LETO XXXV., ŠT. 32
Ptuj, 19. avgusta 1982
CENA 8 DINARJEV
YU ISSN 0040-1978
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
LJUDSTVA
Preskrba Podravja je skupna naloga (stran 3)
Juršinci zibelka trsničarstva (stran 4)
Z združenimi močmi do uspeha (stran 6)
Med mladimi v Markovcih (stran 8)
Oljov lUk po domače (stran 9)
ZVEZNA MLADINSKA DELOVNA AKCIJA SLOVENSKE GORICE 82
OBiSK REPUBLIŠKEGA VODSTVA
MLADINE IN KOMUNISTOV
V sredo, 10. avgusta je akcijo Slovenske gori-
ce 82 obiskala deleeacija republiških vodstev
ZSMS in CK ZKS. Darja Colarič, predsednica
Republiške konference ZMS in Miha Ravnik,
sekretar predsedstva CK ZKS, sta s svojimi so-
delavci najprej obiskala brigadirje na delovišču
na Ptujski gori, zatem pa še brigadirsko naselje
v Dornavi, kjer so jih pričakali predstavniki
družbenopolitičnega življenja občin Ptuj in
Lenart.
V uvodu je predsednik skupščine ZMDA
Slovenske gorice 82, Savo Kozjak orisal dose-
danji potek akcije Slovenske gorice. Akcija tra-
ja že od leta 1975, ko je bila prva akcija v
Halozah. Doslej je sodelovalo čez 3000 bri-
gadirjev iz vse Jugoslavije, položili so čez 60 km
vodovoda v ptujski in 10 km v lenarški občini.
V prejšnjih letih so polagali predvsem primarne
vode, v zadnjem času pa vse bolj tudi sekundar-
ne. Tako je v letošnjem letu sekundarnih vodov
že ena tretjina.
Se naprej pa bo za brigadirje dovolj dela, saj
ima v ptujski občini vodo iz vodovoda približno
40 % gospodinjstev, ostala se z vodo oskrbuje-
jo iz vodnjakov in cistern, kakovost te vode pa
je seveda večkrat vprašljiva.
Letošnje brigadirsko poletje na akciji Sloven-
ske gorice poteka brez težav, izvajalci del —
Komunalno podjetje Ptuj in mariborske orga-
nizacije svoje delo dobro koordinirajo z vodst-
vom akcije, tudi investitorji svoje naloge vestno
opravljajo. Savo Kozjak je opozoril še, da
ekonomski učinek akcije sicer ni edino merilo,
vendar ga ne smemo podcenjevati.
Za izvedbo mladinske delovne akcije Sloven-
ske gorice sta občini Ptuj in Lenart letos prispe-
vali 600.000 din, sredstva od podpisnikov
sporazuma pa dotekajo solidno. Vrednost letos
opravljenega prostovoljnega mladinskega dela
je .ocenjena na okoli milijardo 200 milijonov
starih dinarjev ali 12 milijonov. Vodstvo akcije
je dovolj izkušeno in svoje delo opravlja
uspešno.
Komandant akcije Mile Miloševič je na krat-
ko preletel dosedanje delo na letošnji akciji in
opozoril, da nastanejo težave takrat, če pridejo
brigade na akcije nepripravljene brigadirji
nekaterih brigad se spoznajo šele na avtobusu,
ko jih pelje na akcijo. Ker veliko brigad pride
na akcijo obremenjenih s tem, da na vsak način
morajo osvojiti neko priznanje, to slabo vpliva
na samo delo, predvsem na področju interesnih
dejavnosti.
Po besedah komandanta je sodelovanje z vse-
mi, ki v občinah Ptuj in Lenart sodelujejo z ak-
cijo, ,,na višku". Enako velja za domačine, ki
pa z brigadirji ne sodelujejo samo od daleč,
ampak se jim v velikem številu priključujejo tu-
di na udarniških akcijah, ko delajo skupaj z
brigadirji.
Brigadirji bodo letos naredili vse tisto, kar je
načrtovano, poleg tega pa še nekaj drugih del,
ki so izven delovnega načrta.
V nadaljnjem razgovoru pa so se pogovarjali
o problematiki prostovoljnega mladinskega dela
nasploh. Tako je bila glavna misel Miha Ravni-
ka, da bi moralo biti prostovoljno mladinsko
delo bolj cenjeno in sicer ne samo z besedami.
Tisti mladinci, ki se odločijo, da bodo s
svojim delom nekaj prispevali družbi, bi tudi
morali imeti določene prednosti (pri sprejemu v
študentske domove, štipendiranju, vpisih . . .).
Miha Ravnik je še dejal, da so mladinske delov-
ne akcije tisto jedro, kjer se oblikujejo mladin-
ski aktivisti, da je na akcijah ugodna politična
klima, ki bi jo lahko izkoristili tudi za druge
politične akcije, večjo zavzetost mladih pri reše-
vanju problemov kot so zaposlovanje, odkrit
pogovor (ki bi mu sledila akcija), o aktualnih
problemih v Jugoslaviji itd. Tudi okolje, kjer
akcija živi, v tistem času diha drugače — sploh,
če so krajani sami povezani z akcijo in čutijo
potrebo po sodelovanju.
Ustavili so se tudi ob večno svežem vpraša-
nju, zakaj je na akcijah tako malo študentov.
Ob tem je Darja Colarič povedala, da se bo
ZSMS še bolj potrudila z organizacijo speci-
aliziranih delovnih brigad, ki bi vključevale
študente, organizirane bi bile tudi za krajši čas
kot druge brigade, tako bi se lahko vključili tu-
di tisti, ki nimajo treh ali štirih tednov časa.
Ob pripombi, da bi lahko akcijo ,,izkoristili"
tudi za druge politične akcije, je Darja Colarič
povedala, da v vsaki letošnji izmeni brigadirji
obravnavajo gradivo za mladinski kongres.
Vendar je vprašanje, koliko prispeva, taka
razprava h kritičnemu pretresu teh gradiv.
Mile Miloševič je energično povedal še nekaj
misli o organizaciji oziroma vodenju akcij, ki je
v vsaki republiki drugačna. Ne zdi se mu prav,
da je na nekaterih akcijah, predvsem v drugih
republikah, toliko profesionalcev, za primer je
dal akcijo Djerdap, kjer je na celi akciji 67
profesionalcev, torej 67 ljudi prejema tri mesece
osebni dohodek, kar so seveda ogromni stroški.
Prav bi bilo, da bi na mladinskih delovnih akci-
jah, za katere tako radi povdarjamo, da so šola
samoupravljanja, krepili in vpeljavah samo-
upravljanje na vseh ravneh, tudi v vodstvih in v
vseh republikah.
Miloševič je še dodal, da bi akcija morala ži-
veti skozi vse leto, da dajemo lokalnim akcijam
še vedno premali pomen — republiške in zvezne
delovne akcije bi morale biti samo vrh celoletne
aktivnosti.
Danica Petrovič
TUDI MIP MED IZVOZNIKI
Čeprav se je intenzivnost zapo-
slovanja v zadnjem obdobju
močno zmanjšala in narašča število
nezaposlenih, ostajajo določena
področja dela, kjer je mogoče s
pravilno usmeritvijo in perspektiv-
nim programom, zagotoviti nova
delovna mesta in s tem zagotoviti
socialno varnost tistim, ki sedaj
polnijo spiske zavodov za zaposlo-
vanje.
Tako tudi MIP-ov razpis za nova
delovna mesta — skoraj 80 jih je,
daje upanje, da se bo precej mladih
na novo zaposlilo. Temeljna orga-
Jiizacija Zaščita namreč razširja
svoj proizvodni program. Za to pa
potrebuje večje število novih delav-
cev. ■ .
O tej razširitvi smo se pogovarja-
li s Francem Zadravcem, pomočni-
kom glavnega direktorja MlP-a
Ptuj, ki je povedal:
,,V prvi polovici leta smo v celoti
napolnili proizvodne prostore
TOZD Zaščita Kidričevo tako, da
smo razširili proizvodnjo usnjene
zaščitne konfekcije. V eno proiz-
vodno dvorano smo dali modno
konfekcijo in zaščitno konfekcijo
tekstila. S tem so ostali prosti pro-
izvodni protori bivše modne
konfekcije v Ptuju.
Glede na to, da je Zaščita takšna
organizacija, ki rabi v svoji proiz-
vodnji iz uvoza rezervne dele, nekaj
strojne opreme in usnje; potrebu-
jemo tudi precej deviz. Potrebe so
torej narekovale, da razmišljamo o
izvozu ali vsaj o pridobivanju deviz
iz našega dela. Tako smo našli za-
hodno-nemško firmo Vossen, ki
dela predvsem izdelke iz frotirja: to
so kopalni plašči in drugi izdelki.
Ta program je izredno pester, širok
in za nas izredno zanimiv. Uresni-
čevati ga bomo pričeli že konec le-
tošnjega leta.
Računamo, da bodo naši delavci,
ki sedaj delajo na modni knfekciji
in zaščitni konfekciji, hitro osvojili
proizvodnjo. To pomeni, da bodo
dosegali normo. V obdobju uvaja-
nja proizvodnje tudi ni računati na
dobre poslovne rezultate.
Od nemške firme bomo v celoti
dobivali reprodukcijski material. V
začetku bodo pomagali tudi nemški
inštruktorji. Pozneje pa tako raču-
namo, da bomo lahko v dveh izme-
nah zaposlili okrog 80 delavcev.
Zmogljivost nove proizvodnje je
okrog 176 tisoč kosov na leto.
V novo proizvodnjo ne bomo ve-
liko vlagali. Proizvodne prostore
bomo nekoliko le preuredili. Stroji
so začasno uvoženi in bomo na teh
začasno uvoženih strojih tudi dela-
li.
Usmeritev v izvoz je nas velikega
pomena; prepričan pa sem, da tudi
za občinoPtuj, saj se bo lahko za-
poslilo 80 delavcev. Opremo bomo
financirali iz lastnih sredstev
TOZD Zaščita, nekaj pa bomo do-
bili tudi od sestavljene organizacije
Mercator."
MG
S SEJE PREDSEDSTVA OBČINSKEGA
SVETA ZSS PTUJ
Kljub dopustom -
živahna predkongresna
aktivnost
Člani predsedstva občinskega sveta ZSS Ptuj, ki so se sestali 12.
avgusta skupaj z delegati 10. kongresa slovenskih sindikatov, so dokaj ;
temeljito razpravljali in analizirali dosedanje priprave na 10. kongres, ki \
bo 11., 12. in 13. oktobra v Ljubljani. Ptujske sindikate bo na kongresu ^
zastopalo 15 delegatov in kot kaže se bodo tvorno vključili v delo i
kongresa. Predsedstvo je namreč predlagalo, da bi ptujski delegati j
sodelovali v vseh petih komisijah kongresa in bi pripravili pet j
specializiranih razprav. Za tri so se že dogovorili in sicer bodo razpravljali
o kmetijstvu, problematiki zaposlovanja in o izobraževanju. Poudarili pa \
so, da je v vseh razpravah potrebne izhajati iz že dosedanjih razprav. ;
Omenjena področja so predstavniki ptujske občine že predstavili na ;
kongresiTi zveze komunistov, prav tako pa tudi na letošnji konferenci ;
slovenskih sindikatov o socialni politiki. Predvsem pa je v teh razpravah j
potrebno izhajati iz specifičnosti našega območja. j
Potrebno je ugotoviti, da je dobrih osnov za predkongresno aktivnost \
veliko in da v nobenem okolju ne more biti izgovorov za slabo razpravo. :
V primerih, da ta ne bo konkretna, jo je potrebno ponoviti. Predsedstvo ;
občinskega sveta je posebej pohvalilo razpravo, ki so jo imeli v OS j
,,Tone Znidanč" v Ptuju. Iz dosedanjih razprav je tudi razbrati, da se \
premalo zavzeto razpravlja o pripombah na srednjeročni plan; osnovne ■
organizacije sindikata pa naj bi bile tiste, ki morajo o njih najbolj zavzeto ;
in temeljito razpravljati, saj so ravno delavci odgovorni za uresničevanje i
sprejetih planov. Plani morajo biti zrcalo dejanskih in ne umišljenih |
možnosti. V predkongresnih aktivnostih pa morajo svojo vlogo odigrati ;
tudi konference osnovnih organizacij sindikata.
V posebni točki je predsedstvo razpravljalo o problematiki |
zaposlovanja. Da bi bila razprava temeljita in konkretna, je za podatke !
zaprosilo ptujski zavod za zaposlovanje. Po podatkih zavoda, le-ti so '
zbrani le do 30. 6." je trenutno v ptujski občini nezaposlenih čez 800 ljudi, ^
od tega s srednjo šolo 126. Poudariti pa je potrebno, da v tem podatku '
niso zajeti tisti, ki so končali srednjo šolo letos, zato bo podatek v i
jesenskih mesecih bistveno drugačen. Ob tem podatku je potrebno še !
navesti, da je nezaposlenih z višjo šolo le devet in z visoko eden. ]
Delovne organizacije zelo nerade dajo od sebe podatke o kadrovskih ■
potrebah oziroma Dodatke o zaposlovanju pripravnikov. Podatek za_i
območje regije Podravja je zaskrbljujoč. Na tem območju je namreč 514" i
delovnih in drugih organizacij, ki bi morale postali podatke o novih ■
zaposlitvah, vendar je bil odziv minimalen. V ptujski občini je dosegel le \
tri odstotke?! \
Spremenjeni 42. člen zakona o delovnih razmerjih zadolžuje delovne in i
druge organizacije za obvezno zaposlovanje pripravnikov. Prav sindikati \
so tisti, ki se bodo dosledno borili za uresničevanje tega člena, saj je ;
mlademu človeku potrebno zagotoviti socialno varnost, prav tako pa tudi :
možnost, da koristno uporabi pridobljeno znanje, saj je družba za i
njegovo šolanje p)orabila znatna sredstva. Nenazadnje tudi sedanje '
gospodarsko stanje narekuje racionalno porabo novih znanj. Predsedstvo ]
je tudi podprlo prizadevanja, da se 1(X) odstotno uresniči oziroma podpiše
samoupravni sporazum o letnih načrtih zaposlovanja v občini Ptuj za leto ,
1982, dosedaj ga je podpisalo 70 odstotkov predvidenih podpisnikov.       ■
MG i
ORMOŽ
BOGAT PROGRAM
z vsebinskimi in organizacijskimi pripravami na
10. kongres ZSS so ormoški sindikalni delavci, po-
dobno kot drugje, pričeli že na občnih zborih osnov-
nih organizacij sindikata. Nadaljevali pa so jih na
skupščini občinske organizacije sindikatov, ki je bila
v začetku meseca maja letos. Omenjene razprave so
osnova za konkretne predkongresne aktivnosti ob
upoštevanju dokumentov za kongres.
V Ormožu so se tudi dogovorili, da bodo v pred-
kongresnih aktivnostih dali poseben poudarek razvo-
ju samoupravljanja, stabilizacijskim prizadevanjem
in učinkovitosti zveze sindikatov. Po razpravah, ki
jih bodo imele vse osnovne organizacije sindikata, bo
sklepno oceno podal občinski svet, skupaj z delegati
za kongres.
Četudi sta julij in avgust dopustniška meseca, v
občini nadaljujejo z razpravami in kot kaže jih bodo
tudi uspešno zaključili. Pričakujejo, da bodo prvo
oceno razprav podali že prihodnji teden.
MG
V NEDELJO OB 14. URI
KARTING V HAJDOSAH
Člani AMD Ptuj bodo v
nedeljo, 22. avgusta popoldan na
kartodromu v Hajdošah izvedli
peto dirko v letošnjem repu-
^'•iŠkem prvenstvu kartistov. To bo
^ina letošnja jfrireditev na naj-
boljšem objektu za karting v Jugo-
slaviji, pričela se se bo ob 14. uri.
Organizatorju se je prijavilo 79
tekmovalcev iz 11 društev in sicer
so to avtomoto društva Moste, Ce-
lje, Nova Gorica, Bled, Šmartno,
Lenart, Piran, Kompas —Hertz,
Domžale, Kranj in Ptuj. V katego-
riji 100 ccm za juniorje bo
nastopilo le pet tekmovalcev, v na-
cionalnem razredu do 90 ccm 16, v
članski kategoriji do 100 ccm bo
tekmovalo 23, v kategoriji do 125
tekmovalcev.
Pokroviteljstvo nad prireditvijo,
ki je posvečena letošnjemu prazni-
ku občine Ptuj, je prevzela delo-
vna organizacija Agis, pomagajo
pa tudi druge OZD in zasebno
obrtniki.
Za gledalce, ljubitelje male
formule 1, bo letos še posebej
poskrbljeno, zlasti za dobro
počutje. Ob že običajni gostinski
ponudbi bodo po tekmovanju
izvedli zabavo s srečolovom, tako
da bo nedeljsko popoldne na
kartodromu v Hajdošah še
prijetneje. Z ples pa bo igral Ptuj-
ski instrumentalni ansambel
Zibrat.
1. kotar
^ Hajdošah znova mala formula 1
(foto B. Rode)
V SOBOTO NA STADIONU DRAVA
Turnir bratskih občin
v soboto se bo ob 8.30 s svečano
otvoritvijo pričel peti turnir žen-
skih ekip bratskih občin v rokome-
tu za prehodni pokal praznika ob-
čine Ptuj. Tokrat bodo nastopile
naslednje ekipe: Podravka iz Ko-
privnice, Metalac iz Nedelišča, Po-
lana iz Velike Polane, VIS iz Va-
raždina, Zagorac iz Krapine in do-
mača Drava. Razdeljene bodo v
dve skupini. V prvi, igrala bo tako
kot lani na igrišču v vojašnici Du-
šan Kveder, bodo Podravka, Pola-
na in Metalac, v drugi, ta bo igrala
na stadionu Drava, pa Zagorac,
VIS in Drava.
Srečanja v skupinah bodo do-
poldan, odločitve za posamezna
mesta na turnirju pa popoldan od
16. ure dalje na rokometnem sta-
dionu. Zmagovalna ekipa, lani je
to bila prvoligaš Podravka, bo
prejela prehodni pokal praznika
občine in pokal TGA Boris Kidrič.
Pokale za naslednji dve mesti, fair
play in najboljšo strelko pa so pri-
spevali ZTKO, pokrovitelj — Ob-
činski svet Zveze sindikatov. Izvr-
šni svet skupščine občine in RK
Drava. 1- kotar
Tudi letošnjiturnir bo zelo zanimiv
— foto B. R"'*'
2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
19. avgust 1982 -
TEDNIK
RAZSTAVA MALEGA GOSPODARSTVA
OBČINE PTUJ 82
Pregled dosežkov
ptujskih obrtnikov
Obrtno združenje Ptuj, obrtna zadruga Panorama ter TOZD-i
in DO družbenega sektorja, ki sodijo v malo gospodarstvo, bodo
letos pripravili pregledno razstavo dosežkov ptujskega malega
gospodarstva. Razstava bo obenem prikazala 10-letni razvoj obrtne
zadruge Panorama in ptujskega obrtnega združenja, stanovske or-
ganizariie obrtnikov, v katerem se usklajujejo interesi in potrebe po
razvoju obrtne dejavnosti.
Razstavo bodo odprli 9. septembra in bo odprta do 13. septem*
bra. Nanjo se organizatorji teme^ito priprav^ajo in zato pričakuje-
jo, kar najv«^ OTfztv obrtnikov. Obrtno združenje je že pozvalo
obrtoUce, da sodelujejo s svojim mroizvodnim programom. Izdelke
z^'razstavo sprejema obrtna zadrug»>Panorama in obrtno združe-
nje, Vrazov trg 1.
Razstava bo v športni dvorani MladiR^ v Ptuju. V času razsta-
ve bo tudi več delovnih in Športnih srečanj i obrtniki iz sosednjih
obrtnih združenj.
Pomen malega gospodarstva raste iz leta v leto, v sedanjem
obdobju pa predstavlja pomemben vir za n^va zaposlovanja,
pomembno pa se vk^učuje tudi v mednarodno delitev dela.
MG
Pomanjkanje pločevine
v letu 1981 je v Zg. Polskavi začel z delom novi obrat Rudarskega šol-
skega centra Titovo Velenje. Njegova osnovna dejavnost je serijska proiz-
vodnja pohištvenega okovja, zaposluje pa okoli 80 delavcev. V obratu se
predvsem srečujejo s pomanjkanjem pločevine, zaradi česar ostajajo neiz-
koriščene proizvodne zmogljivosti, s tem pa tudi izguba. Sedaj izpopolnju-
jejo proizvodni program in dodatno nameravajo izdelovati opremo za
perutninarstvo in živinorejo. S tem bi zajezili večanje izgube.
Viktor Horvat
KBM POSLOVNA ENOTA PTUJ
Akcijski program dejavnosti komunistov
Predstavljamo vam akcijski pro-
gram uresničevanja idejnopoliti-
čnih usmeritev in nalog komuni-
stov pri samoupravni preobrazbi
bank in gospodarjenja z denarjem
v letu 1982.
Program predstavlja skupno os-
novo za nadaljno dejavnost komu-
nistov v delovni skupnosti banke,
še posebej pa tudi komunistov in
vseh delegatov v organih upravlja-
nja banke. Komunisti v KBM smo
obravnavali program in sprejeli na
sestankih OO ZK.
Akcijski program predstavlja na-
daljevanje aktivnosti in prizade-
vanj komunistov v KBM pri ure-
sničevanju stališč in sklepov pro-
blemske konference ZKS. V njem
so opredeljene najbolj aktuabie
naloge, ki izhajajo iz resolucije 9.
kongresa ZKS in sklepov Skupšči-
ne SR Slovenije, sprejetih na sejah
Zbora združenega dela in Zbora
občin, ko je obravnavala poročilo
o izvajanju dogovorjene investicij-
ske politike.
Naloge iz tega programa so ozi-
roma bodo vnesene v planske
usmeritve in poslovno politiko
banke, v programe in plane delov-
ne skupnosti in druge usmeritve o
tekoči aktivnosti banke in delovne
skupnosti. Razdelili smo jih na
dvanajst področij. Nekatere so že
ali pa še bodo tudi zakonsko opre-
deljene v obliki ukrepov, o vseh pa
bodo komitenti obveščeni preko
sredstev javnega obveščanja.
Kot rečeno, smo naloge razdelili
na dvanajst področij, in sicer:
— naloge na področju planiranja
— na področju združevanja dela
in sredstev
— na področju usmerjanja sred-
stev za tekoče poslovanje in orga-
niziranje finančne funkcije
— na področju ekonomskih od-
nosov s tujino
— stanovanjska izgradnja in ko-
munalno gospodarstvo
— upravljanje in odločanje v
banki
— ugotavljanje prihodka in
razporejanja skupnega dohodka
banke
— področje delovne skupnosti
banke
— informacijski sistem
— izboljšanje organizacije in
tehnologije dela
— strokovno izobraževanje de-
lavcev
— akcijsko delovanje komuni-
stov v bankah
O vseh nalogah ne bi govoril,
omenil bi le nekatere.
Naloge na področju stanovanjske
izgradnje in komunalnega gospo-
darstva. Prilagodili bomo organi-
ziranost banke na stanovanjskem
in komunalnem področju novemu
zakonu o stanovanjskem gospo-
darstvu, tako da se bo banka lah-
ko še aktivneje vključevala v pro-
ces stanovanjskega in komunalne-
ga gospodarstva. V sodelovanju s
stanovanjskimi, komunahiimi in
drugimi  intg:esnimi sluipnostmi
bomo v banki skupno kreirali sta-
novanjsko politiko, ki bo temeljila
na samoupravnih družbenoeko-
nomskih odnosih ob upoštevanju
stališč, sklepov in priporočil skup-
ščine SRS in ostalih dokumentov,
ki urejajo to področje.
Kot prevladujočo obliko stano-
vanjske gradnje bomo uveljavljali
družbeno usmerjeno stanovanjsko
gradnjo za znanega kupca.
Stimulirali bomo namensko var-
čevanje, ki mora postati osnovna
oblika angažiranja sredstev obča-
nov za reševanje stanovanjskih
vprašanj delovnih ljudi in občanov
ter uveljavljali takšen sistem finan-
ciranja stanovanjske gradnje, v
katerem se bo prešlo iz varčevanja
za pridobitev stanovanjskih kredi-
tov na varčevanje za pridobitev
stanovanjske enote.
