■ T ■ ....... ' • / Wt -V""'-'' /• "Ameiikanski Slovenec" DELA ŽE 51 LET ZA SVOJ NAROD V AMERIKI. AMER3KAN RECEIVED PRVI SLOVENSKI UST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmogel ■% GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRU2INE V JOUETU; P. & DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDIN JENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations) ŠTEV. (NO.) 37. CHICAGO, ILL., SOBOTA,21. FEBRUARJA — SATURDAY, FEBRUARY 21, 1942 LETNIK (VOL.) LI. NA DAN SOVJETSKE ARMADE PRIDE PRESENEČENJE? Domneva se, da so voditelji namenoma zadrževali poročila o velikih pridobitvah, da jih objavijo ob obletnici "rdeče*' armade. — Rusi pričakujejo letošnjo zmago. Kuibišev, Rusija. — Prihodnji ponedeljek utegnete sovjetska vladi in armadno poveljstvo presenetiti rusko prebivalstvo in celi svet z velikimi novicami o uspehih na fronti proti Nemcem. Ta dan se bo namreč obhajala 24. obletnica ustanovitve sovjetske "rdeče" armade in mnenje prevladuje, da so oblasti prihranile objavo važnejših pridobitev za ta slovesni dan. Iz poročil, ki so se izdajala zadnje dni, bi se dalo sklepati, da utegne biti to pričakovanje utemeljeno. Ta poročila sicer govore o nevzdržnem prodiranju sovjetske armade, vendar pa se imena krajev, kjer so se pridobitve dosegle, izpuščajo. Na ta način je mogoče, da bo objava, ki bo izdana prihodnji ponedeljek, v resnici pravo pre-lummim vendar pa tudi nekako pričakovano presenečenje. Rusi so se namreč že takorekoč docela vdali prepričanju, da o kakih takih sijajnih uspehih, kakor so jih želi zadnje leto, Nemci niti sanjati ne morejo več; nasprotno, nekateri z goto VLADA PREVZAME RADIO Kratkovalne postaje bo uporabljala za propagando. Washington, D. C. — Vlada je prevzela pod svojo upravo vse kratkovalne radio postaje v Ameriki, kakor se je razodelo zadnjo sredo. Nje namen je, da se potom teh postaj oddaja neprestana propaganda v države osišča in v nevtralne države. V to svrho je vlada najela vseh 11 takih postaj ter jih bo opremila z večjo oddajno silo, kakor jim je bila dovoljena pod privatno upravo. Ostale pa bodo postaje v upravi sedanjih last nikov, izvzemši, ako bi se ti upirali J*tfdeIovanjb z vlado, o NAPAD IZVRŠILI JAPONCI TUDI NA^AVSTRALUO Japonci podvzeli vsesplošni napad na britansko Burmo. — Civilisti se izseljujejo iz prestolice. — Burma Road ogrožen. — Aeroplani bombardirali Avstralijo. KRATKE VESTI .— Rio de Janeiro,- Brazilija. — Izvedenci, ki so preiskali možnost gumijske produkcije v Braziliji, so se ugotovili, da izgledi niso ugodni. Pravijo nam-'lreč podvzeli proti njej takore-reč, da bi se do leta *945 moglo vsesplošni napad, s katerim London, Anglija. — Poročila, prihajajoča v četrtek z bojišč na dalj njem vzhodu, potr ju jejo, da se je začela prava odločilna bitka za britansko posest Burmo, ki leži med Indijo in Thailandom. Japonci so nam- VESTI 0 DOMOVINI Dobesedna prestava izjaev šefa beogradske občinske bolnišnice D. Miloša SekuJiča, katero je objavil londonski "The Central European Observer", ki dovolj jasno opisuje divjaštva nacijev. MILWAUSKI ŽUPAN STOPI V MORNARICO Milwaukee, Wis. — Tukajšnji župan, 33 letni C. F. Zeidler, se je vpisal v mornarico ter bo za- --------------, * pustil svoje mesto, ki mu dona- vostjo zatrjujejo, da bo nemška letne plače $12,300, kakor 'A rm 11 r?Q nAnptionn ____ kifm Kn v^V.K««.,. Tl__1___ ____j Jutri, 22. februarja, ob obletnici njegovega rojstnega dne, se bomo v duhu poklonili spominu velikega moža George Washingtona, ki je kot vojskovodja v revolucijonarni vojni osvobodil Ameriko izpod britanskega jarma ter jo nato v razburkanih časih modro vodil kot nje prvi predsednik. armada pognana tja preko svoje meje, še predno bo sploh napočil čas, ko bi zopet v polnem obsegu lahko uporabljala svojo ogromno motorizirano vojno mašino, torej pred nastopom pomladnega vremena. In, ako tedaj še Anglija udari od zapa-da in se obenem morebiti dvignejo tudi evropski narodi, potem, tako upajo, bo bila za Nemčijo zadnja ura. Zadnje sovjetsko vojno poročilo, izdano v četrtek, ponovno omenja, da je ruska armada dosegla ozemlje Bele Rusije, in o-benem dostavlja, da se vršijo 1 juti boji na različnih delih fron te, toda v podrobnosti se ne spušča. Neko poročilo govori, da se je podvzela ponovna močna ruska ofenziva tudi na polotoku Krimu. hitro bo poklican. Zadnjo sredo je prestal zdravniško preiskavo. Zeidler, ki so mu dali pridevek "pojoči župan," je užival pozor nost cele dežele, ko je med vo (lilno kampanjo leta 1940 nastopal kot pevec na kampanjskih shodih, a čimer si je tudi pridobil omenjeni naslov. o- KAZEN ZA TISTE, KI SE NISO REGISTRIRALI Chicago, 111. — Tukajšnji naborni urad je v sredo izdal svarilo tistim moškim, ki bi se bili morali zadnji ponedeljek registrirati za vojaško službo, a iz kakega vzroka tega niso storili, da se pridejo registrirat nemudoma, da se izognejo kazni. Ta kazen je namreč prav občutna, namreč zapor petih let ali globa $10,000, ali pa oboje. NAZNANILO NAROČNIKOM Zaradi narodnega praznika Washingtonovega roj stnega dne, ki ga uradno praznujemo v ponedeljek, namesto v nedeljo, bo izostala torkova številka našega lista. OBRAVNAVA PROTI VODITELJEM FRANCIJE Vichy, Francija. — Dolgo-pričakovana obravnava proti bivšim francoskim voditeljem »e je končno otvorila t& četrtek v mestu Riom. Na zatožno klop je postavljenih šest bivših višjih osebnosti, ki so obdolžene, da so pahnile Francijo nepripravljeno v vojno ter povzročile njen polom in padec. K obravnavi, o kateri se trdi, da bo "najbolj gigantska v vsej moderni zgodovini", bo pripu-ščenega le malo občinstva, pač pa je bilo številu časnikarjev do. voljen pristop, toda iz Amerike menda samo štirim. Med obsojenci sta na prvem mestu oba bivša min. predsednika, namreč Daladier in Blum. Za njima sledi Gamelin, bivši vrhovni poveljnik zavezniških armad; nato Jacomet, bivši administrator obrambnih industrij, La Chambre, bivši zračni j minister, ter končno Cot, tudi | zračni minister, kateremu pa se je posrečilo, da se je umaknil v Ameriko in bo torej, tožen v odsotnosti. Proti dvema drugima, namreč ReynaudU, bivšemu min. predsedniku, in Mandelu, njegovemu ministru za kolonije, se bo vršila posebna obravnava pozneje. Vzroji, da se obravnava ni prej začela, je menda v tem, ker jo je Petain sam odlagal, upajoč baje, da se bo v kratkem končala vojna, dočim je morda zdaj uvidel, da zna ta še dolgo trajati. DOLGO POT BODO MORALI DELATI New York, N. Y. — Ako Japonci dosežejo takozvano Burma cesto, po kateri dobivajo zdaj Kitajci ameriško in britansko pomoč, in znamenja kažejo, da bodo pri tem uspešni, potem bo morala ta pomoč napraviti drugo poT, ki pR bo stra hovito dolga in naporna. I*o radio se je v sredo slišalo, da je kitajska vlada že ukrenila potrebno za otvoritev te poti, ki se