcev, predstavnikov svetov za ljudsko zdravstvo in socialno politiko, dalje predstavniki ljudske oblasti m direktorji zavodov za socialno zavarovanje okrajev Tolmin, Gorica, Sežana in Postojna ter sekretar republiškega sveta za ljudsko zdravstvo in socialno politiko Piškur Alojzij, dr. Ravnikar Tone, ing. Tratnik iz Ljubljane in drugi.
Posvetovanje je otvoril dr. France Marušič, predsednik sveta za zdravstvo in socialno politiko, ki je podal v svojem referatu zdravstveno problematiko v Slovenskem Primorju. Med drugim je naglasil, da je Slovensko Primorje s krivično mejo izgubilo svoja zdravstvena središča, ki so bila v Trstu in Gorici. Ostaja le še Reka, ki pa prihaja v poštev samo za predele bivšega ilirsko-bistriškega okraja. Svojo razlago je podkrepil z dokumentarnimi številkami, da se je posluževalo goriških bolnišnic in zdravstvenih ustanov 70.3 odstotkov Slovencev. Če se ne upošteva še sanatorij za pljučne bolezni, ki je sprejemal celo bolnike iz notranjosti Italije in priseljencev iz Italije, znaša odstotek izkoriščanja goriških bolnišnic po Slovencih kar 80 odstotkov. Bolnišnice so v glavnem gradili Slovenci in njihovi žulji so ostali brez haska. Krivična meja namreč poteka ob zidu bolnišnice z zmogljivostjo 1510 postelj.
Poudaril je zahtevo, da se v Slovenskem Primorju zgradita splošna bolnišnica in poliklinika. Bolnišnica naj bi imela z vsemi oddelki 900 postelj. Predlagal je, naj bi se bolnišnica gradila v Novi Gorici, kjer se spajata Soška in Vipavska dolina. Tu so tudi ugodne podnebne prilike, ki skrajšajo rekonvalescenco in
sploh ugodno vplivajo na sam potek zdravljenja. Razen Postojne, kjer naj bi imeli manjše zdravstveno središče s kirurgič-nim in internim oddelkom, kažejo vsi pogoji, da bi bila glavna zdravstvena ustanova v Novi Gorici. Predsednik dr. Marušič je predlagal, naj bi gradili bolnišnico v Šempetru pri Gorici, kjer je sedaj že zdravilišče za kostno TBC.
Za tem se je razvila dokaj živahna razprava, h kateri so se prvi oglasili predstavniki iz Postojne, ki so izrazili svoje pomisleke, da bi gradili zdravstveni center v Novi Gorici. V nadaljnji razpravi, v katero so posegli diskutanti iz Gorice, Tolmina in Sežane pa se je pokazalo, da je najbolj prikladna Goriška in je tudi za te tri kraje potrebna bolnišnica, saj imajo nad 120,000 prebivalcev. Postojna pa bi imela tako kar štiri možnosti. Lahko se bo po potrebi posluževala ljubljanske in goriške, deloma pa tudi reške in bolnišnice, ki jo bodo gradili v Izoli. Kljub vsem argumentom Pošto jnčani niso bili povsem zadovoljn.
Končno so sklenili pospešiti preselitev kostne TBC v Valdoltro, pripraviti analizo in idejne načrte za gradnjo oziroma nadzidavo še enega nadstropja. Tako bi začeli delati že v dveh do treh letih nekaj glavnih oddelkov bolnišnice. Začasno bi tudi v zasilni bolnišnici v Vipavi bil lahko še en oddelek.
Za gradnjo poliklinike je republiški zavod za socjalno zava-1'ovanje obljubil prispevati 30 milijonov in okrajni zavod del svojih razpoložljivih sredstev. Tako upamo, da bo le kmalu prišlo do zdravstvenega centra na Primorskem.
'iP
(Po "Slottnsuem poročnalcu")
»I Г/-
"We made the $3,500 down-payment \ on our home through the Payroll Savings Plan"
say. \orge King, tire plant worker of Detroit, Mich.
žaTujoča
'o- marca 1954.
soproga in otroci
Do you think you can't save money? Take heart, you can! Just discover the Payroll Savings Plan, as the Kings did. What the Plan did for the Kings, it can do for you, too!