Uveljavljali bomo najracio-
nalnejše oblike financiranja
družbeno usmerjene stan. gradnje,
etažnih stanovanj in zadružne gra-
dnje, tako da se bo poleg ostalih
stredstev, ki jih v ta namen zdru-
žujejo članice banke in poleg sred-
stev, ki jih bodo občani varčevali
ali vezali v banki, za kreditiranje
stanovanjsko komunalne izgradnje
uporabil tudi del sredstev na vpo-
gled, hranilnih vlog in tekočih ra-
čunov.
Usklajevali in izpopolnjevali bo-
mo vse delovne postopke v zvezi s
poslovanjem banke na tem podro-
čju in si prizadevali za ažurno po-
slovanje.
Na področju upravljanja in odlo-
čanja v banki bomo hitreje ustvar-
jali možnosti in pogoje za neposre-
dno odločanje, usposabljali dele-
gate za opravljanje upravljalske
funkcije v bankah in dogradili po-
stopke za delo delegatov, delegacij
in organov banke iz OZD in varče-
valcev.
Na področju delovne skupnosti
banke bomo
— prilagodili notranjo organiza-
cijo,
— izvedli reorganizacijo posa-
meznih sektorjev,
— zagotovili racionalno in ko-
ordinirano delo,
— izpopolnjevali in dograjevali
bomo sistem svobodne menjave
dela,
— v okviru sedanje opredelitve
del in nalog ne bomo prekoračili s
planom opredeljene stopnje zapo-
slovanja.
— politiko osebnih dohodkov in
sklada skupne porabe bomo izvj,
jali v skladu z družbenim dogovo.
rom o uresničevanju družbene
usmeritve razporejanja dohodka v
letu 1982.
Informacijski si^em bomo izpo-
polnjevali tako, da bodo informa-
cije, ki jih dajemo članicam. Se v
večji meri služile za pripravo gra-
div, o katerih odločajo upravljala
banke, da jih bodo članice preje,
male pravočasno in da bodo o teh
gradivih delegati preddhodno
razpravljali na svojih organih
upravljanja. Prek sredstev javnega
obveščanja bomo redno obveščali
tudi občane o poslovni politiki in
gospodarjenju v banki.
IzboUšanje organizacije in tehno-
logije dela
— prizadevali si bomo, da bodo
naše storitve čim kvalitetnejše in
ažurne
— navodila o tehniki za nova in
spremembo obstoječih področij
dela bomo pripravili tako, da bo
tehnika najbolj smotrna in racio-
nalna, hkrati pa bo zagotavljala
strokovno organizirano in kontro-
lirano px)slovanje.
Strokovno izobraževanje delav-
cev:
— Prizadevali si bomo, da bodo
delavci sproti seznanjeni z vsemi
spremembami, ki nastajajo v ban-
čnem poslovanju,
— da bodo pripravniki seznanje-
ni z nalogami in deli v banki, zlasti
še s tistimi deli in nalogami, za
katere se usposabljajo,
— da bomo delavcem omogočili
nadaljni študij ob delu, kadar to
zahtevajo potrebe banke,
— da bo funkco
— da bo funkcionalno usposa-
bljanje delavcev banke potekalo
permanentno.
Akcijsko delovanje komunistov v
bankah.
Po potrebi bomo ustanavljali ak-
tive komunistov v bankah kot or-
ganizacijsko obliko skupnega de-
lovanja komunistov v delovni
skupnosti banke in v organih
upravljanja banke.
Uresničevanje tega programa te-
koče spremlja poslovodni odbor,
nosilci in izvajalci nalog pa bodo p
izvrševanju poročali Članom OO
ZKS in drugim delavcem banke.
Jurij Jakob, sekretar OO ZKS
pri KBM, PE Ptuj
AGROTRANSPORT
Poslovanje na meji
rentabilnosti
v delovni organizaciji Agrotransport v Ptuju so ob polletju sicer pozi-
tivno poslovali, vendar njihov rezultat že maja rentabilnost. Na tak rezul-
tat močno vplivajo odstopanja med fakturirano in plačano realizacijo.
Zelo se je povečala finančna nedisciplina, uporabniki agrotransportovih
uslug tudi ne plačujejo pravočasno, kar se prav tako odraža v finančnem
uspehu poslovanja. Na kredite pa ni računati, saj se slabša tudi likvidnost
bank v Jugoslaviji.
Takšno stanje narekuje ponovno preverjanje sprejetih planov ter spre-
jem popravkov, med svoje usmeritve pa so zapisali tudi drugačno delitev
dohodka in tudi zmanjšanje osebnih dohodkov, če ne bo druge rešitve. Ce-
ne njihovih uslug so bile že pred zamrznitvijo neugodne, sedaj pa je stanje
še slabše. Stroški poslovanja dodatno obremenjujejo tudi izpadi zaradi po-
manjkanja nafte na črpalkah v Jugoslaviji, pa tudi številna podaljševanja
vikendov zaradi praznikov. To so vozniki Agrotransporta močno občutili
tudi v mesecu juliju, ko so zaradi tega morali stati več dni preden so jim
kamione raztovorili.
Izpadi nastajajo še zaradi pomanjkanja rezervnih delov za domače in
uvožene stroje ter kamione in tudi zaradi pomanjkanja gum in repromate-
riala.
MG
EMONA - MERKUR PTUJ
UGODEN POSLOVNI
REZULTAT
v trgovskem podjetju Emona-Merkur v f luju so ob polletju dosegi'
52-odstotno realizacijo letnega plana, kar je zdaleč največja realizacija ob
polletju v zadnjih letih, ko so dosegali 43 odstotno realizacijo letnih pla;
nov. Rezultati so ugodni tudi, če jih primerjamo z ostalimi trgovskimi
organizacijami v SOZD Emona, kjer dosegajo povprečno realizacijo med
42 in 45 odstotki. Dohodek je v tem obdobju naraščal počasneje od celot-
nega prihodka in izkazuje indeks 129. Večjo porast beležijo porabljena
sredstva zaradi večje amortizacije, naraščanja nabavne vrednosti proda-
nega blaga in podobno.
Povprečni netto osebni dohodek pa je ob polletju dosegel 11.012
dinarjev. Do konca leta pričakujejo, da se bodo pomnožile težave pri oskr-
bi z določenimi vrstami blaga, saj se pomanjkanju tehničnih vrst blaga, pri;
družuje še tekstilna stroka. Pričakovati pa je tudi manjšo realizacijo zaradi
večjih pologov pri najemanju potrošniških kreditov in zaradi pomanjkanja
blaga.
V tem mesecu pa v DO razpravljajo tudi o osnutku samoupravnega
sporazuma o skupnih osnovah in merilih za razporejanje dohodka, čistega
ctohodka ter delitev sredstev za osebne dohdke in skupno porabo, in "
osTuitku pravilnika o pospeševanju in nagrajevanju ustvarjalnih prispev-
kov na nivoju sestavljene organizacije. Javna razprava bo potekala
organizacijskih enotah v okviru sindikalnih skupin. »^C
TEDNIK
— 19. avgust 1982
DELEGATSKA SPOROČILA - 3
C   itke oii prazniicu
občine Ptuj
SkupSčina občine Ptuj, njen predsednik, izvršni svet in
(jružbenopolitičnc organizacije občine Ptuj so ob občinskem prazniku
prejeli številne pozdravne brzojavke in čestitke. Objavljamo nekatere od
teh:
„Ob prazniku občine Ptuj in 40-
letnici junaškega boja Sloven-
skogoriSke Lackove čete vsem
delovnim ljudem in občanom
iskreno čestitam!"
JANEZ ZEMLJARIC. predsednik
izvršnega sveta Skupščine SRS
,,Ob občinskem prazniku obča-
nom in delovnim ljudem občine
Ptuj telimo novih uspehov na
gospodarskem. kulturnem in
socialnem področju."
Predsednik republiškega sveta
zveze sindikatov Slovenije
MARJAN OROZEN
„ Povodom dana 8 kolovoza
upučujemo vam srdačne drugarske
pozdrave uz najlepše ielje za
uspjeSan razvoj. Ujedno se ispri-
čavamo Sto osobno ne moiemo
prisustvovati vašoj s\>ečanosti."
Predsjednik izvršnog viječa
skupštine občine Ivanec
VRČEK VINKO
,,Oh vašem občinskem prazniku
vam pošiljava v imenu skupščine
SR Slovenije iskrene čestitke.
Ob tej priloinosti teliva vsem
delovnim ljudem in občanom vaše
občine Se mnogo delovnih uspehov
ter mnogo uspehov pri razvijanju
in poglabljanju socialističnega
samoupravljanja, ki je pogoj za
nadaljnji razvoj vaše občine in
celotne naše drutbe.''
VINKO HAFNER,
predsednik Skupščine SR Slovenije
MITJA HORVAT,
predsednik zbora občin Skupščine
SR Slovenije
,,Dragi tovariš predsednik, za
ljubeznivo vabilo k prireditvam ob
ptujskem občinskem prazniku se
naj iskrene je zahvaljujem. Na
žalost pa tni trenutno zdravstveno
^stanje ne dopušča, da bi se katere-
koli manifestacije udeleiil, zato
vsaj pismeno sporočam vsem sku-
Na slavnostai s«ji je bti osrednji govornik Franc TetičkovIČ, predsednik
skupščine obiiBc Ptiu. Foto: Langerfaolc
paj svoje iskrene čestitke in
najboljše ielje za nadaljnji uspeh
našega lepega mesta.
S tovariškimi pozdravi!"
MITJA VOSNJAK
„Ob ruišem ohščinskem prazniku
8. avgustu, vam brigadirji mladin-
ske delovne brigade Bratstvo in
prijateljstvo pošiljamo iskrene
čestitke. V počastitev tega
pomembnega dne, se bomo vsi
brigadirji    na    trasah    ZMDA
..Posočje 82" še posebno izkazali.
Z delom, čeprav daleč od doma,
bomo tudi mi počastili obletnico
poslednjega boja slovenskogoriške
Lackove čete. Vsem delovnim lju-
dem in občanom občine Ptuj pa
obljubljamo, da bomo do
zaključka akcije vestno in marljivo
delali na trasi in na področju
interesnih dejavnosti."
Brigadirji MDB
..Bratstvo in prijateljstvo" za
BRANKO BERA NIČ
OD PREDVIDENIH 6160 TON PŠENICE
ODKUPILI 4666 TON
Tako kot po vsej Sloveniji smo
si tudi v ptujski občini postavili
nekatere cilje in naloge pri setvi
pšenice. Delovne organizacije so
bile na osnovi posebnega samou-
pravnega sporazuma, sklenjene-
ga in podpisanega v republiki,
zadolžene, da i7."2038 hektarjev
pt^sejanih s pšenic« oddajo v
družbene kašce 6160 ton pšenice.
Dejanski rezultati pri odkupu
pšenice pa niso najboljši, zlasti to
velja za zasebni selcior. Svoje
obveznosti izpolnjujemo v celoti
z nekako tremi četrtinami, iz
zasebnega sektorja pa le z dobro
tretjino.'
Kmetijski kombinat v Ptuju bi
moral s 658 hektarjev oddati
3400 ton pšenice. ' Kmetijska
zadruga Ptuj s 1160 hektarjev
1320 ton in Kmetijska zadrilga
Lovrenc iz 220 hektarjev 440 ton
pšenice. Realizacija pa je laka:
K K je pridelal več nše"nice —
380! tono aii za 11.8 odstotka
več. KZ Ptuj je svoje obveznosti
izpolnila s količino "746 ton ali z
3i.2 odstotkoma. KZ Lovrenc pa
je doslej oddala 119 ton 'i 27
odstotkov svoje obveziMsti.
Ko smo v ptujski občini načr-
tovali strukturo pridelkov, je bilo
rečem:), da setve s to kulturo ne
bomo povečevali. KK pa je kljub
temu uspeio. da je površine
posejane s pšenico povečal za 41
odstotkov, ocenjevalci zasebnega
sektorja pa memjo. da je bilo
tudi lu za 8 odstotkov posejane
pšenice več kol pred letom.
Namestnica predsednika ko^
miteja za kmetijstvo pri.skupščini
občine Ptuj. Sonja ŠkonaiKC
nam je ob tako ugotovljenih
rezultatih, podatki so zbrani do
8 avgusta, dejala:
»Mislim, da v lehnoioškem
postopku še vedno nismo naredi-
li vsega, da bi iz enote površine
zagotovili večje pridelke, kar je
tudi osnovna naloga pri pridelo-
\anju žit, ker s povečevanjem
površin na drugi strani zmanjšu-
jemo prostor cirugim poljščinam
in industrijskim rastlinam — kot
je na primer v zadnjem, času zelo
Veliko naporov za gojitev slad-
korne pese. oljnic in tudi za
kulture, ki so namenjene za
prehrano živine. Mi vemo, da
imamo velike obveze tudi v
prireji mesa in zato površinsko
moramo paziti na to razmepe
oziroma si prizadevati za vege
pridelke.«
Po podatkih, ki so doslej na
voljo, ugotavljamo, da svoje
obveznosti v planu odkupa pše-
nice nismo uspeli izpolnili, če-
prav je ob tem polrebiKi reči. da
smo je letos odlcupili veliko več
kot prejšrija leta. Samo pri ptuj-
.ski Kmetijski zadrugi ugotavlja-
jo, da je ta odkup .seaemkrat
večji kol vsa zadnja jeta skupaj.
Zato smo lovarišico Škorjancevo
povprašali po osnovnih vzrokih,
da plana nismo izpolnili oziroma
nas je zanimalo, če je bil le-ta
splon realno postavljen in če
imamo vse ustrezne podatke —
tudi za zasebni sektor^
9Dejansko smo odkupili veli-
ko vecje količiiie kot pred letom
ali vsa leta nazaj, saj v naši občini
ni tradicije v pridefovamu tržnih
žit in tudi tržnih poljščin na-
sploh. Zato je tudi pri uvajanju
nove kulture — sladkorne pese
morda nekaj več težav, čeprav je
lu tudi tehnološko novi posto-
Kk. Težave imamo tudi v pride-
^anju oljnic.
Vsa dosedanja priz^adevanja,
da bi pšenico, ki jo posejemo
uporabili tudi za prehrano ljudi
in ne za krmljenje živine le stežJca
uresničujemo. Kmet se nekako
ne more navaditi, da bi pšenico
oddal in zanjo zahteval koruzo,
kar je bila letos zelo ligodna
zamenjava, V občini pa imamo
tudi dobro organiziraiK) mlevsko
mrežo, saj štirje mlini pšemco
zamenjujejo in nekaj tudi odku-
pujejo. Po mojem mnenju jo še
vefiko zadržujeio doma. ker je bil
letošnji pridfeiek zelo dober.
Upam pa. da jo bodo kmetje
med letom še oddali in zamenjali
zlasti pri skJepanju pogodb za
setev v letošnji jeseni in tudi ob
zamenjavi za semensko pšenico.
Kot problem pa smo na koor-
dinaciji za intenziviranje kmetij-
ske proizvodnje in na svetu za
družbenoekonomske odnose pri
OK SZDL v Ptuju ocenili, da
dejansko obstajajo strukturni
premiki in da v zasebnem sektor-
ju ne sejemo toliko pšenice, kot
je bilo ocenjeno. V primerjavi z
republiškim razmerjem imamo
setev pšenice na precej večjem
deležu njivskih površin, kot je
bilo to u^tovljeno in da so tudi v
naši občini premiki v korist
ječmena, sladkorne pese in krm-
nih rasdin za živino. V občini
smo se nekaj let preusmerjali na
živinoiejo in s tem na podreje-
nost igivskih kultur tej panogi in
morda smo v tem času tudi malce
preveč nestrpni, ko hočemo mLŠe-
ga kmeta v enem letu preorienli-
rati na tržno pridelovanje žit,
sladkorne pese, oljnic, zelenjave
in morda še česa.
Vse to gotovo pri planu odku-
pa ni biUr upoštevano in zato je
ze dogovorjeno, da je potrebno
liste, "ki v občini ocenjujejo
velikost površjn pod posamezni-
mi kulturami m pospeševalce
kmetijskih zadrug združiti ter
skupno ugotoviti naše resnične
možnosti zit setev ob upoštevanju
rednega kolobarjenja. Iz tega bo
sledil realen podatek o tej kulturi
pa tudi nadaljnja akcija za izbolj-
šanje teimofogije pridelovanja
pšenice. .Mislim, da imamo se
velike rezerve v obeh sektorjih
lastništva in tudi letošnji pridelki
so pokazali, da lahko v naših
pogojih požanjemo mnogo več
zrnia po enoti površine.<(
Akcija odkiipa pšenice .še ni
končana. Trajala bo vse do
letošnje setve ozirom.a skozi vse
leto — kakor se bodo pač kmetje
odkičali za zamenjavo ali proda-
jo. Naloge .so še vedno velike,
zlasti prea bližnjo setvijo, da bo
rezultat še spodbudnejsi, kot je
bil letos, O tem je lovarišica
Skorjančeva menila:
vNaše kmetijske zadruge so
letos drugače zastavile aktivnosti,
kot je bil to primer pred lansko
setvijo. Te dm že sklepajo pogod-
be s posameznimi ■pridelovalci, ki
jim bodo zagotovili redno in
pravočasno dobavo vsega po-
trebnega reprodukciiskega mate-
riala, sami pa ,se bodo morali
zavezati, da bodo tako pridelano
pšenico tudi oddali. Tisti, ki st.) že
doslej imeli take fKigodbe. so v
glavnem svoje obvezx- izpolnje-
vali in zato si moramo letos že
pred setvijo zagotovili količine,
ki jih že imamo določene v
republiškem merilu.«
mdk POSOČJE '82
VI. MDB bratskih
občin Sm in SRS -
Ptuj '82 v Posočju
Na zvezni mladinski delovni akciji PosoCje '82 se v mesecu avgustu na-
haja tudi VI. MDB bratskih občin SR Hrvatske in SR Slovenije — Ptuj
'82, ki nosi ime MDB BRATSTVA IN PRIJATELJSTVA, V brigadi so
mladinci in mladinke iz bratskih občin: Cakovec, Koprivnica, Krapina,
Lendava, Ormož, Ptuj, Slovenska Bistrica, Šmarje pri Jelšah, Maribor
Tezno in Varaždin, v brigadi pa. so tudi brigadirji iz prijateljske Tunizije.
Letošnja MDB bratskih občin je bila ustanovljena v počastitev 12. kon-
gresa ZKJ, zato je njena naloga še toliko večja. Njen pokrovitelj so de-
lavci delovne organizacije mesokombinata PERUTNINA PTUJ, CH^ani-
zatorpaOK ZSMS PTUJ.
MDB so 11. avgusta 1982 obiskali predstavniki občinske skupščine in
družbenopolitičnih organizacij občine Ptuj ter mesokombinata Po-utnina
Ptuj. Ob prihodu v Kobarid so se najprej pogovarjali s predstavniki ob-
činske skupščine in družbenopolitičnih organizacij občine Tolmin, ki so
Ptujčane seznanili z gospodarskim razvojem ter načrti občine Tolmin,
zlasti pa z napori, ki so jih vložili delovni ljudje in občani njihove občine
ter širše družbenopolitične skupnosti v odpravo hudih posledic, ki jih je
pred leti povzročil potres.
Srečanje z brigadirji, ki so ta dan delali skupaj z ostalimi mladinskimi
delovnimi brigadami v Bovcu na izkopu jarka za telefonski kabel, je bilo
zelo prisrčno. Pridružili smo se jim na delovišču in skupaj z njimi prežive-
li nekaj prijetnih brigadirskih ur. Prav prijetno smo bili presenečeni, s
kakšnim delovnim zanosom so mladi vihteli krampe in lopate, med njimi
pa smo v enakem delovnem zagonu našli tudi komandanta brigade Bran-
ka BERANICA. Razveselili smo se tudi srečanja s krepkimi fanti in
dekletom iz Tunizije, ki so veselo razp>oloženi vihteli krampe in lopate z
ramo ob rami z mladimi Jugoslovani.
Po končanem delu smo se skupaj z brigadirji vrnili v brigadirsko nase-
lje v Kobarid, kjer smo imeli z njimi in vodstvom ZMDA Posočje '82 po-
govor. PrepričaU smo se, da MDB bratskih občin zelo marljivo, požrtvo-
valno in vestno izpolnjeje delovne in druge naloge, da vladajo med njimi
tovariški odnosi ter da častno zastopajo delovne ljudi in občane bratskih
občin SRH in SRS na ZMDA Posočje '82. Počutijo se zelo dobro, so za-
dovoljni, skratka z obiska pri njih smo se tudi mi vračali zadovoljni in z
najlepšimi vtisi.
Prva MDB bratskih občin SRH in SRS, ustanovljena v Koprivnici leta
1977 ob odhodu na ZMDA Otok mladosti pri Šibeniku.
Ob koncu naj dodam še to, da se v MDB bratskih občin SRH in SRS
kalijo trdne vezi tovarištva, prijateljstva, bratstva in enotnosti. Mladi s
svojim delom in vzgledom dokazujejo, da združeni ter enotni odločno
stopajo po Titovi poti, poti bratstva in enotnosti, ki pomeni najtrdnejšo
jamstvo za naš napredek, svobodo in srečo. Mladim iz bratske občine
Koprivnica gre zahvala, da so leta 1977 dali pobudo za formiranje MDB
bratskih občin SRH in SRS. Takratna predsednica OK SSOH Koprivni-
ca, Ljubica ZARIČ, je skupaj s svojimi sodelavci in ob podpori občinske-
ga sveta SSH Koprivnica, vložila mnogo naporov v formiranje I. MDB
bratskih občin SRH in SRS, ki je sodelovala pri urejanju otoka Mladosti
pri Sibeniku. Takratni trud ni bil zaman, kajti od takrat dalje vsako leto
mladi stopajo v MDB bratskih občin SRH in SRS ter pri delu dosegajo
nadpovprečne uspehe na vseh področjih dela in aktivnosti.
Mladim želimo, da nadaljujejo začrtano pot skupnega prostovoljne-
ga dela na mladinskih delovnih akcijah, na katerih se ne gradijo le objekti
— temveč v prvi vrsti ljudje novega kova, ljudje, kakršne potrebuje
samoupravna socialistična družbena skupnost. FB
VEDNO OSTAJA
PTUJČANKA
Enako kot vsa druga leta. seje
tudi letos udeležila vseh po-
membnejših prireditev ob pra-
zniku občine Ptuj. Redno prihaja
v Ptuj na razne aruge prireditve,
se odzove vabilu k okrogli mizi.
če je treba pomagali zapolniti
vrzeli v prikazovaniu zgodovine
naprednega delavskega gibarija
na  ptujskem   območju...  Ta
Slavica Žemljic na proslavi v
Stc^rcah leta 1981.
Foto: J. Bračič
'^ana Piujčanka. ki mkoli ne
l^^zabi na svoj Ptuj. ki si vedno
^a urediti svoje številne družbe-
obveznosti tako. da se lahko
(>dzove vabilu, je SLAVICA
ZEMLJKTVA, ki je bila letos
"led nagrajenci zlatega znaka
U^ slovenskega naroaa. Čeprav
z zamudo, vendar iskreno, tudi
naše čestitke!
Slavica Žemljic-Sonja je že
pred vojno sodelovala v napred-
nem delavskem gibanju in je bila
članica SKOJ. Leta 1941 je bila'
med prvimi sodelavci O F na
našem območju. Med drugim je
bila kurirka organizatorja vstaje
na ljutomerskem območju Štefa-
na Kuharja-Bojana. Ker ji je
zaradi izdaje grozila aretacija, se
je decembra 1941 umakmla v
Zagreb, odkoder je leta 1942
odšla v partizane.
Ob koncu vojne je bila politko-
m isa r m ediciasKo-saniteinega
bataljona 40. udarne divizije ITI.
armije. nato kadrovik v polil,
odd. J A. od tu le odšla v srednjo
nanijsko šolo CK KP Hrvatske.
Po končani šoli je bila načelnik
tehnične dokumentacije vojaško-
lehničnega inštituta v" Beogradu.