bo vlekla od Irana, preko ruskega: Turkestana, nato čez Tibet, dalje po mongolskih puščavah, kjer bo šele dosegla severoza-padno kitajsko mejo. -o- VRNEJO SE K STARIM IMENOM London, Anglija. — Za Britanijo bo Iran v naprej zopet Perzija, kakor je bila pred le tom 1927, in enako bo tudi druga azijska država, namreč ■Thailand, dobila staro ime Siam. Tako je objavil v sredo v parlamentu zunanji podminister. rekoč, da se bodo v naprej rabili stari imeni v vseh praktič nih ozirih. komaj toliko pripraviti, da bi celcfletna produkcija Brazilije zadostovala za enomesečno porabo v Zed. državah. — Tokio, Japonska. — Min. predsednik To j o je zadnjo sredo ponovno povdarjal, da mora Japonska zmagati, "Skupno z Nemčijo in Italijp moramo delovati tako dolgo, dokler ne bodo sovražniki osišča spravljeni na kolena", je dejal. — Stockholm, Švedska. — Po informacijah, ki so prispele semkaj, gTatfijo' Ncrnci. kljub mrzlemu vremenu, z vso naglico močne utrdbe ob celem obrežju Francije, Belgije in Ni dosegajo podobne uspehe kakor s svojimi prejšnjimi udarci po drugih frontah. Situacijo smatra britanske poveljstvo za tako resno, da je že v sredo odredilo izselitev ci- Izjava Dr. Miloša Sekuliča London, (JCO) — "The Central European Observer" pri-občuje v št. dne 12. decembra 1941., v XVIII. knjigi št. 25. dobesedno izjavo g. dr. Miloša Sekuliča, šefa beograjske občinske bolnice, ki je v Londonu. Izjava se v prevodu glasi: Ko je pojasnil roparske napade nemških 'častnikov, vojakov in gestapa, je dr. Sekulič dejal: "Gestapo je začel s svojim delom v prvi polovici maja in .svojo delavnost zlasti razvil ju-n^813 Inija meseca, ko se je začela vilnega prebivalstva iz d'« m1 • • X ti I'"J® "lcseca, ko se je zaceu Rangoon k. je prestol,ca Bur- nemžko.ruska vojna SestavIja me m oddaljeno od fronte kakih SQ ga Nemcj ^ njim sq ^ 75 milj. V kočljiv položaj prihaja tudi takozvana Burma Road, namreč cesta, po kateri so doslej zavezniške velesile-zalagale Kitajsko z vojnim materija Japonci so oddMjem od te le ae 20 milj. zozemske ter se pripravljajo ta;SVOJ P1^* napad v tej vojni. Nad dela tudi na Norveškem. -o- NAZIJI POSPEŠILI VOJNO PRODUKCIJO London, Anglija. — Kakor se je izrazilo zadnjo sredo mini-sterstvo za gospodarsko vojeva-nje, so prispela potom raznih virov iz Nemčije poročila, da se je tamkaj silovito pospešila voj-na producija tekom zadnjih mesecev ter, da obratuje v takem obsegu, kakor je svet še ni videl. Z namenom, da nadkrilijo ameriško produkcijo, so Nemci ustavili vso civilno produkcijo, ki jo morejo le količkaj pogrešati, ter preuredili vojne namene. Tako so tekstilne tovarne sploh zaprli ter uporabljajo njih delavce za vojno produkcijo. Obenem zaposlujejo tudi veliko več mladine, dočim so dobili nadaljnje delavstvo iz zasedenih in nevtralnih držav. Za večjo proizvodnjo se plačujejo delavcem bonusi, ako pa ta pa- mesto Darwin, ki leži ob nje se vernem obrežju, je namreč priletelo kakih 100 japonskih aero-planov, ki so z bombami znatno poškodovali razne vojaške objekte. magali tisti člani nemške manjšine, s katerimi so sodelovali nekateri med srbskimi kvizlingi. Vodja gestapa je neki Kraus* je. razvil zj*ati _svoj$ delovanje proti anglofilom, prostim zidarjem, komunistom in kedon stvu j ušč i'. Vse prebivalstvo, ki se je v teh krajih naselilo po 1. 1918. je moralo zapustiti svoje domove, ker so bila njihova živi je nja s prihodom "osvobodite ljev" ogrožena. Veliko številc so k temu prisilili. Do sedaj & nismo mogli dobiti točnega šte vila ubitih in pregnanih. Po membno pa je dejstvo, da šteje Skoplje, ki je nekdaj imelo 80. 000 prebivalcev, sedaj samo š 25.000. Tako imenovani Make donci so zelo razočarani na( svojimi prisilnimi oblastniki Prejeli smo poročila, da velik« število ljudstva iz Makedonije stoji z ramo ob rami z našimi 1 borci proti Nemcem v Srbiji. Zanimivo je, da je novačenje v jSrbiji prineslo v narod veliko nezadovoljstvo, tako da ljudje odhajalo v gor*, da se pridruži- -ftrgefHfkgftf. ol irek 7* ?be"em !T~ židom- židJ'e so' morali nositi ru calo, da je doživela Avstralija KONGRES PODVZAME PREISKAVO Washington, D. C. — Obe kongresni zbornici ste zadnjo sredo podvzeli korake, da se uvede preiskava glede načina, kako se vodi delo narodne obrambe, obenem pa tudi o vzrokih požara na ladji Nor-mandie. Posebni senatski odbor tovarne za j bo vodil preiskavo o požaru, dočim bo poslanski odbor posvetil v narodno obrambo; najbrž pa bosta oba odbora skupno delovala. Isti dan je neki poslanec priporočal, da se odstavita mornariški tajnik Knox in vojni tajnik Stimson ter se za obojno mesto imenuje nov tajnik, tajnik za narodno obrambo, da de pod določeno višino, se pla-, se s tem doseže sodelovanje med če odtrgajo. obema departmentoma. JAPONSKA OBLAST SE RAZŠIRJA SLOVENSKE NASELBINE Ki bi za velikonoč hotele imeti slovenskega duhovnika, naj se takoj priglasijo na naslov 302 East 72 Street New York in moje ime. Zlasti bom vesel, ako se priglasijo -naselbine, kjer sem že poznan iz prejšnih let Predno me pa povabijo, naj urede vse potrebno s svojim župnikom. Rev. Kazimir Zakrajiek -o-- "ŠIRITE AMER. SLOVENCA" Po zavzetju Mala je ni trdnjave Singapor ter zasedbe številnih krajev na otokih Borneo in Celebes, so Japonci napadli tudi že otok Sumatro, do« čim pride otok Java zdaj na vrsto. Na severu pa vdirajo nasprotno njih čete iz Thailanda v Burmo. men trak z židovskim znakom na levem rokavu. Vse znamenite anglofile so zaprli. Tako n. pr. je Dragan Miličevič, tajnik trgovske zbornice v Beogradu in ustanovnik anglofilskega lista "Danica" še vedno v zaporu (potem so ga ustrelili). Dobro znanega »odvetnika Zdravkoviča je gestapo zasliševal samo zato, ker je njegova žena Angležinja. Deset tisoč ljudi je bilo ubitih; razen tistih, ki so jih ubili vstaši Paveličeve Hrvatske. Po mojih poročilih, ki sem jih dobil iz prvih virov, je bilo ob novi zasedbi Kraljeva v mesecu oktobru za 23 nemških vojakov ubitih 2540 delavcev tega važnega industrijskega središča v zahodnem delu Srbije. V Kra-gujevcu, največjem središču za izdelovanje orožja v Srbiji, juž-nozahodno od Beograda, je bilo ubitih nad 4576 delavcev. Teh usmrtitev časopisi, ki jih nadzorujejo Nemci, seveda niso sporočili. Toda listi od časa do časa prinašajo kratke vesti o smrtnih kaznih. Tako je "Donau Zeitung" dne 4. decembra priobčil uradno sporočilo v katerem piše, da je bilo 3. septembra ubitih. 50 komunistov zaradi uboja enega nemškega vojaka na neki beograjski ulici. 