fDominiajte se CMD
Po&nTnt ptecana v golavlnT
MarWOFSStl
Cena 1 Din
Leto III. (X.), štev. 287 Maribor, pondeljek 16. decembra 1929
izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček, zav. v Ljubljani it. 11.409 Velja mitečno, prejeman v upravi ali po poit! 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din
»JUTRA«
Telefon:
Uredn. 440 Uprava 455
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta it. 13
Oglati po tarifa
Oglate »prejema tudi oglaanl oddelek .Jutra- » Ljubljani, Preierneva ulica «.4
Sokol kraljevine Jugoslavije
le z včerajšnjim dnem dobil svoj mogočen temelj, na katerem se bo mogla izgraditi njegova nova stavba. V Beogradu se je vršila včeraj izredna glavna skupščina Jugoslovenskega Sokolskega Saveza, ki je imela sklepati o tem, ali vstopi dozdajna jugoslovanska sokolska organizacija v novo organizacijo Sokola kraljevine Jugoslavije. Po izjavah in resolucijah, sprejetih že pred tem na sejah posameznih sokolskih žup in izrednih občnih zborih poedinih sokolskih dru štev, je bilo pač pričakovati, kar se je včeraj tudi zgodilo : vse v Jugoslo venskem Sokolskem Savezu včlanjeno Sokolstvo vstopa korporativno v novo organizacijo Sokola kraljevine. Resolucija v tem smislu je bila sprejeta z ogromno večino glasov delegatov, ki so zastopali vse sokolske župe v državi.
Pri tej priliki je jugoslovensko Sokolstvo v resoluciji, katero bo danes izročila pristojnim činiteljem posebna tričlanska delegacija, ponovno povda rilo temeljne sokolske ideje, ki morajo v bistvu biti vodilne tudi za novo sokolsko organizacijo. Ideali svobode, bratstva in enakosti so temelji sokolskega dela, združeni z nesebičnostjo v delu za boljšo bodočnost naroda Oživotvarjajo se sokolska načela o enem narodu, eni državi in enem Sokolstvu, Sokolsko delo mora biti tudi še vnaprej usmerjeno na telesno, moralno in nacijonalno povzdigo naroda. Jugoslovensko Sokolstvo se radi viš jih državnih interesov odreka svoji dozdajni samostojnosti. Globoko uver jeno, da bo delala nova organizacija Sokola kraljevine Jugoslavije vedno v duhu jugoslovenskega Sokolstva ter da bo tvorila jamstvo za bodoče uspešno delo za dobro kralja in domovine in za zmago Čiste sokolske in slovanske ideje, sklepa in proglaša jugoslovansko Sokolstvo, da vstopa z vso svojo organizacijo v Sokola kraljevine Jugoslavije. Organizacije [dpsedanjega jugoslovenskega Sokolova naj do definitivnega formiranja ;iiovega Sokola kraljevine 'Jugoslavije nadaljujejo svoje delo, intenzivno se pripravljajoč na vsesokolski zlet leta 1930. v Beogradu. Jugoslovensko Sokolstvo želi, da bo novi Sokol kraljevine Jugoslavije kot izraz prave sokolske misli tudi član Zveze slovanskega Sokolstva.
Tako temeljne misli resolucije. S Sk|epom zgodovinske skupščine jugoslovenskega Sokolstva je prenehalo jjjpgovo delo in se je pričelo delovanje novega Sokola kraljevine Jugosla [vije, ki je z 72.000 člani jugosloven-£kega Sokolstva postal že z včerajšnjim dnem močna zgradba v delu za telesno, moralno in nacijonalno pov-Kdigo naroda in ki ima vse predpogoje, da prodre v sleherno vas naše Velike domovine in postane v resnici prava narodna milica«
Beograd v zelenju in zastavah
OGROMNO ZANIMANJE ZA HRVATS KO POKLONITVENO DEPUTACIJO. -STAREŠINSTVO JSS PRI MINISTR SKEM PREDSEDNIKU.
BEOGRAD, 16. dec. Starešinstvo Jugoslovenskega Sokolskega Saveza, Gangl, Paunkovlč In Žlvkovlč, se Je zglasilo davi pri ministrskem predsedniku generalu Žlvkoviču ter mu iz ročllo včeraj sklenjene resolucije ISS. Istočasno Je bil prepis teh resolucij deponiran tudi na dvornem marša-latu.
BEOGRAD, 16. dec. Glavno mesto se mrzlično pripravlja, da proslavi Jutri rojstni dan Njeg. Veličanstva kra
lja Aleksandra čim slovesneje. Velike ceste In ulice so bogato okrašene z zastavami in zelenjem In prebivalstvo obenem kar tekmuje med seboj, da kar najbolj slavnostno sprejme za stopnike hrvatsklh in slavonskih občin, ki se pridejo pri tej priliki poklonit kralju, da mu izraziio neomajno vdanost in zvestobo. Poklonitvena avdljenca v kraljevem dvorcu se bo izvršila z največjim sijajem.
Plebiscit na Grškem
PREDLOGI, DA NAJ LJUDSTVO SAMO ODLOČI, ALI NAJ BO GRŠKA MONARHIJA ALI REPUBLIKA.
ATENE, 16. decembra. Kakor poročajo tukajšnji listi, je ministrski predsednik Venizelos predlagal notranjemu .ministru Zaldarisu, da naj izvede ljudsko glasovanje, ki naj nudi grškemu narodu priložnost, da sam odloči v vprašanju državne oblike. Bivši ministrski predsednik Miha-
iakopulos, ki so ga v tem oziru istotako vprašali za njegovo mnenje, se je ravno-tako izrekel za plebiscitno ureditev vprašanja državne oblike, s čemur naj bi se postavil trden temelj vsem notranje-po-litičnim normam. Odločitev o tem vpra-šanju bo padla že v nekaj dneh.
možnost sankcij proti madžarski In Bolgarski
LONDON, 16. decembra. Diplomatski poročevalec »Daily Telegrapha« poroča, da se bo po mnenju odličnih britanskih gospodarskih krogov sestala druga ha-aška reparacijska konferenca dne 3. Jan., katere uspeh je zasiguran. Kar se tiče sta lišča Madžarske in Bolgarske v vprašanju vzhodnih reparacij, še vedno pied-vladuje mnenje, da pride do kompromisa. Ako pa boste obe imenovani državi nadaljevali dosedanji odpor proti, izvršitvi plačilnih obveznosti, potem bo konferenca izročila vso stvar reparacijski komisiji, ki bo odredila končno sankcije.
Unifikacija priuatnega ~raua
RIM, 16. decembra. Jutri r no v palači Aldovrandi razprave o U :n poročilu mednarodnega zavoda za unifikacijo privatnega prava. To bo tretja seja od ustanovitve zavoda ter ji bo prisostvovalo 13 najodličnejših juristov iz 13 držav, ter zastopnik mednarodnega urada dela v 2enevi. Zavod je srečno rešil že celo vrsto principijelnih vprašanj.