V JLA je ostala do leta 19"60. ko
je bila zaradi bolezni upokojena.
V Beogradu je živela do leta
1974 in (Tpravljala številne druž-
bene dolžnosti". Leta 1974 se je
preselila v Izolo, kjer se je takoj
vključila v družbeno življenje.
Bila je sekretarka društva prijate-
ljev mladine, sekretarka OO
ZKS v KS Jagodje-[X)brava
predsednica zbora uporabnikov
pri obalnem SIS za socialno
skrbstvo, predsednica SIS za
socialno skrbstvo v občini Izola
itd. Sedaj je predsednica občin-
ske konference SZDL Izola.
Kljub vsemu temu pa nikoU ne
poz.ab! na svoj rodm Ptuj. Želi-
mo, da bi bilo tako tudi še za
naprej.
FF
Preskrba Podravja je skupna naloga
POGOVOR z EDUEM KUPCICEM
Samoupravna interesna skupnost
za preskrbo Podravja še vedno ni
zaživela, čeprav so bila pričakova-
nja ob njeni ustanovitvi precejšnja.
Na vprašanje, zakaj skupnost ni
odigrala svoje vloge, je predsednik
skupščine interesne skupnosti Edi
Kupcič dejal:
„V dogovoru niso bili opredelje-
ni cilji, ki bi jih naj samoupravna
interesna skupnost uresničevala za
vsako občino posebej, pa tudi
skupne naloge za celotno območje
niso bile v celoti dogovorjene. Tudi
prejšnji člani občinskih organov se
niso dovolj angažirali, da bi zbrali
potrebne podatke o tem, kaj ima-
mo v regiji, kaj pridelamo,
porabimo in koliko lahko proda-
mo. Te bilance so bile letos izdela-
ne, vendar v vseh občinah niso za-
jeli vseh potrebnih podatkov.
Skratka, bilance niso bile dovolj
natančne.
Izvršni odbor samoupravne inte-
resne skupnosti je večkrat zahteval,
da se naj bilance dopolnijo, vendar
Arezuhatov ni bilo. Vemo pa, da
'brez teh podatkov skupnost ne mo-
re delati.'*
Na svetu skupnosti podravskih
občin je bflo dogovorjeno, da mo-
rajo izvršni sveti posameznih druž-
benopolitičnih skupnosti Podravja
do 10. avgusta pripraviti potrebne
analize. So pripravljene?
,,Nekaj občin teh^odatkov še ni
poslalo. Čeprav so dopusti, to ne
more biti opravičilo. Svet skupnosti
podravskih občin se bo sestal po
20. avgustu in ocenil, kako so posa-
mezne občine opravile dogovorjeno
nalogo. Upamo, da bodo vsaj do
tega roka analize opravljene v vseh
občinah — da ne bomo samo govo-
rili, kaj je potrebno storiti, ukrepa-
mo pa ne. Odgovornost za delova-
nje samoupravne interesne skupno-
sti ne nosijo le trije ljudje, ki delajo
profesionalno v tej skupnosti. Do-
govorjeno je tudi, če omenjene
anali/e ne bodo opravljene, da se
oceni odgovornost v občinskih
skupščinah. Prav tako pa se bo oce-
njevala odgovornost, ker se ne
uresničuje dogovor o delu interesne
skupnosti, ki so ga sprejele vse ob-
čine v Podravju."
Poleg tega je problem v tej
interesni skupnosti tudi financira-
nje. Dogovorjeno je, da bi združe-
vali sredstva v višini 0,5 odstotka za
to skupnost v posameznih občinah.
Kako to uresničujemo?
,,Dogovor je res, da bi združe-
vali 0,5 odstotka v vseh občinah.
Brez finančne podlage skupnost ne
more delovati. Naloga je, da se
prek razvijanja pridelave in prede-
lave hrane zagotovi preskrba pre-
bivalstva. Zato je treba p>ospeševa-
ti ali prirejo mesa, sladkorja,
olja ... In to tako v družbenem
kot v zasebnem sektorju."
Združevanje teh sredstev hkrati
pomeni združevanje denarja za
pospeševanje primarne kmetijske
pridelave?
,.Da, tako je. Sicer s temi
sredstvi plačujemo tudi kompen-
zacije, nekaj namenjamo za po-
speševalno službo — vsem
izvršnim svetom občinskih skup-
ščin pa je naloženo, da do 20.
avgusta izdelajo programe, kako
se bodo ta sredstva trosila. Vsaka
občina bo morala glede na sprejete
planske dokumente usmerjati del
sredstev tako kot je predvideno,
ostali denar pa bomo združevali z^
skupne naloge v Podravju."
Menite, da delegati dovolj akti-
vno sodelujejo v skupščini? Ali
vplivajo — vsak v svojem okolju
— na odgovorne organe, da bi
skupnost le zaživela?
,, Delegat i iz vrst pridelovalcev in
proizvajalcev so zelo aktivni in si
prizadevajo, da bi skupnost v
resnici zaživela. Drugi del je manj
aktiven, vendar se sej delegati
udeležujejo. Mislim, da bi se
morale tudi družbenopolitične or-
ganizacije v posameznih občinah
bolj vključiti v delo delegatov in
vplivati tudi na ostale subjekte.
Premalo so vključene trgovske or-
ganizacije, potrošniški sveti. Naj-
brž se premalo zavedamo, da bi
lahko vse te samoupravne institu-
cije dosti bolje izkoristili in s tem
zagotovili neposredni vpliv upora-
bnikov na delo samoupravne
interesne skupnosti za preskrbo
Podravja. To bomo morali storiti,
da se bo tudi skupnost vključila v
prizadevanja za pridelavo hrane,
kar je naša osrednja naloga."
N. Dobljekar
4 - IZ NASIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI!
19. avgust 1982 - TEDNIK
KS HEROJA LACKA ROGOZNiCA
1630 metrov
novega asfalta
Letošnji praznik občine Ptuj
je pomemben mejnik v raz-
voju tistega dela Slovenskih
goric, kjer se je rodil narodni
heroj Jože Lacko. Prebivalci
Kicarja so dva dni pred 40-
letnico poslednjega boja nje-
govih borcev v Mostju pri-
pravili slovesno zasedanje
krajevne skupščine in vodstev
družbenopolitičnih organiza-
cij krajevne skupnosti Heroja
Lacka Rogoznica in ob tej
priložnosti predali namenu
novo asfaltirano cesto, v ka-
tero so vložili veliko svojega
denarja in dela. mš
O liku kmeta, revolucionarja
in partizanskega vodje, o he-
roju Jožetu Lacku je ob nje-
govi rojstni hiši govorila
predsednica krajevnega sveta
ZSMS Marica Lenartova.
Predsednica OK SZDL izroča
srebrno odličje Jožetu Ka-
učeviču za njegov prispevek
med NOB in v povojni graditvi
domovine.
O graifaiji ceste je zlH-anim
spregovoril predsednik grad-
benega odbora Štefan Kele-
men.
Takoj po otvoritvi so po njej že krenfli dimiačiiii s sodobno
kmetijsko mehanizacijo.
V TEHNOSERViSU SO
PRIPRAVLJENI
v poletnih dneh, ko je delo na poljih v polnem zamahu, imajo precej
dela tudi v kombinatov! temeljni organizaciji združenega dela Tehnoservis,
kjer popravljajo in vzdržujejo kmetijske stroje. Na delo so se pravočasno
pripravili, saj imajo dolgoletne izkuSnje. Organizirali so posebne ekipe, ki
opravljajo delo na terenu, kolikor je bilo mogoče so zagotovili tudi nado-
mestne dele in organizirali štiri servisna vozila.
Stanko Menoni je povedal, daje osrednji problem zagotavljanje ustre-
znih nadomestnih delov za kmetijske stroje. ,,Težave so predvsem z nado-
mestnimi deli za kombajne. Sicer smo jih poskušali pravočasno zagotoviti,
vendar v celoti nismo uspeli. Pomagamo si tako, da nekatere nadomestne
dele izdelujemo sami. Lahko se pohvalimo, da smo delali polosovine za
kombajne, ki smo jih prodajali po celi Jugoslaviji."
Tudi kmetje so zadovoljni z delom ptujskega Tehnoservisa, saj si
prizadevajo, da popravilo opravijo hitro in dovolj dobro.
N. D.
Zgledno sodelovanje
Kmetijski kombinat Slovenska Bistrrca TOZD Mesnine poslovno
tehnično sodeluje s TOZD Dravsko polje Kidričevo, konkretno z obra-
tom na Pragerskem, ki deluje v sklopu Emone — KK Ptuj. Sodelovanje
se odraža pri skupnih vlaganjih v kmetijsko mehanizacijo, v prizadeva-
njih za pridobitev novih kmetijskih površin z melioracijami in podobno.
V obratu Pragesko tudi predvidevajo, da bodo v letošnjem letu do-
končali z gradnjo prostorov za 1.050 novih stojSč za pitanje govedi, s tem
bi povečali število vseh stojKč na 2.100. Tudi tu je TOZD Mesnine sovla-
gatelj, saj si na ta način dolgoročno zagotavlja del oskrbe z govejim me-
som. Na podlagi dosedanjih pozitivnih izkušenj oboji stvarno predvideva-
jo, da bodo v bodoče ustvarili še tesnejSe postovno tehnično sodelovanje.
Viktor Horvat
DRUGIM ZA VZGLED
Tudi tako... za boljše
gospodarjenje
Tam, kjer je še lani rastla trava, glavo dvigal plevd, se kopičila nesnk-
ga ui urugo, se ponosno razteza vn na precejšnji površiru. Ponosno zato,
ker so ga uredili delavci ptujskega hotela Petovio. Dvorišče, ki so ga ne-
koč uporabljali hotelski gostje je tako v spremenjeni podobi, postalo me-
sto za pridobivanje števihiih \Tst zelenjave: solate. Fižola, paradižnika,
krompirja, korenja, zelja, peteršilja . . .
Sedaj vodijo stalno evidenco o pridelku. Ob koncu sezone ga bodo
ovrednotili po tržnih cenah. Prednost vrta ,,pri roki" je velika. Pa tudi
stroški za nakup zelenjave so se v poletnih mesecih občutno znižali.
Vrt ima še tudi drugo vrednost. Je tudi vrtnarija. Vsak dan natrgajo
veliko rož in z njimi napolnijo vaze v hotelskih prostorih.
Ob koncu ugotovitev: vredno posnemanja . . . MG
Juršinci so zibelka
slovenskogoriškega
drevesničarstva
in trsničarstva
Udeležence slavnostne seje SkupSčinc obCinc Ptuj in
družbenopohtičnih organizacij občine Ptuj, ki je btia v ncddjo, 8.
avgusta v JurSincih, je najprej pozdravil IGNAC HRGA. Ofedsednik
skupščine krajevne skupnosti Juršind. V svojem govora Je Ignac hrga
podrobneje predstavil krajevno skupnost, delo in 2ivljciqe v iqci. nq>ehe,
ki so jih dosegh in načrte, ki jih imajo.
Govor še posebno odlikuje preprosta, klena in razumljiva beseda
slovenskogoriškega kmeta. Zato smo se odDoCifi i^/egav gav%x objaviti v
celoti.
Ignac Hrga med pozdravnim govorom.
Spoštovane tovarišice in tovariši, dragi
gostfe in domačini!
v imenu prebivalcev krajevne
skupnosti Juršinci vsem skupaj in
vsakemu posebej lep in prisrčen
pozdrav. Posebej pa še pozdravlja-
mo delegacijo pobratene občine
Arandjelovac. vabljene goste, dele-
gate občinske skupščine občine
Ptuj, predstavnike delovnih in
družbenih organizacij, državnih
organov, družbenopolitičnih orga-
nizacij, delegacije bratskih občin
sosednjih občin in prijateljskih
občin občine Ptuj. ter predstavni-
ke radia in tiska.
Ponosni smo bili, ko smo zvede-
li, da bo osrednja proslava prazni-
ka naše občine v naši krajevni
skupnosti — toraj na območju,
kjer je pred 40 leti delovala in
bojevala svoj poslednji junaški boj
Slovenjegoriška iMckova četa.
Predvsem starejši ljudje, naši
domačini se še živo spominjajo
grozot takratnega časa, ko je bila
zemlja v naši ožji in širši domovini
prepojena s krvjo zato, da danes
uživamo sadove takratne osvobo-
dilne borbe in povojne graditve
socialistične Jugoslavije.
KRAJEVNA SKUPNOST JUR-
ŠINCI
Naj vam na kratko predstavim
našo krajevno skupnost: Združuje
12 vasi. od katerih jih je pet delno
na ravninskem področju, vse osta-
le pa se raztezajo po okoliških
gričih in dolinah. Na našem
območju živi 2250 ljudi. Redno
zaposlenih je blizu 200 in .se vozijo
na delo v Ptuj, Kidričevo, Maribor
in nekateri tudi v druge kraje.
Največ jih je zaposlenih v ptuj-
skem .Agisu, Komunalnem podje-
tju, v Gorenju TOZD Elektronika
ter v mariborski Tovarni avtomo-
bilov in Metalni. Na začasnem
delu v mjpadje za enkrat Se bKzu
80 naših krtgoHov. Vzaiyihdreh
letih se jih je čez 50 mulo domov
in v glaviKiH Hada^ju/efo s kmeto-
vanjem na domači zemlji, nekateri
pa so se ziqtasliii r ptujskih
orgaiuzacijah združemefft dela.
PUut« obttie Pn4 Je a *npiiiit tnnKaijev in drevesniCaijev prevzel
Na našem ,.>žiem ohnujijju m
nobene itnidljm :jr<^aniz^Lije
združenega deta. čeprav ;e ta že
naša d(>!g(.)letna želja. \a območju
naše krajevne' •ikupnosii je 556
gospodinjstev, od tega je preus^
Mladinskemn, ženskemu in moškemn pevskema zbom iz JniiincfAariM
sodelovali v kuhumem programu) Je dirigiral Marjan RogiHi, nBlef
glasbenega pouka na OŠ Slovenjegoriške čete v Jartincib.
merjenih 35 kmetg. 9šekoč ponosa
in občudovala vndno stoven/ego-
risko soi^arstvo propada, v ospre-
dje pa izstopa vinogradništvo. V
zadnjih 10 letih je bilo na naSem
območju na sodobni način obno-
vljenih skong 40% vmog^udov.
To je vsekidatr spodbuden poda-
tek tudi zato, ker deluje v Juršin-
cih skupnost trsničarjev in dreves-
ničarjev, ki je povezana s ptujsko
kmetijsko zadrugo. Ta skupnost
oskrbuje podravski in posavski
rajon s kakovostnimi trsnimi
cepljenkami. Juršinci so tudi zi-
belka slovenjegoriškega trsničar-
stva. saj je bila že v prejšnjem
stoletju ustanovljena na tem ob-
močju prva trsničarska zadruga.
V obdobju zadnjih petih let smo
bili priče na našem območju
nekaterim pomembnim pridobi-
tvam: asfaltirani so bili cestni
odcepi Ptuj-Juršinci, Juršinci-Go-
mila in Gabernik-Grlinci. Gramo-
zirane in delno obnovljene so bile
tudi krajevne ceste. Pomemben
napredek je bil dosežen na področ-
ju graditve vodovodnega omrežja.
S pomočjo brigadirjev prejšnje
republiške in sedanje zvezne mla-
dinske delovne akcije Slovenske
gorice je bilo zgrajeno primarno
vodovodno omrežje Ptuj-Juršinci.
Vasi Juršinci, Mostje, Gabernik.
Rotman in Kukava so že dobile
zdravo pitno vodo.
Nadalje je bila zgrajena telefon-
ska povezava od Juršinc do
Grlinc. Zagorcev in Gomile. Ku-
pljena in obnovljena je bila zgrad-
ba za potrebe KS in družbeno-
političnih ter drugih organizacij.
V tej zgradbi smo odprli včeraj na
novo opremljene poštne prostore,
pripravljen pa je tudi prostor za
100 številčno avtomatsko telefon-
sko centralo. Obnovljeni sta bili
prosvetna dvorana in šola, ki se
imenuje po Slovenjegoriški četi.
Ravno v tem času gradimo novo
mriiško vežico. Svoja domova so
zgradili lovci in trsničarji in to v
pretežni meri z lastnimi prispevki
in žulji.
Za omenjene in druge krajevne
akcije, ki sodijo v področje aktiv-
nosti krajevne skupnosti imamo
uveden krajevni samoprispevek, ki
ga namensko uporabljamo za
vzdrževanje  krajevnih  cest,  zg
potrebe delovanja K S in splošnega
ljudskega odpora ter družbeno
samozaščito. S samoprispevkom
zberemo letno blizu 81 milijonov
starih dinarjev. V posameznih
vaseh imajo uveden svoj posebni
samoprispevek v glavnem za ure-
janje cest.
ŽE DANES MISLIMO NA
JUTRI
Že danes pa mislimo tudi na
jutri. V plan smo si zapislai in se
dogovorili, da bomo nadaljevali z
graditvijo vodovodnega omrežja,
obnovili cestna odcepa Rotman-
Polenšak in Juršinci-Grlinci, ter
skrbeli za redno vzdrževanje dru-
gih krajevnih cest. Z novo 100
številčno avtomatsko telefonsko
centralo, ki jo pričakujemo v
naslednjem letu, si bomo s pomoč-
jo TOZD za PTTpromet iz Ptuja,
s katero smo že doslej uspešno
sodelovali, prizadevali uresničiti
delovno geslo — Telefon v vsako
našo vas. Zgradili bomo štiri
avtobusne čakalnice in dogradili
mrliško vežo.
Sami sebi in drugim bi lagali, če
hi trdili, da na našem območju ni
bil dosežen viden napredek. Bil je
dosežen in viden je, skorajda na
vsakem koraku. Naše območje je
izrazito kmetijsko. Tu so še naše
velike rezerve. Skrb za hrano
stopa iz dneva v dan vse bolj v
ospredje. Bolj kod doslej bomo
morali tudi na 'em področju
združevati delo. sredstva in seveda
tudi znanje. Brez znanja danes ni
več mogoče umno kmetovati. Žal
mladi rod še vedno preveč zapušča
kmetije in se odloča za delo v
drugih poklicih. Pri marsikateri
hiši ostajajo doma le ostareli in za
delo nezmožni varuhi kmečkih
ognjišč. Vse prepogostokrat nam
zveni v ušesih tista znana stara
pesem — polje, kdo bo tebe lju-
bil —. Še bolj kod doslej bomo
morali spremeniti odnos do kme-
tijstva in kmečkega poklica na-
sploh. Kmečka zemlja brez mlaj
ših delovnih rok ne daje sadov.
Kruh ne raste na asfaltu, temveč le
na skrbno obdelanem polju. Vino-
grad obrodi le takrat, če ga skrbno
neguješ, od rane pomladi do pozne
jeseni.
Krivičen bi bil, če ob tem
slavnostnem trenutku ne bi povda-
ril naše hvaležnosti za precejšnjo
družbeno pomoč, ki smo je bili
deležni v preteklosti. Sočasno pa
pričakujemo in upamo, da bo naša
širša družbena skupnost tudi v
prihodnje — seveda v mejah
stabilizacijskih zmožnosti — upo-
števala naše potrebe in nam
pomagala pri uresničevanju zasta-
vljenih ciljev.
Hvala, z željo, da hi se danes in
vedno, ko boste prišli v naš kraj
prijetno počutili med nami. Hvala
tudi našim krajanom za trud in
sodelovanje pri krajevnih akci-
jah.<•
Ok Jnvtinoati, ko m> odpirali lovski dom, so nastooali todi ro^rti lx
Layr. Vse toto: Lm^ertMlc
Dnevi tečejo prehitro
V Posočju že tretji teden prebiva mladinsV, Brat-
stvo in enotnost. Brigadirji delajo v Tolmkiu in S- - s . .j,<^jaikc
za vodovod in za elektrokabel. na cesti^ dela|o v Bavin m Ltrfmfcz
Sočo. Nekaj brigadirjev dela na letalih v Bovcu. navdoScma |rfniinpa
čistijo pašnike na Šentviški gori.
V^ sredo so brigadirji imeli udarniški dan. Slai|MiDnDniiDso JEaladan
dosegli 190 %. PovprečiK) presegajo normo tedensko za 57,7 %l Po po-
datkih sodeč mladi resnično vso energijo vla^jo v delo na tnsL Rcfi je
potrebno tudi to. da kljub utrujenosti, ki jih zajame žc na tiasi ne
zanemarjajo prostovoljnih dejavnosti. V 14 dneh bivaqjja na akciji so
izdali 2stenčasain eno glasilo. Izdali so tudi skupno glasio,^er mladi v
večini predstavljajo svoje občine.
V torek zvečer jim je Marko Bracelj pripravil zanimiv konoen, ki je
brigadirje navdušil, v nedeljo pa jih je obiskala pank aku|iinji iz Idnje.
Potem so se v nedeljo mladi podali na izlet v planine, listi, ki niso ^iHtelp
planin pa so obiskali graničarje. ki 15. avgusta prainujcjo s«(qj pnaft.
V nedeljo zvečer so imeli zaključek I. dekade in rc6 moiamo. da
mladi zek) krepko presegajo normo.
J. Hvaleč.
TEDNIK - 19- avgust 1982
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5
ČUDNO SODELOVANJE
Odkar obstaja človeški rod, so se mladi
od starejših. Od starejših so prevzemali
jobro in slabo. Že plemenski poglavarji,
staroste, pa pozneje gospoda plave krvi m
gospoda s kutami m črnimi nlašci ni trpela, da
|i kdo. še najmanj pa zelena, uka in trde
v^goie potrebna mladina mislila ali celo
dela'^i po svoje.
Se zdaj je tako, toda prepovedi so danes
pavlečene z drugačnim lišpom. ogmjene s
svilenimi ogrinjali družbenih norm, opletene
s kilovimi kostmi tradicij, dogovarjanj in
[Tiedsebojnih sodelovanj.
Tako je za Jugoslavijo ena temeljnih
značilnosti, da v vseh strukturah, od baze
navzgor, vsi križem sodelujemo. To bi bila
tudi idealna pol k večji učinkovitosti in
produktivnosti dela, če bi si pač mnogi tega
sodelovanja ne razlagali zelo različno, gleda-
no iz najrazličnejših perspektiv (pri tem sta
orlovska in na drugi strani manj ugledna
žabia povsem navadm).
Pa naj preidem na konkretne primere.
Smešno bi bilo. če družbenopolitične organi-
zacije (in tudi društvene organizacije) ne bi
sodelovale. Pa vendar ic raven tega sodelova-
nja večkrat precej smešna, na koncu pa skoraj
tragikomična, če bi malo manj površno
razmišljali o tem. Mnogi starejši, na vse
načine prekaljeni tovariši misfijo, da je
mladina potrebna tam, kjer je treba narediti
kaj '>na horuk«, takrat, ko je treba zagotoviti
množično udeležno na najrazličnejših mamte-
stacijah. proslavah, shodih, pohodih in po-
dobno, vse drugo pa je stvar cfrugih, ki »imajo
kaj pojma«. TaKo gasilci potrebujejo mladino,
da jim na veselicah streže in pospravlja
dvorane, ko pa mladi potrebuje gasilski dom
oz. prostore ali za kakšen svoj sestanek ali
drugo mladinsko prireditev, nastane problem
in vpitje in takrat mladina ni nič vredna in nič
ne naredi in samo razbija itd. toda to je samo
del gasilske folklore — na koncu so prošnje
navadno vendarle uslišane. V skoraj vseh
krajevnih skupnostih so prostori, kjer bi se
lahko shajala mladina vsaj na sestanke,
neznansko velik problem, pn tem pa je na
stotine kvadratnih metrov praznih podstrešij
raznih »družbenih domov« in podobnih
»javnih hiš«, v mestu pa kletnih prostorov v
blokih, kjer vrli krajani raje podpirajo svo-
bodno razmnoževanje podgan, kot bi kako
golo sobico odstopili mladim, ki bi si jo
uredili za svoje potrebe.
(Pri tem si včasih kateri družbenopolitični
delavec kvari živce in beli lase s spraševa-
njem, kako neki toliko mladih zahaja v
cerkev, ko pa jim drugje nudijo vse, pa brez
dogmatskih resnic.)