'Novo Vreme' dne 18. oktobra v sporočilu nemškega po-veljništva priobčuje, da je bilo "200 talcev ustreljenih zaradi uboja dveh Nemcev v Beogradu. Dr. Sekulič potrjuje vesti o neuspehih Italijanov pri ustanavljanju "neodvisne države Črne gore". O delovanju Bolgarov dr. Sekulič pravi: Prihod Bolgarov v Južno Srbijo je prinesel strašno gospodarsko zmedo. Bolgari so navidezno nastopili kot "osvoboditelji" svojih bratov, v resnici pa so delali vse mogoče, da bi pognali z doma vse tiste, ki so bili na 'črni listi*. Pri tem so jim (pomagali tako imenovani 'ma- O Madžarih piše dr. Sekulič sledeče: Takoj po zasedbi Bačke so uporabili Madžari proti srbskemu prebivalstvu isti način uničevanja in pregonov, kakor njihovi nemški gospodarji. Vsi tisti, ki so se na tem ozemlju naselili po letu 1918. so bili prisiljeni umakniti se v Srbijo, kolikor jih "plemeniti" madžarski narod ni poklal. Po prvih štetjih so Madžari pobili 15.000 Srbov |in poedinci imajo slike poko-|ljev množic v Pančevu, Novem Sadu in drugje. Sam Novi Sad, sedež srbskega pravoslavnega škofa, mesto, ki so ga imenovali "srbske Atene", je kazal zaradi borb lanskega aprila žalostno sliko. Končno je dr. Sekulič govoril o "nevidni vojski" Draža Mihaj -loviča: Tako imenovane četniške borbe so v resnici dobro organizirani odpor pod vodstvom aktivnih srbskih častnikov in povelj-ništvom Draža Mihaj loviča. Pretežna večina te vojske so Srbi, ostali pa Hrvati in Slovenci. Ta nevidna vojska ima glavno poveljništvo, oddelke za zvezo, radijsko postajo itd. in šteje nad 100.000 vojakov. Vsi člani te vojske so dali pismeno izjavo, da se bodo borili do končne zmage nad Nemci in trdovratno odbijajo vse nemške predloge za predajo. Trdno so prepričani o zmagi zaveznikov. Večinoma delujejo z malimi oddelki pod poveljstvom izvrstno izurjenih in sposobnih častnikov. Tej vojski bitno pomagajo bivše četniške stkupine s katerimi delujejo skupaj in druge osamljene skupine, ki se upirajo. Vojska Draža Mihaj loviča, čeprav ni tako dobro oborožena, ima veliko število izurjenih častnikov in vojakov, ki neprestano delajo težavi Nemcem in Kvizlingom, vključno s Paveličem. Posledice 'tega delovanja so dobro znane. Nemci 'doživljajo napade vsepovsod. Uničenih je bilo nad 200 mostov in 400 skla-, (Dalje na 4. strani) AMERIKANSKI SLOVENEC AMERIKANSKI SLOVENEC fn Sobota, 21. februarja 1942 Iidik in tiiki: IDINOST PUBLISHING CO. IMSTWT C^Stt.'St.a Tfkfon: CANAL 5544 Z« pol let« . Za defrt 46.00 pol teta — č*trt lete 9.00 ___ 1.75 In Ktrapo: a.5o 2.00 k The fiaret and the Oldest Slovene Newspaper in Awirltn. * Established 1891. daily, except Sunday, Monday and the day after halidaya. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Csrmak Rd., Chicago. CANAL 5544 Subscription * For ona year __ For half a rear , .■■■-., For three month« —.......... -$6.00 , 3.00 . 17S Chicago, Canada and Europe: For oae year >7.00 For half a year__3.50 __2.00 _ 3c For three months Single ~ copy 1_ sa hitro objavo moralo hiti posletii na nrtdniitvo ko isMe Hat. — Za aadajo itevilko v tednu Je tu Na doplae bres podpiei as ne oxira. — Rokopisov ured- Entered as second class matter, November 10. 1925 at the poat office at Chicap* Illinois, under the Act of March 3. 1879. K ROJSTNEMU DNEVU GEORGE WASHINGTONA jim kako pomagati. Kakor je bolelq nje, je bolelo nas in boli še sedaj. Vsak t> Mi v Ameriki smo sicer to gledali kakor za špas. Največ je bilo ljudi ki so ta pojav razlagali, da bo to za Ameriko v nekako korist. Menili so namreč, da bo to odvzelo in uničilo depresijo. Rekli smo: Ako se bodo vojskovali, bomo v Ameriki pa i delali za vojne potrebe ker ta- Velikemu trpljenju ameriških revolucionarjev in pa ko nimaTno deIa po tovarnah. njihovemu odličnemu voditelju George Washingtonu se imamo Američani zahvaliti, da je Amerika tekom zadnjih 150 let postala, kar je postala. Ce je kako deželo Bog blagoslovil,- je blagoslovil Ameriko! Prva je bila v vseh ozi-rih. Milijoni, ki niso imeli kruha ne obstanka po drugih delih sveta, so ga našli tu. Iz vseh teh milijonov je nastal nov narod, ameriški narod, po katerem se pretakajo krvi skoro vseh narodov. V svobodi in prostosti, kakorsne ni nudila nobena druga država ne dežela na svetu svojim narodom smo se razvijali tu in vsestransko napredovali Pravi raj in paradiž je bila doslej ta dežela napram razmeram po drugih deželah v Evropi in Aziji. To ni nobeno pretiravanje, ampak živa resnica! Zdaj pa stopa huda preizkušnja.tudi pred nas in nam glasno kliče: Amerikanci! Tudi pred vas moram in vi morate pokazati, če ste se iz vseh dobrot, ki ste jih uživali, naučili spoštovati in ceniti to svojo lepo bogato domovino! In naš odgovor, kaj naj bo? Biti mora in bo: • Vse za Ameriko! Vse za svobodo in demokracijo! Vsi moramo Toda ta začeta neznatna voj- na se od tistega časa ni več ustavila, ampak postajala vedno bolj strastna, vedno odločneje so se borili, postajala je vedno strašnejša. — Dolgo časa je vzelo, da so začeli tudi v Ameriki misliti na tako nevihto. — Nebo se je čisto zaoblačilo in danes smo že v pravcati vojni in kakor kaže, bo vojne še vedno več. Tisti sovražnik, o katerem še sanjali nismo, da bi bil kedaj toliko zmožen in drzen, da bi se približal ameriškim obalam, že nekaj časa potaplja ameriške ladje prav blizu našega obrežja. Vse to je za nas nekaj neverjetnega, toda resnično je! Lahko postane resnično, da se bo tj-eba s sovražnikom pograbiti tudi .na suhem, na ameriških tlS. — Kdo bi si bil kaj takega mislili par let nazaj ? Mi Slovenci in Jugoslovani smo sicer od začetka vojne gledali, kaj bo ta vojna doprinesla naši domovini. Vedeli smo, da je Jugoslavija, z armado sicer, na prvovrstnih držav, kar se tiče bojevanja armade proti armadi. Naša vojska, smo rekli, je nepremagljiva, ne sicer mehanično, toda po junaštvu moštva. — Dolgo je vzelo na tem, kam bo Jugoslavija stopila, ko bo prišla odločilna ura. Težka preizkušnja za vlado. Kaj storiti da bo bolje? Odločiti se za eno ali drugo usodo, je bilo lo njim v njih najhujši sili po manjkanja. Dvojna je potreba in dvojna je naša dolžnost, za katero se moramo zavzemati za brate v domovini. Prva je ta, da se jim pomaga do kruha, da ne pomr-jejo od gladu, druga pa je, da se reši domovina, da ne bo ostala v sovražnikovih kremp-Ijih. — Zadnjo nedeljo, (8. feb ruarja), smo se javno zavzemali na javnem shodu. To smo storili zato, da bi nas tudi slišali. Kadar je kdo v nevarnosti za življenje, mora klicati na pomoč, da se reši. Narodi kličejo na pomoč. Naš narod v domovini kliče na pomoč nas. To je, za obe naši domovini veliko. Za Ameriko tukaj in za rojstno grudo davna, tudi že potem, ko smo bili tukaj. Mi smo upravičeni, da se čuje naš glas. Mi smo narod, ki je upravičen do življenja! Mi smo narod, ki ima toliko mož, kateri so dali svetu mnogo kulture in velikih učenih mož, knjig, izumov in delavskih moči. Ameriko smo mi pomagali graditi gmotno in kulturno. Upravičeni smo Ameriko zaprositi, da pomaga Jugoslaviji in ob enem naši Sloveniji. Zgoraj omenjeno nedeljo se je o vsem tem govorilo na shodu in potem pri omizju v navzočnosti ameriških in drugih gostov. Le da nas ni bilo