Nesreče na morju
MADRID, 16. decembra. Ob obali Špan skega Maroka se je potopil parnik »Tu-qeu Berbes«. Utonilo je 12 mož posadke. Španski parnik Antonio Garcia, je 30 milj od Viga zadel v grški parnik »Hydra« in se potopil v nekaj minutah. Od posadke so utonili 4 možje, dočim se jih je ostalih 20 moglo še pravočasno rešiti. Parnik »Hydra« je bil težko poškodovan. Do katastrofe je prišlo vsled goste megle.
mir na Dunaju
DUNAJ, 16. decembra. Včerajšnji pohodi in manifestacije Heimwehrovcev in republikanskega Schutzbunda so končali popolnoma mirno, brez vsakega incidenta. —
Bauarci proti pouišanju čauka na piuo
MONAKOVO, 16. decembra. Po vsem Bavarskem so se vršila včeraj močno 0-biskovana zborovanja, na katerih so zborovalci protestirali pri nameravanem povišanju davka na pivo, kakor določa državna finančna reforma.
Delovanje dr. Jurečka v Protituber-kulozni ligi.
Kakor se nam poroča, je bil g. dr. J u r e č k o, ki je nastopil v Ljubljani svoje novo službeno mesto kot zdravstveni inšpektor dravske banovine, pri Protituberkulozni ligi v Mariboru nameščen s fiksno plačo.
Težka nezgoda voznika.
SnoČi okrog 8. ure se je pripetila v Jelovcu blizu Bresternice 29Ietnemu vozniku Francu Lešniku, ki je vozil za svojega gospodarja Matijo Jesenika iz Ruš, težka nezgoda. Na nekem ovinku so se splašili konji in Lešnik je prišel pod kolesa, ki so mu zlomila desno nogo. Rešilni avto je ponesrečenca prepeljal v marib. bolnico. —
Neodofjiva želja po Mariboru je prignala v mesto že 26krat kaznovanega nepridiprava Štefana Fajt-a, ki je bil za dobo 10 let izgnan iz območja mesta. Starega znanca je policija prijela in v svrho odgona, ki bo sledil temeljitemu izpraševanju vesti, oddati k »Grafu«. —
Interes naše celokupne Javnosti je usmerjen sedaj na sklepe Jugoslovenskega Orlovstva in hrvatskega Sokolstva. Ne dvomimo, da bosta tudi tl dve organizaciji sposobni, doprinesti v interesu države enako žrtev, da se odrečete dosedanji samostojnosti in vstopita istotako.karoarta^viio v.da«
vo sokolsko organizacijo. Zakaj slabo izpričevalo za vzvišeno pojmovanje svoje državne in nacijonalne misije bi si dali, ako bi na stvar gledali samo 1 ozkih vidikov svojih posebnih interesov in ne z visokega piedestala državnih potreb.
Nakupovanje v inozemstvu.
Ugotovilo se je, da potuje zadnje dni izredno mnogo mariborskega prebivalstva v Avstrijo nakupovat svoje potrebščine. Zato je gremij trgovcev v Mariboru sklenil, da pošlje ob gotovih dnevih svoje zaupnike preko meje, da ugotovijo, katere osebe tam kupujejo in tihotapijo blago v Maribor, da se bo naše carinske organe nanje opozorilo. Zato se opozarja, da se bo ocarinjalo tudi ono blago, katero bodo imeli potniki oblečeno in kdor ne bo na carinarnici sam prijavil uvoženega blaga, bo razen carine moral plačat tudi denarno globo radi tihotapstva. — Gremij trgovcev ne more nikomur braniti nakupovanja v inozemstvu, vendar pa mora vztrajati na tem, da morajo tudi pri vatniki ocariniti uvoženo blago, kot ga mora ocariniti trgovec. — Gremij trgov* cev v Mariboru.
Akademija državne realke.
Dijaštvo državne realke priredi pod vodstvom svojega ravnateljstva v torek, dne 17. t. m., v proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja v kazinski dvorani javno svečano akademijo s temle sporedom. 1. Pozdrav. 2.1. Ocvirk: Praznik ujedinjenja, mlad. zbor s klavirjem. 3. a) A. Raff: Cavatina, b) A. Dvorak: Humoreska, vijolinskl solo: Inka Dernovšek. 4.1. Ocvirk: Stra ža ob Adrijl, moš. zbor. 5.1. Lah: Ml, deklamacija: Hel. Ivanuš. 6. a) V. Mirk: Obmejna, b) M. Tomc: Naša meja gori, mlad. zbor s klavirjem. 7. Telovadni nastop. Dijakinje izvajajo: a) Lov-igra, b) Skupine, c) Miza. 8. a) E. Grieg: Pomladi, b) E. Sflchting: Valse gracieuse, klavirski solo: K. Pečnik. 9. E. Adamič: Otroške pesmi: a) Na tujem, b) Uspavanka, c) Burja, poje Sonja Skapinova a. 10. Na Adrijo, moš. zbor. Bože pravde. Začetek ob pol 16. (pol 4.) url. Vstop prost, eventualni prostovoljni prispevek za Podmladek Rdečega križa. Dobrodošli vsi, zlasti starši realčanov!
Usoda starih rentnikov — invalidov: vrvi
Na podstrešju njegovega bornega stanovanja v Pobrežju so našli obešenega 62-letnega invalida in bivšega železničarja Ivana Dončana. Vsaka pomoč je bila zaman. Njegovo truplo so pripeljali v mrtvašnico na Pobrežju. Moža je gnala v smrt očividna beda, ki je bolehnemu starcu strla življenje. —
Industrializacija Vitanja.
Trg Vitanje je že od nekdaj eno najpo* membnejših središč lesne industrije in trgovine v mariborskem okrožju. Ob reki Hudinji se vrstijo neštete večje in manjše žage, a največja industrijska obrata sta žaga grofa Thurna in lesna industrija in elektrarna v Fužinah, ki je bila pred vojno last znanega Steinbeissovega velepodjetja. Letos poleti so fužinski industrijski objekti skupaj z gozdnim veleposestvom prešli od mariborske Mestne hranilnice v last zagrebškega industrialca in veletrgovca Alberta Blflha, ki je sedaj postavil velike naprave za parjenje bukovega lesa, a je preuredil, moderniziral in popravil tudi žage in elektrarno. Dalekosežne preureditve so se pa izvršile tudi v industrijskih obratih grofa Thnr-na, tako da se je zelo povečala prejšnja kapaciteta žag. Razen tega pa so postavili nove manjše žage na vodni pogon v zadnjem Času tudi drugi lesni producenti in trgovci. Vitanje se tedaj vedno boV industrializira.
Str«* ft
V	MariBdf u. Sne 15. XIT. 195$
Mariborski in dnevni drobiš
mariborsko gledališče
REPERTOAR.
Pondeljek, 16. decembra. Zaprto.
Torek, 17. decembra. Zaprto.
Sre-a, 18. decembra. Zaprto.