Zal taki, kot pravimo, negativni pojavi, ne
ostanejo samo v krajevnih skupnostih, ampak
poženejo svoje vitjce tudi v občinske vrhove.
Tako najbrž ni najbolj idealna oblika sodelo-
vanja med družbenopolitičnimi organizacija-
mi in Zvezo socialistične mladma ta, da ostali
najprej opozorijo, česa naj mladina ne dela,
česa naj ne prihaja »prosit« ('- na mladih svet
stoji— . . .), kako morajo delati, da se bodo
dobro razumeli.
Samo po sebi je potemtakem razumljivo
tudi, da mladi morajo nositi pokazat pismo, ki
ga napišejo za štafeto ob Dnevu mladosti, da
se učijo raznih »birokratskih fint« kol so
individualno spreminjanje sklepov (po dia-
lektičnem zakonu se tako vse spreminja),
odločanje v občinskem vodstvu ZK o tem, na
kak način bodo ali ne odobrili denar za
idejnopolitično usposabljanje mladih (potem,
ko je znana večletna praksa, da nakažejo IK
ZSMS Ptuj denar za idejnopolitično usposab-
ljanje). Sodelovanju najbrž tudi ne Koristi
odkrito izražanje osebnih nasprotij, s kakršni-
mi posamezniki večkrat »pozdravijo« mlade.
Nikakor ni moj namen rušiti, niti prizadeti
tistih, ki resnično tankovestno in resno opra-
vljajo svoje delo in dolžnosti in ki pri tem
uporabljajo tudi drugačna merila od onih, ki
niso vedno v čast svoji funkciji.
Dobro bi bilo samo, da bi se vsi, z ateisti na
čelu, zavedali da pri nas ne potrebujemo
božanstev in takih, ki se enačijo z njimi, pa
čeprav v imenu katerihkoli ciljev in interesov.
Torej nismo nedotakljivi in ne nezmotljivi,
zato ni nobenih razlogov za povdarjanje
superiomosti.
Danica Petrovič
OBČINSKI CENTER KLUBOV OZN PRI
OK ZSMS PTUJ
Že vrsto let deluje pri Občinski
konferenci ZSMS center OZN. V
občinskem centru je več mladih,
ki se že dolgo ukvarjajo s tem
delom. Center združuje 13 klu-
bov, predvsem iz osnovnih šol.
Učenci kažejo veliko zanimanje
za to delo, zato si Center prizade-
va, da bi bil program zanimiv in
da bi pritegnil čimveč učencev.
Da pa bi kaj več izvedeli o
samem delu Občinskega centra
klubov OZN, sem se o tem
pogovarjal z vodjo — Andrejo
Capuder.
Kako ste začeli z delom in
kako ste pritegnili mlade, da bi
delali z vašim Centrom?
»Delujemo že vrsto let. V
začetku smo imeli nekaj proble-
mov s kontaktiranjem z osnovni-
mi šolami. Nato smo skupaj z
OCMK pripravili javno tribuno,
na katero je prišlo kar veliko
število učencev iz posameznih
tol. Namen javne tribune je bil
seznaniti učence z našim delom
pa seveda z delom OCMK.
Takrat se je razvila kar zanimiva
debata, saj so mladi postavljali
razna vprašanja o samem začet-
ku obeh Centrov, o delu, o
mentorstvu in še razna druga
vprašanja.«
Kot si rekla, mladi od takrat
dobro sodelujejo z vašim Cen-
trom. Na kakšen način pa vi
kontaktirate z mentorji klubov?
Ali tudi mentorji posameznih
klubov pomagajo pri pripravi
kakšne razprave, javne tribune in
podobnem?
»Tudi to se kdaj pa kdaj zgodi,
čeprav pripravljamo skoraj vse
sami oziroma skupaj z Republi-
,škim centrom OZN. Od njih
dobivamo gradiva, propagandni
material, filme, ki so seveda zelo
pomembni za naše delo. Drugače
nam pri delu pomaga še Občin-
ski center marksističnih krožkov,
saj z njimi zelo tesno sodeluje-
mo.«
Ste mogoče imeli kakšne večje
akcije in kakšen je bil odziv
krožkarjev in njihovih mentor-
jev?
»V tem šolskem letu smo
pripravili že tradicionalno tek-
movanje klubov OZN. Tega tek-
movanja so se udeležile pred-
vsem takšne šole, ki se ponavadi
vključujejo v vsa organizirana
tekjnovanja,   prireditve,   javne
tribune, okrogle mize, te pa so:
osnovna šola Videm, Cirkulane,
Miklavž pri Ormožu in seveda
,Tone Žnidarič'. Pojavljajo se
tudi druge šole, vendar bolj
redko. Glede mentorjev pa se ve
kako je. Pridejo na eno izmed
številnih srečanj in tedaj normal-
Andreja Capuder, vodja občinske-
ga centra klubov OZN.
no kritizirajo naše delo, sami pa
nam ne pomagajo. Sami to
komentirajo tako, da pač imajo
druge obveznosti v šoli, in seveda
.dajejo' interesne dejavnosti v
,levi' predal, čeprav temu ne bi
smelo biti tako. A žal so taki
primeri vse pogostejši in vedno
slabše je z mentorji osnovnih šol.
Da ne bo zamere, niso vsi men-
torji takšni. Pa tudi z drugimi
šolami imamo stik, čeprav ne
tako pogost in trden, odvisno od
mentorja, saj vemo, da se vod-
stvo menjava in s tem tudi odnos
do našega Centra.«
Tako delujejo osnovne šole.
Kako pa je s srednjimi .šolami in
klubi OZN v Srednješolskem
centru?
»V samem Centru deluje klub
OZN Gimnazije, mentor je Vla-
do Horvat, ki poučuje zgodovino
in geografijo. Ta klub deluje že
vrsto let in moram reči, da je
eden boljših, saj je veliko dija-
kov, ki so vključeni v klub OZN
in se jim to upošteva kot prosto-
voljna interesna dejavnost. Pro-
gram imajo zelo obsežen, saj si
tov. Horvat prizadeva, da bi bila
predavanja in teme, ki jih obrav-
navajo res zanimiva, da bi mladi
v srednji šoli s tem načinom
delovanja v prostem času dopol-
nili svoje znanje in da bi širše
poznali to področje — ne le iz
obveznega šolskega gradiva. To
je res pamemo, saj le na tak
način se širi razgledanost mladih.
Glede sodelovanja z našim
centrom pa moram reči, da res
dobro .peljemo', saj je ta klub
eden redkih, ki ima interes
delovati z nami. Do sedaj so bili
že na več tekmovanjih in so
dosegli vidne rezultate, kar jim
pomeni veliko in jim daje nove
spodbude in delovnega poleta.
Klub OZN deluje tudi v Domu
učencev, mentor je Stanislav
Napast. Tudi ta krožek še kar
deluje, čeprav nima dosti članov,
saj so po večini dijaki vključeni v
šoli. Tako da ne bi mogla reči, da
je eden izmed aktivnejših, je pač
eden izmed poprečnih križkov. S
tema dvema kluboma v Centru
pa se konča delo krožkov OZN.
Zal je to res malo, pa upam, da
bo v naslednjem obdobju kaj več
in tudi, da bodo vsi krožki bolj
delavni.«
Kakšne naloge pa ste si zadali
v naslednjem obdobju in kako se
pripravljate nanje?
»V programu imamo politično
šolo. ki jo bo organizirala Repu-
bliška konferenca klubov OZN
na Debelem rtiču. Ta politična
šola ima namen, da se posamezni
občinski centri klubov OZN
povežejo in sodelujejo, saj je po
zadnjih podatkih v Sloveniji
okoli 400 klubov. To dokazuje,
da .se mladi res zanimajo za
aktualno temo, ki je iz dneva v
dan zanimivejša in mlade pripe-
lje do marsikaterega novega
spoznanja.
Med drugim se pripravljamo
na proslavo ob 24. oktobru, saj
letos mineva 25 let obstoja klu-
bov OZN in bo v Ptuju v Sred-
nješolskem centru. Pripravljamo
tudi razna predavanja, ki bodo
na javnih tribunah v novem
šolskem letu, saj mislimo, da bo v
bodoče še več mladih navdušen-
cev. Upajmo, da bo tudi v
bodoče tako, ali pa morda bolje,
kar je velika želja vseh, ki se
ukvarjamo in delamo na tem
področju.«
S tem je končala pogovor
vodja občinskega centra klubov
OZN Andreja Capuder.
Pogovor pripravil:
Robert Kodrič
Osnove dietnega zdravljenja
sladkorne bolezni
DR. FRAN BRUMEN
(Nadaljevanje in konec)
V novejšem času je obveljalo načelo, daje TUDI
V GLEDANJU NA DIETO NAJBOLJE HODITI
NEKAKŠNO SREDNJO POT in se izogibati
skrajnostim, kakor velja povsod v življenju —
načelo zlate sredine. Najmanj 40% in največ 50%
hrane naj obsegajo ogljikovi vodiki (predvsem
škrob vsebujoča hrana).
V prehrani debelušnih je potrebno zmanjšati
odstotke maščob. Povprečno je določena količina
40% celotnih kalorij v prid maščobam. Dovajanje
beljakovinske hrane je lahko po potrebi (eventual-
no istočasno obolenje ledvic) minimalno 1,5 grama
na 1 kg telesne teže, na splošno pa je določenih
20 % potrebnih kalorij. Pri presoji maščobnih
količin je potrebno upoštevati, da vsebujejo neka-
tere mesnate jedi izdatne količine maščobe (n. pr.
svinjina). Pri uživanju alkohohiih pijač je potrebno
vedeti, da ima 1 gr čistega alkohola 7,1 Kcal.
ZAENKRAT JE NA SPLOŠNO VELJAVNO
RAZMERJE: OGUIKOVIH VODIKOV 40%,
Maščob 40 % in beljakovin 20 % KALORIJ.
Običajno nahajamo pri vseh diabetikih najvišjo
koncentracijo sladkorja v krvi okrog 10. ure pred-
poldne, lo je nekako 1—2 uri po prvem zajtrku. To
najvišjo koncentracijo lahko popravimo, oziroma
vsaj omilimo tako, da zmanjšamo količino ogljiko-
vih vodikov v I. in II. zajtrku!
Dosedanje klinične izkušnje so pokazale, da
Zgolj medikamentni ukrepi ne zmorejo zadovoljivo
Uravnovešati sladkorne bolezni, pa je zato primer-
na dieta še vedno nujno potrebna!
Pri diabetikih, ki še razpolagajo z nekaj naravne-
ga lastnega insulina in so debelušni, je povdarek na
bilančno reducirajoči dieti; dočim je stabilizacijski
efekt diete (ki ohranja isto težo) pri bolniku, ki
potrebuje tuj insulin, odločihio pravilo!
Stabilizirajoč učinek v dieti skušamo doseči z
Uskladitvijo količine insulina in vsebino ogljikovih
Vodikov po njihovih kvalitetah.
Pri tipu I. (bolnik z insulinskimi injekcijami)
povzročajo največja nihanja sladkorja v krvi
neredni obroki, različno izdami obroki in odvisnost
od mišičnega udejstvovanja. PRIMERNO MIŠIČ-
no udejstvovanje je tudi pomemben
Naravni regulator koncentracije
SLADKORJA V KRVI! Posebno važno in mero-
Je CELOTNO KOLIČINO OGI UKOVIH
JJODlKov PRAVILNO PORAZDELITI NA
UM VEČ POSAMEZNIH MANJŠIH OBRO-
KOV!
Ponovimo še enkrat: energetsko potrebo (skupno
vrednost hrana v kalorijah) ugotovimo tako, da
prištejemo k osnovnim kalorijam še individuabie
potrebe za način življenja in delo.
Stmimo še ponovno vzroke labilno potekajočega
diabetesa: najpomembnejše so nepojasnjene in
neurejene napake v dieti! Dalje pomanjkljivo
znanje o osnovah diete, pomanjkljiva poučenost o
splošnih problemih sladkorne bolezni, nepravilna
nastavitev začetne diete, nezadostni kontrolni
pregledi, časovno in po količini nepravilno použita
hrana, preveliki ali premajhni obroki so GLAVNI
DEJAVNIKI NIHANJA OGLJIKOVIH VODI-
KOV V HRANI IN S TEM SLADKORJA V
KRVI! Probleme labilnega diabetesa je potrebno
vselej najpodrobneje analizirati in ugotoviti!
VSAK DIABETIK NAJ DOBI V ROKE INDI-
VIDUALNO PLANIRANO DIETNO LISTO!
Takoimenovana kruhova enota, ki je že dolgo
ustaljena, je za priračunavanje najprimernejša. Za
svobodnejše in ne preveč togo pripravljanje hrane
je važna še lista možnih medsebojnih zamenjav
posameznih sestavin hrane. KRUHOVA ENOTA
znaša 12 gramov ogljikovih vodikov, kar je enako-
vredno: npr. 25 gramov kruha, 65 gramov krompir-
ja, ali pa 100 gramov jabolk (več v listi o možnih
zamenjavah posameznih sestavin hrane). Ravnanje
po kruhovi enoti je enostavnejše in poljudnejše,
kakor pa posamično pritehtavanje po gramih.
Važno je osnovno teoretsko znanje o problemih
sladkorne bolezni, pri dieti pa USPOSOBLJE-
NOST TEORETSKO ZNANJE PRAVILNO
UPORABLJATI PRI PRIPRAVLJANJU HRA-
NE!
Nujno potrebne so POSVETOVALNICE ZA
PRIPRAVLJANJE DIETNE PREHRANE! Po-
svetovanja in poduk so lahko individuahia, ali pa
tudi skupinska. Vsaka večja bolnišnica naj bi imela
POSEBEN DIABETIČNI ODDELEK, ALI PA
VSAJ ODSEK Z LASTNIMI POSTELJAMI —
tako bi se bolniki obremenjeni z isto boleznijo
medsebojno dopolnjevali, spodbujali, poučenost bi
bila lažja in uspešnejša.
Utemeljeno je spoznanje, da je mnogo lažje
izvajati primemo medikamentozno zdravljenje,
kakor pa urejanje pravihie diete.
Le smotrna in dobra uskladitev dietnega zdra-
vljenja, sodelujoči odnosi med zdravnikom in
bolnikom ter vodstvom dietne posvetovalnice
zagotavljajo pri osveščenem bobiiku dosegljive
uspehe!
PRf NAS V KLUBU . ..
Ob koncu te nanizanke objavljamo Se kratek in Jedrnat odgovor, ki
zajema poglavitne misli posameznih zdravljencev.
1. VPRAŠANJE: Kdo je v delovni organizaciji dolžan skrbeti a
preprečevanje alkoholizma? Tu so mnenja deljena. Nekateri cek) trdijo, da
vodilna In vodstvena struktura podpira ,,razvoj" alkoholizma. Socialne
službe pa so v delovnih organizacijah nemočne, ker nimajo ustrezne
podpore.
2. VPRAŠANJE: Kaj lahko stori okolje za alkoholika, kako naj ma
pomaga iz zasvojenosti?
ODGOVORI:
1. Nosilec protialkoholnega boja v delovni organizaciji bi morala biU
organizacija sindikata, katere naloga je tudi skrb za varno in zdravo
življenje vsakega delavca. Pri tem svojem delu pa mora organizacija
sindikata tesno sodelovati s socialno in zdravstveno službo in s
samoupravnimi organi v organizaciji združenega dela. Samoupravni akti
morajo biti usklajeni z določili zakona o združenem delu (člen 194) in
morajo omogočati ukrepanje. Žal tega nihče ne dela, ker ne pozna bolezni
alkoholizma, torej — neznanje!
Danes se vse preveč uživa alkohol na delovnih mestih. Preveč je raznih
proslav rojstnih dnevov in najrazličnejših obletnic, kjer ne gre brez
alkohola, vsaj tako mislijo nekateri.
Res je, da so socialne službe v delovnih organizacijah nemočne, ki
povrh ne znajo ali ne morejo prepričati vodihiih delavcev, da vnaSanje in
uživanje alkohola v delovno organizacijo škodi tudi gospodarsko, saj je
manjša storilnost in s tem proizvodnja, izdelki so kakovostno slabši, preveč
je Skarta.
Dokler bodo imeli direktorji v svoji reprezentanci predvsem alkohobie
pijače, tajnice pa ,,bufete" tako dolgo tudi ne bo usj)chov v boju proti
alkoholizmu na delovnih mestih.
Cesto so vodibii v OZD pobudniki za pivska srečanja, zato od takih ne
moremo pričakovati, da bodo preprečevali alkoholizem. Zaradi tega
menim, da je pri nas socialna služba samo v pisarnah, to sklepam iz tega,
ker ne ve, kaj se dejansko dogaja med delavci. To vemo samo mi delavci, ki
smo ali smo bili zasvojeni z alkoholom. Socialna služba obiSCe delavca Sele
takrat, ko je že propadel, ko propada družina, marsikje pa se Se niti takrat
ne zmenijo za alkoholika.
Ce vodilni delavci ne ukrepajo konkretno od primera do primera
prekomernega uživanja alkohola posameznega delavca, ODPOVEDO VSE
OSTALE SLUŽBE in se alkoholizem v OZD naglo Siri, delavci pa začnejo
telesno in duSevno propadati.
2. Okolje bi moralo spraviti alkoholika na zdravljenje, to je po mbjem
prvi korak iz zasvojenosti.
Alkoholika je treba obvezno pridobiti za sodelovanje, nudid mu je
potrebno toplo besedo, mu pomagati, prav tako njegovi družini, če je
postala socialni problem, pomagati pri zaposlitvi in podobno.
Ce bo alkoholik delal, naSel smisel v delu in bo za delo ustrezno
nagrajen, bo pozabil na alkohol, ob tem pa mora tudi sam imed močno in
resno voljo.
Pomagajo naj mu tako, da mu ne očitajo njegovega prejSnjega pitja in
naj ga sprejmejo med se kot sebi enakega.
Z lastnim vzgledom in opozorili vodstvenih delavcev, Ce ne gre s samo-
premagovanjem, se naj alkoholika usmerja in pripravi na zdravljenje.
Samo okolje ni napravilo človeka za alkohoh^a, človek je to postal
sam, okolje, družba pa mu je k temu dosti pripomogla. Ce živiS med
alkoholiki, v njihovi družbi slej ko prej zapadeS alkoholu, postaneS
zasvojen.
Ljudje, ki se tega zavedajo, lahko pomagajo alkoholiku in ga pripravi-
jo do tega, da se začne zdraviti ambulantno ali pa dispanzersko, to je v
bolnišnici.
Iz tega povzemamo, da okolje lahko stori dosti za alkoholika, mu
svetuje, da ne zahaja v pivsko družbo oz. ga od nje odvrača in ga ne sili s
pitjem alkohola.
Terapevt kluba zdravljenih alkoholikov
Ptt^i
imejmo human
odnos do
domačih živali
Ptuj se vse bolj Siri, veča. V
mesto prihaja za stalno vse več lju-
di s podeželja, bodisi iz Haloz,
Slovenskih goric in od drugod, ki
dočakajo tisti srečni dan, da dobijo
ključe od novega, lepega stanova-
nja. Na mah je konec dolgega
potovanja bodisi z avtobusom,
motorjem, kolesom na delovno me-
sto in z dela zopet domov, kajti tu
jim je tovarna, delovno mesto ta-
korekoč kar pred nosom. Odpade
torej mnogo skrbi. Resnica pa je,
da ob tem nastanejo novi problemi,
čiščenje stopnišč, kar jim doma v
Halozah ni bilo potrebno. Izdatki
se torej kopičijo, treba je skrbno
obračati vsak dinar, da ob mesecu,
ki je po navadi, vsaj kar se tiče
plačilnega dneva, nekam predolg.
Razumljivo, da so se morali
mnogi odreči tudi domačim živa-
lim. Tu sicer nimamo v mislih na
primer kravice, svinje pa seveda
kokoši, od katerih ima človek kori-
sti. Treba se je odreči tudi domače-
mu čuvaju — psičku in ne nazadnje
tudi priljubljenim muckam, ki pač
v bloke ne spadajo, razen, Ce ljudje
že od malega mačke ne navadijo na
to, da dobi nekakčen občutek za
čistočo, da jo naučiS, kam mora na
svojo potrebo, da ti ne podela kav-
Cka, postelje . . .
Zadnje čase or>ažamo, da si ne-
kateri stanovalci v novih blokih
kljub temu vse preradi omiSljajo in
si pripeljejo pd starSev, sorodnikov
kakšno mucko, ki se seveda ne mo-
re takoj privaditi na novi red. Pa ne
samo to. V mestu, med bloki pač ne
more oprezati za svojo priljubljeno
hrano — mišmi. Tako je njen. ob-
stoj odvisen od hrane, ki jo svojim
ljubljenkam nudijo lastniki. Žal na
se vse prepogosto dogaja, da lastni-
ki radi pozabijo, da tudi mačke
potrebujejo svoj obrok in neredko
tudi vodo in ker vsega tega žal
nimajo, preprosto gladujejo in si
naposled iSCejo hrano tudi v
smetnjakih. Žal se taki ne zaveda-
jo, da je treba tudi domačim živa-
lim redno dajati hrano. Ali ne
opazijo, da jim mucke hirajo, da se
sprehajajo med bloki mrSave,
skorajda kot kakSni jetniki v
taborišču.
Tu je Se vredno zapisati, da mno-
gi starši vse preradi pripeljejo v me-
sto, v bloke mucke, ki potem
postanejo nekakSne žive igračke
njihovim in sosedovim otrokom, ki
Se zdaleč nimajo občutka, da tudi
žival trpi, Ce z njo ne ravnajo lepo.
Otroci so pri tem brez občutka,
neredko se celo naslajajo, ko vidi-
jo, da njihova živa igračka trpi, ko
se z njo igrajo. Primeri se celo, da ji
zlomijo tačko, oslepijo, da o dru-
gih poškodbah niti ne izgubljamo
besed.
Vse to starSi vidijo, žal pa je
mnogim kaj malo mar, kaj počne
njihov otrok s svojo živo igračko.
Zanje je včasih celo zabava, C»se
otrok igra in svojo ,,igračo" muči,
da žalostno mijavka, saj imajo v
tem času pač pred otrokom mir.
Verjetno se niti ne zavedajo, da je
to ie kaznivo dejanje, ker predpisi
prepovedujejo kakršnokoli muče-
nje živali.
Pri vsem tem ne bi bilo odveč, Ce
bi občani takSne, ki imajo doma
domače živali in do njih nimajo
pravilnega odnosa, pač Ce drugače
ne gre, prijavili pristojnim orga-
nom, ki bi zoper takSne ljudi
ustrezno ukrei)ali, predvsem pa bi
jim odvzeli žival in poskrbeli, da bi
jo prevzeli ljudje, ki imajo pravilen
odnos do živali, Ce pa to ne bi bilo
možno, bi žival veterinarska služba
na neboleč način usmrtila.
-nik
6 - iz naSih krajev
19. avgust 1S32 - TEDNIK
Dober den! Kak vsi vidite no preStimate, se gor na poletje tak pomakn
jesen sprovla. Dnevi so vsoki den za eno petelinovo zehanje krajši, noči
pa daljše. Letošnjo poletje blo je boj pohcono kak sušno. Nebeški gasilci
neso z deijon šparali. Gnes gdo van jaz to to pismo pisen, je lepo no
sunčno vremen. Včeraj sen v gorici škropija, tak ke mi je švic po ritnem
ielebi doj teka. Joj, gorice nan dosti dela dojo no letos obetajo tudi
dobro letino. Trseki so tak z grozdeki obloieni, ke jih je veselje
poglednosti. Samo, zavolo preveč deia no vloge, jih je ie gniloba
napodnola. To pred krotkin je na našen Suhen bregi tudi malo toča med
deijon klestila pa na srečo neje vejkše škode naredila. Joj, toče se najbolj
bojimo. Grozje bomo še ie nekak odali ali pa mošt v polovjoke spravli,
ne ven pa kaj bomo s sodjon naredil. Drevje je tak puno, ke se ie zdaj
bojimo, da do nan jobolka zegnilila, če jih nišče nede kupiti hteja.