dovolj! — Še nič dovolj se ne zavedamo ure največje sile, ki nas kliče. Ne zavedamo se dovolj tega, pa se ne, dasi je dovolj očitno. Cesa še vendar čakamo? — Za trenutek je sedaj v Ameriki še vedno glorija in vsega v izobilju. Ako bo pa vojna le še napredovala, se bomo tudi mi znašli v drugačnem položaju. Zato bi človek pričakoval več prisrčnosti, več narodne zavednosti, več sočustvovanja in več resnosti. Velika narodna sila smo, ka- Dogodki lahko bi rekel k sreči, ker je ob dar se gre za to, da se pokaže- enem istočasno tudi naša nova domovina v vojni in prav na isti strani, za iste ideje, za pravico narodov, zato je to nam kot v nekako naklonjenost da smemo in zamoremo sodelovati za oboje za Ameriko in ob enem za Jugoslavijo, da bi se priborila pravica do demokracije vseh narodov. Nedelja 8. februarja, je bila nam celi dan v razmišljanje, kaj stori vojna. Gospod minister Snoj je nam na popoldanskem shodu orisal v srce segajoče dogodke ki so se navalili na Jugoslavijo. Nepopisno je zadel v srca navzočih poslušalcev. Res, ni bilo veselo poslušati to kar nam je g. minister povedal, ker je bilo vse samo razlaga o trpljenju in pa, kako je sovražnik Jugoslavije že' Teta in leta pletel mrežo okrog naših in naše države, da jih je ob usodni uri imel vse tako v krempljih, kakor si je bil že v naprej vse preračunal. Morda bi kdo mislil, da so taki shodi in taki večeri pri omizju, za te čase nepotrebni, ker je vojna. Toda, ravno narobe je res. — Kar se tiče prve dolžnosti, za podporo, je vse v redu in delu. Kdor hoče da bo pomaga-no, naj kar hitro daruje. Razloge v ta namen je že večkrat pojasnil č. p. Bernard Ambrožič. Kar se pa tiče pomoči za rešitev domovine, Ha ne bo ostala skrivnost. Žrtvovati svobodo dr- v rokah zavojevalcev, je pa tre-žave, ali prepustiti narod so- ba vpiti in kričati, da nas bodo slišali tisti, ki bodo po končani vojni vimeli besedo za Jugoslavijo in za domovino Slovenijo, ki bo zopet ujedinjena v Jugoslaviji in vendar upamo, bolj samostojna kot poprej. Ako ne bomo vpili, do česar smo upravičeni nič manj kot katerikoli drugi narod na svetu, da eksisti-ramo, ne bomo nič dosegli. Ko bo vojna končana, se bo zbiralo dokumente za vsako državo, za vsak narod, kaj se mu bo prisodilo ali kam se ga bo dja- vražniku, da ga pogazi? Kdo bi ne bil v duševni stiski? To lahko vidimo sedaj, ko beremo, kaj se godi z domovino. — Ure tega groznega odločilnega časa so kmalu minile. Vlada je bila prisiljena da je zbežala, na ljudstvo so' prihrumele strašne vojske. Jok, kri in smrt je zago-spodarila. Nič hujšega ni moglo priti, kakor je prišlo. Mi v Ameriki smo vsa taka naznanila vzeli z grozo in žalostjo naznanje. Razumeli smo, kaj se pravi biti pregnanim z njih lastne domvineo. Se bolj nas je pa bolelo, ko nismo mogli ničesar storiti, da bi to gorje naših bratov mogli polajšati in mo v paradah, da žanjemo priznanje. Zelo malo nas pa je vselej skupaj, kadar se gre za resnično korist vsega naroda. Najbolj se pa pogreša tiste, ki so drugače zelo glasni za narodnost, ko je njih glasnost brez potrebe in brez pomena. Mnogih ni bilo tam, kjer bi morali biti in ravno tisti se bodo pozneje postavljali, zelo glasno postavljali. Eni naj sami vse na-rede, drugi naj pa potem to zaslugo sebi v prid štejejo. Tako je bilo med nami in bo. 2al, da je res tako! Hvala tem, ki so kaj storili in se pokazali! Žalostni so dnevi. Čas je, da začnemo premišljevati in globoko v srcu tudi sočustvovati z vsemi tistimi ki trpe, umirajo in v groznih razmerah obupa vaj o. — Kadar je klic naroda za narodne sestanke, kakor je bil zgoraj omenjeno nedeljo, bi morali vsi prihiteti na shod. Več zavednosti bratje! Več sočustvovanja z narodom in za narod se mora pokazati, kajti časi so preresni! — Anton Grdina -o- ŽALOSTNA VEST IZ MICHIGANA Minister Fr. Snoj pride ▼ Milwaukee Milwaukee, Wis. — V nedeljo 1. marca pride v Milwaukee slovenski minister v jugoslovanski vladi g. France Snoj, ki ob imel govor v veliki Eagles dvorani na 2401 West Wisconsin Ave. Začetek govora bo točno ob 2. uri popoldne. Že sedaj vlada med slovenskimi rojaki v Milwaukee; veliko zanimanje, ker vsak želi slišati iz ust g. ministra, kaj vse se godi v ljubljeni domovini. Da bo program bolj pester, bo nastopila tudi slovenska mladinska godba iz West Allisa, pod vodstvom Miss Cvetke Lipoglavšek. Dalje bodo nastopili tudi pevski zbori, kot zbor cerkve sv. Janeza E-vangelista, hrvatski zbor ''Svoboda" in srbski pevski zbor "Stevan Šijački". — Zvečer ob 7. uri bo pa v hotelu Ambassador skupna večerja z g. ministrom. Na to večerjo, ki stane za osebo, je vsak dobrodošel, vendar se mora prijaviti najkasneje do 26. februarja in sicer lahko pri Rev. Ant. Schif-frer, ali pa pri upravi milwau-škega slovenskega lista "Ob-zor", Smrt kosi Cleveland, O. — Po kratki in mučni bolezni je v Glenville bolnišnici izdihnila svojo dušo Mrs. Rose Fink-Janik, v starosti 50 let, stanujoča na St. Clair Ave. Doma je bila<* iz Žužemberka in je prišla v Ameriko pred 33. leti. Zapušča moža Johna, ki je zaposlen kot mesar v mesnici Čebul, štiri sinove in pet hčera ter več sorodnikov. Pokopana je bila iz cerkve Brezmadežnega Spočetja na Superior Ave., na Calvary pokopališče v ponedeljek 16. februarja. Cadillac, Mich. Tukaj je umrl po dolgi in mučni bolezni slovenski rojak Louis Russ, v najlepši dobi svojega življenja, star komaj 39 let. Pokojni je bil rojen v vasi Brežje pri Ribnici, na Dolenjskem. V Ameriko je prišel s svojim starši in sestrami leta 1913 in je bil tukaj ves čas. Bil je dober gospodar in skrben oče. Žena mu leti in pol. Odkar ga je bolezen priklenila na dom, smo ga zelo pogrešali. V družbi je bil pokojni, kakor njegov oče, ki je umrl tukaj že pred več leti, vesele narave in prave slovenske gore sin. Dokler je bil zdrav, nam je velikokrat zaigral na svojo harmoniko in zraven mar njem žalujejo štirje otroci, v starosti od 11 do 16 let, precej priletna in nam vsem zelo priljubljena mati in dve omoženi sestri, kakor tudi več sorodnikov. Naj mu bo lahka ameriška zemlja! Ker čitam, kako iz raznih slovenskih naselbin odhajajo slovenski fantje k vojakom, bom tudi poročal, da so šli tudi iz naše naselbine trije najboljši slovenski mladeniči služit Strica Sama. Ti trije so John Ma-jerle/ Joseph Stajer in Frank Grahek. Odšla je tudi ena dekle Miss Metesh. Vsi jim iz srca želimo, da kadar spravijo norega Hitlerja na kolena in ja-je umrla pred tremi ponskega zavratnega lisjaka na--•- zaj v njeg0V brlog (otok), ka- mor spada, da bi se vsi zdravi in veseli povrnili k družinam in svojim materam v naročje, kajti mati je tista, ki najhuje občuti, kadar ji sin odhaja od doma. Poročevalec lo. Narod, ki bo imel kaj poka- sikatero lepo narodno popevko zati, bo štet v gradivo, iz katerega se bo zidala boljša bodočnost vsakega naroda. Mi Slovenci