Četrtek, 19. decembra ob 20. uri »Krog s lcredo«. Ab. C. Kuponi.
Ptujsko gledališče.
Sreda, 18. decembra ob 20. uri »Wormski orožar«. Gostovanje Mariborčanov. Krst slovenske novitete na mariborskem odru. Koncem tega tedna se bo vršila prva premijera »Radikalne kure«, burke s petjem, ki jo je spisal dr. Rudolf Dobovišek. Avtor je že s svojim prvim gledališkim delom, »Rodoljub iz Amerike« dokazal, da zna ubrati zlasti pri smehaželjni publiki pravo struno. Pri predstavi sodeluje skoro ves operetni ansambel, režira g. J. Kovič, dirigira gosp. Herzog. Operetne cene.
Otroška predstava v mariborskem gledališču. V kratkem se bo vršila premijera izvirne otroške igre »Grudica«, ki jo je spisal mladinski pisatelj g. Oskar Žolnir. Igro režira g. Rasberger in se vprizori v Mariboru prvič.
Spremembe uoznega reda mestnih autobusnih prog
V	ponedeljek, dne 16. decembra, se u-veljavi novi vozni red za vse mestne proge. Bistvene spremembe se izvršijo predvsem na glavni progi od Glavnega trga do glavnega kolodvora. Za to progo je določen posebni avtobus št. la, ki bo vozil na tem delu proge sem in tja
v	15 minutnih presledkih. Proga št. V. se ukine. Zato pa vozi avtobus št. I v smeri Nova vas in obratno zjutraj in opoldne dvakrat ter zvečer trikrat. Istotako se podaljša proga št. I do Lajtersberga, kamor vozi avtobus zjutraj enkrat ter o-poldne in zvečer dvakrat. Dosedanji vozni red proge Maribor - Pesnica ostane še nadalje v veljavi.
Na progi Studenci bo vozil avtobus samo do Glavnega trga in sicer vsake pol ure z zvezo na glavni kolodvor.
Proga Tezno št. IV ima zjutraj dve vožnji, eno dopoldan, štiri opoldne in zvečer zopet štiri.
Nadalje se otvori zopet proga Melje -Glavni trg št. V, kjer vozi avtobus zjutraj štirikrat, opoldne petkrat in zvečer petkrat v obeh smereh.
Natančni vozni redi posameznih prog so razvidni na deski avtobusne čakalnice na Glavnem trgu, nadalje na glavnem kolodvoru in na vseh. končnih postajah posameznih prog. —
j	H	H
Zakon o odpuščanju, premeščanju In
upokojitvi državnih uradnikov.
Kralj Aleksander je podpisal včeraj sledeči novi važni zakon: 1. Uradniki in drugi državni uslužbenci civilnega reda morejo biti po potrebi službe tu-'di brez svojega pristanka premeščeni in upokojeni ali, dokler niso dosegli pravice na osebno pokojnino, odpuščeni iz državne službe. V primeru odpusta Iz državne službe bodo uporabljeni predpisi zakona o pridobivanju pravic do osebne pokojnine in odpuščanju z dne 1. marca 1929. Predpisi premeščanja ne posegajo v predpise 'drugih zakonov o prestajanju službe po moči zakona. 2. Ta zakon stopi v veljavo, čim bo objavljen v »Službenih Novinah«, obvezno moč pa dobi s 15. avgustom 1929. Tega dne prestane veljava vseh zakonov in ostalih predpisov, ki nasprotujejo temu za konu.
»Večemlk«
jutri, v torek, na rojstni dan Njeg. Veli-' čanstva kralja Aleksandra, ne izide. Prihodnja številka v sredo popoldne. — Moški zbor Glasbene Matice Ima namesto jutri, danes v pondeljek, pevsko vajo. Vsi in točno! —
RuSe.
Gospa Antonija Lasbacher Je povodom smrti svojega soproga, upokojenega šolskega upravitelja v Rušah g. Josipa Lasbacherja, darovala 400 Din za uboge učence v Rušah. Najprisrčnejša hvala v imenu ubogih učencev!
Prvi mariborski film.
Pod vodstvom filmskega operaterja g.
H.	Bethkeja in s sodelovanjem članov našega gledališča, g, Harastoviča in gdč. Fratnikove, je bil te dni v ateljeju Meyer izgotovljen prvi mariborski in sploh slovenski film, ki služi zaenkrat sicer še reklami, a se od vseh sličinh dosedanjih reklamnih filmov razlikuje po komični fabuli, ki ga prepleta in po izredno posre čenih scenah. Vsi trije g. Bethke, g. Ha-rastovič in gdč. Fratnikova, so s tem delom pokazali, da je tudi pri nas mogoč film in morda bo to ravno podlaga za nadaljni razvoj domače filmske industrije in bo Maribor tisti, ki bo pokazal v tej smeri pot v bodočnost. Zaenkrat pa so to seveda seveda še misli, kajti za resni nadaljni razvoj bi bilo treba kapitala, katerega zaenkrat, žal, še ni. Film »Janezove dogodivščine«, ki se bo v nekaj dneh predvajal v obeh mariborskih kinematografih, bo gotovo vzbudil polno pozornost tako zaradi dobre igre, kakor tudi zaradi posrečenih filmskih trikov in tehnične dovršenosti, ki dokazuje^, da je g. Bethke vreden slovesa, ki ga vživa po vsej naši državi, kjer je izdelal film Jadranske straže, film Črne gore, reklam-tj/ filme za tujski promet itd. —
Akcija za /"mditev novega mostu in nove ceste v Št. Lovrencu na Pohorju.
Zgled Rušanov. H crradito cesto na Pohorje, je navdušil tudi Št. Lovrenčane, ki so zanočeli akcijo, da bi se Dostavil na Vršiti sedanjega broda pri kolodvoru čez Dravo most in da bi se razširila in preuredila tudi sedanja gozdna pot iz Device Marije v Pušča-
vi	do Fale v cesto za vozove in avtomobile. Z realizacijo obeh projektov bi bilo zelo ustreženo posebno izletni kom in letoviščarjem, ne manj pa tudi tamkajšnji industriji in lesni trgovini, ker bi se potem lahko nemoteno razvil avtomobilski promet, ki je sedaj zaradi broda in slabih cest zelo oviran.
Kaj se godi v Denvuschkovl tovarni?