Whatever you want to save for, the Payroll Savings Plan will do It for youl
Here's how simple it is to have money for all the things you want and need. Just go to your company's pay office and sign up for Payroll Savings. You pick the amount—a few dollars each payday or as much as you like. The money will be automatically laid aside for you — before you draw your pay.
Then, when enough has been laid by, it will be invested in Series E Savings Bonds, in your name, and the Bonds will be delivered to you. Then your savings begin to earn more money for you—because each
Series E Bond pays you interest averaging 3% when held to maturity. |
Putting aside just $3.75 a week can get you $5,153.72!
If you sign up to save only $3.75 a week, in 5 years you'll have $1,025.95 —in 9 years 8 months you'll have $2,137.30. And in 19 years 8 months, $5,153.72! All in Bonds that go on earning morel This is just an example of how your savings pile up—on the systematic Payroll Savings Plan!
Start on the realistic road to financial independence — nowl
More than 8 million working men and women are saving happily and successfully on Payroll Savings right' now. For your family's sake, and your own, how about joining them today?
Th0 U. S. Goiernmtrt/ does not pay for thin advertising. The Treasury Department thanks, for their patriotic donation, the Advertising Council and
ENAKOPRAVNOST
SAi/fAJG ЛГ	ГА/ЛА/ VOCf TTVWAf-
U.S. Л1(//А/бГ BOA/OS OA/ TX/^T PAVMLL SAVtNQS PLAN
PRIMORSKA MLADINA RADA OBISKUJE ŠOLE
O perečih problemih šolstva na Goriškem, ki se odraža v občutnem pomanjkanju šolskih poslopij, opreme in učil se je že obravnavalo. Danes pa bomo podali pregled učnih uspehov v okraju v prvem šolskem polletju. Razveseljiva ugotovitev je ta, da v teh obmejnih krajih mladina zelo rada obiskuje šole. Tako je bil reden, obisk v minilem polletju na goriških gimnazijah 96%, na osnovnih in vajeniških šolah pa celo 96.3% Pri tem je zanimivo, da je na Goriškem od 5489 šolo obveznih otrok 2848 dečkov in le 2641 deklic. Od teh jih je izdelalo 4150 ali 75.6%. Padlo jih je 1289 (23.5%), 50 pa jih je bilo neocenjenih, predvsem zaradi dolgotrajnih bolezni in drugih objektivnih vzrokov. Po razredih v okrajnem merilu pa je ocena sledeča: v I. razredu pozitivnih 82.3%, II. 83.8%, III. 72.7%, IV. 71.4%. Skupna pozitivna ocena v nižjih razredih osnovnih šol 77.2%. V višjih razredih pa je sledeči razpored: v
V.	razredu 65.5% pozitivnih, v
VI.	66.3%, v VII. 73.5% v Vin. kjer je v vsem okraju le 8 otrok pa 87.5%. V celoti višji razredi 67.2%.
Vsi ti otroci obiskujejo pouk v 105 šolah, ki imajo le 141 učilnic v šolskih poslopjih, 37 učilnic, ki so vse neprimerne pa imajo najete v privatnih zgradbah.
Posebno problematiko pa predstavljajo šole v hribovskih vaseh, kjer so oddaljena naselja in posamezne domačije. Tako je na Goriškem še vedno 15 enood-delčnih šol, na katerih poučuje
le en učitelj vse razrede od 1. do 8. To je po 4 razrede istočasno. 14 šol je dvooddelčnih. Iz tega je razvidno, da otroci teh krajev ne morejo dobiti tistega znanja kot ga dobe na višje organiziranih osnovnih šolah z več oddelki in več učitelji.
Poleg osnovnih šol je na Goriškem tudi 11 gimnazij, od teh 9 nižjih, popolna gimnazija v Novi Gorici in v Ajdovščini gim-nazja, ki se razvija v popolno gimnazijo in ima letos že 6 razredov. Gimnazije obiskuje 2790 dijakov. Od teh jih je izdelalo 1311 ali 47 %, neocen jenih pa je bilo 11. Največ negativnih ocen v posameznih predmetih je bilo v prvem polletju na gimnazijah 26% v nemščini in 24% v matematiki. Na gimnazijah predvsem primanjkuje kval ificiranih učnih moči, katerih bi jih rabili še 20. Od sedanjih 107 vzgojiteljev je namreč le 57 kvalificiranih za pouk na gimnazijah. Ostali pa so učitelji, ki so jih vzeli iz osnovnih šol. Poleg tega pa je tako na gimnazijah kot na osnovnih šolah zelo pereče pomanjkanje učil. Nasplošno se opaža, da se bolj marljivo uče deklice vse do višjih razredov gimnazije. Potem pa prevzemajo inicija-tivo fantje.