smo doprinesli tudi zapel. Kakor vsi ostali od Russove družine, je bil tudi on pravi vzor katoliške družine in globoko narodno zaveden. Po — Slovenci! Na vsaki prireditvi, na zabavah, iald ali ta-ki, se spomnite tudi reveže? w stari domovini. Pobirajte darove za nje! TAZAN (395) PLES SMRTI (Metropolitan Newspaper Service) the leaping ape jerked tommy from'the TREES • BOTH FELL ON TARZEELA/ Napisal: Edgar Rice Burroughs ■"V Quickly the other hairy brutes pounced on the fugitives and dragged them back into the clearing/ CTOTTO (MIIU snroicATE, toe Opica, ki je skočila na Tommyja, ga je potegnila z drevesa in oba sta padla na Tarzelb. Kaj hitro so ostale kosmate zverine s svojimi Kremplji pograbile oba in ju zopet zavlekle na prejšnje mesto. S^PrTE THE PROTESTS OF KUALA, HIS POSTER-MOTHER, TOMMY TOO WAS PANNED 7t THE GROUND, FOR NOW He WAS COMPERED AN ENEMY. Kljub ugovarjanju Kuale.. Tommy-jeve gojiteljice, so opice tudi Tommyja pritrdili k tlom, ker so ga pri-po znale za sovražnika. THEN THE APES RESUMED TH&R DANCE A-ROUND THE TWO WHO MARKED rCft 0S4TH. Nato so zopet pričele s svojim blaznim plesom okolu teh dveh, ki sta bila zaznamovana smrti. smm Šobota, 11. februarja AMERI1 KA^KI SLOVENEC assB BAZA 0B0R02E-CEV JE TRE-GO V EVROPr Tako je izjavil te dni vojaški strokovnjak Maka Werner v mesečniku "Red-Book Magazine". On piše med drugim: "Ameriki ne bo treba podi ljati veliko številne ekspedicije v Evropo, da pomaga doseči zaveznikom zmago. Rusija bo držala Nemce zaposljene Se dolgo in če med tem morejo zavez niki postaviti na druga fronto na zapadu le kakih 800,000 dobro oboroženih mož na bojišče, bodo lahko izvojevali konečno zmago. Le k večjem milijon dobre oboroženih Amerikancev je treba za zmago v Evropi/* je mnenja Werner. Glede Japoncev pravi Werner to le: "Vojna na Daljnem vzhodu omejuje vojne operacije oa kopnem. Prve zmage so precej važne, a niso vse. Japonce lahko zadavi dobro organizirana blokada v zvezi zračnimi napadi. Poleg tega so Japonci tudi lahko izgnani iz azijskega kontinenta. Prvo lahko izvedete, seveda po dobri in temeljiti zamisli Britanija in Amerika. Drugo lahko pride iz sodelovanja med Kitajsko in Rusijo. Kar se tiče Amerike je bojevanje na kopnem težavna red. Vzroki. temu so silne daljave, težave s prevozi vojaštva ter zveze med otočji v Tihem morju. Edino Rusija, ki ima Številno vojsko in pa pripravno o-zemlje za tak nastop, bi lahko prijela Japonce na najobčutljivejših točkah. "Ampak Rusija je sedaj na vso moč zaposljena z Nemci. Za enkrat ima polne roke dela z njimi. Razun če bo od Japon- POŽAR POVZROČIL ŠKODE ZA MILIJON DOLARJEV cev napadena, bo Rusija težko kaj storila v tem oziru proti Japonski. Tako ostanete Anglija in Amerika sami za enkrat, pa tudi te dve imate ogromno posla. Treba je imeti proti osi-šču fronto v Afriki in tudi v Evropi sami je treba ustvariti in napraviti fronto. Tretja fronta pa je skoro 20,000 mili od Londona in od Amerike o-fcrog 12,000 milj v Tihem morju. To so daljave, ki ustvarjajo ovire". Kakor torej razpravlja in u-go ta vi j a ta strokovnjak, bo osi-šče premagano na starih zgodovinskih granicah, kjer je padel [ Napoleon in kjer se je bilo že toliko odločilnih bitk v zgodovini. Te ugotovitve postavlja na sledeča dejstva, da ker je ruska vojaška moč sedaj mnogo večja, kakor je bila vsa zavezniška sila v zadnji svetovni vojni na zapadu, vsled tega imajo priti zavezniki do zmage z manjšo silo, kakor v letu 1918. Treba je le, da dobijo ugodna tla in 34akih 60 oklopnih divizij ter kakih 30 rezervnih divizij. S zadostno opremo tankov in vojnih letal bo opravilo svoj posel v do-glednem času. Treba je le časa in ta igra važno ulogo. Ta dosledno in neprestano izčrpava nemške sile in nemšKfe zaloge in enkrat mora priti do dna in tedaj se po preobrnila vojna sreča na drugo stran. Kos ugibanj je to. Točnega nič. Napovedi v naprej. .Upajmo, da niso računi brez krč marja. Imejmo potrpljenje, to je vse kar moremo. POMLAD SE BLIŽA j mo torej posebno skrbno vrt pri Res je, da je do začetka astro-1 Ne v »o- nomske pomladi <21. marca) še* ^ **1 kohčkaj sP°8°bDe Silovit ogenj, pospeševan od močnega vetra. Je nedavno objel cele tri bloke v nekem delu mesta Philadelphia, Pa., ter povsro&l okrog milijona dolarjev ttcode, predno so ga saduiili. Slika kaže ognjegasce pri delu. Posebno sumljiva stran najnovejše nazijske radio propagande je, kakor preiskava razodeva, veliko število poročil, iz katerih bi se dalo sklepati o predstoječem nemškem razpadu. Lahkotam kakor so taka poročila prišla skozi. vzlic nazij-si cenzuri, ki po navadi t&o tesno vse zapira, je nekaj jako čudnega. K njim se sedaj doda-jejo kratkovalna priznavanja iz Berlina o resnih domačih težavah. To vse utegne pomenja-ti, da Nazijci sedaj hočejo namenoma vzbuditi čut brezbriž nosti med Amerikanci, češ, kaj bi se toliko napenjali, ko bo itak tako lahko zmagati. Tak poskus bi bil prav v skladu z drugim namenom propa VELIKA MANIFESTACIJA SLOVENCEV ZA JUGOSLAVIJO Govor ministra g. Franca Snoja v Cleveland«. PROPAGANDA 0SIŠCA POTOM KRATKIH RADIO VALOV . Osovinske velevlasti se obširno poslužujejo oddajanja radio poročil po kratkih valovih v svojem psihologičnem vojskovanju in namen tega je ustvariti zmedo in nezaupanje med Združenimi Narodi, kakor je to razvidno iz nedavne preiskave o radio propagandi Osovine, ki se tu vrši. Posebni vladni uradniki natančno zaznamujejo in analizirajo vsa. poročila iz inozemskih oddajalnih radio postaj. Dočim ni v Združenih Državah nik&kih omejitev proti temu, da bi kdo prisluškoval na inozemske radio vesti, kakor se to godi v totalitarnih deželah, s6 vladni činitelji večkrat posvarili Amerikance, naj se čuvajo proti zavijanju in lažem osovinske propagande. Tehnika Osovine je jako enostavna. Na primer, Nazi j ska radio poročila Združenim Državam so pravila ameriškim poslušalcem, da britanski, mornariški krogi so se razveselili nad našimi zgukami v Pearl Harbor. Istočasno pa so Nazijci nesramno poročali Angležem, da so se ameriški admirali na tihem razveselili nad potoplje-njem bojnih ladij Prince of Wales in Repulse ob obalih In-dočine. . Sedanja oso vinska politika je povedati Amerikancem, da smo mi postali nekak britanski dominion, in istočasno povedati Angležem, da vojni cilj Združenih Držav je pridobiti najbogatejše dele britanskega imperija. Amerikanci, kakor narekuje radio poročila iz Berlina, se čutijo jako nesrečne, da se morajo boriti pod britansko komando na Daljnem Iztoku, britanski mornarji pa, kakor se poroča iz isteg* vira, ne maraje poveljnikom na Pacifiku. Rim poroča o resnih prepirih med voditelji zavezniških vojaških in mornariških operacij na Vzhodu. Radio postaje iz Rima, pa tudi iz Berlina troben-, ta j o Britancem, da Združene Države kradejo proč britanska tržišča v Južni Ameriki. Amerikancem