V vejken strohu pred bogato sodno letino ie zdaj vobin vse tiste, ki bi
radi za ozimnico meli zdravo no neškropljeno sodje, naj pridejo v jesen k
meni na obiranje sodja. Če glih so jobolka na visokih vejah, jih ponujan
po zniiani ceni. Jabolka zemenjan tudi za krompir. Teresenti se naj j ovij o
na moj naslov Suhi breg, hišna številka 00, pošta Rešte nas jobolk.
To pred krotkim mi je pisa Jaka s Polenšaka, pa mi je Mica njegovo
pismo zaprovla. Jaka, oprosti, hvala zja pozdrove no še mi se kaj javi.
Vobin tudi druge dopisnike za štorije iz svojih krajov.
Mojo delegatsko bazo obveščan, da sen se tudi jaz vključa v iz-
boljšanje naše devizne bilance. Seveda mislin pri ten na izvoz na tuja
konfretabilna področja. Moja hčer Jula si je nazaj v Dojčland pelala
nekaj domočih klobos, domače gruške no liter šlivovitc. Psala mi je, da
so ji na carini terjali izvozno dovoljenje, potrdilo, da su gruške zdrave,
klobose sanitarno pregledane so slivovka registrirana pri zavodu za
zdrovljenje alkoholikov.
Te pa srečno.
Vaš jabolčni Lujzek.
OSNOVNA ORGANiZACiJA
ZSMS TRNOVSKA VAS
Osnovna organizacija ZSMS Trnovska vas povezuje mladino iz vseh
sedmih vasi krajevne skupnosti. Glede na razdrobljenost naselij je delo
nekoliko otežkočeno, vendar se trudimo, da s svojo dejavnostjo
angažiramo mlade na področjih, ki jih zanimajo. Tako se veMko r.iladih
vključuje v delo društev v krajevni skupnosti, medtem ko je vpliv mladine
na družbenopolitičnem področju Se premajhen. Na volitvah v
samoupravne interesne skupnosti je že bilo vključenih in izvoljenih precej
mladih in upamo, da bo tako tudi na bližnjih volitvah v samoupravne
organe krajevne skupnosti.
V letošnjem letu v krajevni skupnosti ni bilo velikih delovnih akcij
tako kot prejšnje leto, ko smo v KS gradili pošto in kulturno dvorano.
Letos smo se vključevali v akcijo pri adaptaciji gasilskega doma v Bišu,
imeli smo tudi delovno akcijo pri urejanju igrišča in pri urejanju
mladinske sobe v domu krajanov. V mesecu maju pa smo razen sprejema
pionirjev v ZSMS organizirali tudi vsakoletni kros mladih.
29. avgusta pa bomo pripravili že 6 tradicionalne MINI IGRE BREZ
MEJA. Prireditev, ki se bo začela ob 15. uri pred domom krajanov v
Trnovski vasi bo letošnje leto sadjarsko-vinogradniškega značaja.
Sodelovale bodo ekipe iz Grajene, Vitomarc, Selc, Velovleka, Destrnika,
ZgojiC, Trnovske vasi in iz Ločiča. Po mini igrah pa bo piknik in ples.
Mladi iz Trnovske vasi vas vabijo!
D. K.
LAPORJE
S pesmijo bližji sebi
in krajanom
Kulturno življenje v eni od treh manj razvitih krajevnih skupnosti na
območju občine Slovenska Bistrica, v KS Laporje, v povprečju zaostaja
za dosežki na tem področju v preteklih letih, čeprav ni mogoče trditi, da
je v celoti zamrlo. Predvsem je to mogoče opaziti pred pomembnejšimi
kulturnimi in drugimi prazniki, ko se krajanom na prireditvevnih
prostorih predstavijo, tamburaši iz vasi Kočno in moški pevski zbor iz
Laporja. Slednji deluje neprekinjeno zadnja štiri leta. Zbor trenutno šteje
okoli 15 članov, med kgterimi je največ delavcev in kmetov.
MoSki pevski d>or KUD Lapoije na enem od nastopov na prireditvi ok
zadi^em prazniku lu-ajevne skupnosti.
V KS Laporje v zadnjem obdobju prav gotovo ni prireditve na kateri
se ta pevski zbor ne bi predstavil z izborom domačih in narodnih pesmi.
Njihova izvedba je uspešna kljub številnim zadolžitvam, ki jih imajo
delavci na svojih delovnih mestih, ki so največkrat po več kilometrovj
oddaljena od njihovih domačij in poznejših domačih opravilih. Tudij
kmečka opravila zahtevajo celega človeka, zato je časa za vaje dokaj
malo. Sestajajo se oredvsem ob večerih in to največkrat v prostorih'
osnovne šole Gustav Šilih Laporje, ki je gostitelj tudi celotnega kultur-j
nega življenja in dogajanja v KS Laporje. i
Od ustanovitve do danes vodi zbor pevovodja Mira Sela. Pod njenim:
vodstvom pa so že nekajkrat nastopili, in to usp)ešno, na reviji pevskih'
zborov občine Slovenska Bistrica. Zelja vseh članov pevskega zbora, ki
deluje pod okriljem KUD Laporje, je, da bi v svoje vrste pridobili nove
člane in izboljšali pogoje dela.
Besedilo in posnetek: Viktor Horvat
Z združenimi močmi do večjega
uspeha
o tekmovanju mladih traktoristov, ki je bilo
7. avgusta v Markovcih smo že pisali. Kako so se
na tekmovanje pripravili mladi iz Markovec in
konferenca mladih iz kmetijstva ter mnenje
mentorja mladih v Markovcih pa še nekaj be-
sed.
V zadnjih nekaj letih so po naših krajevnih
skupnostih predvsem pa kmetijskih zadrugah
zaživeli aktivi mladih kmetovalcev oz. aktivi
mladih zadružnikov. Franc Obran je predsednik
aktiva mladih kmetovalcev v Markovcih. Kako
so se pripravili na tekmovajnje in s kakšnimi
težavami so se pri organiziranju srečali je dejal:
,,Ob začetku bi rad povdaril, da smo se sre-
čali z velikimi težavami, saj je na dan tekmova-
nja bilo lepo vreme in mladi kmetovalci so se
morali posvetiti delu doma, predvsem sušenju'
otave. Bilo nas je premalo, da bi lahko hitro
razmerili parcele, in uredili probleme, ki pri
takšnem organiziranju nastanejo. Namesto, da
bi se nas za pripravo zemljišč in drugih stvari
zbralo kakšnih 15, vsaj takšen je bil dogovor
pred 14 dnevi, ko smo se odločili, da tekmova-
nje izvedemo v našem kraju, ko pa je bilo
potrebno prijeti za delo pa se je dogovora drža-
lo le 7 članov. Vezani smo pač na delo na
kmetiji pri nekaterih pa se pozna tudi velik
vpliv staršev, saj če je delo doma, zagotovo ne
more kar tja v en dan zapraviti lepega dneva.
V aktivu mladih zadružnikov nas je sicer
aktivnih kar 28, v aktivu Lovrenc pa jih dela
48, potrudih smo se tudi pri aktiviranju ostalih
aktivov, vendar nam to ni uspelo, ker mladi ali
niso imeli prave volje, men-or i a, oz. se ni na-
šel pravi človek, ki bi mlade zadružnike popeljal
na pravo pot. Upamo lahko, da bodo videli de-
lo teh dveh aktivov in da bodo videli prednost
povezovanja, in da jih bomo na tak način prite-
gnili. To so mbdi iz haloškega in slovensko
goriškega področja. Povdariti pa je potrebno
tudi to, da so kmetije na teh področjih raztrese-
ne in da je razdalja od ene do druge km'^tije kar
velika. Mladino je potrebno povezati iz cele
ptujske občine, saj bomo le tako lahko
nastopali enotno s skupnimi interesi in zahtevali
svoje pravice, da se upošteva mlad človek, ki
dela na kmetiji tako kot tisti, ki dela v tovarni.
Povdariti moram tudi to, da zelo dobro sodelu-
jemo s kmetijsko zadrugo Ptuj in z občinsko
konferenco mladih v Ptuiu."
Glavni organzator občinskega tekmovanja
traktoristov pa je bila konferenca mladih iz
kmetijstva, ki deluje pri OK ZSMS Ptuj.
Predsednik konference je Janez Zampa, ki je bil
tudi odgovoren, da je tekmovanje steklo čim
bolje.
,,Zelja mladih v kmetijstvu je, da tekmuje
čim več mladih, ker je to ena od oblik usposa-
bljanja mladih za praktično delo pri doseganju
večjih pridelkov. Tekmovalo je 23 mladih in re-
či moram, da so vsi pokazali solidno znanje.
Tekmovanje smo sicer poskušali izvesti z
minimalnimi sredstvi, vendar je bilo nekaj tak-
šnih stroškov, ki so za izvedbo tega tekmovanja
bili nujno potrebni, to so predvsem pokali in
malica za tekmovalce. Za sredstva smo zaprosili
samoupravno interesno skupnost za pospeševa-
nje kmetijstva in Kmetijsko zadrugo Ptuj, ki so
nam pomoč seveda tudi nudili. Pri izvedbi sa-
mega tekmovanja pa so nam pomagali: Kmetij-
ska zadruga Ptuj Obdravski zavod za veteri-
narstvo in živinorejo v Ptuju, Kmetijski kombi-
nat, ki nam je odstopil površine, na katerih so
mladi traktoristi preizkusili znanje v oranju in
spretnostni vožnji in kmetijski zavod Maribor.
Povdaril bi rad, da je bilo tekmovanje dokai
dobro izvedeno in da je s tem potrebno nadalje-
vati ali celo preiti v tradicijo."
Zares, mladi tekmovalci se bodo v soboto
pomerili na regijskem tekmovanju. Kako bodo
svoje znanje prikazali in uporabili v Pesnici,
bomo zapisali v naslednji številki Tednika. Na
regijsko tekmovanje bo odšla ekipa mladink,
mladincev in veteranov. §e to: lansko leto so
ptujski kmetovalci sodelovali tudi na repu-
bliškem tekmovanju.
J. Hvaleč
Zaraščeno križišče ogroža prometno varnost
Šoferji avtobusov KGP TOZD
Avtopark Ptuj, ki vozijo na redni
progi skozi Njiverce in Kidričevo
se upravičeno pritožujejo. Križišče
z glavno cesto, ki vodi v Kidričevo
je namreč tako zaraščeno z grmov-
jem in gozdnim plevelom, da je
problem priti na glavno cesto, ker
je močno oviran pregled na levo in
desno, in če šofer ni skrajno pre-
viden, je že lahko nesreča tu.
Zaradi varnosti v cestnem prometu
je potrebno tam posekati grmovje
in vejevje, pa tudi križišče ceste, ki
pride iz gozda v Njivercah na glav-
no cesto, bi bilo treba razširiti.
Nadalje je potrebno urediti
postajališče za avtobuse v Njiver-
cah in očistiti ovinek pri zadnji hiši
v Njivercah, ker tudi tam trnje
zastira voznikom pregled nad
cestiščem. Vse navedeno bi torej
morali urediti, kdo je za to
odgovoren tudi vemo, žal pa ne
vemo odkod zagotoviti potrebna
sredstva.
No, denar je problem predvsem
glede ureditve postajališča in raz-
širitve križišča, toda redno kositi
travo na bankinah in ob cesti,
posekati grmovje ob križišču in
podobno pa prav gotovo ne zah-
teva nekih dodatnih finančnih
sredstev, saj je morda kdo za to
delo celo plačaa,. pa ni kontrole, če
je delo opravljeno ali ne.
To so sicer ,.malenkosti", toda
za prometno varnost na cesti —
tako za šoferje avtobusov kot
voznike osebnih avtomobilov so
tudi take malenkosti lahko usodne.
Šoferji avtobusov so odgovorni za
življenje, zato morajo biti ceste
tudi ustrezno urejene, k temu pa
spada tudi redna košnja bankin in
čiščenje grmovja, zlasti še ob ovin-
kih in križiščih.
Besedilo in posnetek:
Konrad Zoreč
Grmovje ob križKču zastira pregled nad prometom po glavni cesti.
Mladi iz Sestrž bodo razvili
mladinski prapor
Ena od aktivnej.ših osnovnih
organizacij mladih je tudi OO
ZSMS Sestrže. V soboto 21. av-
gusta pripravljajo razvitje mla-
dinskega prapora. In sicer z na-
slednjim programom. Ob 17. uri
sprejem gostov in sicer so na raz-
vitje povabili: sekretarja občinske
konference mladih MilanaKurija.
prvoborca Zvonka Sagadm,
predstavnike krajevne skupnosti
in OdZSMSMajski vrh, Zagojiči,
Želale, Podlehnik, Grajena,
Medvedce ir'ostale. Skratka na
slovesnost so povabili vse, ki so
prispevali finančna sredstva za
mladinski prapor ali žebljičke.
Nato bo bogati kulturni program,
ki ga pripravljajo mladi oz. ko-
misija za kulturo, po kulturnem
programu pa bodo mladi razvili
prapor.
Prireditev oz. razvitje prapora
bo na asfaltnem dvori.šču pri
Francu Križancu. Prireditev bo
ob vsakem vremenu. Mladi iz
Sestrž so leto.šnje leto veliko po-
letnih dni prebili na udarniških
dnevih, preteklo soboto so se po-
dali po poteh avnoja v bodoče pa
imajo v načrtu izvesti več udar-
niških dni.
J. Hvaleč
Razvili smo pionirski gasilsici
prapor
GD GEREČJA VAS
Gasilsko društvo Gerečja vas, ki sodi med drugo
najstarejše društvo v območju krajevne skupnosti
Hajdina je v nedeljo, 1. avgusta 1982 razvilo
pionirski gasilski prapor.
To svečanost smo priredili v okviru prireditev, ki
so bile posvečene drugemu prazniku krajevne skup-
nosti Hajdina, hkrati 8. avgustu prazniku občine
Ptuj.
Prisotne goste je najprej pozdravil Darko Dreven-
šek, ki je povezoval to svečanost. Sledilo je poročUo
o nabavi pionirskega gasilskega prapora, ki ga je
podal predsednik društva Ivan Feguš, ki je med dru-
gimi omenil, da bo pionirski gasilski prapor krasilo
36 trakov in 86 zlatih žebljičkov. Denarna sredstva za
trake in žebljičke so prispevali predvsem vaščani,
krajani sosednjih vasi in društva, s katerimi tesno
sodelujemo.
Jože Ekart, predstavnik krajevne skupnosti Haj-
dina, ki je bila pokrovitelj te svečanosti, je
spregovoril nekaj besed o pomembnosti pionirskega
gasilskega prapora. Mladim gasilcem, pionirjem je
zaželel mnogo uspehov v nadaljnjem delu.
Pionirski gasilski prapor je razvil poveljnik
društva Stanko Matjašič, ki je med drugimi
spregovoril nekaj besed o operativnem delu društva.
V imenu pionirjev za sprejeti prapor se je zahvalil
Zdravko Stumberger, ki je hkrati obljubil, da bodo
pionirji šli po tradicionalni poti njihovih prednikov.
Po svečanosti je bilo ljudsko rajanje, ki ie segalo
pozno v noč. Ivan FeguS
Pomanjlcljiva cestna signalizacija in neurejenost
cest zmanjšujejo prometno varnost
Na celotnem območju občine
Slovenska Bistrica je okoli 500 kilo-
metrov cest, od teh je 70 km I. ka-
tegorije in 430 druge kategorije.
Medtem ko magistralne in regional-
ne ceste vzdržuje cestno podjetje
Maribor in so v povprečju dokaj
dobro vzdrževane, je več težav s
cestami, ki so v upravljanju
Komunalnega podjetja Slovenska
Bistrica in krajevnih skupnosti.
Od skupne dolžine je okoli
120 km asfaltiranih cest, medtem
ko so preostale makadamske. Pred-
vsem zaradi skromnih finančnih
sredstev so te dokaj slabo vzdrževa-
ne. Težave v prometnih aktivnostih
pa nastajajo tudi zato, ker so, prav
tako zaradi pomanjkanja finančnih
sredstev, v mnogih krajevnih skup-
nostih asfaltirali ceste v neprimer-
nih širinah. Ceste so ozke in za
nemoten promet vse prej kot
primerne.   Nemalokrat   so   celo
Da Je mogoče tndi z lastnbn dek)m in vlaganji zagotovhi urejena cestišča ie
nekaj let uspešno dokazujejo prebivalci kraja Kočno in okoliških zaselkov
na Pohorju nad Zg. Polskavo
prometno zelo nevarne. Kar še po-
sebno velja v zimskem času.
Zaradi opisanega in prometnih
nevarnosti na ozkih cestiščih v kra-
jevnih skupnostih so se v občini
Slovenska Bistrica odločili za večjo
varnost v prometu. Od vseh krajev-
nih skupnosti, ki se bodo v prihod-
njem obdobju odločale za asfaltira-
nje cest, bodo zahtevali, da mora to
biti opravljeno dosledno v skladu s
predpisi.
Na večini cest bistriške občine še
vedno ni ustrezne cestne
signalizacije. V zimskem času pa se
tem težavam pridružijo še težave
pri čiščenju in pluženju cest. kar je
zopet tesno povezano s prometno
varnostjo. Pomanjkanje potrebnih
finančnih sredstev pa ima pri
povečani skrbi za urejenejši cestni
promet v občini Slovenska Bistrica
osrednjo vlogo.
Besedilo in posnetek:
Viktor Horvat
TEDNIK - 19- avgust 1982
KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7
LJUBICA SULIGOJ
Predvojna ptujska mladina
v boju za napredek in družbeno
preobrazbo
(23. nadaljevanje)
Za vse proteste demokratične javnosti se ptujski Nemci niso zmenili.
Svojo mrežo so imeli kulturbundovci tako razpredeno, da so dodobra
spoznali slab(«ti starojugoslovanskega režima. V tistem času, zaverovani
v .svojega fiihrerja pa se niso zavedali moči, ki tli v ljudskih množicah, ki
so se oklepale KP. Široka ljudska fronta — ZDLS — je pod vodstvom
Partije izvedla veliko politično akcijo: Poziva vse socialne plasti slo-
veasicega ljudstva v ZDLS in nastopi 1939. leta s proglasom »Kaj
hočemo<(. — »Hočemo svobodo, ljudsko demokracijo, politično, go-
spodarsko in kulturno osamosvojitev sloveaskega naroda . . .« Med
podpisniki proglasa za Ptuj najdemo imeni Jožeta Lacka in dr. Jožeta
Potrča.
Policija je spet reagirala. Spis Kns V. 104/40 navaja: V noči od 1.
na 2. avgust 1940 so bili v Ptuju razširjeni komunistični letaki z naslo-
vom: Delovnemu ljudstvu v Sloveniji! Vsem, ki jim gre za mir in
neodvisnost slovenskega naroda! (Letak razkrinkava imperialistične
naklepe — op. Š. L.) Ti letaki so bili razširjeni po delavskih naseljih.
Seveda je prvi sum padel na že evidentirane komuniste v Ptuju in sicer
Vnuk Jožeta, llec Rudolfa, Ivartnik Antona in Koželj — Rugelj
Kazimirja. Pri vseh je bila opravljena hišna preiskava. Policija pri Sv.
Urbanu pa je opravila hi.šno preiskavo tudi pri dr. Jožetu Potrču, za
katerega je policija vedela, da je prišel 29. julija proti večeru v Ptuj v
hišo, kjer stanuje llec Rudolf. Dr. Potrč je imel v rokah majhen bel
paket — po mnenju policije je prinesel plakate licu .. . Policija je pri
Vnuk Jožetu našla komunistični letak z naslovom »Odgovor akadem-
ske levice vsem izdajalcem in saboterjem« (razkrinkava se nova
imperialistična vojna — op. Š. L.)
Analiza mnogoštevilnega ohranjenega ilegalnega partijskega tiska
ter ohranjena dokumentacija tedanjih oblasti nudi jasno podobo
tedanjih družbenih protislovij. Ugotovitev je lahko samo ta, da je le
KP pred drugo vojno postavljala reahii program socialne osvoboditve
z oblikovanjem enotne fronte delavcev in kmetov. Za naše območje to
še posebej naglašam, saj so težke ekonomsko — družbene razmere v
stari Jugoslaviji marsikoga tudi pripeljale do vere v nemško odrešitev
— nacistična demagogija je opravila svoje. Nemčurska arogantnost se
je na,sprotno, kljub opozorilom, večal^. Ptujski Nemci so se čutili celo
ogroženi ob razkrinkavanju njihove dejavnosti v listkovnih in napisnih
akcijah.
»Srezkemu načelstvu v Ptuju« so pisali, da nemška narodna
skupnost protestira proti letakom, katerih »vsebina predstavlja naj-
podlejše obrekovanje ter žalitev nemškega naroda, nemške narodne
skupnosti v Jugoslaviji. ..« Pripadnike nemške manjšine se označuje
kot »vohune, izdajalce, nemške plačance, pijavke na slovenskem
narodnem telesu«, so v pismu zapisali.'*
2. Dejavnost ptujskih Nemcev in nemčurjev pred drugo vojno
Revolucionarnega mladinskega gibanja v Ptuju ni mogoče razu-
meti brez poznavanja dejavnosti nemške narodne manjšine in narod-
nih odpadnikov — nemčurjev. Ptuj se je namreč med vojnama kazal
kot nemčursko gnezdo, saj je imel edino za Kočevjem nad 10 % nem-
škega prebivalstva in sicer 10,74 % (op. 97). Zato temu problemu
namenjam posebno poglavje.
Nem.škutarstvo v Ptuju je ostalo tudi po prevratu 1918. leta, le da
so se Nemci sprva navidezno potuhnili. Kasnejši vzpon ptujskega
nemštva ob zmagi nacizma v Nemčiji je bil v bistvu tudi rezultat
obstoječih političnih razmer v stari Jugoslaviji, se pravi strankarskih
razprtij in ekonomskih problemov, kijih je nemška narodna manjšina
dodobra izkoristila in z demagogijo pripeljala marsikoga tudi do
narodnega izdajstva v času okupacije. Hočem reči, da je imela vsa
nemška nadutosT v tridesetih letih korenine v prejšnjem desetletju, ko
seje ptujskim Nemcem in nemčurjem izredno popuščalo, ko so ti svoja
društva in prireditve spretno izrabljali za politično propagando in
samo čakali na »svoj čas«. Želim omeniti nekaj takih konkretnih
dejavnosti v dvajsetih letih.
Znano je, da so se Nemci po prvi vojni srečavali v svojem Društve-
nem domu — Deutsches Haus (danes kino dvorana) in da so se v
posebni sobi »Studentenstiibel« nahajali še 1921 razni napisi »protidr-
žavne vsebine«. V izložbenem oknu njihovega Glasbenega društva
(Gesangvereina) so se tega leta našli lepaki »z robom v nemških
barvah«.'^ Res je, da je okrajno glavarstvo opozorilo na odstranitev
napisov in lepakov, ker »vzbujajo spomine na suženjstvo slovenskega
naroda« in res je tudi, da so opozarjali na pritožbe prebivalstva, ker je
bil »društveni dom«, kot javr.a ustanova, ob narodnih praznikih brez
državnih zastav in da Nemcem okrajno glavarstvo do nadaljnjega
prepovedujejo delo, dokler ne odstranijo vsega, kar vzbuja negodova-
nje — dejansko pa seje njihovo početje nadaljevalo.
Vemo tudi, da so se ptujski Nemci shajali v svojih lokalih, hodili v
svoje trgovine, varčevali v svojem denarnem zavodu (Vorschuss Verein
Peltau). Društvo nemških visokošolcev (Verband deutscher Hochschii-
ler) je povezovalo ptujske nemške visokošolce, ki so se shajali v nem-
ških lokalih, prirejali prireditve v Društvenem domu — dejansko pa so
iz Nemčije in Avstrije, kjer .so študirali, prenašali domov nemške ideje.
Če samo npr. spremljamo ohranjene prošnje ptujskih nemških matu-
rantov, ki bi se želeli vključiti v nemško visokošolsko društvo, že v
dvajsetih letih navajajo prosilci, da so »nemškega arijskega pokole-
nja«. Med takimi so bili tudi slovenski odpadniki.