Med počitnicami je iz goriških šol obiskalo v Črnem vrhu nad Idrijo 10-dnevni smučarski tečaj 87 tečajnikov, največ pionirjev,
vas muci revmatizem?
Mi imamo nekaj posebnega prot) revmatizmu.
Vprašajte nas.
MANDEL DRUG CO.
Lodi Mandel. Ph. G.. Ph. C. 15702 Waterloo Rd__KE 1-0034
Pošljemo karkoli prodamo kamorkoli.
EUCLID POULTRY
649 EAST ISSlh ST., KE 1-8187	Jerry Fetkovšek, lastnik
Vsakovrstna perutnina in sveža, prvovrstna jajca. Spreje-perutnino za svatbe, bankete in veselice, itd. NEI^J POSEBNEGA: Prodajamo kokoši tudi zrezano na kose ter si lahko nabavite samo one kose, ki vam najbolj ugajajo.
S E D M A K
Vršimo selitve in prevažamo lahko ekspresno robo Kupujemo in prodajamo rabljeno pohištvo 321-325 EAST 156th STREET, blizu LAKE SHORE BLVD. KEnmore 1-6580	IVanhoe 1-6370
BUKOVNIK STUDIO
Mojstrsko fotografiranje SVATBENE - DRUŽINSKE - PORTRETI IN OTROŠKE SLIKE 762 EAST 18Sth STREET — IV 1-1797 Odprlo vsaki dan od 9. do 8. ure — v nedeljo od 10. do 3. ure
Izdelujemo slike tudi za potne liste in v identifikacijske svrhe
-SINGER-
iiH ima vse
STRAieHT-NEEOLE
SWINO-NEEDIE (ilg-tag)
SIANT-NEEOIE
Najsibo kateregakoli tipa ali modela šivalnega stroga imate raje, naj bo SINGER vaša izbera. Preko enega stoletja izkušnje v izdelovanju šivalnih strojev, vam zagotovi stroj, ki je izdelan, da vzdrži.
Vi ste lahko sigurni tudi o SINGER poslugi... vam je tako blizu kot vaš telefon. Preko 45 trgovin v severnem Ohio vam je pripravljenih postreči z SINGER komadi in poslugo.
In, pomnite, znani SINGER šivalni tečaj, katerega poučujejo izkušene učiteljice, je vaT z'nakupom novega SINGER stroja.
NOVI SINGER ŠIVALNI STROJI
SO OCENJENI OD
Damo primaren popust za star šivaUii stroj. Mitnmalno predvplačHo. Lahki pogoji.
•A Trade Mark of тнг siNCtR мгс. со. _ ______
SINGER SEWING CENTER
Označen v vaši telefonski knjigi samo pod imenom SINGER SEWING MACHINE CO.. .. poiščite vam najbližjo trgovino.
med njimi 1 zdravnik, 13 učite-Ijev, 11 fiskulturnih učiteljev in 6 tabornikov. Kljub slabim snežnim razmeram in pomanjkljivi smučarski opremi pionirjev je ta tečaj dobro uspel, razen lažjih nezgod pri starejših obiskovalcih tečaja, ki pa so na snežnih
poljanah skoraj neizogibne.
jp.
VOJAKI OMEJILI POŽAR
V stanovanjski hiši Ivana Ko-šiča iz Kozjega vrha pri Dravogradu je v petek, 5. februarja, začelo goreti. Ogenj, ki se je jel širiti proti gospodarskim poslopjem, so omejili vojaki, ki so prihiteli na pomoč iz karavle Urbani in tako rešili pred požarom še ostale hiše.
hiše naprodaj
proda ali zamenja
se hišo na Fuller Ave,, od E. 222 St. 6-sobna Colonial hiša; preproge, zimska okna, mreže, gorkota na plin, jard zadaj za-grajen. Garaža in cementi ran dovoz.