Na naš članek o razmerah v Der-\vuschkovi opekarni v Lajteršperku smo prejeli od g. Derwuschka sledeče pojasnilo:
Lastnik tovarne se točno drži kolektivne pogodbe in tudi točno plačuje mezde, ki so določene v tej pogodbi. Pač pa je odklonil plačilo dodatka na plačo za akordno delo, ker je ta zahtevek v kolektivni pogodbi neos-novan. Delavci so plačani po akordnem sistemu in zato ne morejo zahte* vati dodatka za opravljene nadure, kar je izrecno potrdil tudi irispektOf dela, g. inž. Šorli. Služba je bila odpovedana le delavcem, ki so proti lastniku tvornice vložili neupravičene tož be. Da bi morali delavci delati dnevno 17 do 18 ur, ne odgovarja dejstvu. Če so namreč delavci in delavke opravljali nadure, so delali to proti volji g. Derwuschka, ker so na ta način več zaslužili. Glede na to, da se plačuje večji del v tovarni zaposlenih delavcev po akordnem sistemu, ki je v vseh opekarnah običajen in edino mogoč, je bilo le v interesu delavcev, če so delali čez normalni delovni čas, vendar pa zato niso bili niti na-prošeni in tudi ne k temu prisiljeni. Komisija, ki je pretekli teden pregledala delavska stanovanja, je ugotovila. da so stanovanja v popolnem redu. G. Denvuschek je šel v svoji ku-lantnosti celo tako daleč, da je nekatere delavce, ki so uvideli neumestnost svojega postopanja, kljub odpovedi še nadalje obdržal v službi. Kar pa se tiče državljanstva, je g. Franc Denvuschek pristojen v Lajteršperk pri Mariboru, kjer vodi podjetje že približno 40 let, ne da bi imel do zadnjega časa prepire z delavci, katerim plačuje več, kakor druga podjetja te panoge v Jugoslaviji.
Uradni dnevi trgovske zbornice v Mariboru.
Vsled zborničnih sej in predstoječih praznikov se bodo vršili prihodnji uradni dnevi zbornice pri gremiju trgovcev v Mariboru v četrtek dne 19, t. m. in v če-' :rtek dne 2. januarja dopoldne* božični teden pa uradni dan sploh odpade. Po novem letu se bodo pa uradni dnevi zo-net ko* nbičaino v-*ili \Bmhrt sredo. —
Načelstvo Pohorske uspen-jače v moribocu
obvešča vse podpisovalce deležev, da je zadruga sodno protokolirana. Te dni se zglasijo pri posameznih podpi-sovalcih v Mariboru pooblaščeni nabiralci, ki prinesejo pristopnice v podpis. Na zahtevo se morajo nabirale izkazati s pismenim pooblastilom, k mora biti podpisano od načelnika ali njegovega namestnika ter še. od enega člana načelstva, lnkasanti so pooblaščeni samo za sprejem pristopnine. ne pa za sprejem deležev.
Interesente vabimo, da podpišejo pristopnice in plačajo od občnega zbora določeno pristopnino v znesku Din 10.—. Vsak član dobi tudi čeke Mestne hranilnice v Mariboru, da plača podpisano vsoto deležev po možnosti do 15. januarja 1930. Lahko se pa plača tudi neposredno pri blagajni Mestne hranilnice v Mariboru.
Pri Mestni hranilnici v Mariboru vplačani deleži tvorijo poseben zaprt konto ter se načelstvo zaveže, da s tem kontom, ne bo prej razpolagalo, dokler se ne prične z gradnjo vspe-njače in dokler občni zbor tega ne odobri. Samo za ustanovne stroške (za načrte in pridobitev koncesije) se bo uporabil primeren znesek od naraslih obresti, pri čemer bo načelstvo skrbelo, da se bo štedilo z najmanjšim zneskom. Ako pa bi ne prišlo do gradnje žične železnice na Pohorje, dobi vsak član povrnjen ves vplačani znesek, za kar jamči tudi spodnja izjava Mestne hranilnice v Mariboru.
Ker je tedaj zasigurano. da nihče ne more izgubiti kapitala in se porabi kvečjemu del obresti za ustanovne stroške, se občinstvo vabi, da podpre to velevažno tujskoprometno akcijo s podpisovanjem in vplačevanjem deležev.
Člani in interesenti izven Maribora dobiio poziv za podpis pristopnic in deležev pismeno.
Vse informacije dobijo člani in interesenti v tajništvu zadruge, ki se začasno nahaja v prostorih Trgovskega o-rpmija v Mariboru, Jurčičeva ulica 8. II.
Pohors^ vsnenlače,
r. z. z o. z. v ,Mariboru..
Izjava.
Podpisano ravnateljstvo izjavlja, da se bodo nalagali vplačani deleži »Pohorske vspenjače, reg. zadr. z omejeno zavezo v Mariboru« na poseben zaprt konto pri našem zavodu ter se ne bo izplačalo iz tega konta ničesar, dokler ne sklene občni zbor predmetne zadruge, da se zgradi vspenjača tia Pohorje, ali da se članom vrne vplačani denar. — Ravnateljstvo Mestne hranilnice v Mariboru.—..
Štiridesetletnica obstoja soc. zavarovanja v Sloveniji.
Ekspozitura okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Mariboru, dogovorno z Delavsko zbornico, Zvezo industrij-cev, Zvezo obrtnih zadrug in strokovnih organizacij proslavi v nedeljo' dne 22. decembra, ob 10. dopoldne v prostorih kino »Apolo« v Mariboru 401etnico obstoja soc. zavarovalnih zakonov v Sloveniji s tem, da bo« podano na zborovanju vsem navzočim v glavnih obrisih pojasnilo o razvoju in pomenu soc. zavarovanja Da se zamore slavnost proslaviti na čimbolj mani/estativen način, se vljudno vabijo delodajalci,, kakor delojemalci, zastopniki strokovnih organizacij, delavski zaupniki in vsi interesenti, da se proslave 401etni-ce obstoja in razvoja velevažnih soc. zakonodaj. zanesljivo udeleže.
Zanimanje Španije za naš les.
Dasiravno so pogajanja za sklenitev trgovske pogodbe med našo kraljevino in Špjmijo šele v teku in ne bodo zaključena pred novim letom, je zanimanje Špancev za naš les že sedaj veliko. Mnogi naši lesni induštrijalci in trgovci prejemajo v zadnjem času celo vrsto vprašanj in prošenj za ponudbe, pred vsem se pa Španci zanimajo za naše cene, kapaciteto in kvaliteto produkcije. Kakor izgleda, se bo po sklenitvi pogodbe odprlo naši lesni izvozni trgovini novo in zelo važno tržišče, ki nas bo še bolj osamosvojilo ja'rešilo italijanskega posred--ništva, na katero smo bili doslej naveza-ini. —
Za lesen in zimo KARO čevlji. VL
Trgovine v nedeljo odprte.
Trgovski gremij razglaša, da bodo trgovine v nedeljo pred Bažičem v Mariboru odprte od 8. do 13. ure. —
Mestno kopališče
bo jutri, dne 17. t. m. zaprto.
Jadranska Straža v Mariboru.
Vsi, ki so dobili po pošti žepne koledarčke Jadranske Straže, so tem po tom naprošeni, da po poslani jim položnici nakažejo malenkostni znesek 12 Din, da zamore odbor svoje letošnje račune pravočasno zaključiti.