Navesti velja, da so bili npr. ptujski nemški visokošolci tudi
povezani z ostalim nemštvom po državi in da so se udeleževali osred-
njih prireditev izven ptujskega območja. Pri vzgoji mladine v nemškem
duhu je veliko prispevalo tudi nemško športno društvo.
Tesne stike je nadalje imelo ptujsKo nemšlvo s posamezniki,
nemškimi organizacijami v Nemčiji in Avstriji. Zanimivo je, kaj
recimo berem"^© v nemškem poročilu o dogodkih po prevratu 1918. v
ptujski kroniki (Dorfbuch Pettau) — danes v Pokrajinskem muzeju v
Ptuju: Pod jugoslovansko državo morajo Nemci trpeti, bojkotirani .so;
bivši vojaki ne dobijo dela, hi.še — lokali so pogosto poškodovani,
premazani — zlasti je tako bilo takoj po prevratu —; nemščina je
prepovedana na javnih mestih in na ulicah . . . nemškim otrokom je
težko v slovenskih šolah, zato .se eni učijo privatno na domovih . . .
1919 so v gostilni peli pesem »Wacht am Rhein« (Straža na Renu) —
zato .so oblasti gostilno zaprle. Za Nemce veliko pomeni nemški
»Gesangverein«. Pozimi 1924/25 so Sokolaši motili pevsko prireditev s
pomočjo zbranih zločincev, tako da so jo morali prekiniti. Napad
Sokolov in njihovih pomagačev je bil izveden na zahrbtno slovanski
način. Nemci v jugoslovanski državi nimajo nobene volilne pravice . . .
Na tem mestu ni prostora za analizo teh navedb. Ustaviti se želim
samo ob podatku, ko se omenja prireditev nemškega glasbenega
društva, in to zato. ker je dogodek naletel na širok odmev po Sloveniji,
v Avstriji in celo v narodni skup.ščini. Podatek v »Dorfbuchu« ča.sovno
ni točen in .se .seveda pojasnjuje kot slovensko izgredništvo.
Zakaj je šlo? Na binkoštno soboto je priredil ptujski »Mannerge-
s^ngverein« ob svoji 60-letnici koncert v Društvenem domu, na kate-
rem so se zbrali nemški zastopniki iz Manbora, Celja in drugih krajev.
I*' PMP, las. Antikomunistična dejavnost
Vestnik, Maribor 1952/Vllt. (3. 9.). št. 207
Zgodovinski arhiv Ptuj. fas. MD 15
Glej op. "!
Pred minoritskim samostanom v Ptuju na dan 8. aprila 1941
Dokument časa
v knjigi »Der Zweite Weltkrieg in Bildem und Dokumenten«, ki
jo je 1. 1973 izdalo skupno več evropskih založb, med njimi tudi Mla-
dinska knjiga v Ljubljani, je bila med številnimi drugimi objavljena
tudi naslednja fotografija z besedilom: »Nemška vojaka v izvidnici v
enem od malih balkanskih mest«.
Ugotovili smo, da je posnetek napravljen pred minoritskim
samostanom v Ptuju.
Nova zveščiča
o Ptuju
Ob strokovnem sodelovanju članov Zgodovinskega društva Ptuj in
ob materialni pomoči občinske organizacije ZKS Ptuj sta te dni izšla dva
priročna zveščiča, ki sta vodilo mladim pri preučevanju revolucionarnega
delavskega gibanja in narodno-osvobodihiega boja na ptujskem ob-
močju.
PTUJ IN OKOLICA V BOJU ZA OSVOBODITEV je naslov
publikacije, ki je izšla kot 29. zvezek pri založbi CZDO Komunist
Ljubljana v zbirki ,,Spomeniki delavskega revolucionarnega gibanja in
narodnoosvobodilnega boja na Slovenskem." Poleg ovojnice obsega
zvezek 50 strani z 19 fotografijami. Vsebino sta prispevali: LJUBICA
SULIGOJ članek ,,Narodnoobrambno in revolucionarno gibanje med
vojnama" in življenjepise vidnejših predvojnih komunistov in
revolucionarnih delavcev na ptujskem območju. VIDA ROJIC pa
članka: ,,Narodnoosvobodilni boj v ptujskem okraju" in ,.Spominska
obeležja".
VODNIK PO SLEDOVIH BOJA ZA SOCIALIZEM IN NARO-
DNO OSVOBODITEV V PTUJSKEM OKRAJU je naslov drugega
zveščiča, ki ga je v 2000 izvodih natisnila Ptujska tiskarna. Uvodno
besedo je napisala Ljubica Suligoj, ki je vsebino tudi uredila. Glavno
vsebino pa je prispevala Vida Rojičeva pod skupnim naslovom
,,Spominska obeležja". Opisanih je nad 110 spominskih obeležij na
območju občine Ptuj in 23 spominskih obeležij z območja občine Ormož
ter objavljenih 5 fotografij. FF
„PtiO in okolka" — na naslovni strani je sUka Janeza VMka: Motiv
s prizorišča zadi^ega boja SlovenskogoriSke Lackove čete pri Mostja.
Nastavna stran VODNIKA, njegovo izdajo sta omogočila komite OK
ZKS 10 občinski svet ZSS Pti^j.
Ruševine minoritaketa presbiterija takoj po drugi vojni. Fototeka
kulturnozgodoviMhc|a oddelka št. F 592.
IZ
MUZEJSKE
FOTOTEKE
Ptuj in njegova okolica sta
znana kot področje, bogato s
spomeniki iz gotskega obdobja.
Mednje sodi tudi danes žal ne več
v celoti ohranjen minoritski sa-
mostan, mogočen kompleks, kije
od svojega nastanka približno v
letu 1260 doživljal mnoge kvali-
tetne dozidave in predelave. Ob
koncu zadnje vojne so bombe
razrušile cerkev, od katere je uanes dehio obnovljen le presbiterij, na
mestu cerkvene ladje pa stoji poslopje pošte.
Minorili so se v Ptuju naselili le nekaj let za dominikanci in se takoj
lotili zidave samostana s cerkvijo v novejšem vzhodnem predelu mesta
v bližini novega mostu. Kot dominikanci so tudi minoriti beraški red,
katerih ustanovitev in razvoj se vezeta prav na mesta in na obdobje
uveljavljanja gotskih prvin v umetnosti. Zato ni prav nič nenavadno,
da so se beraški redovi oprijeli najmodernejših slogovnih elementov v
arhitekturi. Tako so ptujski dominikanci pred 1. 1255 zgradili t. i.
»dolgi kor«, najstarejši dokazani podaljšani presbiterij pri nas, tako
značilen in pomemben v cerkveni arhitekturi zrele gotske dobe vse
naslednje 14. stoletje. Dominikanski »dolgi kor«, ki gaje barokizacija
dominikanske cerkve porušila, .so si vzeli za zgled tudi minoriti. In tako
je ob dokaj preprosti cerkveni ladji, kakršno so narekovala redovna
pravila, zra.sel za dve obočni poli dolg presbiterij, ki se je zaključeval s
petdelnim sklepom osmerokotnika, stene pa skoraj v vsej širini prebija-
jo visoka okna, okrašena s krogovičjem. Tako je reprezentativni kor
povsem preglasil cerkveno ladjo in nastopil kot popolnoma samostojen
element cerkvene stavbe.
Ob temeljiti restavraciji minoritske cerkve v letih 1930 — 32, kije
potekala pod vodstvom dr. Franceta Steleta, sta bili za stranskima
oltarjema ob slavoloku odkriti dve freski iz najstarejšega obdobja
gradnje samostana. Predstavljata Kristusa kralja in Smrt sv. Frančiška
Asiškega. Obe freski sodita med najstarejše ostaline stenskega slikar-
stva pri nas in dr. Štele ju je uvrstil v skupino fresk »romansko —
gotskega prehodnega risarsko-plastičnega sloga«, izpričujeta pa tudi
tesno povezavo s slogovno podobnimi freskami v stolnici v Krki na
Koroškem. Ob bombardiranju ob koncu druge vojne sta bih freski
močno poškodovani. Ohranjeni sta le še v fragmentih in razstavljeni v
stari kapeh v dominikanskem samostanu. Marjeta Ciglenečki
8 - NASI DOPISNIKI
19. avgust 1982 - TEDNIK
MED IMlADiMi V KRAJEVNI SKUPNOSTI
m MARKOVCt H
Več pozornosti
prostovoljnemu delu
Ker je poletje večina osnovnih organizacij ZSMS ne organizira večjih
akcij. Tu in tam se dobijo na kakSncm turnirju, mladinskem plesu ali
kakšni drugi zabavi. Torej si mladi i.ščejo sprostitve in si tako nabirajo
novih moči za delo v osnovni organizaciji mladih.
Tokrat smo se odpravili med mlade v Markovci. V tej krajevni
skupnosti dela oziroma je ustanovljenih 8 osnovnih organizacij mladih in
sicer: Zabovci, Markovci, Sobetinci, Borovci, Stojnci, Nova vas, Bukovci
in Prvenci. Od vseh navedenih dela le polovica osnovnih organizacij
aktivno. V mesecu maju so nameravali izvesti skupno tekmovanje
,,§port-Tito, revolucija, mir". Vendar zaradi neaktivnosti nekaterih
osnovnih organizacij, ker predsedniki ne prihajajo redno na sestanke,
tega tekmovanja do danes še niso.uspeli izvesti.
O delu osnovne organizacije mladih v Markovcih pa smo se
pogovarjali s predsednikom OO ZSMS Miranom Primožičem:
,,V našo OO ZSMS je vključenih okrog 60 mladincev, od tega pa jih
dela le 25. To so predvsem mladi od 17 do 22 let. Zal se v delo ne
vključujejo starejši mladinci. Za letošnje leto smo si zastavili tudi dokaj
pester program in sicer: Sodelovanje z gasilskim društvom, razne akcije.
Kramp in lopata — užitek poletja
1
turnirje, izlet po Sloveniji, srečanje z mladinskimi organizacijami,
čiščenje partizanskih grobov, sodelovanje z jugoslovansko ljudsko ar-
mado.
Kljub precej dobro sestavljenemu programu smo uspeli izvesti veliko
več mladinskih delovnih akcij, kot smo jih imeli v načrtu. Pozornost smo
namenili predvsem urejevanju okolja pri gasilskem ^omu, sedaj pa
kopljemo jarke za položitev električnega kabla ao mrliške veže. Jarek je
dolg približno 250 metrov. Za izkop smo potrebovali 350 ur, vsak dan pa
je na akcijo prihajalo od 16 do 18 mladincev. Povdariti moram tudi to,
da zelo dobro sodelujemo s krajevno skupnostjo, saj so nam na udar-
niških dnevih nudili pomoč predvsem v napitkih, ker je pripekalo sonce,
obljubili pa so nam tudi, da bomo dobili nekaj finančnih sredstev.
Z osnovnimi organizacijami v krajevni skupnosti sodelujemo predvsem
na športnem in kulturnem področju, vsak petek pa se dobimo na
mladinskem plesu, kjer združimo koristno s prijetnim. Velikokrat se
dogodi, da prav na plesu srečaš ljudi, ki jih velikokrat ne bi in da se
dogovorimo za kakšno akcijo ali kakšno drugo prireditev.
Lansko leto smo organizirali srečanje z mladimi iz Dornave. Sicer smo
sodelov.ali bolj na športnem področju, vendar smo poskušali organizirati
tudi dnižabne večere. Srečanja smo jim vračali in moram reči, da je bilo
vzdušje kar prijetno.
Po delu se prileze tudi počitek
JH
Zelo dobro se povezujemo tudi z občinsko konferenco mladih, saj
redno obiskujemo posvete, seminarje, če je potrebno pa se obrnemo tudi
po pomoč.
Naš*" področje je tudi dokaj kmetijsko, vendar ugotavljamo, da kljub
temu, da se kmetije lahko modernizirajo, da lahko zemljo obdelujejo s
stroji in vso tehnologijo, med mladimi ni interesa, da bi ostali na
kmetijah. Verjetno bo v bodoče potrebno nameniti več pozornosti
mladim kmetovalcem in vsem tistim, ki imajo možnost ostati na
kmetiji."
Morda bo resnično treba nameniti več pozornosti tistim, ki imajo
možnost ostati na kmetijah. Seveda pa si bo potrebno pridobiti
naklonjenost mladih kmetovalcev, da se bodo pogovorili s mladimi, ki
bežijo s kmetij.
O delu informativne komisije in o delu na področju kulture pa nam je
Milena Horvat dejala:
,,Reči moram, da se informativna komisija ukvarja predvsem s
predelavo Mladine in sicer prilog, ki izhajajo v Mladini. Zanimajo nas
predvsem AZ informacije, mlada pota . . . Obdelamo pa tudi kakšno
področje, ki je zanimivo za nas. Načrtujemo tudi izdajo glasila. Prispevki
se že počasi zbirajo tako, da bo verjetno tudi glasilo kaj kmalu izšlo.
Lansko leto smo tudi obiskovali novinarsko šolo, ki jo je organiziral
center za obveščanje in propagando, vendar je bila šola, vsaj menim
lahko tako, pretežka in so jo člani zapustili. Odločili smo se, da bomo
tudi letos poskušali poslati kakšnega mladinca na izpopobijevanje v delu
informativne komisije. Na kulturnem področju smo poželi največji uspeh
za 8. marec, ko smo priredili našim materam res čudovito proslavo, s
katero so bile nadvse zadovoljne."
Osnovna orgamzacija ZSMS Markovci je prav gotovo ena od tistih,
kjer mladi združujejo svoje interese, saj se je to pokazalo na akcijah, ki
so jih organizirali pred kratkim.
J. Hvaleč
mi
BRIGADIRJI
Bilo nam
je lepo...
Na večini akcija u našoj zernlji,
cesto se organizuju susreti briga-
dira. susren akcija, na kojima se
radaju nova poznanstva, ljubavi
prijiileljstva. Taj susret ostaje u
večini nama. brigadirima je tada
najlepše. Izmenjuju se emblemi,
majice, značke.
Na na.šoj akciji je isto organi-
zovan takav susret. Svi brigadiri
su željno i sa puno radosti
očekivali taj dan, da se ponovo
vide sa starima brigadirima sa
akcije gde su bili zajedno neke
godine.
U jutranjim časovima stigle su
brigade sa ZMDA: Goričko,
Kozjansko, Suha Krajina i M DA
Brkini.
Iz avtobusa su izašli nasmeja-
ni, sa pesmom na usnama i
harmonikama, pevajuči brigadir-
ske pesme. Sve brigade su se
sastale na sportskim terenima
uzvikujuči brigadirske pesme.
akcijaske. I tako uz pesme. malo
Veseli obrazi ob srečanju veteranov in mladih brigadirjev na ZMDA
»Slovenske gorice 82« v Domavi. Foto: Konrad Zoreč
piva 1 Coca Cole sklapala su se
poznaastva. Održane su utakmi-
ce na košarkaškim i rukometnim
terenima, a zatim kullurno-za-
bavno veče na kojem su isto
učestvovale sve brigade. Pro-
gram je počeo brigadirskim »Ti-
to-Partija-Omladina-Akcija« i
»Ml smo Titovi. Tito je naš« a
završen bratskim kolom »Jugo-
slavije«. Bilo Je tu nesme, vesela,
skečeva. humora, tolklora, recita-
cija sve u svemu bilo je lepo.
Oslaja nam. da još zaželimo, da
hude JOŠ mnogo ovakvih susreta,
gde se opct možemo sresli i
^'deti. živin Vranic,
MDBS.julij Hrastnik
DOPOLDNE V NASELJU
Ura je 5.20. Brigadirji natlačeni v avtobusih narah-
lo še spijo. Čaka jih nov delovni dan. Jutro je hladno,
izgleda da bo dan, ki se bo razlikoval od nekaj prejš-
njih, da bo zopet vročina, ki bo po licih in vratu
privabljala potne srage. Zopet bodo imeli vodonoše
polno dela. Oblaki izpušnih plinov ostanejo v naselju,
ko se avtobus premakne.
V sobi z 31 posteljami in osmimi lučmi nas ostane
nekaj bolnih brigadirjev. Utrujenost je prisotna in
večina nas poleže po posteljah. Z odejami si pokrijem
telo in že me ni več. Spanec motijo nadležne muhe, ki
se usedajo na naša lica in noge, ki gledajo izpod odeje.
Ko bi imel mitraljez za te nadležne muhe. Vse se
konča ob zamahu roke, ki splaši muhe. Nekaj časa je
mir, nato pa se zopet vračajo. Prsti Slavice polzijo po
pisalnem stroju in udarjajo po tipkah. Pripravlja nov
biUen z novimi prispevki, novimi dogodki, le ljubezen-
skih nihče ne upa izliti na papir, čeprav je teh največ.
Dežurni vstopi v sobo. Potrebuje ljudi za delo v
naselju. Oči mu že iščejo komandanta, da mu prenese
svoje želje. Negodovanje brigadirjev. Noge in roke se
premikajo iz navideznega mirovanja. Stopala so na
tleh, telo zravnano. Koraki se slišijo tako, kot da bi
pravili zakaj spet mi, zakaj nam že enkrat ne daste
miru. Vrata se zaprejo in zope^ se sliši samo pesem
tipk in pa glasba iz našega radia. Zopet te nadležne
muhe. Vsedajo se ti vsepovsod. Boli me že glava od
njih. O ko bi imel . . .
Slavica išče nekaj v predalih, vendar ne najde. S
hrbtom sem obrnjen proti oknu. Čutim prijetno
žgečkanje sončnih žarkov na mojem hrbtu, ko da sem
list na katerega sonce piše svoje spačine.
Nova Gorica
Brigada Simona Gregorčiča
prihaja iz Nove Gorice, najmlaj-
šega mesta ob meji. ki je staro
nepolnih 35 let. Mesto Nova
(jorica je nastalo na neobdelanih
poljih, ki so jih mladinske delo-
vne" brigade v letih od 47.—52
izsuševale in gradile prve objek-
te. Tako lahko rečemo, da je
mesto Nova Gorica zrasla na
osnovah bratstva in enotnosti, saj
so pri njeni izgradnji sodelovale
mlade moči vse Jugoslavije. Naj-
bolj so se ohranTle vezi med
pobratenima mestoma Novo Go-
rici) in Aleksandrovcem v Srbiji,
saj je iz tega mesta sodelovala
brmada mladih, ki je s polno
požrtvovalnostjo pomagala pri
gradnji našega novega mesta.
Nova Gorica je" v 35 letih
zrasla v prijetno mestece ob meji
z Italijo, s polno zelenja in
mladostne radosti. Upravičeno
lahko rečemo, a je Nova Gorica
mestci mladih, sai Je polna življe-
nja in /elj pi) nadaljnjem razvija-
n)u dru/nenesia in gospodarske-
ga življenja. Tudi na^sa brigada je
polna hotenja in elana. da"poma-
ga na manj razvitih področjih
/graditi listo, kar veliko naših
cilbeanov že ima. zalo bomo
pomagali gradili prepolrebne
objekte kol so vodovodi in dru-
Naj na kratko predstavim naše
mesio. Samo meslo šleje okrog
20.000 prebivalcev in je obenem
občinsko in regijsko središče
severno primorske regije z obči-
nami Ajdovščina. Tolmin in
Idrija. Istočasno je tudi kulturno
in upravno središče sevemopri-
morsl<ega področja z neštetimi
/godo\ inskimi znamenitostmi.
Imamo tudi gospodarske objekte
kol so Meblo. Vozila. Gosiol.
Iskra. Salonit Anhovo in druge.
Te DO so po/nane sirom po
Jugoslaviji. Goriško gospodar-
stvo je mlado, vendar s svojim
potencialom je čvrsto prisotno v
jugoslovaaskem prostoru.
"Nova Gorica je most priiatelj-
stva med Italijo in Jugoslavijo,
kar je še posebno važno glede na
to. da oastran meje živi sloven-
ska manjšina, ki potrebuje v
svojem boju za obstanek podpo-
ro domačega naroda. Zalo ima v
prebujanju" in ohranjanju narod-
ne zavesti pomembno poslan-
stvo.
Ni naključje, da je znani
slovenski pesnik Simon Gregor-
čič, primorski rojak, v svojih
pesmih pel o StKi naši prekrasni
reki Krasna si bistra hči pla-
mn . . .
Prvi dan na trasi
Prvi dan. ko smo šli na traso so nas domačini že čakali. Na kozolcu
.so bile obešene slovenska. JugoslovarLska in delavska zastava.
Tako smo imeli malo proslavo. Predsednica krajevne organizacije je
imela govor. Nato smo vzeli orodje in neki domačin nas je peljal na
meslo. Kjer smo pričeli s kopanjem Jarkov za vodovod. Vsakih deset ali
dvajset minul ,so nam domačini nosili vodo. mleko pa tudi druge
dobrote.
Domačini so nas res lepo sprejeli. Dali so nam malico in tako poka-
zali svoje spoštovanje do nas. Ker nimajo vode, si želijo, da bi Jo dobili
čim prej.
Prireditveni prostor v brigadirskem naselju v Domavi.
Foto: Kčnrad Zoreč
Tretji dan na trasi
Tretji dan na trasi smo dokončali dela od drugega dne, nato smo
šli naprej na zasipavanje vodovodne cevi. ki sojo pripeljali vodovodar-
ji in dali v jarek. Bil sem določen, da skopljem jašek. Ko sem ga skopal,
sem odšel K ostalim brigadirjem in jim pomagal, da smo zasuli vse. kar
nam je komandant, oziroma traser ukazal. Ko smo vse zasuli, smo
odšli na malico. Po njej smo odšli na nov izkop jarkov. Na novi trasi se
bomo imeli boljše, ker le skoraj sama zemlja, samo. če ne bo dežja, če
pa se slučajno zgodi, da bo deževalo bo nastalo blato, ker je zemlja
ilovnata. To pa m dobro, delo je tako oteženo.
Kark) Silni
Športna srečanja brigadirjev z vojaki
Vojašnica Dušana Kvedra nas je povabila naj
opoldne pridejo brigadirji na športna srečanja z voja-
ki. Brigadirji imamo nekaj skupnega z vojaki.'Smc
informirani in včasih je treba v stroju stati tudi mirno,
teži pa nas Se nekaj drugega. Hočemo si medsebojnih
srečanj, zato da spoznamo njihovo delo in življenje.
Ta dan smo se z vojaki pomerili v Športu. Prvo jc
bila na vrsti tekma v rokometu. Mnogo močnejSi voja-
ki, pravi velikani so se morali prav potruditi, da so
zlomili našo obrambo. Imeli smo dobrega golmana in
igralce, ki so hoteli zmagati. Tekma jc pomenila uvod
v tekmovanje na Akciadi. Bili smo zadovoljni pa če-
prav smo izgubili.
Se tekma v nogometu, lepe podaje, preigravanja,
dobri udarci na gol in lepe obrambe na obeh straneh
so privedle do rezultata 2:2. Po penalih pa so zopet
zmagali vojaki. Športniki v avtobusu proti naselju so
bili zadovoljni s svojo igro in besedo v ustih: Jutri
moramo zmagati.
Igor
Himna MDB
Simon Gregorčič
Simon Gregorčič ime je brigade,
ki predstavlja nas same mlade
je. je, je, . . .
ki predstavlja nas same tepe mla-
de.
Simon Gregorčič ime je poeta,
njegova zbirka nam res ni skrita
je. je. je, . . ,
njegova zbirka pesmi nam res ni
skrila.
Simon Gregorčič ime je vseh nas,
ki nam trasa najhliija je vas
je. je. je. . . .
ki nam trasa najbliijaje vas.
Plesni tečaj
Ze od nekdaj zelo rada pleSem
2;ato sem se v brigadi zapisala
vplesno šolo. Uči nas neka starejša
ženska, ki ima tudi čez leto v Ptuju
svoj klub. Ta krožek obiskujemo
dvakrat tedensko.
Učimo se več vrst plesov, kot so
na primer nekateri izmed njih:
polka, ča ča ča, fokstrot, disco foz
in tudi skupinske plese.
Pri vsaki vaji se naučimo po dva
plesa na novo, ostale, ki pa že zna-
mo pa ponovimo. Nekateri izmed
učencev so tudi zelo nerodni, zato
se tudi tedaj komu nasmejimo.