Pokličite
KOVAČ REALTY
960 E. 185 St, KE 1-5030
išče se stanovanje
starejša dvojica
išče stanovanje s 3 ali 4 sobami, med E. 55 in E. 79 St. od St. Clair Ave. in Superior Ave. Kdor ima za oddati, naj sporoči med 4. m 6. uro popoldne.
EN 1-7307
v najem
stanovanje
s 7 sobami, popolnoma opremljeno in televizijskim aparatom, itd., se odda v najem. Blizu trans-portacije.
Za naslov se poizve v uradu tega lista.'
V najem se odda spalno sobo
Prednost ima miren zakonski par, ki dela, ali pa dekle. Ima na razpolago tudi kuhinjo.
Vpraša sc po 5. uri popoldne.
PO 1-4951
Zaposlenemu moškemu
se odda v najem lepo opremljeno sobo v prijazni naselbini pri domačih ljudeh.
Vpraša se na
1110 Esust 73nd Street
razno
»IŠČE SE
žensko, ki bi opravljala splošna gospodinjska dela po 5 dni v tednu. Mora imeti rada otroke. Ob večerih gre domov. Dobra plača poleg obedov.
Pokličite HE 1-1539
PRODA SE HIŠA
za dve družini; 5 sob spodaj in 5 sob zgoraj. Dve garaži; dva for-neza, nova, na plin. Vse v najlx)lj-šem stanju. Proda se radi bolezni. Vpraša se na
981 EAST 140th STREET,
nasproti Fisher Body
JOHN YAGER
IV 1-5702 GRADBENI KONTRAKTOR Ako želite zgraditi novo garažo ali klet pod vašo hišo, vam postrežem v popolno zadovoljstvo.
KADAR POTREBUJETE ZAVAROVALNINO
proti ognju, viharju in avtomobile, se lahko zanesljivo obrnete na
- L. Petrich
19001 KUdeer Ave.—IV 1-1874
ZAVAROVALNINA
na 1Ш0 - BIZNES - AVTO -
2IVUENJE
Pomnite, da kakršnokoli zavarovalnino vi potrebujete, vam jo lahko preskrbi
DANIEL STAKICH
815 EAST 185th STREET
poleg
St. Clair Savings & Loan Co. lei. KE 1-1934
г»|||1Ш1ИШ1111«1>||«1111»||||»111|И|и|1|11|«|11|«|11|1|11|»|11Ц|||Ц||||в||||1|||И||||1|||ц|пш1111»11Ш111111111«11111ев |1т1н|Ин1т1||1#1||Ж1"1т1||1"1н1«1н1»1||1ж1н1ш11|1т1и1#11|1ж1н1т1нж1||1»||||ж1н1ж1н1#|||1ж1||1т1||1ж1||1ж11|1ж||П;* " SE
mm
M 11
i AVGUST ŠENOA:
Dio
genes
Zgodovinska povest iz 18. stoletja
■
is
(Nadaljevanje)
"Sem."
"Ga je prebral?"
"Od začetka do konca."
"In?"
"Dobro je."
"Vi ga boste s stražo pripeljali sem iz ječe."
"Da."
"Oblečen bo kot malteški vitez?"
"Da."
"In vi?"
"Jaz bom, kakor je domenjeno —berač."
"Pridite zgodaj."
"Ne bojte se."
"Zaradi večje varnosti naj vaši krajišniki napolnijo puške z ostrimi naboji."
"To je ukazal tudi Klefeld."
"Tako? No, prav."
"Naročil je še, naj bo jutri pripravljena četa pa tudi—duhovnik."
"Da ustrele Belizarja, kajne?"
"Najbrž."
29
Napočila je nedelja, prišel je večer, rok maškarade in zmage slavne Diane. Pred Jankovićevo hišo sta stala ob vratih, ki so bila nastežaj odprta, dva zamorca in držala velikanske baklje. Rdeča svetloba se je drhte prelivala v temno noč in bleščala na svileni, škrlatni obleki zamorcev. Široke stopnice so bile pokrite s perzijsko preprogo, ob straneh pa so zelenele bujne oranže, nad katerimi so plamenele svetilke iz rožastega stekla. Na-pragu je stal visok Kitajec, mahal s šilastim klobukom in pobiral vstopnino v svileno vrečo. Vsak gost je moral plačati cekin za "plemeniti namen," kot je pisalo na vabilih. Bajno je sijala dvorana, saj sploh ni bila dvorana, temveč vrt. Pod stropom so se zvijali dolgi venci rumenih vrtnic, ob stenah je zelenelo in cvetelo jutrovsko cvetje — hladne palme, tenkoliste ciprese, žarne pelargonije in bele kameli je kakor zelen gozdič. V vsakem gozdiču sta stala po dva pozlačena stola, prevlečena s škrlatnim da-mastom, na marmornih stebri-čih pa lestenci iz pozlačene medi, sipajoč svetlobo po bajni dobravi. Od svečnika do svečnika so se vile verige iz brušenega kristala in bleščale s prizmatično lučjo. Izza zelenega grma so plavali šumni glasovi glasbe, njej pa se
CHICAGO, ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarborn 2-3179
WANTED TO RENT
RESPONSIBLE Young Couple, little daughter, desperately need 4-5 room unfurnished apartment. Good location N.W. Moderate rental.