Esperantski večer je privabil v soboto zvečer v Park-kavar no toliko ljudi, da je bila slednja nabito polna. Ko je odigral iz esperantistov se-stoječi Jazz-kvartet esperantsko himno, je podpredsednik jugoslovanske esperant ske lige, g. prof. Rakuša v esperantskeffl govoru orisal osebnost ustvaritelja svetovnega pomožnega jezika dr-ja L. L. Zamenhofa. Nato je predaval slovenski v znanstveno poglobljenem, a vendar propagandno učinkovitem govoru g. dr. V. Travner v etičnih temeljih esperantskega gibanja in dokazal na podlagi lastnih o-pazovanj na letošnjem svetovnem espe-rantskem kongresu v Budimpešti ogromni praktični pomen tega pokreta,- Zaključujoč svoj govor z dokazom, da je ravno slovanska miselnost ustvarila in dala življensko moč esperantu, je pričal dolgotrajen aplavz, da so besede predavatelja padle na rodovitna tla. Sledila je enodejanka, ki je izzvala pri poslušalcih bučen smeh. Pevske točke, ki sta jih izzvali z velikim umevanjem gdčni Kantzner in Unger, so zaključile spored večera. — Na poziv predsednika društva g. Bratoža, se je zgrnila družba okrog mize, obložene z esperantnimi knjigami, in vsakdo je kupil nekaj sebi primernega. (Ali bi ne kazalo, da bi tudi slovenski književniki slično kakor esperantisti, ki so določili 15. dec. kot dan esperantske knjige za ves svet, dali pobudo za »dan slovenske knjige«. Uspeh sigurno ne bi izostal.) — Zbornica za trgovino, obrt in Industrij** v Ljubljani vabi na javno plenarno sejo, ki se bo vršila v sredo, dne 18. decembra ob 2. pop. v zbornični dvorani. Dnevni red: 1. Poročilo predsedstva. 2. Proračun za 1. 1930. 3. Poročilo o predlogih za revizijo zakona o taksah in o predlogih za uredf* tev samoupravnih financ. 4. Poročilo o pripravah za carinsko tarifo. 5. Poročilo o reviziji socijalno-političnih zakonov. 6. Poročilo o načrtih zakona o gradbah, o elektrifikaciji in razlastitvi nepremičnin 7. Tajna seja.
Albanske spomenice.
Vsi obvezniki, ki so se v katerikoli vO* jaški dolžnosti udeležili umika preko Albanije, a še do danes nimajo albanskih spomenic, naj se zglase med uradnimi n* rami pri mestnem vojaškem uradu, Slom* škov trg št. 11, soba št. 2, kjer se sestav* ja tozadevni seznam. Pripominja se, da e čas priglasitve le do 25. januarja 1930, ter se na poznejše prijave ne bo moglo ozirati. —
_ . - - _____________________________
V kratkem pride veiefllm
Božanstvena žena
Greta Garbo Kino Union
Društvo jugoslovanskih akademikov
v Mariboru
je doseglo letos deseto leto svojega ob-stoja. Da proslavi ta pomembni jubileji priredi svoj vsakoletni elitni ples v več' ;em obsegu kot navadno. Prireditev s« vrši dne 4. januarja 1930. v vseh prosto* rih Unionske dvorane. Odbor si je dal mnogo truda za to, da angažira za ta večer godbo, ki bo zadovoljila najizbranej* šo publiko. V ta namen je bil sklenjen dogovor z ljubljanskim »Jonny-jazz«-otfli ci je letos gostoval v Rogaški Slatini, v zavesti, da zna naša javnost ceniti po* men tega udruženja, apeliramo na meščanstvo jugoslovanskega Maribora, da v kar največjem številu posetl to elegantno družabno prireditev in s tem znova pokaže svojo naklonjenost napram jugo* slovanski akademski omladin? obmejnega Maribora. Vabila se začnejo razposil nt prihodnji teden.	~2
Otvoritveni koncert pri »Črnem orlu«.
Za jutri, dne 17. t. m. namenjeni do* p o 1 d n n s k i otvoritveni koncert v r.cr telu »črni orel« odpade, pač pa se bo' sil zvečer 20. do 2. nonočl.
V	Mar? E o t-ii. BTtie 16. XTT. !929.
 T. IIMIII———
imn4m#tvwcrx*iwi#tn
mm v
Številčna moi Slovanov
SLOVANSKE DRŽAVE. — VZHODNI, SEVERNI IN JUŽNI SLOVANI. ŽNI SLOVANI IN SLOVENCI.
JU-
Razen Rusov, Srbov in Bolgarov smo bili do velike svetovne vojne vsi ostali Slovani nesamostojni podložniki tujerodnih držav. Poljaki so bili razkosani med Rusijo, Nemčijo in Avstrijo, Čehi, Slovaki, Slovenci, Hrvati in del Srbov smo bili boj za narodni obstoj v avstrijsko-ogrski monarhiji, Lužiški Srbi pa so tonili pod silnim nemškim pritiskom v Nemčiji. Svetovna vojna je s svojim izidom na mah osvobodila vse slovanske rodove razen najmanjšega, lužiško-srbskega, katerega usoda se tudi poslej ni prav nič spremenila. Kljub temu pa Slovani danes skoraj ne pomenimo več toliko, kakor smo pomenili poprej, ker nam manjka edina slovanska velesila Rusija, ki se je z uvedbo boljševizma popolnoma separirala od o-stalega sveta jn se oddaljila s tem tudi od Slovanstva.
Slovanska številna moč pa je narastla in narastla je tudi kulturna in gospodarska sila, ki je bila z osvobojenjem oproščena. Enajst slovanskih narodov tvori danes petero samostojnih držav, najve-Čja in najsilnejša med njimi pa je še vedno Rusija. Po delitvi na vzhodne, severne in južne Slovane so trije ruski, narodi Vzhodni Slovani. Vseh skupaj v skupni državi, na Poljskem, v romunski Besarabiji in Bukovini ter drugod po svetu je krog 115 milijonov. Od teh je približno 75 milijonov Velikorusov, 35 milijonov Ukra jincev in do 5 milijonov Malorusov ali Belorusov. Velikorusi so izven emigrantov in izseljencev združeni vsi v sovjetski državi, ki je'zvezna republika, Ukrajinci so pa razkosani na štiri države. Večina, krog 30 milijonov, jih živi v Sovjetski Rusiji, kjer tvorijo autonomno Ukrajinsko republiko s središčem v Kie-vu, ostali pa živijo na Poljskem, v Romuniji in v Češkoslovaški, kjer tvorijo napol autonomno Podkarpatsko Rusijo. Malorusi so v Sovjetski Rusiji združeni v autonomni Maloruski republiki, ostali pa živijo na Poljskem in deloma tudi v Litvi in drugih baltiških državah.