S tovarišico smo vsi zadovoljni,
saj se zelo trudi, da bi nas naučila
kaj na novo plesati. Plesne vaje
sem obiskovala redno, razen
enkrat sem se dolgočasila, ker sem
seveda že znala plesati nekatere iz-
med njih. Mislim, da mi ne bo žal,
da sem se vpisala v plesno Solo, saj
sem se tudi naučila veliko novega.
Sabina
Poročilo z
nogometne
tekme
Dne 6. avgusta 1982 je bila na
igrišču za šolo nogometna tekma
med brigadami Simona Gregorčiča
in brigado Džemal Bijedič. Igralci
so se podili po igrišču kot zajci po
gmajni. Gledalci bi skoraj res
podili igralce po igrišču kot so
napovedali že na začetku tekme.
Rezultat tekme je bil 3:2 za briga-
do Simona Gregorčiča. Najbolj
podoben zajcu je bil igralec briga-
de Simona Gregorčiča, Dejan
Perozzi, a kljub temu je dosegel tri
gole.
Intervju: Kakšna se ti je zdela
nogometna tekma?
f ekma je bila napeta, vendar po
kakovosti slaba. Igralcem bi za
kilometrino plačal v procentih.
Domačini
Kada smo doSli na SORA
„SLOVENSKE GORICE 82"
mislili smo da če nam ovdje biti
loše, no medjutim uvidjeli smo da
tako neče biti. Na samoj trasi u to
smo se i uvjerili, domačini su nam
donosih vino, liker Kruškovac,
Mentol, Malinovac. To je izazvalo
kod nas veču volju za rad, NaS
Adem (komandant) rekao je da je
to svaki dan mi bi bili najbolji.
Domačini su ovim g'estom pokazali
da vole brigadire i da ih cijene.
Jednog dana na trasi nas je izne-
nadila kisa, potrčali smo prema
najbližoj kuči i tamo smo se sakrili
od kise. Neki su legli u sijeno i tu
su fx)spali. Domačin nam je donio
vino, svi smo pili, a kada je tre-
balo poči na trasu jedva smo se
digli. Po mom mišljenju prva
marenda če ostati u sijeCanju svi-
ma. Dobili smo dojpači hljeb,
kranjski kobasica, luk i krastavce,
vino i kiselu vodu. SVi smo se
nekoliko puta vračali da bi dobili
još jednu porciju. Moja želja kao
i mojih drugova je da ovakvih
marendi bude Sto viSe.
ORB „Džemal Bijedič"
Sarajevo
TEDNIK - 19- avgust 1982
TELESNA KULTURA IN SPORT - 9
10. KMEČKI PRAZNIK V MOSKANJCIH
Oljov Kik po domače
čep je vreme večkrat zagro-
zilo z Jezjem in enkrat svojo
grožnjo tudi uresničilo, je ID.
loiečki praznik v Moškajncih
uspel. V soboto, 14. avgusta so ga
ob tamkajšnji dvorani organizira-
li člani gasilskega društva v
sodelovanju s kmečkimi skupina-
mi iz sosednjih vasi. (;oste in
nastopajoče je po krajši zamudi
pozdravil Ivan ()bran, predsednik
tamkajšnjih gasilcev, zatem pa so
> kmečki p<)vorki uprizorili stare
kmečke običaje pri delu na polju
in doma.
Za uvod so nastopili kosci iz
Markovec, ki so vmes tudi prfjet-
00 zapeli. Za njimi so mlatide iz
Zamusanov vihtele svoie cepce in
prikazale mlačev pred leti. l^ka-
rice iz Moškanjc so se na priredi-
tven pmstor pripeljale kar s
starim kmečkim vozom na vpre-
f;o, njihovo petje pa so popestrili
antje s trobentami iz biljk zele-
nega iiika.
V drugem delu povorke so se
predstavili člani strojne skupnosti
IZ Moškanjc z moderno kmetij-
sko mehanizacijo za pridelovanje
sladkorne pese. Prireditev so
zaključili s tekmovanjem najbolj-
ših jedcev luka^ zatem pa so se vsi
skupaj zavrteli ob vedrih zvokih
fantov ansambla Tornado. Ijjko-
Tokrat je kmečki praznik potekal aa prostem in prav to je dajalo
prireditvi svoj čar domačnosti.
to gostov so potešili s cigansko
pečenko in specialitetami z žara.
za solato pa so ponudili odličen
domači »oljov liik«.    m. Ozmec
Pričeli z obiranjem jabolk, breskev in hrušk
Pri Emoni KK Ptuj TOZD Sadjarstvo
Osojnik imajo 30 hektarov intenzivnih nasa-
dov jabolk. 35 hektarov hrušk, precej breskev
in tudi visenj. Na območju Slovenskih goric
imajo rodnih še 28 hektarov vinogradov. Po
sanacij-skem programu bodo okrog 70 hekta-
rov starih vinogradov obnovili. Računajo, da
se bo po obnovi vinogradov proizvodnja
grozdja podvojila.
Pri TOZD Sadjarstvo Osojnik imajo še
možnosti obnove, kar 30 ha intezivnih nasa-
dov jabolk, 10 ha visenj in 29 ha vinogradov.
Dela pri obnovi vinogradov že izvajajo in
tečejo po planu, dočim pri ostalih intezivnih
nasadih bodo z deli pri obnovi nadaljevali po
srednjeročnem planu za obdobje do leta 1985.
Nasade jabolk, breskev in hrušk jim je kar
dvakrat. 19. maja in 24. junija, uničila toča ža
okrog 50 % celotnega sadnega pridelka, toča
Pa je prav tako močno prizadela vinograde,
rizadeti so bili najboljši nasadi sadja, ki so
bili predvideni za izvoz. Škodo po toči na
.sadnem pridelku in v vinogradih ocenjujejo
na okoli 15 milijonov novih dinarjev.
Do sedaj so v celoti obrali visiije in delno
breskve, s 15. avgustom pa so pričeli z obira-
njem jabolk in hrušk, nadaljevali pa z obira-
njem bredtev. Večino sadjja bodo prodali
predelovalni industriji: Slovenija sadje,
Fruchtal — Ajdovščina in Mirna na Dolenj-
skem, zraven tega pa bodo poskusili nekaj^
sadja tudi izvoziti. Del sadja bo namenjen za'
prodajo potro^iikom. del sadja pa bodo
p>odaIi prek sindikata v delovnih organizaci-
jah ptujske občine za ozimnico. Prodaja sadja
DO potekala tako na ptujski tržnici. Irier imajo
svojo trgovino in v hladilnici na Bregu pri
Ptujskih" toplicah. Sadje za ozimnico bodo
pričeli prodajati s 1. oktobrom, breskve pa že
P'^^j- Zlatko Novak
30 LET GASILCEV
IZ PODGORC
C lani prostovoljnega gasilskega društva iz Podgorc v ormoški občini
so v soboto. 14. avgusta proslavili svoj 30-letni jubilej s pomembno
pridobitvijo, svojemu namenu so predali nov gasilski kombi TAM.
Slovesnosti so se razen domačih gasilcev in krajanov udeležili še pred-
stavniki občinske gasilske zveze in požarne skupnosti občine Ormož, ter
gasilci iz Domave, Cvetkovc, Bresnice in predstavniki industrijskega
gasilskega društva ZIV TAM Maribor.
Kroniko o 30-lelnem delovanju društva je prebral sedanji poveljnik
G D Podgorci, Franc Krabonja, zatem pa .so s krašimi nagovori gasilcem
čestitali še predstavniki krajevne skupnosti Podgorci ter požarne sku-
pnosti in občinske gasilske zveze Ormož. Ob 30-letnem jubileju je G D
P«dgorci prejelo posebno priznanje od občinske gasilske zveze Ormož in
gasikcv iz TAM-a. M. Ozmec
S slovesnosti obpredaji novega vozila svojemu namenu in praznovanju
30-letnice GD Podgorci.
Organizirali meddružinsko
tekmovanje v streljanju
na umetne golobe
Prizadevni člani LD Ptuj so v nedeljo, 15. avgusta od 8. ure naprej na
svojem strelišču v Mestnem logu pri Pnčarjevem mlinu v Ptuju uspešno
organizirali meddružinsko tekmovanje v streljanju na umetne golobe.
Strelsko tekmovanje je bilo obenem združeno z lovskim piknikom pred
novim lovskih domom LD Ptuj, kjer je igral ansambel Baranja. Za med-
družinsko tekmovanje v streljanju na umetne golobe je bilo med ekipami
prijavljenih 11 lovskih družin iz ptujske občine, ravno tako pa je na njem
sodelovalo tudi ekipe iz LD — Rače, LD Velika Nedelja in LD iz Ormo-
ža.
Med ekipami je prvo mesto zasedla LD Spodnje Ptujsko polje, drugo
mesto LD Ormož, tretje mesto pa LD — Jože Lacko iz Ptuja.
Po končanem ekipnem tekmovanju se je 75 strelcev potegovalo za
najboljše strelske rezultate med posamezniki. Prvo mesto je zasedel Rudi
Rakuša iz LD Ptuj, drugo Stanko Frangeš iz LD Ormož in tretje mesto
Janko Rožmarin iz LD Spodnje Ptujsko polje.
V strelskem tekmovanju na umetne golobe za posebno nagrado Lovske
družine Ptuj je sodelovalo 55 strelcev. Prvo mesto je zasedel Franc Mu-
zek, drugi je bil Aleksander Gerger, tretji pa Franc Rakuša.
Najboljšim ekipam in posameznikom so na slovesnosti, ki je bila pred
lovskim domom LD Ptuj, podelili pokale, najboljšim strelcem v tekmo-
vanju za posebno nagrado LD Ptuj pa praktična darila.
Zlatko Novak
NOGOMET MLADIH
V soboto, 21. avgusta se bodo na nogometnem igrišču v Pobrežju po-
merili med sabo mladi privrženci nogometa. Turnir mladih, ki še niso
prekoračili 17 leta, bo organizirala osnovna organizacija mladih v Po-
brežju. Ker je veliko slišati o raznih turnirjih in srečanjih, ne samo v mla-
dinskih in članskih vrstah, temveč tudi ženskega nogometa, so se v Po-
brežju odločili, da pripravijo turnir tudi za mlajše in da tudi ti pokažejo
svoje znanje in spretnosti v tem športu.
Ijh
Memorialni turnir
v Gorišnici
Ob prazniku občine Ptuj je
TVD Partizan Gorišniea v nede-
ljo. 8. avgusta priredilo spominski
turnir v malem rKigomelu. Turnir
je bil posvečen spominu na dol-
goletnega in neumornega delavca
v društvu. Aniona Trtnika. ki je
tragično preminil. 9.oktobra 1981
\ prometni nesreči. Tov. Tratnik je
bil dolga leta vratar nogome-
tnega moštva, izjemen tovariš in
prijatelj, ki je veliko prisf)evdl k
r.i/\ojii nogometa v Gorišnici,
l\' u\odni kratki slovesnosti so
nogometaši položili šopek na grob
pokojnika in tako počastili spomin
na prezgtHiaj umrleg športnika.
Turnirja seje udeležilo 12 mo-
štev, ki so bile zžrebom razdeljene
v štiri .skupine. Zmagovalci skupin
-SO bili: Gorišniea 1. Podvinci.
Moškanjci in Stojnci. V polfinalu
so bili doseženi naslednji rezultati
Gorišniea: Podvinci 1:0 in Mo-
škanjci : StojiKi 1:1 (po kazenskih
strelih) 4:2j.Za 3. mesto so Stojnci
pnemagali ekipo iz Podvinc s 4:2.
Prvo mesto je osvojila Gori.šnica 1.
kijev finalu premaaala Mošnjakci
s 5:1.
Tri prvouvrsčene ekipe so pre-
jele pokale. Pokal za najboljšega
vratarja je podelil sin pokojnega.
Dalibor. tokrat gaje prejel Slavko
Golob, iz ekipe NK Gorišniea.
Turnir sta uspešno vodila sodnika
Simon Munda in Stanko Zemijič
iz Ptuja. F. K
SAMBA
PONOVNO
NAJBOLJŠA
V soboto v popoldanskih urah
so mladi iz OO ZSMS Majski vrh
izvedli turnir v malem nogometu
na igri^ v Vidmu. Na turnirju je
soddovalo deset ekip in sicer: Bife
Prida iz Limbuša, Cvetlin iz SR
Hrvatske, Samba iz Vidma, Vare-
ja, OO ZSMS Tržeč, Zetale, Po-
brežje. Gradišča, Majski vrh in
Zebra. Kljub vročini in pripeki so
bile tekme dokaj dobro odigrane.
SkcHaj.vsa srečanja so se končala
neodločeno in potrebno je bilo
streljati penale. V skupnem seštev-
ku je največ točk in zmag dosegla
ekipa Samba iz Vidma, drugi so
bili mladi iz Tržca. tretji mladi iz
Cvetiina, sledijo Zebra, Bife Frida,
Žetale, Vareja, Gradišča, Po-
brežje, in Majski vrh.
Tri prvouvrsčene ekipe so preje-
le pokale. Za najboljšega igralca in
strelca pa je bil proglašen Marčič
iz ekipe Bife Frida. Po končanem
srečanju so organizirali Se zabavni
večer.
IJh
Priprave
na sezono
Po usp)ešno izidenem turnirju v
malem nogometu, so nogometaši
Marlčovec, pričeli s pripravami na
novo, jesensko sezono. V četrtek,
'2. avgusta so se zbrali na
'Nogometnem igrišču in ga pričeli
sejati. Velja poudariti, da so
'^azširili staro igrišče, na novo izra-
vnali in pokosili travo. V teh dneh
P3 so že pričeli s prvimi treningi;
upajo na čim boljšo uvrstitev v
"0^1 se.^oni.
^sediio in posnetek; Jože Voglar
Predstavljanje vratnice na nogometnem igrišču.
Utrinek s
srečanja
invalidov
Poročali smo že o srečanju
invalidov ptujske občine, ki je
bilo pred ledni pn lovdcem
domu v Hajdini. Na srečanju je
invalide razveseljevala tudi sta-
rejša ženica s harmoniko, naj
povemo še njeno ime — Marija
Slraus iz Dobrine pri Žetalah.
Srečanje je vsem invalidom
ostalo v najlepšem spominu, zato
si takih srečanj še želijo.
Besedilo in posnetek:  Konrad
Zoreč
Marija je s svojo harmoniko
razveseljevala udeležence sreča-
nja. Za njo na drugi strani mize
sedi na vozičku ena od najtežjih
invalidk na srečanju, ki je bila
kljub težki bolezni vedra in na-
smejana.
Mladi učenci na počitniški
praksi v pekarski in
slaščičarski proizvodnji
Pri živalskem kombinatu Intes Maribor TOZD Vinko Reš iz Ptuja
so imeli tudi letos na počitniški praksi v pekarski in slaščičarski proiz-
vodnji v Ptuju in Kidričevem 11 učencev, od tega tudi dva svoja
štipendista. ,     _ .   ,   .   . . ,.   ^ ^
Vsi učenci pa.se izobražujejo na Živilski tehnični soli v Mariboru
za poklice pekarske, slaščičarske ter tehnično pekarske smeri. Prvi
učenci so zaceli s počitniško prakso v pekarski in slaščičarski proizvod-
nji v Ptuju in Kidričevem že v mesecu juniju, vsak učenec pa je moral
opraviti po 80 ur.
Učenci, ki so opravljali počitniško prakso so bili v glavnem iz
okolice Ptuja.
Zadnji učenci pa so zaključili z 80 urno počitniško prakso konec
julija. Zlatko Novak
Z žičnico na Vogel
Dan je bil .sončen in topel, veter je tiho pihljal in tako osveževal
zadušliiv zrak. Izstopili smo iz avtobusa. Tu. na Bohinjskem jezeru je
bilo tako sveže.
Po mali gozdni poti smo prišli do šotorov, v katerih so letovali
taborniki. Pripravili so nam sprejem, kasneje pa tudi kosilo. Po četah
.smo vstopali v šotore in jedli. Kasneje, ko so bile druge čete pri kosilu,
smo mi počivali v .senci. EXigovarjali smo se, kdo bo kam sel. Lahko
smo izbirali med slapom Savico in Voglom. Ker sem slap že obiskala,
sem se odločila za Vogel.
Poslovili smo se s tabomijci in odšli peš proti žičnici. Hitro smo
prišli, ker ni bilo daleč do nje. Čakali smo. da seje ena žičnica vrnila in
potem vstopili.
Počasi smo se napotili. Dvigali smo .se vse više in više, prizor je bil
vse lepši. Končno smo spodaj zagledali temno Bohinjsko jezero. Alpe,
ki .so .se dvigale vi.soko v nebo. so se ogledovale v njem. V vznožju
Vogla ,so bin temni, gosti gozdovi. Ko smo prišli na vrh. Vogla, sem
neprestano gledala v to lepo naravo, ki seje tako lepo sestavila, da sem
jo lahko občudovala.
V planinski koči smo se odžejali in spočili. Temnosivi oblaki so se
dvignili,nad planine. Začelo je deževati. Spet .smo se napotili proti
žičnici. Še enkrat sem pogledala prekrasno sliko, ki je ne bom dolgo,
mogoče tudi nikdar vec vrdela.
Bližal se ie večer in morali smo se vrniti. Pri kraju je bil eden
mojih najlepših dni v času bivanja, v taboru »SUTJESKA«.
Danica Lorbek, OŠ M. Bračiča, Cirkulane
Letovanje v Biogradu
Tako, kot že tri izmene pred nami, smo se tudi mi vsi nestrpni in polni
pričakovanja zbrali pred pošto. Večina otrok je prišla v spremstvu staršev.
Po formiranju skupin in s seznanitvijo z vzgojitelji in pedagoškim vodjem
izmene ter slovesu od staršev, sta avtobusa odpelja'a proti morju.
Nekje proti jutru smo zagledali modre obrise morja. Mnogi so ga vide-
li prvič, zato je bilo veselje toliko večje. Kmalu smo prispeli do cilja —
Biograda na morju. Naši predhodniki so bili vsi zagoreli od sonca, oboji pa
smo občutili radost. Mi ob misli, da bomo kmalu uživali v vodi in soncu,
oni pa zaradi vrnitve med svoje domače.
Življenje v koloniji poteka po določenem redu. Zares nam je lepo.
Nimamo nobenih obvez, temveč samo uživamo v kopanju, igrah in
spozriavanju tega dela naše lejje domovine.
Najvebje veselje nam je iti v kuhinjo, kjer nam izkušene kuharice
pripravljajo štiri dnevne, zares okusne in kvalitetne obroke. Po večerji, v
spremstvu vzgojiteljev, hodimo na sprehode, v mesto ali v kino. V vsem -
brezskrbnem in lepem pa mislimo tudi na svoje domače, prijatelje in
znance. Prek pisem in kartic jim pošiljamo pozdrave.
Kolonija prinaša nam otrokom veliko koristnega. Poleg tega, da si
nabiramo novih moči za delo v šoli, se med seboj spoznavamo mnogi se
naučijo plavati spoznavamo pa tudi nove kraje, ljudi in njihove običaje.
Veseli smo, da nam naša občina omogoča letovarije v Biogradu —
biseru Mediterana. Črtomir Soba, 7/b, OS, Maksa Bračiča,
Cirkulane
Dan v počitniški koloniji
Odločila sem se, da grem v kolonijo v Biograd. Biograd je lepo mesto
ob morju. Počitniški dom stoji tik ob morju.
Zjutraj vstanemo ob 6.30 uri. Nato gremo k razgibalnim vajam. Ko
pospra,'in;o postelj., j-itmo na zajtrk. Po zajtrk i si oblečemo kopalke '.n
gremo na plažo. Na plaži se sončimo, kopamo in se učimo plavati. Na
plaži smo do 11.45. Nato gremo na kosilo. Po kosilu se s.JŠifamo in si
umijemo zobe. Sledi popoldanski p>očitek. Med počitkom se pogovarjamo
in češemo Silvo, ki ima dolge lase. Ob treh popoldne gremo na malico ter
na plažo. Na plaži tudi kartamo. Tam ostanemo do 18. ure. Nato se
stuširamo. Do večerje smo prosti. Nekateri gredo v mesto aH v kino. Mi
se žogamo, igramo badminton in pišemo razglednice. Tudi mi, s
tovarišico Dragico, gremo včasih v kino in v mesto. Po večerji gremo
spat. Ob 21. uri mora biti vse tiho. Tu je lepo.
Barica Raušl, Polenšak 6/a
Naučila se bom plavati
v petek. 30. julija smo se zbrali pred ptujsko pošto. Namenjeni smo
bili v počitniško kolonijo v Biograd na morje. Peljali smo se z av-
tobusom. Tega trenutkasmo komaj čakali. Na morje smo prišli drugi dan
zgodaj zjutraj. Vožnja je bila dolga.
S prtljago smo se odpravili proti počitniškemu domu. Pospravili smo
jo v sobe, kjer bomo preživljali deset dni uživanja na morju. Darinka,.
Barica, Marta in jaz smo dobib sobo št. 3. Takoj po zajtrku smo se s-
tovarišico odpravili na plažo, saj smo si vsi želeli kopanja v slani morski
vodi. Vreme je bilo lepo, s tem pa še bolje razpoloženje v skupini otrok.
Z nami je prišel tovariš, ki nas bo učil plavati. Med neplavalci sem tudi
jaz. Ker imam dobro voljo in veliko željo po plavanju upam, da se bom v
te dneh ..aučila plavati. Rada bi tekmovala za plavalno značko Delfinčka.
Tega dne smo si tudi ogledali mesto Biograd. Po vrnitvi iz mesta smo
morali spat. Nekaj časa smo se še pogovarjali, nato pa utrujeni od vožnje
in napornega dne hitro zaspali.
Silva Vršič, Polenšak 2 ,
i - ZA RAZVEDRILO
19. avgust 1982 - TEDNIK
TEDNIK - 19- avgust 1982
OGLASI iN OBJAVE - 11
Zeleno zlato pričeli obirati včeraj
Včeraj 18. avgusta so uradno pri-
čeli z obiranjem zelenega zlata"
— hmelja. Kljub neurju, ki je pred
kratkim divjalo po ptujski občini
in prizadetosti hmeliščnih nasadov,
bo letina zelo dobra. O tem, kako
se pripravljajo na spravilo hmelja
smo se pogovarjali s Francem
Ostroškom, upravnikom poslovne
enote v TumiSču.
,,Glede na razvoj in vremenske
pogoje se bo obiranje hmelja pri-
čelo 18. avgusta, mislim, da bodo
z obiranjem pričele na ta dan tudi
vse ostale enote, ki imajo nasade
hmelja,  na ptujskem območju.
Pred kratkim je ptujsko občino
prizadelo tudi neurje, ki nam je
uničilo precej hmeliščnih nasadov.
Porušilo je hmeljišče na Vidmu
okoli 2,5 ha je popolnoma uniče-
nega, nekaj tega hmelja nam je
uspelo pobrati, vendar bo izpad
okoli 3.000 kg. Tudi v Domavi je
poškodovalo precej žičnice, ki se je
šele dala nekako popraviti, enako
je bilo tudi v Zavrču, kjer so v pe-
tek že pričeli z obiranjem, ker za-
radi zaradi stanja pridelka niso
smeli čakati na uradni začetek obi-
ranja.
V ptujski občini je edini   pro-
izvajalec hmelja kmetijski kombi-
nat, trenutno imamo 125 ha hme-
Ijiščnih nasadov, v letošnjem letu
pa smo obnovili 22 ha hmeljišč po
vseh enotah. V naslednjem letu bo
naša enota obnovila 10 ha hme-
ljišč, prav tako bodo obnavljali
tudi v Dornavi, zato se bo število
nasadov v prihodnjih nekaj letih
precej zvečalo.
Hmelj je bil prinesen na Štajer-
sko po prvi svetovni vojni, zlasti se
je razširil v Savinjski doUni. Na
našem območju smo začeli urejati
hmeljiščne nasade v letih 1953/56,
takrat so vsa kmetijska gospodar-
stva in zadruge pričele z vzgojo
hmelja. Od takrat smo redni goji-
telji hmelja pri nas. Programi nam
kažejo, da bodo v prihodnjih ne-
kaj letih hmelja nasadili še več.