IRving 8-2411
BUSINESS OPPORTUNITY
COCKTAIL LOUNGE — One of the finest best equipped air con ditioned places on Rogers Park's most popular street. Over 30,000 foot traffic per day. Fine clientele with high mark-up. All pouring but package goods possible. High potential. For information call GReenleaf 5-7962 between 12 noon and 5 p. m.
FOOD SHOP - DELICATESSEN — Open 5VŽ days week. Good opportunity for couple. Established 24 years. N.W. 2 living rooms in rear. VŽ down, will finance.
PAlisade 5-4114
je iz dalje oglašala druga kakor Eolova harfa. Mala soba je bila šotor iz škrlatnega žameta, posutega z zlatimi zvezdami. Na sredi je visela svetilka iz modrikastega stekla. V salonu pokrivajo razkošni gobelini stene in prikazujejo štiri letne čase. Tu stoje na tankih nogah pozlačeni stoli, obloženi so z marmornimi moaaiki, na njih pa so veliki svečniki iz francoskega srebra, v katerih trpole rdečkaste vo-ščenke. Pojdi naprej in obstoj. Rožasta svetloba se razliva skozi kristalne svetilke, ki so podobne lilijam. Po tleh so pogrnjene debele rdeče preproge. Okrog dvorane se nizajo stebri iz brušenega kristala, na njih pa počiva zlata kupola. V štirih kotih stoje med rdečim, plamene-eim cvetjem kaktej štirje marmorni tritoni in vlivajo iz školjk dišečo vodo. Okrog hrama se pa ovijajo grmi vrtnic, posuti s cvetjem. Grlice se spreletavajo iz grma v grm, v goščavi poje slavček, sredi hrama stoji na visokem podstavku kameniti kip Amorja in Psihe. To je 'hram razkošja.' Naprej ni mogoče— visoka zaprta vrata so zastrta s črnim suknom, na njih pa sije-jo bele, grozne besede: "Aux enfers — v pekel!"
Po dvoranah je rojila pisana množica s krinkami iz črnega žameta, varljiva brbljava vojska s severa in juga, z vzhoda in za-pada, oblečena v svilo in bar-žun, v brokat in škrlat ter v— cunje. Debeli Turek spremlja nuno, menih se šali z vilo, medved draži krasno Rimljanko, Otelo se dobrika zagrebški vaščanki, dimnikar šepeta sladke besede Desdemoni, a Pierrot in Harle-kin se podita po dvorani. Evo, zdaj prihaja 'olimpijski ceh,' toda—čudno! — tokrat z boginjami. Bogve, kdo so te boginje! Poglej, kako se drobni Herkul v levji koži opira na palico in še-pa! Bog, odpusti mu tanke noge! Uboga debela Dejaneira zraven njega naj bi šla za nuno! Oho, to je pa naš Amor v rdeči halji in s krili iz belega papirja. Čudno nasprotje — Amor ima trebuh kot kakšen kanonik, a Psiha ob njem je suhljata ko trlica. Bog-me, prišel je tudi senatorsko debeli Mars in se zlomkovo poti pod izposojenim, težkim oklepom cesarskega vojaka. Nista li tista dva skakljajoča mladeniča v svilenih modrih haljicah in z zlato zvezdo na srebrni kapi Ka-stor in Poluks? Sta. Zdaj prihaja Pluto z bleščečo krono na glavi, za njim pa Merkur, Jupiter in ves olimpijski ceh. Oho, to je pa vrag, pravi, živi vrag! Kosmat je, črn od temena do peta, na čef-lu mu štrlijo zaviti rogovi, iz ust mu visi dolg, rdeč jezik, za njim pa se vleče strahoten rep.