Med Severnimi Slovani, ki jih je skupno do 36 milijonov 300 tisoč, so največji narod Poljaki. Vseh Poljakov na Poljskem, v Rusiji v Nemčiji in drugod je krog 24 milijonov. V sami Poljski republiki jih je krog 20 milijonov. Za Poljaki so najštevilnejši Gehi, ki tvorijo s Slovaki Češkoslovaško republiko. Vseh Čehov doma in po svetu je krog 8 in pol milijona, Slovakov pa 3 in pol milijona. V svobodni državi jih živi vseh skupaj krog 10 milijonov, ostali so razkropljeni po vsem svetu. Izven države je Čehov in Slovakov največ v Ameriki, kompaktno pa so Slovaki naseljeni tudi na Madžarskem in v Jugoslaviji v Vojvodini in Slavoniji. Najmanjši severno-slovanski in sploh slovanski narod so Lužiški Srbi, ki žive v Nemčiji popolnoma obkroženi od Nemcev in brez stika z ostalimi Slovani. Vseh v domovini, Ameriki in drugod je krog
300.000.
Tretjo skupino tvorimo mi, Južni Slovani, ki štejemo vsi skupaj približno 20 milijonov duš. Najmočnejši po številu so med nami, če jim prištejemo še muslima-
ne, Srbi, katerih je doma in izven državnih mej do 7 milijonov, Hrvatov je nekaj nad 4 milijone, a Slovencev 2 milijona. V svobodni kraljevini Jugoslaviji nas živi do 12 milijonov, ostali smo razdeljeni med Italijo, Avstrijo, Madžarsko, Romunijo, Grčijo, Albanijo in razkropljeni po vsem ostalem svetu, posebno v Severni Ameriki in v Južni Ameriki. Vseh Bolgarov v kraljevini Bolgariji, v Grčiji, Turčiji. Romuniji in drugod po svetu pa je tud. 6 do 7 milijonov. Najbolj razkosani med Južnimi Slovani smo Slovenci.
V	Jugoslaviji nas živi le polovica, krog
1,160.000,	v Italiji več kot 375.000, v Avstriji: na Koroškem, Štajerskem, na Dunaju itd. krog 150.000, na Madžarskem krog 10.000, v Nemčiji je naših izseljencev približno 30.000, v .Francijj, Belgiji in Holandiji krog 20.000, V Združenih državah Severne Amerike nad 252.000, v Kanadi nad 5000, v Argentiniji nad 16.000, v Braziliji 5000, v Urugvaju 400, v Čile 800, v Egiptu nad 5000, a tudi sicer ni države na svetu, kjer ne bi bilo slovenskih naseljencev Vseh Slovanov je tedaj več kot 170 milijonov in če bi bili složni, bi lahko pred stavljali ogromno politično, pa tudi gospo darsko in kulturno silo. Na utrditev Slovanske skupnosti in na enotno organizirano akcijo pa ni mogoče misliti, dokler se v Rusiji razmere ne bodo preokrenile, bodisi potom mirne evolucije ali naglega prevrata. Tako kmalu pa se ne bo zgodilo niti eno niti drugo.
Humor zčraunffcou
Ko se je rumunska kraljica Marija mudila lani v Zedinjenih državah, je posetila nekega znanega zdravnika za duševne bolezni, ki je bil slabo poučen o dnevnih dogodkih. Prišla je k njemu nenapovedano in se mu je direktno predstavila.
»Tako, tako«, je rekel slavni zdravnik,
»Vi ste rumunska kraljica? Kako dolgo
pa se Vam zdi, da ste že to?«
« * .
Znan zobni zdravnik se je moral preseliti v drugo mesto in je prosil v to svrho svoje stare pacijente za priporočilna pisma. Eno od teh se je glasilo sledeče:
»Gospod X., zobni zdravnik, mi je napravil 8 zob, ki so vsi v moje popolno zadovoljstvo izpadli.«
• •
Ko je Friedrich Veliki spoznal svojega poznejšega telesnega zdravnika dr. Zimmermanna, je bilo njegovo prvo vprašanje: »Koliko ljudi je tekom svoje prakse že spravil na drugi svet?«
»Toliko ne kot Vaše Veličanstvo,« se je glasil odgovor, »in tudi ne s tako slavo.«
« *
»Zadrževanje rekruta P. v garnizijski bolnici z utemeljitvijo, da je bacilonosec, poveljništvo polka nikakor ne more odobravati. Zato se še enkrat naproša, da se v poštev prihajajoči rekrut takoj odpošlje k četi, za prenašanje bacilov pa komandira kak drugi mož.«
Šport
Domači šport.
Zagreb: Predzadnje kolo nogometnih prvenstvenih tekem. Hašk:Soko! 4:0 ((2:0). Železničar:Croatia 2:1 (1:0); Grad janski:Sparta 4:2 (3:1); Concordia:Vik-toria 1:0 (0:0). Stanje prvenstvene tabele :Hašk 11 točk, Concordia 10, Gradjan-ski 9, Viktoria 6, Sokol 5, Železničar 3, Sparta 3, Croatia 1 točko.
Beograd: Medmestna tekma Beograd: Sarajevo 6:1 (4:0), kot predigra se je vršila hazena tekma med A in B teamom Beograda 7:2 (4:0).
Osijek: Medmestna tekma Osijek Šinkovci 3:0 (1:0).
Ljubljana; Prijateljska tekma Ilirija: Hermes 7:3 (0:3).
Smuški tečaj na suhem
priredi Zimskošportni odsek SPD v sredo, dnie 18. t. m. ob 20. uri zvečer v dvorani Zadružne gospodarske banke. Vabljeni so vsi zimski športniki. Prinesite popolno opremo s seboj.
Inozemski šport.
Praha: ČAFK: SK Smihov 4:1 (2:0) Li-ben:Meteor 2:0 (0:0). Sparta Kasia komb.:Bohemia Kladno komb. 3:0 (1:0).
Budimpešta: Ferenczvaroš:Kispest 4:0 2:0 Sabavia:Nemzeti 1:0 (0:0).
Berlin: Tennis Borussia.-Minerva 2-2; Hertha:Spandan 4:4.
Niirnberg: FC Niirnberg:Hungaria (Budimpešta) 2:1 (2=1).
Dunaj: FAC:Vienna 1:1, Admira:BAG 6:1, \VAC :Simmering 3:0; Slovan:Rapid 3:0.
Gradec: GAK:Hakoah 2:0 (2:0).
Male športne vesti.
Znani svetovni prvak dr. Peltzer je zmagal v Manili na 400 m s 50:3 nad domačim Allambra in v teku na 800 m z 2:00:2. Na Dunaju je premagal avstrijski boksač Steinbucli Francoza Sereve v 7. kolu. Oksfadska Canadia je bila poražena v Berlinu od Berliner Schlittschuh klub prvi dan 6:0, drugi dan pa 8:2. *— Zagrebška Concordia bo po turnirju v Nemčiji odigrala dne 3., 5. in 6. januarja več nogometnih tekem v Švici in sicer v
Curihu, Lausannu in Baselu. — Za tajnico hazena saveza v Zagrebu je bila izvoljena gdč. Ružiča Zrinjski. — Vratar Haška, inž. Roth, se je preselil v Stok-holmu; Hašk je zgubil z odhodom gosp. Rotha svojega najboljšega vratarja. — Na predlog sekcije sodnikov v Beogradu je bil diskvalificiran savezni sodnik A. Stajn, ker je tekmo BSK:Jugoslavijo fela-bo sodil. Upravni odbor Zbora nogometnih sodnikov JNS je subotiškega. sodnika Segedinskega črtal iz seznama sodnikov, dokler ne prekliče svoje izjave v časopisu »Neven« v Subotici. — ZNP je zaključil, da je treba ostro nastopiti proti igralcem, ki se poslužujejo sirove igre. Gledalce, ki z medklici žalijo igralce, bodo v bodoče šiloma odstranili z igrišča.