pa meni nič tebi nič pravijo, da "britanska navlada čez Združene Države je postalo uradno priznano dejstvo". Osovinski propagandist! pa skušajo zasejati neslogo ne le med Britanijo in Združenimi Državami, kakor je to razvidno iz te preiskave. Radio poF&čiln iz Berlina in Rima edinstveno opisujejo* dogovor 20 narodov kot "zbirko 26 vojaških in političnih pokvek". Vsak izmed članov dogovora se svari, da sodelovanje s Sovjetsko Zvezo bo imelo za posledico komunizem po celem svetu." Oso vina jako rada straši s komunizmom. Zlasti Nazijci poudarjajo bajko o "kruzadi" proti komunizmu. Člani Osovine predstavljajo same sebe kot sovdeležnike neke svete vojne, da rešijo svet pred komunizmom. Osovina se je jasno potrudila razdreti prizadevanja ameriških republik, ' da t se doseže enotno stališče na konferenci v Rio de Janeiro. Osovinske radio postaje so isjavila, da nazijska Nemčija in fašistična Italija sta povsem miroljubno in prijateljski nagnjena napram tem narodom. Med tem pa ob vsaki priliki oživljajo stari latinsko-ameriški strah pred Združenimi Državami kot "severnim kolo-som" in obdolžujejo Amerikance grabežljivega imperijalizma v njihovem ravnanju s sosedni- več tednov, toda skrben vrtnar ne čaka tega skrajnega termina. Zanj sta merodajna sv. Valentin (14. februarja) in sv. Gregor (9. marca). Čeprav bi bilo ta Čas še vse pod snegom, je vendar treba pripraviti vsaj tople grede, da jih more obsi-jati sonce koncem feoruarja ali vsaj začetkom marca. Kdor ni že ješeni vrta gnojil, naj si vsaj zdaj, začasa preskr-gandistične politike Osovine. Od jbi potrebni gnoj. Za tople grede dneva napada na Pearl Har- je najboljši sveži konjski gnoj, bor sta Berlin in Rim nepresta- takoj iz hleva, za gnojenje no skušala osredotočiti ameriško vrtnih gredic pa uporabljamo, pozornost na Pacifik. Radio poročila iz Nemčije in Italije so se trudila uspavati Združene Države v kriv občutek varnosti, češ da "invazija te dežele s strani osovinske vojske ne spada med svrhe Osovine in bi bila itak nekaj nemogočega. Istočasno so pa poveličevali vsako japonsko zmago na PacI/iku, označevali ameriško mornarico kot popolnoma razrušeno " in skušali prepričevati Amerikan ce ,da je naša zapadna obal prez obrambe. Jasna svrha te propagande je, kakor se zdi, a-larmirati Amerikance, tako da bodo zahtevali, naj se ustavijo vojni prevozi Angležem in Rusom in naj se vojna prizadevanja osredotočijo na Pacifik. Morda najbolj zahrbtni in nevarni namen osovinske propagande je poskus predstavljati spopad na Pacifiku kot neko plemensko vojno. Japonci so vedno oglašali sami sebe, vzlic ^napadom proti Kitajski, kot branitelje Azije za Azijce. Temu geslu sta Rim in Berlin stalno dajala odmev. Vsi trije izmed njih se trudijo prepričevati naše zaveznike na Iztoku, da Britanci in Amerikanci gojijo le preziranje napram njim kot napram "inferijornemu plemenu". Tokijsko radio stalno poi udarja plemensko linijo v spopadu Daljnega Iztoka v nadi, da bi združil vse rumenopoltne narode proti beli nevarnosti. To so poglavitni nameni, kakršni izvirajo iz preiskave o osovinskih kratkovalnih poročilih v zadnjih tednih. Za Osovi-no ima radio pomen vojnega orožja. 'Razumevanje načinov* kakor se rabi, je . najboljša obramba proti njegovi uspešnosti. če le mogoče, že predelan, vle-žan gnoj. Cim mlajši in čim bolj slamnat je gnoj, tem manj je vreden. — Skrajni čas je tudi, da si oskrMmo potrebna vrtna, zlasti zetenjadna semena. Letos, kakor r izgleda, bo morda trda za to robo. Zato je treba pazljivosti pri nakupu in varčnosti pri setvi. Preden semena kupujemo napravimo si točen seznam vseh tistih plemen, ki jih nameravamo sejati. Zlasti bodimo previdni pri izberi sort. Ce nimamo dovolj lastnih izkušenj, se ravnaj mo po navodilih izkušenih vrtnarskih strokovnjakov. Pomnimo: Od primerne sorte je v veliki meri odvisen uspeh. Preračunajmo tudi, koliko semena od vsake sorte potrebujemo, da ne bomo kupovali preveč ali zemlje. Posestniki vrtov po me-, stih in večjih krajih, so še posebno dolžni, da na ta način pripomorejo k povečanju kmetijske proizvodnje. Koliko je po večjih, pa tudi po manjših mestih, nezazidanih parcel, ki stoje leta in leta v pušči da so prava vzrejališča za plevel in zajedalce, ki se oboji iz takih zanemarjenih zemljišč širijo po sosednjih kultiviranih vrtovih. Marsikje bi bilo dobro, da bi oblasti lastnike takih parcel pozvale, da imajo do gotovega termina taka zemljišča obdelati^ in uporabiti za pridelovanje ze-lenjadi, ki bi pač na takih zemljiščih uspevala. Kateri lastniki bi se pa za take opomine ne zmenili, naj bi se zemlj&če prepustilo v obdelovanje revni družini, ki bi gotovo bila z% to hvaležna. -o- biti pod ameriškim mornariškim mi državami južno od meje . PRIPRAVA NEKATERIH JEDI Ječmenčkova juha z zelenjavami V tri kvorte slane vode zakuhaj pol pinta zbraneg?. in opranega ječmenčka. Medtem deni v ponev dve žlici masti, zarume-ni v njej žlico drobno zrezane čebule; zreži na drobne kocke dva krompirja, en koren, koreninico peteršilja, en ohrovtov štorček in vse to deni k čebuli; premalo, j ko je vse to precej dobro pre- Navadno je že na semenskih j praženo, potresi s dvema žlica-ovitkih (paketih) označeno, ko-j ma moke in ko se tudi moka ma-liko prostornino lahko obse je- (l0 prepaži, zali j z ječmenčkovo mo z vsebino ki je v ovitku ali juho, razmešaj in stresi nazaj v paketu. Seveda, je tu vpraša- k ječmenčku. Prideni tudi lor- VEČ JIH BO SPOSOBNIH ZA VdjASČINO Washington, D. — Določbe glede sposobnosti za vojaško službo se bodo znatno o-milile, da bodo na ta način pri šli za njo v poštev mnogi, ki so bili pri prvem pregledu za radi raznih manjših napak odloženi. Med te napake spada po manjkljivost na vidu in zobeh, kakor tudi razne bolezni, ki se dajo ozdraviti. nje, če je seme zanesljivo da gotovo vikali. Za pridelek sadik kapusnic, zelene, glavnate solate, endivje, paradižnikov, je treba vobče zelo malo semena, ako gojimo sadike samo za dom. Nekatera zelen j ad se zlasti dobro sponaša, ako jo sejemo čimprej proti pomladi. Takoj ko bo odlezel sneg in se bo zemlja toliko osušila, da se bo dala obdelovati, sejmo na presto pe-jteršilj, korenček, črni koren, bob, špin&čo, sadimo čebulček in česen. Tako rano setev zahteva čebula, ki jo hočemo gojiti v enoletni kulturi. Tudi grah radi sadimo kar moč zgodaj. Glejmo, da dobimo za zgodnjo saditev take vrste grah, ki mu pomladanski mraz ne bo škodil. Pozno sejani grah ne stori, ker ga pozneje, ko nastopi vročina, mori plesen. Na zavetnih gredicah na pr. ob južnih ali jugo-zapadnih stenah, sejemo beriv-ko, vmes pa vržemo nekaj mesečne redkvice. Nič ne škoduje, ako primešamo tej setvi kako zrno kolerabic ali ranega zelja. Tako dobimo še dovolj zgodaj izvrstne sadike. Vse kaže, da bo letos bolj trda za živež. Od vseh strani se sliši