"Pozdravljen, Janković!" še-pečejo maske, toda vrag ne odgovori, samo milostno pokima. V dvorano stopi Škotinja in pelje za roke debelušno vestalko.
"Mati," pošepeta Škotinja, "vidiš kje malteškega viteza?"
"Še ne, potrpi, Amalija!" odvrne vestalka. "Ha, glej ga— prihaja z beračem."
In res je vstopil malteški vitez, v dolgem belem plašču z rdečim križem, za njim pa razcapan berač s palico. '
"Čudno," pravi Škotinja, "skozi vrata je vdrl še cel trop beračev."
"Saj res! In vsi so oblečeni kakor Fran Patačić."
"Da, čudno," reče vestalka, "vsi so berači kot on, le da ima spremljevalec rdeč pas."
"Kateri zlomek je to, Ka-stor?" se je ustavil Poluks. "Poglej tistole noro masko, ki stoji na pragu. Dolgi lasje, dolga brada pod sivim plaščem drži preprosto svetilko v njej pa prižgano svečo kakor kak kočijaž."
"Molči Poluks to je Klefeld."
"Oho! Umakniva se na drugo stran."
Nenadoma so maske od začudenja utihnile, sleherne oči so se obrnile k vratom, sleherna usta so pošepetala:
"Kdo je ta bajna lepotica?"
Po bleščečih tleh je stopala po dvorani visoka žena, vitka in gibčna kakor vila, veličastna kakor boginja. Krasni obraz ji je zakrivala polkrinka iz črne svile. Čudovito so se ločile od škrlata bele, napete grudi in oble roke, brez rokavov, a na sijočih ramenih so cvetovi iz dragih kamnov spenjali škrlat. Številni črni kodri so se usipali po snežnih, mehko zaokroženih plečih, črne lase so ji prepletali zeleni listi trte in živordeče jagode. Izpod tunike je molelo spodnje krilo, same bruseljske čipke, zadaj dolgo, da se je vleklo daleč po tleh, spredaj kratko, da so se videle drobne, polne noge v rdečih sandalah in mehki gležnji, oviti z zlatimi obročki. Preko ramen ji je padala dragocena tigrova koža, v majhni roki je držala pozlačeno palico. Tako je plavala ponosno skozi dvorano, pisana množi-ča je valovala, šumela in se globoko priklanjala.
"To je Baćanka," je pošepetal Krsto Vojković svoji ženi Ani Rauchovi, "a plaha Turkinja za njo, če se ne motim, je mala Eu-f rozina."
"Božanska žena! Da je moja!" je vzdihnil Kastor.
Bahantka je 'šla naravnost proti vragu; okrog mičnih ust ji je zacvetel očarljiv nasmeh, oči za krinko so zableščale v živem plamenu.
"Bon soir, cher diable!" (Dober večer, dragi hudič!) je pošepetala in pomolila mehko roko
vragu, ki se je coremoniozno priklonil.
"Poglej," je rekel Merkur Herkulu, "vrag so boji ženske, čeprav je iz njegove šole."
"Amice," je odgovoril Herkul, "stara resnica je, da je učenec modrejši kakor učitelj."
"Ljudje božji," je pristopil Mars, "kje je nektar? Zelo sem žejen."
"Kaj si slep, nebeški maršal," se je nasmejal izpod krinke Merkur, "glej, mali črnci nosijo po dvorani v srebrnih kozarcih ma-deiro; vsekakor je boljša kakor nektar, ki nam ga za drage obole prodaja naš lopov Ganimed."
"Cerberus ga požri," je rekel Mars in pohitel za pijačo.
Bahantka se je nežno pritisnila k vragu.
"O, hvala ti, hvala, moj Anton," je šepetala z drhtečim glasom, "take slave še nikoli nisem doživela. Srce mi poskakuje od navdušenja, duša mi pravi, da šele danes, sredi te neizmerne lepote, slavim svoj pir. In vse to, vse je tvoja ljubezen darovala meni!"