Tudi finančni rezultati so ugodni,
kljub temu, da je hmelj preživljal
krizo pred leti, saj je bil čisto na
meji rentabilnosti ali pa skoraj že
na zgubi. Danes, ko so velike po
devizah in možnosti prodaje pa
nam tudi kažejo, da bo potrebno v
naslednjih letih nasaditi veliko več
hmelja, kot do sedaj.
Za letos lahko rečem, da bo leti-
na povprečna, celo bi si iipal trditi,
da bo nadpovprečna. Čeprav je
neurje prizadelo hmeljišča, škode
morda ne bo toliko čutiti po finan-
čni plati, poznalo pa se bo to koli-
činsko.
Vse enote, razen v TurniSču, do-
bijo delovno silo iz sosednje repu-
blike. To je okrog 60 do 70 ljudi.
Mi se poslužujemo drugega načina
in sicer vzamemo za čas obiranja
družine, ki si vzamejo dopust, to
so predvsem delavci iz Vidma, iz
Leskovca in ostalega dela Haloz.
Ljudje, ki gredo obirat imajo in-
teres, da nekaj zaslužijo, zato bi
bilo premalo o dnevno delati 7 do
8 ur, tako delajo po 12 ur v dveh
izmenah. Delamo tudi v soboto in
nedeljo. Pri delu nas ne ustavi niti
dež, delo bi ustavili samo v naj-
hujših naUvih, drugače pa delamo
resnično celih 24 ur. Načrtujemo,
da bomo letos v naši enoti zaposlili
okrog 20 sezonskih delavcev, red-
no zaposlenih pa je tudi nekaj čez
20, tako smo na obiranje dobro
pripravljeni. Ce bo ugodno vreme,
bomo končali z obiranjem v treh
tednih."
Pridelovalci hmelja se torej do-
bro pripravljajo na pospravilo ža-
len ega zlata in upamo, da jim ne
bo ponovno zagodlo slabo vreme
in kakšno neurje. J. Hvaleč
Svetovni rel(ord radio-
amaterjev Jugoslavije:
v petek, 13. avgusta je član
radioamaterskega kluba Ptuj,
sicer pa je sekretar kluba vrhun-
skih operaterjev Jugoslavije, Bo-
ško Durica dobil uradno ODvesti-
lo, da je klub VUDX, katerega
sekretar je, dosegel nov s-vetovni
rekord in s tem prvič v zgodovini
Jugoslovanskega radioamaterstva
osvojil trofejo.
Z marljivim delom si je klub
VUDX priboril kar 41,003.768
točk, to je skoraj za četrtino več
kot Je znašal prej.šnji svetovni
rekord (30, 272^29 točk). Največ
zaslug za ta veliki uspeh Jugoslo-
vanskega radioamaterizma ima
frav gotovo Boško Durica, ki že
2 let aktivno deluje v radioama-
terskem klubu Ptuj, torej od
njegove ustanovitve. K uspehu
tovarišu Bošku čestittamo!
— u
kino
četrtek. 19. avgusta: ELEK-
TRIČNI JEZDEC, ameriški
barvni film; od petka 20. do
nedelje. 22. avgusta: BEG IZ
ALCATRAZA. ameriška barvna
pustolovka, v nedeljo ob 10. uri
ameriški barvni vestem film
BUTCH CASIDV IN K ID; to-
rek. 24. in sreda 25. avgusta:
PARADA STRAHU IN GRO-
ZE, ameriška barvna srhljivka;
od četrtka. 26. avgusta, do sobo-
te. 4. septembra: Predstavitev
desetih filmov najnovejše jugo-
slovanske proizvodnje, pod na-
slovom: PULJ PO PULJU 82.
Dežurstvo
prehrambenih
trgovin
SOBOTA,
21. avgusta 1982
prodajalni
NA-MA
in PANORAMA
SOBOTA,
28. avgusta 1982
prodajalni
HRANA
in KONZUM
MARIJA MATAJ - 35 LET DELA   -
VGOSTiiVSTVU
V gostinstvu moraš
delati z veseljem
MARIJA MATAJ - 35-lih letih
dela v gostinstvu, upokojena
Marija Malaj. upravnica gostilne
»Pri Roziki«. Zanimivo je. da je
tovarišica Matajeva pričela tudi
vajeniško dobo v tej gostilni, ki jo
je tako vzljubila, daje ni zapusti-
la v.se do upokojitve.
Rodila se je v kmečki družini.
Mati je želela, da bi se kot se
ženski spodobi, naučila kuhati,
zato jo JC dala v uk v gostilno.
Splet okoliščin pa je prispeval, da
je v njej tudi ostala.
Slovo od sodelavcev, z nekate-
rimi je delala dolga leta, je bilo
VIarija MataJ
težko, težko, kol le vsako .slovo.
Vendar ji srce ne da, čeprav jo na
gostilno, razen spominov ne veže
več ničesar, da ne bi v gostilno
občasno pogledala; predvsem pa,
da bi z nasveti pomagala novemu
upravniku, ki je mlad, zagnan
gostinski delavec, ki dosledno
nadaljuje njeno delo.
v teh letih je spoznala vso težo
gostinskega dela, ki ga je opra-
vljala z velikim veseljem in
ljubeznijo. Nekoč je bilo delo v
go;>tinstvu drugačno, kot je da-
nes. Ni bilo tiste naglice ob
zaključku delovnega časa. Delalo
se je jpozno v noč. tudi do dveh
ponoči, da se je goslilan spravila
v red. Tla so bila lesena in
ribanje lasnih tal ni bil užitek.
(iosiilna »Rozika« je znana po
dobri hrani, tudi lovarišici Mata-
jevi lire zasluga, daje lako. Svoje
v)de1avce je »priganjala«, da so
obiskovali gostinske obrale dru-
m)d. da so od njih prevzemali
dobre navade in predvsem dobre
recepte; nekaj st) jih našli tudi v
K)gati domači kuhinji. V zad-
njeni obdobju seje ponudba jedi
pre*cej i/boljšala. obogatili pa so
tudi jedilnik specialilel.
Ljiokojitev je. Marija pričakala
zdrava in čila. Želi si. da bi lako
bilo tudi v b«.)doče. V domačem
krogu ji nc ho dolgčas, saj ima
pet vnukov.
MG
ČRNA KRONIKA
v tednu od 9. do vključno 16. avgusta so miličniki postaje milice Ptuj
in oddelkov posredovali v sedmih prometnih nesrečah s telesnimi poškod-
bami in pri tem zabeležilieno hujšo terč lažjih telesnih poškodb. Razen tega
pa .so samo na P M Ptuj v omenjenem obdobju zabeležili še 17 prometnih
nesreč z večjo nuiicrialno škodo, kar kaže na občuten porast nezgod. Skrajni
čas je, da udeležence v prometu ponovno opozorimo na previdno in prila-
gojeno vožnjo. Materialna škoda je tokrat izredno visoka, saj znaša v
sedmih nezgodah s telesnimi poškodbami nad milijon in pol (novih) di-
narjev.
OBVESTILO
OBČANOM
v Ptujski tiskarni jc bilo v času
od 14. do 16. avgusta ukradenih
večje število znamk za mesečne
vozovnice avtobusnega podjetja
Certus iz Maribora in sicer za
mesečne vozovnice za mesec sep-
tember 1982. Pogrešajo serijske
številke od 0501 do 0550. Zaradi
tega Postaja milica Ptuj opozarja
občane, da bo Certus izdal nove
znamke za .september, ki bodo
tudi drugačne barve, da tako ne bi
prišlo dt) /k)rabe pogrešanih.
V Ptujski tiskarni so bile ukra-
dene tudi mladinske mesečne ko-
palne karte /a Ptujske toplice.
Občane opozarjajo, naj omenjenih
kart ne kupujejo od morebitnih
prekupčevalcev!
ZARADI
NEZAVAROVANEGA
PRIKLOPA...
v soboto. 14. avgusta ob 14.00
je prišlo do nesreče prav tako v
Stojncih. Voznik kmetijskega
traktorja z dvojnim priklopnikom
Jože Kline iz Cirkulan 39 je peljal
iz Stojnc proti Borlu. K traktorju
je imel pripeto trosilko za gnoj, k
trosilki pa še obračalnik sena.
Obračalnika ni imel pravilno za-
varovanega, zato seje med vožnjo
odpel in zdrsnil na nasprotno stran
cestišča. V tistem trenutku je iz
nasprotne smeri pripeljal voznik
Vlado Djuras. S svojim avtomo-
bilom je trčil v obračalnik in ga
potisnil nazaj na desno stran vo-
zišča. Takrat je od zadaj pripeljal
še voznik Peter Stojkovič iz No-
vega Sada; tudi on nesreče ni
mogel preprečiti. Na srečo hujših
poškodb ni bilo. na vozilih pa je za
prek 110.000 din materialne ško-
de.
VERIŽNO TRČENJE
BREZ POSLEDICE
V ponedeljek, 16. avgusta ob
16.55 je prišlo do dokaj nenava-
dnega verižnega trčenja na ravnem
predelu ceste v Stojncih pred
borlskim mostom. Voznik tovor-
nega avtomobila Josip Kučar iz
Jalkovca pri Varaždinu je peljal iz
smeri Stojnc proti Borlu. Na ra-
vnem delu ceste mu je nasproti
pripeljal traktor, katerega je v ti-
stem času prehiteval neznan vo-
znik avtomobila. Zaradi nevar-
nosti trčenja je Kučar sunkovito
zavrl. Takoj za njim seje ustavil
voznik osebnega avtomobila An-
ton Bažant iz Daruvarja. Za njim
je v prekratki varnostni razdalji
pripeljala voznica avtomobila
Anica Pregl iz Bohove in trčila v
vozilo pred sabo, to pa je dalje
trčilo v vozilo pred sabo. Za Pre-
glovo je pripeljal še voznik avto-
mobila Mirko Nipič iz Skok pri
Miklavžu, ki zaradi prekratke
varnostne razdalje tudi ni mogel
ustaviti vozila. Nipičevo vozilo je
trčilo v vozilo Pregljeve in to
naprej to tovornega vozila. Ni
čudno, daje mimogrede nastalo za
najmanj 262.000 din materialne
škode. Na srečo hujših poškodb ni
bilo, lažje seje poškodoval le vo-
znik Bažant.
-OM
Drugi
kmečki
praznik na
Destrniku
Destrničani se te dni pridno pri-
vljajo na svoj drugi kmečki praz-
nik, ki ga bodo organizirali v okvi-
ru turističnega društva. Ze lani so
z njim obudili nekatere skoraj po-
zabljene kmečke običaje kot so
stari kmečki plesi, delo terilj in
predilj. S kmečkim praznikom pa
so Destrničani lani obeležili tudi
uradni začetek delovanja domače-
ga turističnega društva, ki ima ve-
lik delež pri oživljanje bogatega
ljudskega izročila.
To nedeljo bodo po sprejemu go-
stov začeli s programom ob 15.
uri, ko bodo obiskovalcem pred-
stavili kraj v besedi, s starimi kme-
čkimi plesi in prikazom danes že
skorajda pozabljenega opravila —
terilj in predic z naslovom ,,od la-
nu do platna". V programu bo le-
tos sodeloval tudi moški kvartet iz
Korene, nakar bo v veselem delu
poskrbela za prijetno razpoloženje
Se Prleška Micika (Janja Korošče-
va) iz Maribora.
Destrničani vas vljudno vabijo na
svoj II. kmečki praznik in obenem
obljubljajo, da bo tudi letos v tem
lepem predelu Slovenskih goric ve-
selo in prijetno.
ZMDA SLOVENSKE GORICE 82
OBiSK NA
DELOViŠČU
Brigadirje tretje izmene Zvezne mladinske delovne akcije Slovenske
gorice 82 iz Sarajeva, Mojkovca, Metkovičev in Nove Gorice so v sredo,
11. avgusta dopoldne obiskali na delovišču na Ptujski gori, Miha Ravnik,
sekretar predsedstva CK ZKS in Darja Colarič, predsednica RK ZSMS s
sodelavci.
Miha Ravnik in Darja Colarič s sodelavci med pogovorom z brigadirji na
delovišču na Ptujski Gori
Gostje so se z brigadirji na delovišču pogovarjali o dosedanjih uspehih
in morebitnih težavah, člani štaba pa so jih seznanili s potekom letošnje
akcije. Miha Ravnik br in Darja Colarič sta izrazila zadovoljstvo nad de-
lovnimi uspehi brigadirjev, ki bodo ob zaključku letošnje akcije izkopali
na območju lenarške in ptujske občine nad 12 km jarka za vodovod. Pre-
senetljivi so dosedanji uspehi, saj v povprečju presegajo normo za 50 od-
stotkov. Nič manj aktivni pa niso na področju interesnih dejavnosti, saj
imajo za to v naselju v Dornavi odlične pogoje.
M. Ozmec
V NEDELJO, 22. AVGUSTA
Gobarski praznik
v Žamencih
Tudi predzadnja nedelja v avgustu bo vsaj, kar se tiče raznih prireditev
v ptujski občini, izredno bogata. Poleg veselic, drugih manjših prireditev,
bomo priče raznim ,,praznikom". Tako bodo praznovali na Destrniku, po-
tem pa tudi v Žamencih, kjer tamkajšnji gasilci pripravljajo tradicionalni
gobarski praznik. Na njem pa bodo predstavili vse gobje predstavnike (ki
ta čas vabijo številne obiralce).
Razstava bo pregledna tako, da bodo obiskovalci lahko spoznali užit-
ne in neužitne gobe. Najboljše primerke bodo tudi nagradili. Za nabiranje
gob so gasilci zadolžili mladince, ki so tudi dosedaj pridno sodelovali.
Lahko pa sodelujejo tudi drugi strastni nabiralci gob, ki bodo v nedeljo
imeli gobarsko srečo.
Razstava bo v gasilskem.domu v Žamencih, odprli pa jo bodo ob 14.
uri. Poleg tega bo prireditev obogatena z nastopom ansambla Mavrica. Ga-
silci pa pripravljajo tudi hrano in pijačo.
Izkupiček gobarskega praznika bo šel v blagajno društva.
. MG
DVOJNI UMOR V GODENINCIH POJASNJEN
Ubijal z opeko
36 ur po dvojnem gnusnem umoru 84-letnega Mirka Gala in 75-letne
Justine Segula iz Godeninc 25 je delavcem UNZ Maribor ob tesnem sode-
lovanju z miličniki iz Ormoia, Ptuja in Maribora ter občani, uspelo
odkriti storilca.
O omenjenem zločinu smo na kratko poročali že v prejšnji številki Ted-
nika. Načelnik oddelka za zatiranje kriminalitete pri UNZ Maribor, An-
ton Kolbl, pa je v torek, 10. avgusta novinarje seznanil še z nekaterimi
pomembnimi okoliščinami, ki so pripeljale do pojasnitve zločina.
V nedeljo, 8. avgusta ob 15.20 je
bila postaja milice v Ormožu obve-
ščena, da je tega dne ob 13.55 Šte-
fanija Horvat iz Godenincev 26,
našla v hiši v Godenincih 25 mrt-
vega 84-letnega Mirka Gala in hu-
do poškodovano 75-letno Justino
Segula, ki sta v tej hiši že več let
živela v izvenzakonski skupnosti.
Na kraj dogodka je takoj odšla
patrulja milice, krajevni zdravnik
in reševalno vozilo. Ugotovljeno je
bilo, da je Mirko Gal že mrtev,
Justina Segula pa hudo poškodo-
vana in v nezavesti. Segulovo so
takoj prepeljali v ptujsko bolnišni-
co, vendar je med prevozom umr-
la. UNZ Maribor je na kraj
dogodka takoj poslala posebno
komisijo, ki so jo sestavljali
preiskovalni sodnik, javni tožilec
in delavci PM Ormož. Kmalu je
bilo ugotovljeno, da sta Gal in
Segulova živela zelo skromno ži-
vljenje v osamljeni hiši tik ob robu
gozda, kakih 100 m vstran od hiše
Štefanije Horvat, ki je zločin
prijavila. Komisija je ugotovila, da
je bil Mirko Gal umorjen z udarci
trdega predmeta po glavi, prav ta-
ko Justina Segula. Gal je ležal v
predsobi, Segulova pa med vrati v
spalnico. Krajevni zdravnik je
ugotovil, da je pri Galu nastopila
smrt v noči od sobote, 7. avgusta
na nedeljo 8. Na kraju zločina niso
našli nobenih sledov, ki bi kazali
na motiv, prav tako ne predmeta s
katerim sta bili žrtvi umorjeni.
Po prvih podatkih, ki so jih zbra-
li kriminalisti — predvsem gre za
izjavo sosedov Horvatovih — je
šlo med umorjenima in Horvatovi-
mi za dobre sosedske odnose. Pri
ogledu so našli pri Galu v žepu 200
din, v omari pa sta imela še 300
din, tako, da je bilo očitno, da
storilec ni ubijal zaradi denarja.
Kot že rečeno pa ni bil pojasnjen
niti motiv niti predmet s katerim je
storilec ubijal. Pozno ponoči so
preiskavo prekiniH.
V ponedeljek dopoldne je bila
opravljena obdukcija žrtev, kjer je
po drobcih v lasišču bilo ugoto-
vljeno, da sta obe poškodbi na
glavi bili povzročeni najverjetneje
z zidno opeko. To je bilo vodilo za
nadaljnje delo in iskanje. Medtem
je že stekla širša akcija poizvedo-
vanja med občani, kjer so sodelo-
vali delavci milice iz Ormoža in
Ptuja ter delavci UNZ Maribor. Že
okrog poldneva so bili podatki o
sosedskih odnosih s Horvatovimi
povsem drugačni. Po izjavi kraja-
nov, naj bi šlo med Horvatovimi
Na posnetku Je označen prostor, kjer so 7 m od hiše naSli zidno opeko
morilca, (foto: arhiv UNZ Maribor)
in umorjenima za večkratne prepi-
re in tudi pretepanja, predvsem za-
radi hoje po zemljišču. Vse to je
kazalo, da družina Horvat nekaj
skriva. Komisija je sumila, da gre
za uboj s strani Franca in Matije
Horvata, dveh polbratov. SirSe
zbiranje obvestil je te domneve še
Hiša v Godenincih 25, kjer so našli mrtvega Gala in hudo raitjeno Šegulo-
bolj utrdilo. Isto dopoldne so
delavci UNZ pokosili travo okrog
hiše in kakih 7 m od hiše zločina
našli opeko, na kateri so bili sledo-
vi las in krvi. To je sum pri ob-
dukciji    žrtev    tudi    potrdilo.
Osumljene: Matijo Horvata, 47 let
iz Gresovščaka 26, Franca Horva-
ta, 22 let iz Godeninc 26, ter Šte-
fanijo Horvat, 59 let iz Godeninc
26, so v ponedeljek okrog 17. ure
prepeljali v Maribor. Po predsta-
vitvi dokazov in zasliševanju so
delavci UNZ okrog polnoči uspeli
pojasniti zločin.
Po izjavah zaslišanih, naj bi
povod za zločin dal starejši polbrat
Matija Horvat v soboto zv^er, ko
se je mračilo. Takrat naj bi Matija
rekel: ,,Zdaj bi lahko šli tja in jih
likvidirali, stara dva že predolgo
živita, gremo likvidirat to podpor-
no društvo." (op. p.: Segulova je
namreč dobivala socialno podpo-
ro). Mlajši polbrat Franc pa naj bi
na to odvrnil: ,,Te pa gremo!"
Matija je zunaj vzel kos zidne ope-
ke in jo pred hišo žrtev pomolil
Francu,  rekoč:  ,,Zdaj pa idi!"
Franc Horvat naj bi zatem potrkal
in dejal: ,,Dober večer", takoj
zatem je po glavi dvakrat udaril
Gala, ki je stopil k vratom. Ko je
iz sobe stopila še Justina Segula, je
dvakrat udaril še njo. Takoj zatem
je stopil ven, dal opeko Matiji, ta
pa jo je vrgel vstran. Oba sta
odšla domov in dejala materi, da
sta končno le likvidirala ,,podpor-
no društvo", ki je živelo na račun
države. Zatem sta šla v sobo in
poslušala gramofonske plošče.
Vse kaže na primitiven in
popolnoma hladnokrven umor,
ki pa so ga pogojevale neurejene
socialne razmere in občasni
zemljiški spori. Pri žrtvah niso
ugotovili nobenih obrambnih sle-
dov, saj sta bila tako Gal, kot
Segulova že ostarela in nemočna.
Delavci UNZ Maribor so zoper
sosede Horvatove podali ovadbo
javnemu tožilstvu zaradi utemelje-
nega suma umora, napeljevanja k
umoru in pomoči. Vse nadaljnje
okoliščine pa bo dala dokončna
raziskava.
Umor je javnost zelo razburil in
skrbel. Hitri in učinkoviti akciji
delavcev UNZ, miličnikov iz
Ormoža in Ptuja, pa gre zahvala,
da so storilce kmalu odkrili. Sedaj
jih čaka zaslužena kazen.
M. Ozmec
osebna Uronika
RODILE SO:
Milenka Horvat, Podvinci 66 —
dečka; Ida Horvat, Ptuj, Potrčeva
48 — Moniko; Marjeta Majcen,
Markovci 33 — Petra, Karolina
Sajko, Slape 19 — deklico; Eliza-
beta Rajšp, Vintarovci 33 — de-
čka; Katarina Lampret, Ptuj, La-
ckova 9 — deklico; Marija Kristo-
vič, Polenšak 41 — dečka; Jožica
Janžekovič, Gorišnica 135 — Ani-
to; Milica Rozinger, Strmec 46 —
dečka; Jožica Podvršek, Zlatoličje
61 — Uroša; Štefanija Hanželj,
Svetinci 12 — Simono; Marjeta
Skurjeni, Ločič 17 — Petro; So-
nja Mlakar, Ptuj, Trubarjeva 13
— Natalijo; Marica Lorenčič,
Krčevina 41 — Kristijana, Majda
Vidovič, Spuhlja 26 — deklico;
Leopoldina Lovrenčič, Sovjak 10
— Natašo; Vera Caf, Grajenščak
39 — dečka; Štefanija Vajda, Ga-
jevci 49 — dečka; Jelka Petrovič,
Repišče 4 — Heleno:
POROKE:
Marjan Koncler, Žabjak 8 in
Marina Dobnik, Kungota pri Ptu-
ju 38; Dušan Korošak, Drbetinci
40 in Andrea Knipping Wermels-
kirchen, VVustenhof 35, ZR Nem-
čija; Franc Butolen, Dobrina 75 in
Veronik Bele, Dobrina 68; Zlatko
Hojnik, Bratislavci 53 in Sonja
Sestanj, Zamušani 21; Juljan Brec,
Tržeč 12 in Matilda Nemestnik,
Ruše Kidričeva 6.
UMRLI SO:
Rozalija Koderman, Pobrežje 1,
roj. 1911, umrla 8. 8. 1982; Jakob
Kmetec, Ptuj, Gajzerjeva 1, roj.
191, umrl v ZR Nemčiji; Ciril Kos,
Ptuj, Ul. heroja Lacka 1, roj.
1913, umri 10. 8. 1982; Anica
Lužnik, Ptuj, Ormoška 18, roj.
1907, , umrla 4. 8. 1982; Peter
Jane, Ptuj, Ciril Metodov drevo-
red 19, roj. 1940, umri 12. 8. 1982.
TEDNIK
izdaja zavod za časopisno in
radijsko dejavnost RADIO-
TEDNIK 62250 Ptuj, Vošnja-
kova 5, poštni predal 99. Ureja
uredniški kolegij, ki ga sestav-
ljajo vsi novinarji zavoda, direk-
tor in glavni urednik FRANC
LAČEN, odgovorni urednik
FRANC FIDERSEK, tehnični
urednik ŠTEFAN PUSNIK.
Uredništvo in uprava Radio-
Tednik, tefon (062 ) 771-261 in
771 226. Celotena naročnina
znaša 360 dinarjev, za tujino
610 dinarjev. Žiro račun SDK
Ptuj 52400 603-31023. Tiska
ČGP Večer Maribor, Na podlagi
zakona o obdavčevanju proiz-
vodov in storitev v prometu je
TEDNIK uvrščen med proiz-
vode, za katere se ne plačuje
temeljni davek od prometa pro-
izvodov.