klic: "Povečajmo kmetijsko proizvodnjo 1" Ta klic naj velja tudi vrtnarstvu. Obdeluj- berjev listič, malo drobno sese-kanega česna in timeza. Kadar je ječmenček kuhan, je juha gotova. (Dalje) Jugoslavija je v teh težkih trenotkih ohranila svojo dulo, Jugoslavija je bila nasilno razkosana. Med Srbijo in Slovenijo je nastala tako imenovana neodvisna hrvatska država, ki sta jo napravila Mussolini in Hitler. Tako sta oba s Pavelir čevo pomočjo hotela razdvojiti za vedno Hrvate in Srbe in s tem onemogočiti obnovitev in vstajenje Jugoslavije za vselej. Vendar, odpor ni odnehal. Srbski vojak, ki se je v vseh zadnjih vojnah, 1912., 1913., 14—18. boril zmagovito, ta i in junaški srbski vojak el razumeti, da ima purami, bori se pa ne. In je naprej. Tako je pri-ra. Tako je prišlo do Draža Mihaj loviča (silno in mogočno vzkgkanje in ploskanje je zag^otžEjjv dvorani ob imenu Draža Mihajlovič). Tu so se zopet združili Srbi, Hrvati in Slovenci, ki ne morejo brez bojaj in ki nadaljujejo skupno borbo in odpor, Imaftio točna in zanesljiva poročila, da je med Mi-hajlovičevimi četniki več tisoč Slovencev, da so tam tudi Hrvati, da se slovenski častniki odlikujejo v bojih, ki tam divjajo. Srbi, Hrvati in Slovenci s slavnim junakom Dražom Mihajlo-vičem na čelu se še naprej bojujejo in visoko dvigajo zastavo svobode, dokler jugoslovanska zemlja ne bo popolnoma osvobojena. Hitler je hotel napraviti v Jugoslaviji razdor, med Srbi in Hrvati s tem, da je v Zagrebu postavil Kvizlinga Pavel iča in v Beogradu Kvizlinga Nedičad V razgovorih s Hitlerjem, ki jih je priobčil Rauschnigg je jasno povedano, da je Hitler dejal, da bo napravil tak spor med Srbi in Hrvati, da jih bo za vedno razdvojil drugega od drugih. To je pomen politike, ki jo danes uganja v Zagrebu Pavelič in v Beogradu Nedič. Hitler je iz Hrvatske napravil "neodvisno državo", da bi onemogočil bodočo Jugoslavijo Srbov, Hrvatov in Slovencev. Hrvati so se v Jugoslaviji borili, da bi si pridobili nekakšno avtonomijo. Ko pa se je videlo, da so z ustanovitvijo "neodvisne Hrvatske" Hrvatom vzeli Dalmacijo Ita-lfiani, Medjimurje pa Madžari, fe postalo jasno, da to ni Hrvatska, kakršno so pričakovali. Danes je največja večina Hrvatov razočarana. V Paveličevi Hrvtski vlada brezzakonje. V Pie nični vltvanci Zmešaj v loncu kvort mleka, dve jajci, kavno žlico soli in četrt pinta moke. Ko je testo gladko, ga vlij na dve žlici razbeljenega masla v pekačo za prst na debelo ter v pečici lepo rumeno zapeci. Pečeno razreži na koščke ter daj s kislo solato na mizo. — Ali pa prideni testu žlico sladkorja ter tudi koščke potresi s sladkorjem ter daj s sladko solato na mizo. -o- Predstavite vašim prijateljem "Amer, Slovenca" in jim {a priporočite, d& se nanj na* -oče! • Listen to - ** PALANDECH'S RADIO BROADCAST t ' Featuring a Program of « YUGOSLAV FOLK MUSIC Every Saturday, I to 2 P.M. STATION WHIP 152« kilocycles (Top of tbc Dial) Karlovcu je poveljnik policije človek, ki je bil obsojen zaradi zločina, v Zagrebu je policijski poveljnik človek, obsojen zaradi tatvine. Ko je prišlo do ubijanja Srbov v Hrvatski, se je hrvatski narod dvignil v revoluciji. 90'? in 100'? Hrvatov je danes proti Paveliču in za dr. danes vedo, da zanje ni rešitve drugje, kot v novi Jugoslaviji. Vsi pravi Hrvati obtožujejo zločine zločincev nad srbskim narodom. V teh dnevih velikih narodnih preizkušenj so Slovenci jasno povedali, kaj hočejo. Povedali so, da hočejo živeti v Jugoslaviji. S svojim odporom in s svojo borbo odkrito govore, da hočejo Jugoslavijo. G. Snoj navaja nekoliko pomembnih zgledov slovenskega odpora. Kapetan Kern je s sv<>-jo vojno ladjo odplul iz Jadrana v Aleksandrijo. Častnik Grošelj je z eskadriljo letal prav tako pobegnil v Aleksandrijo, kjer se bori z angleškimi letalci proti sovražniku. Podpolkovnik Bleiweis se je odločno spopadel z vstaši in v borbi ubil Kvaternikovega brata, zaradi tega so mu vstasi ubili ženo in otroke. Slovenski narod je jasno dokazal v vojni in pozneje, da hoče Jugoslavijo. Ko so Nemci prodrli v Slovenijo, so na Gorenjskem in na Štajerskem začeli po načrtu hitro uničevati slovenski narod. Začeli so s preganjanjem ljudstva čez mejo ali v Hrvatsko, odkoder so jih gnali v Srbijo. Povsod, kjer so živeli Slovenci, so naselili Nemce. V začetku oktobra in potem v novembru v predelu okrog Škofje Loke in deset kilometrov naprej ob Savi že ni več nobenega Slovenca. Vse te ljudi so odgnali v Srbijo, Nemčijo ali Poljsko. Razdvajali so može od žena in otroke od staršev. Ko so uboge matere videle, da jim Nemci odganjajo otroke v Nemčijo, so jih metale v &rko, da ne bi prišli Nemcem v roke. Imam pismo, ki popisuje te tragične dneve. Kot da bi Sodni dan prišel nad Slovenijo, piše v pismu. Prišli so in nas začeli preganjati, zažigati hiše, uničevati Imetja, krasti otroke, obešati može in vršiti nasilstva nad ženami in dekleti. To je Slovenija, danes, na križ razpeta, pretepena, mučena in raztrgana. In navzlic temu Slovenija ni klonila, ni se vdala sovražniku, ni podvomila v svojo bodočnost. Iz raznih strani Slovenije prihajajo vesti, da se Slovenija upira, vztrajno in močno, da dan za dnem daje dokaze o svoji življenjski moči in odločnosti. Med drugimi poročili, ki smo jih prejeli, je tudi to, da se po slovenskih gorah in planinah borijo četniki, slovenski četniki, ki nudijo sovražnikom Nemcem in Italija- nom močan odpor. Kadar se je nemški kmet vselil na posestvo našega kmeta, iste noči je bilo posestvo požgano in imetje uničeno. Mlin v Lancovem pri Radovljici, kjer so Nemci hranili velike zaloge žita in moke, so Slovenci požgali. Nemci so zaprli 200 Slovencev in jih tri dni Vladimirja MaČeka, zakonitega I najgrozneje mučili, da bi izdali hrvatskega voditelja. Hrvati' požigalca. (Dalje prih.) NE OSTANITE BREZ "Baragove Pratike »» ZA LETO 1942. Pratika je zanimiva in gre bitro iz pod rok. Kdor se ne bo v prihodnjih par dnevih pomujai, bo najbrže ostal brez nje.