Vrag je pokimaU
"Hotela sem očarati, presenetiti te klaverne ljudi s čudom, kakršnega še niso videli," je nadaljevala, "toda tvoji domisleki so me visoko presegli. Premagana sem, a ta zmaga mi izpričuje silo tvoje ljubezni. Od danes si moj, moj z dušo in telesom. Povej, če si?" je vprašala in strastno stresla vragovo roko.
Vrag je spet prikimal in si nežno pritisnil njeno roko na srce.
Zdajci se je oglasila glasba; ubrani zvoki so se razlili po bajni dvorani, pisana množica se je razredčila v vrste in se razvrstila v kolo, se prepletala v skladnem, umirjenem taktu, da je vse bleščalo, šumelo in sevalo.
"Ples se je začel," je rekla Bahantka. "Midva sva na poti ljudem, oni pa nama, pojdiva v rdeči šotor."
(Dalje prihodnjič)
DARILA IN POTOVANJE
DARILNI PAKETI: Sočustvovanje ameriških rojakov do svojcev v domovini je vedno na vidiku, katerim tudi dejansko pomagajo z darili.
Da svojce razveselite in jim olajšate težave, v katerih se še vedno nahajajo vsied lanske suše in pozebe, imate priložnost, da jih osrečite z darili, posebno za Velikonočne praznike.
Ker zastopamo najsolidnejšo družbo "CITRUS" v Trstu, ki pod vodstvom lastnika, ALEKSANDER COLJEVŠČEK, naročila paketov dospejo na prejemnika v teku 14. do 21. dni, zatoraj se takoj zglasite v našem uradu za naročila, da bodo vaši domači deležni vaših daril za Veliko noč.
DENARNA NAROČILA: izvršujemo po najbolj možni hitri in najnižjem dnevnem tečaju, ter vse pošiljatve so jam-čene.
POTOVANJE: Ker se priglaša več rojakov za potovanje, smo organizirali skupino za sredi junija na avijonu (Air Line),
Pridružite se tej skupini tudi vi, ter za vse potrebne formalnosti se zglasite, pišite, ali kličite, na zanesljivo tvrdko ki vam da izredno udobnost potovanja samo dva dni; danes imate zajutrek v New Yorku, jutri pa boste imeli večerjo že v Jugoslaviji.
Steve F. Pirnat Co.
6516 St. Clair Avenue
CLEVELAND 3, OHIO
HE 1-3500
ZAVAROVALNINO
proti
Ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
19461 SO. LAKE SHORE BLVD.
Pokličite:
IVanhoe 1-9382
Drevesa za korist In lepoto
Drevesa, gozdi so dajali prvo zavetje našim davnim primitivnim prednikom. Zato ni čudno, da ima drevesa rad tudi sodobni človek, dasi morda samo podzavestno. Korist dreves je skoro odveč poudarjati. Gozdi nam dajejo les za kurjavo in za stavbe in za pohištvo in za tisočere druge potrebe. Gozdovi zadržujejo viharje in poplave in na splošno koristno vplivajo na vremenske razvoje.
Sadna drevesa nam dajejo ogromne količine najbolj raznovrstnega sadja, kar je velikega pomena za ljudsko prehrano. Poleg tega so sadna drevesa po večini tudi lepa za pogled spomladi, ko cveto.
Kako navezani smo ljudje na drevje, vidimo iz dejstva, da skuša vsako mesto gojiti vsaj nekaj dreves v mestnih parkih ali posajene ob cestah; vsaj v stanovanjskih delih. Izmed večjih ameriških mest se menda tega najbolj "zaveda" naše glavno mesto Washington, D. C., ki je posejano z malimi in večjimi parki in ki goji drevesa celo ob mno-, gih cestah odločno trgovinskega značaja.
Dreves je na svetu trsoče vrst. Nedavno smo brali, da so jih vladni gozdarski eksperti samo v kontinentalnih Zedinjenih državah in Alaski našteli 1,027 vrst. Razume se, da vse te vrste dreves ne rasto povsod. Severni kraji imajo manj vrst dreves kot južni.
v velikih industrijskih mestih, kjer je dosti dima, plinov in prahu, mnoga drevesa, ki so sicer domača v njihovih okrožjih, ne uspevajo. Nekatera pa se ne zmenijo dosti za take veliko-mestne neprilike. Po mestih srednjega zapada se zdi, da najbolje uspevajo alijanti (alian-thus), ki se zadovoljijo z vsako zemljo, katerih ne napadajo mr-česi in katerim ne škoduje niti dim niti prah. V Clevelandu, Ohio, dobro uspevajo tudi pla-tane ali sikamore, ki zrastejo v lepa senčna drevesa; edina napaka teh dreves se nekaterim meščanom zdi dejstvo, da jim vse leto polagoma odpadajo kosi starega lubja, kar "nasmeti" vrtno trato.