Italijanski strah preč našo uojsko
V	znanem milanskem dnevniku »Cor-riere delia sera« je objavil dne 12. t. m. Luigi Morandi uvodni članek »L’ eserci-to«, v katerem s pristno italijansko fantazijo opisuje napredovanje in oboroževanje naše vojske. Podrobno našteva, kaj vse smo od 1. 1918. do danes napravili, ne da bi zaščitili svoj mirni razvoj, kakor pravi, ampak da bi se pripravili na napad. V svoji fantaziji pripoveduje celo, da smo zgradili tudi utrdbe ob mejah in ustanovili povsod četaše. Da bi dokazal, da naše vzdrževanje vojske ne more imeti drugega namena- kakor napad na Italijo, je d<^dal svoji štoriji tudi naše zemljevide, ki Ja predvidevajo raztegnitev jugoslovanske državne meje do onstran Vidma v Furlaniji. Iz vsega pa je razvidno, da je g. Morandiju napravil tako velike oči samo — strah. Objavljanje takih člankov pa ima seveda jasen namen, pokazati svetu, da ni Italija tista, ki ima imperijalistične cilje, nego Jugoslavija. Toda svet preveč pozna našo miroljubnost, da bi se dal begati. —
Povzročevalec influence odkrit.
Ameriški listi poročajo, da se je znanemu bakteriologu, prof. Falku v Čikagu posrečilo napraviti senzacijonalna odkritja. Po šestletnem delu je namreč dognal povzročevalca influence in se mu je tudi posrečilo, da ga je popolnoma izoliral.
Sam
eno In dvosedežne
nudi najugodneje galanterijska trgovina
Drago Rosina
Maribor, Vetrinjska ulica
Božična darila
hudi najceneje
J.Mulavec
urar
Maribor, Kralja Petra trg 1
3281
Zahvala.
Podpisana se iskreno zahvaljujem
„Ljudski samopomoči"
v Mariboru, ki mi je ob smrti mojega soproga Ivana Krajnika, bivšega člana tega Človekoljubnega društva, takoj izplačalo po pravilih pripadajočo podporo. Hvaležna za hitro pomoč, priporočam najtopleje to dobrodelno društvo vsem onim, ki še niso včlanjeni.
Ana Krajnik.
Mihael ZavacO
Beneška ljubimca
Zgedavlnskl roman iz starih Benetk 241
XXVIII.
Aretino piše še eno pismo.
Tisti večer se je mojster Peter Aretino vrnil v svojo palačo okrog osme ure. Bil je silno slabe volje.
Kaj ga je tako razsrdilo in potrlo.
Bil je povabljen na veselico in večerjo. Ko pa le prišel do palače, je našel vrata zaprta. Izvede! je, da je veselica in večerja preložena na kasnejši čas.
Ves besen je prišel domov; Aretinke so morale pogoltniti celo ploho psovk, izvzemši Perino, ki ji je od tistega dogodka v Mestre izkazoval nekakšno posebno, radostno nežnost.
»Kaj vraga se godi v Benetkah!« je godrnjal mojster Aretino, ko je po večerji sameval za svojo mizo. »Človek vidi same vznemirjene, po vatel dolge obraze, same prežeče oči. same potuhnjene ljudi, ki šepečejo tiho drug drugemu na uho. namesto da bi se razgovarjali. kakor se spodobi. Če pojde tako dalje, bom nehal krasiti Benetke s svojo nav5toč-««Mdio. Posoravil bom culo in šel. A
kam naj grem? V Rim? Vraga! Kardinal Rospoli me je dal pretepsti s palico. V Pariz? Kralj Franc je taka surovina, da bi me dal Še obesiti. Premisliti bo treba. To pa je enkratena, da v Benetkah ni več za živeti.«
Nato je šel Aretino v svojo spalnico ter dal zakuriti v kaminu in pogreti posteljo. Ko je ležal v postelji, je kmalu začel sanjati, da je dospel v Pariz, kjer mu prihaja sam kralj Franc L, in ga milo-stivo prosi, naj blagovoli sprejeti skrinjo cekinov v znak njegove vdanosti in spoštovanja.
»Gospod! Gospod!« je zaklical v bližini glas enega izmed njegovih slug.
Aretino je planil pokoncu.
»Kaj je? Ali palača gori?«
»Ne, gospod; toda pod vašimi okni. v stranski ulici, stoka neki ranjenec in se bori s smrtjo.«
»Mrha! Živina! Kaj me briga to! Tak ti se me predrzneš buditi, ker tuli pijanec pod mojim oknom!«
»Oprostite, gospod, saj ni pijanec. Odličen človek je, ki je ranjen na smrt in želi govoriti z vami.«
Aretino je sedel pokoncu.
»Ali si ga šel pogledat?«
»Da, gospod. Slišali smo na ulici ječanje, pa smo vzeli svetilke in bodala ter šli pogledat. Našli smo človeka, ki le ležal vznak: iz strašne rane mu
je tekla curkoma kri. Videl nas je. Vprašali smo ga če moremo kaj storiti zanj. On pa nas je vprašal, ali je ta palača last Petra Aretina. Ko smo mu odgovorih, da, nas je milo poprosil, naj ga nesemo k vam.«
»Kdo je ta mož? Kako mu je ime?«
»Ne vemo, gospod.«
»Vrag vzemi tvojega ranjenca! Vsi hudiči naj raztrgajo takega umirajočega, ki ne zna poginiti drugače, kakor da moti poštene ljudi. Eh, tristo satanov, zdaj človek ne more že več zaspati, ne da bi ga prišli vsi umirajoči v Benetkah vleč za noge.«
To rekši, je Aretino ukazal, naj gredo po ranjenca in ga preneso v palačo z vso previdnostjo, ki jo zahteva njegovo stanje.
»To smo že storili,« je dejal sluga.
»Kam si ga nesel, lump nazarenski? Ali se predrzneš misliti s svojo lastno oslovsko pametjo, da Je moja hiša kak Špital ?«
»Gospod, položili smo ga v pritlično sobo, kjer stoji dobra postelja. Poslal sem tudi po ranocelnika.«
»Prav tako. Izgubi se!«
Sluga je izcrinil. Aretino je skočil s postelje in se naHo oblekel, ne da bi nehal mrmrati med zobmi:
(Nadaljevanje sledi).