* Pratika stane samo: 30 centov kar je poslati v gotovini, Money Ordru, ali pa v znamkah po 3c. na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, Chicago, Iliinoig ===== i "SAMOSTANSKI LOVEC" LUDVIK GANGHOFER o Zefa se je vzravnala, prekrižala roke, in je s pogledom na duhovnika, ves obup svojega area v očeh, zaječala: "Ah, gospod, nt govorite mi vendar tako neusmiljeno in trdo, privoščite mi vsaj besedo tolažbe, vsaj eno samo besedo!" . "Ne poznam zate tolažbe, tvojega otroka vidim in ga vendar ne najdem. Povedati ti morem samo eno resnico, ki sem jo spoznal s krvavečim.srcem: Kdor živi, mora trpeti, kdor se smeji, bo moral plakati, in izgubiti, kdo ima!" Zefa si je zakrila obraz z rokama. Tedaj se je iz odprte kamrice začul o- * t roški glas: "Mamica f" In na pragu se je prikaza! Lipce, v dolgi hodnjici, okrogla ja vsa zardela od zdravega spanja, v ro-! i lesenega konjiča brez glave in s polom-1 onimi nogami. Zefa se je pognala kvišku, planila ihteč 3 dečku in si ga burno dvignila na prsi. Pater Dezert je odšel proti vratom: -delo se je, kakor bi se hotel še enkrat obrniti, pa je samo težko vzdihnil, si zakril z roko oči ter zapustil kočo. Gitka je bila še vedno na kolenih, z o-brazom v dlaneh. Šele ko je Zefa stopila k postelji, je dekle dvignilo obraz, pogledalo s j^ekočimi očmi in drhtečimi ustnicami navzgor proti svakinji in v brezupnem trpljenju sklenilo roke. Zefa je pokleknila k postelji, odstavila dečka na tla in boreč se z ihtenjem dejala: "Poglej, Lipče, tvoja sestrica, poglej, le poglej, daj,-sezi ji še v ročico in ji prav prisrčno reci: varuj te Bog, sestrica ti moja draga P Lipče se je ozrl na tihega, kakor v sanjah smehliajočega se otroka, potem spet na mater in je vprašal: "Zakaj?'' "Ne smeš spraševati, Lipče, samo stori, stori!" • . , ; Lipče je iztegnil roko; toda ko je začutil mraz odrevenele ročice, se je prestrašil in ni spravil iz sebe nobene besede. Plaho je pogledal mater in je iztegnil roke proti njej. Zefa se ga je oklenila z obema rokama, nasilno zadrževana bol je bruhnila z novo močjo iz njenega zmučenega srca, in tako ie čepela plakaje na tleh in zalivala dečkov obraz s svojimi solzami. "Mamica, mamica," je vikal otrok in se pričel jokati, ker je videl plakati mater. Gitka je vstala in se opotekla v kamro; tam se je ob odprtem oknu jokaje zgrudila a tla. Jutranje sonce je v širokem pramenu s:-alo na njeno glavo. Zunai na prostem se je prelival sij in svetloba velikonočnega dne; Aha je šumela; po sosednih skednjih so peli petelini. Na jablanah, ki jim je po-t j< sililo v cvet, so ščebetale sinice, se sordetavale ter znašale bilke za gnezda. 10. * Kljub svetlemu soncu, ki ga je prineslo velikonočno jutro, so v hiši kmeta Egerja I m ili, da ie vročina puhtela od krušne pe-<-i. Gospodar je sedel brez suknjiča za mi- . :o, imel pred seboj veliko skledo mlečnega roka in ga počasi zajemal. Vrnil se je pravkar — proti devetim dopoldne — s Cenco od maše. Dekle je stalo pred kositrnim v steno vdelanim ogledalom, ubiralo polglasno pesmico in si prepletalo rumene kite z rdečimi trakovi. "Danes se je pa pater Hadamar pri pridigi pošteno razhudil," je spregovoril E-ger čez čas. "Ali si si zapomnila, kaj je dejal o plesu?" Dekle se je spet zasmejalo in si vrglo kite nazaj čez ramena. "Zdaj bom tembolj plesala. In pritiskala se bom tudi dobro, da mi ne spodrsne."* Da bi Eger kaj rekel, ni mogel, imel je baš polna usta; zagrozil je samo z žlico, potem je pogoltnil in se zasmejal tudi sam. Tedaj se je iz kamre začul jokavo vreščeč ženski glas: "Cencaaa!" —' "Daaa!" se je obregnilo dekle nejevoljno, stopilo bliže k ogledalu, si popravljalo šopek vijolic za modrcem in si naravnalo kodrce na čelo. "Čuješ, mati kliče!" je opomnil Eger. "Saj sem cula!" je rekla Cenca, z mesta se ni premaknila. Eger-je vzdihnil in zajemal dalje. "Gospodar, gospodar! Pridi pa ti!" se je zadirčno oglasilo iz kamre. "Je to baba!" je zamomljal Eger. "Se pri jedi nima človek miru!" Zmajal je z glavo, se ozrl z obupanim pogledom proti stropu, odložil žlico in hotel vstati. V tem hipu so zaklopotali zunaj na mo-stovžu koraki nakovanih čevljev in neka postava je zatemnila okno. "Cenca!" je dejal kmet glasno, "pojdi, pojdi noter k njej in ostani tam nekaj časa. Prišel je nekdo, imam z njim važne ra- V ,, cune. • Dekle je odšlo, a ne rado; komaj je zaprlo za sabo kamrične duri, je že stal Volfrat na pragu; videti je bilo, kakor bi prihajal naravnost iz varilnice; razpaljen obraz in roke so se mu svetile v znoju; na vratu in sencih se mu je videlo, kako mu je razbijalo v nabreklih žilah; sapa ga je dusila, da je hropel in ni mogel spregovoriti ; opotekel se je proti klopi, se zgrudil in pritisnil pesti na prsi. Egerja je spreletel poplah; poškilil je proti kamri, potem pa tiho vprašal: "Pol-) cer, kaj ti je? Pa ne da bi..." "Poglej na uro, gospodar!" je hlipal Volfrat. "Tega mi ni treba. Devet je komaj proč." "In koliko je treba za pot od križa čez planine sem dol do vasi?'1 "Svojih debelih pet ur." "Potem sem moral od križa že spet proč, preden se je zdanilo," je dejal Volfrat hri-pavo. "Na to lahko priseže vsak, ti tudi!" Eger ie prebledel. "Meniš, da bo biti moralo?" Volfrat je zmignil z rameni, si obrisal z rokavom znoj s čela in vstal; spet je mirno dihal, v obraz je pa bil bled ko stena. Stopil je k mizi, segel v žep in pomolil kmetu leseno pušico: bila je vlažna, kakor bi bila v vodi. "Tu!" je rekel. "Križec si boš pa že sam izrezal, jaz sem moral hiteti." Kmet je odprl pušico — krvavo kozoro-govo srce je bilo v njej — in jo spet zaprl. "Ali imaš tudi krvavi cvet?" Volfrat je prikimal in se prijel za žep svojega jopiča. "Če bi tega ne imel, čemu bi bil pa tvegal?" Glava mu je omahnila na prsi in z drhtečo roko se je pogladil po čelu. Kmet se je plaho ozrl vanj in stisnil ustnice; potem je stopil k omarici v steni, shranil pušico in segel po vrečico, ki je žvenketala in škrobotala, ko jo je dal na mizo. "Ali nisi nič cul, gospodar, kako je tam pri meni doma?" je vprašal Volfrat. "Slišal nisem nič. Pa bodi brez skrbi, saj imaš gotovo pomoč v žepu." Volfrat je težko sopel in čakal molče, ko mu je Eger odšteval na mizo deset salc-burških šilingov in dvanajst novčičev. "Spravi, zaslužil si!" . (Dalje prih.) s iteljem po svetu VESTI O DOMOVINI (Nadaljevanje s 1 strane) diSč orožja. Mnogi rudniki so bili uničeni ali stavljeni iz upo rabe. Glavna železniška proga je bila razbita malone vsak dan; lokalne železniške zveze sploh ne delujejo. Vedeti pa je treba, da se ti hrabri ljudje bo-rijo zelo slabo opremljeni in da so zelo potrebni orožja in drugega materijala. Poročilo je v skladu z vestmi, ki smo jih prejeli iz drugih virov o borbi v Jugoslaviji. Ta poročila pripovedujejo ne samo o velikih nemških silah v Jugoslaviji, temveč tudi o krutih "maščevanjih", ki se Nemci pripravljajo nanj$, kot je sporočil Washington." ' * 'Širite amer. slovenca* proda se "Rooming House" z vso opremo. 10 sob. Blizu Lincoln parka. Kdor želi kupiti, naj se ' zglasi pri James Kramar, 1726 W. 21st Stmt, Chicago. NA PRODAJ — stiristanovanjska hiša, ceptralna kurjava; mesečno do-naša $103. Nahaja se na Cer-mak, blizu Wolcott. Cena $7,500. — stiristanovanjska hiša, zidana, centralna kurjava, garaža za štiri avtomobile. Mesečno donaša $180. Nahaja se na 4827 No. Ashland. Cena $10,300. Pojasnila daje slovenski rojak Anton Jordan, 2622 So. Harding, Chicago. Tel. LAWn-dale 7182. DR. H. M. LANCASTER Dentist 2159 West Cermak Rd. (ogel Leavitt Sty Telefon Canal S817 CHICAGO, ILL. »WW»Wl ! DR. JOHN J. SMETANA! OPTOMETRIST \ Pregleduje oči in predpisuje očala j 23 LET IZKUŠNJE < > 1801 So. Ashland Avenue TeL Canal C523 [ Uradne ure: vsalc