Precej dobro uspevajo v mestih srednjega zapada tudi ka-talpe, bresti, javori in lipe. Lipe so sploh zelo prilagodljiva drevesa, ki uspevajo celo tako daleč na sever kot severna Minnesota.
Meščani, ki sadijo drevesa za senco in lepoto, naj bi v prvi vr* sti upoštevali drevesne vrste, k uspevajo v gozdih dotičnib okrožij. Drevesa za posaditev naj bi naročali od lokalnih ali bližnjih drevesnic. Drevesničarji gojijo pravih vrst drevesa za svoja okrožja in so drevesa že od mladosti navajena na podnebje svojega okoliša.
Ponekod sadijo ljudje za seH' CO in lepoto tudi sadna drevesa in mestoma z dobrim uspehoRi' V Clevelandu, Ohio, na primeri je spomladi videti v stanovanjskih delih mesta dosti češenj' hrušek, jablan in tudi breskeV' Vidimo jih spomladi, ko cveto, pozneje pa dajejo senco in zek' nje kot druga drevesa. Tudi gl^ de sadnih dreves je priporoči ji' vo, da se kupujejo od lokalnih al' bližnjih drevesnic.
V	■ bolj severnih krajih uspe vajo le redka sadna drevesa, tO' da drevesničarji so tudi za tistf kraje vzgojili nekatera sadna drevesa, ki prenesejo hudo zim" in rodijo prilično okusno sadje-
V	pozni jeseni in v zgodnji p"' mladi je čas za sajenje dreveS' Važno je, da se drevesa sadij" ali presadijo prej, predno se zac ne sok pretakati in popje poga' njati. Zeleneča drevesa presaja' ti je navadno brezuspešno del";
—NEW ERA. glasilo
Ml DAJEMO IN IZMENJAVAMO EAGLE ZNAMKE
THE MAY CO S BASEMENT
Razprodaja ob obletnici
S LI P Senialionl
I
Style B
1.79 Value
Style A

11, ,1.111

Stil A
Redno 1.79 Rayon Bias Cut spodnje krilo
Mehko rayon s krepom prepleteno spodnje krilo s čipkami zgoraj in spodaj. Naramnice se lahko skrajša ali podaljša. Bele, plave, maize in roza barve. Mere 32-52.
Stil B
Eyelet- okrašena Batiste spodnja krila
Fine kakovosti, lahke teže. Vrezane na bias. Naramnice se lahko podaljša ali skrajša. V beli barvi, mere 32-44. | v maize, roza, plavi barvi, mere 32-40.
The May Co.'s Basement oddelek s spodnjo opravo
Samo 213 . . . redno 2.98 MOŠKIH ZIP FRONT JACKETS — nepremočljivi. Mere 36-42.
1
.00
Samo 85 . . . redno 8.95 -10.95 - 13.99 ženskih in dekliških vse - volnenih BOXY TOPPERS. S podlogo iz rayona.
5
.00
Moške 1.59 Sanforizirane modre chambray DELOVNE SRAJCE. Mere 1434 do 17.
99c
Redno 1.49 - 2.95 . . . MOŠKE ŠPORTNE SRAJCE in POLO SRAJCE. Mere majhne, srednj«, velike. Športne srajce so prvovrstne kakovosti, polo srajce neredne.
1
.00
Redno 1.59 - 2.95 . . . DEŠKE ŠPORTNE ali POLO SRAJCE. Mere majhne, srednje, velike. Športne srajce so prvovrstne kakovosti, polo srajce neredne
99c
Redno 1.99 - 2.99 . . . OTROŠKE BOMBAŽNE OBLEKCE. Vzorci. Mere 1 do 61/4.
1
.00
Redno 2.99 - 3.99 . . . DEKLIŠKE OBLEKE. Iz bombaža in rayona. Različne mere do 14.
1
.00
3.98 vrednost . . . EN-SAMBLI ZAVES. 45" široki na vsak par, valance 54" širok. Iz Rayon barkcioth.
1
.00