Strm \
mrffiSrelč! VFC EffNTK T«f»
MaUogM, MaMRjovpoar* Amin* Ir aoaijalfta rmkmm aMln»tiatw«ba baaada 80 p, MjmaiqM BMMk DIr B»—
Mali o
2wtMm,dopiRe«M)* fategM •I trgevefcega aR reUmirmog« mate)«: vaakt beseda 60 p, naj man]H aaaaak Din 10'—
Snežne čevlje,
vulkanizlra najceneje in najhitreje »Brzopodplata«, Tattenbachova ul. 14.
3092
Lep štedilnik
s kovano ploščo ceneno na prodaj. — Naslov pove uprava »Večernika«. 3285
Oddam opremljeno sobo.
Koseskega ulica 29.
Iščem stanovanje
sobo in kuhinjo s pritiklinami, plačam za več mesecev v naprej. Naslov v u-pravi »Večernika«.	3276
Fotografiram vse!
Portreti, brzoslrke, Industrija, šport. Najnovejši aparati in svetlobne naprave. Novo urejen fotoatelje. Fotomeyer; Gosposka 39.	2286
Dva dijaka se sprejmeta na stanovanje in hrano. Naslov v upravi »Večernika«.
3278
Orehe in orehova jedrca
dobite v tovarni bučnega olja I. Hoch-miiller, Taborska ulica	3277
Potnika za Ljubljano in Maribor
proti mesečni plači in provizijske zastopnike za vse kraje Slovenije sprejme takoj večja zavarovalnica. Ponudbe na upravo lista pod »Zavarovalnica«.	3273.
Novo zgrajeno vilo
z večjimi in manjšimi solnčnimi stanovanji, 6 minut od Glavnega trga prodam. Naslov v upravi lista. 3287
V Mar IB e? S, dne 15. XII. 1929.
Vulkanlzacijo
avtogumija, galoš in snežnih čevljei sprejema Franc Terbuc, Glavni trg 4.
3213
Nepremočljive gojzerje
dobite poceni v »Brzopodplati«, Tatteu bachova ulica 14.	3091
Vse vrste pletenin, po meri, ženske obleke, ruske puloverje, veste za otroke in odrasle ter vsa popravila v to stroko spadajoča, izvršuje strojna pletarna: Javornik, Vojašniška 2, Maribor.	3134
Gospodično ali gospoda
sprejmem na stanovanje. Naslov v u-pravi »Večernika«.	3286
BRITVICE
Gillette, Meni extra,
Mem de Luxe, Mond extra, Timor in vse brivske potrebščine nudi najugodneje galanterijska trgovina
Drago Rosina
Vetrinjska ulica It. 20.
Štampiljk
lT. SOKLIČ; v? RIO®*
Naznanjamo cenjenim gospodinjam, da bodemo ponovno kuhali in pekli priljubljene
Dr. Oetkerjeve špecijalitete,
med njimi šartlje, kreme, pudinge itd. Vsaka vredna in štedljiva gospodinja ne bode zamudila ugodne prilike, da se nebi prišla prepričat o finosti in lahki priredbi teh preparatov. Sedaj pred božičnimi prazniki, ko se peče največ kolačev, peče vsaka štedljiva gospodinja s pomočjo Dr. Oetkerjevih receptov, ker se z njimi prištedi denar in trud.
Dne 18. tm. Albin Novak, Glavni trg
19. tm. I. Berdajs, Trg Svobode
20. tm. Nabavljalna, Rotovški trg
21. tm. Nabavljalna dri. žel., Frankopanova
22. tm. I. Weiss, Aleksandrova
23. tm. Eichholcer, Vetrinjska
NIMA SMISLA potrošiti ves denar za nakup
BOŽIČNIH DARIL
ker nekaj mora tudi ostati za priboljšek. - - Pomnite, da Vam nudi tvrdka
L. ORNIK, MARIBOR, KOROŠKA 9
JAKO UGODNE PLAČILNE OLAJŠAVE
pri nakupu vseh oblačilnih predmetov, kakor tudi manufakturnega blaga v splošnem. Znano je, da so le praktična darila učinkovita.
Ženka bode gotovo vsa srečna, ako dobi kos finega šifona ali drugega platna. Prikupite se ji tudi z eno lepo namizno kavino garnituro. Prav hvaležna Vam bo tudi za kakšen okusen džemper ali krzneni ovratnik (»Collier«). Razveselile jo bodo galoše, snežni čevlji, nogavice i. t. d.	3242
Možek pa tudi ne bo godrnjal, če bo našel svojo suknjo okrašeno z enim lepim krznenim ovratnikom ali pa, če bo zagledal pod drevescem lep pulover, tucat robcev, več modnih srajc, kravate i. t. d.
m
NE ODLAŠAJTE, KER SEDAJ JE RAVNO NAJLEPŠA IZ&IRAI!
OBIŠČITE TAKOJ
novo otvorjeno
TRGOVINO
Z BONBONIERAMI
ALEKSANDROVA CESTA 40
V	NOVI ZGRADBI VLAHOVIČA
kjer dobite okraske za božično drevo od 30 para do Din 3.—. Bonboniere od Din 10.— do 100.—. Igračke iz čokolade od Din 15.— do 18.—, čokoladne bonbone v stanjolu po reklamni ceni 10 dkg za Din 5.—, vsakovrstno čokolado od naj-priprostejše do najfinejše. Ne bo Vam žal in Vam bo trud poplačan, ako nas obiščete. Ne silimo Vas k nakupu. Hočemo samo pokazati publiki našo bogato zalogo. Ako hočete imeti Vaše božično drevo bogato, okusno in poceni okrašeno, pohitite takoj v	3267
KONFISERIJO
„ FLORA"
MARIBOR
ALEKSANDROVA 40
bi je samo minuto oddaljena od gl. kolodvora.
Božiček	želi	vesele
Razveseliti hoče velike in male, zato prinaša najmodernejše in praktične pletenine za
lepe telovnike puloverje . sviterje . . . jopiče . . .
pletene oblekce Bleyletelovnike
male:
. , . Din 70.—, 46,—, . , . . . Din 75.—, , . . Din 85.—, 36.—,
..............Din	110.—,
. Din 150.—, 58.—,
dame:
tople, volnene telovnike Din 76.—, telovnike z ovratnikom Din 175.—, 105.—, Intarsia-telovnike in puloverje, moderne pletene kostume
Din 340.—, csou.—, 40U.—, garniture za sankanje . . Din 395.—, trikot hlače ... Din 65.—, 34.—.
gospode:
telovnike iz čiste volne Din štrapacne puloverje Din 185.—, moderne šale	Din 70.—,	50.—,
majice in hlače	Din	65.—,	36.-
gamaše . . . Din 54.—, 45.—, 36.-kravate, nogavice, naramnice
Dalje še toplo spodnje perilo, nogavice in rokavice, lepe žepne robce in še mnogo drugega, vse dobro in ceneno pri
C. B0DEFELDT, MARIBOR« gosposka ulica 4-6
Izdaja Konzorcij »Jutra« * Ljubljani predstavnik izdajatelja In urednik: Fran Brozovič v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d, predstavni!
Stanko Detela y Mariboru«