Inserati se sprejemajo in velji tristopna vrsta:
8 kr., če se tiska lkrat, 12 ,, „ „ ,, 2 „ 16 ,, „ „ >, S n
Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi
se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo
Naročnino prejema opravi.ištvu administracija) in ekspedicija na Starem trgu h. št. 16.
Politim list za slovenski narod
Po pošti	prejeman velja:
Za celo leto	. . 10 gl. — kr.
za pol leta	. . 6 — ,,
za četrt leta	. . 2 „ 50 ,,
V administraciji velja
Za celo leto . . 8 gl za pol leta . . 4 za četrt leta . . 'J
V Ljubljani na dom p velja 60 kr. ved na leto
Vredništvo je na stolnem trgu hiš. št. 284. Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek. četrtek in saboto.
Bismark se je opekel.
Ko je knez Bismark bil še poslanec pri nemškem zaveznem zboru v Frankfurtu ter delal osnove za prihodnjo prusko politiko, ga je njegov tovariš, sedanji ruski minister Gor-čakov, opomnil na veliko nevarnost, ktera bi ta politika za Prusko imela. Pa knez Bismark se ni dal motiti in je odgovoril, da Pruska si zamore le opomoči, če v politično loterijo stavi. Postavši prvi pruski minister je Bismark to svoje načelo skušal dejansko izvršiti; prav v loterijo je stavil, ko je 1. 1866 in 1870 pričel vojsko z Avstrijo in Francosko, pa bil je oba-dvakrat tako srečen, da je temo zadel. To ga je storilo ošabnega in ni mogel strpeti, da bi razun njega še kak državnik na Pruskem kaj vedel. Vse bi moralo misliti, kakor on misli, in plesati, kakor on pišče. Dasi je to za možake silno sramotno, nemški narodni liberalci to radovoljno spolnujejo; le katoličani se niso hoteli uklanjati temu novošegnen.u molohu. ki je pa vsled tega izlil ves svoj srd nanje ter ž njimi pričel strašansko »kulturno borbo." Te borbe sicer še ni konec, in ga tudi tako kmalo ne bo, vendar pa se že zdaj kaže, da Bismark se je ž njo hudo opekel, k< r je mislil z enim vdarcem uničiti katoličanstvo, pa mora sedaj videti, da se čedalje bolj vtrjujein zmaguje.
Bolj previden v tem oziru je bil grof A r-niin, ki je v svojih pismih o vatikanskem zboru naprej povedal, kako bode prišlo. A namesto, da bi mu Bismark bil za to hvaležen in njegove svete si k srcu vzel, se je tudi nad Arnimom razsrdil, in tudi njemu pripravil ravno tisto osodo, kakor katoliškim škofom ter ga zaprl.
A tudi pri tem se je hudo opekel. Sodniki so grofa pestili, z največjo skrbjo preiskovali njegovo stanovanje in stanovanja njegovih sorodnikov, da bi našli kaj pregrešnega, pa vse zastonj. Vidši, da nič ne opravijo, začeli so drugod stikovati po rečeh, ktere bi pričale zoper grofa Arnima ter Bismarku pomagale pokopati ga. V Parizu so zaslišali dva
časnikarja, da bi od njiju zvedeli, če grof Arnim, ko je bil poslanec v Parizu, nekterim belgijskem listom ni poslal nekaj člankov.
Pa pokazalo se je, da grof z omenjenimi listi ni bil v nobeni zvezi. V Rimu so pozve-dovali pri podobarju Schafferju o razmerah med njim in Arnimom iz tistih časov, ko je ta bival v Rimu; potem so poslali glasovitega policijskega predsednika Madaia v Kopenhagen, da je izpraševal nekega tajnika, ki je prej služil pod grofom Arnimom; in sedaj časniki poročajo, da so v Ameriki prijeli nekega Arui-movega tajnika, ki bode v Evropo nazaj prinesel pisma, kterih Bismark pogreša. Ne vemo, ali je to res ali ne, ker si poročila o tem tajniku jako nasprotujejo, to pa je očitno, da Bismark je v veliki zadregi in da bi silno rad našel kje kakega človeka, ki bi ga nje rešil.
Da seje Bismark pri A mi mu hudo opekel, pričajo tudi pisma Arnima in Bismar-kovega tajnika Biilowa, ktera je priobčil naj-prvo „New York Herald" in za njim skoro vsi veči listi. I/, teh pisem je očitno, da Arni-mova pregreha nikakor ni tako huda, da bi ga bili moraii zarad pogreška nekterih pisem zapreti. Zato je pa objavljenje teh pisem močno osupnilo berolinske vradne kroge, in Bismar-kov list »Nordd. Allg. Ztg." je listom, ki so ta pisma ponatisnili, celo žugala s 1. §. 17 tiskovne postave, ki prepoveduje objavljati tožbo ali druga vradna pisma kake pravde. Pa kakor pri vsej tej reči, tako se je posebno tukaj pokazalo, da strast oslepi človeka, ker dotična pisma so sicer v zvezi z Arnimovo pravdo, nikakor pa ne kaka vradna pisma sodnijska. To so menila tudi v Berolinu sprevideli in pravijo, da ravno ta pisma so največ pripomogla, da so Arnima izpustili iz zapora. Ker je Bismarku to spodletelo, skušajo njegovi privrženci Arnima na drug način potlačiti, ter ga dolže, da je zlorabil svojo službo za borzne špekulacije in da je s tem jako pomnožil svoje premoženje. A iz pisma, kterega je grof Arniui v tej zadevi pisal nekemu svojemu stričniku, je jasno, da to očitanje je zgolj obrekovanje in
da Bismark se je tudi s tem početjem hudo opekel.
Tudi pri Kullmanovi pravdi je Bismark sramotno propadel. Iludodelnika je sicer doletela zaslužena kazen, a ker se je bilo Bismarku zljubilo precej po napadu, še preden je sodnija kaj določila, katoličane obdolžiti, da so Kullmanovi deležniki in sokrivi njegovega hudodelstva, je sedaj osramoten pred vsim olikanim svetom. Kajti sodnijska preiskava je pokazala, da Kullmann ni imel nobenih deležnikov. in da vse, kar so katoličanom nasprotni listi pisarili o posameznih osebah ali celi katoliški stranki, je bila zgolj laž in obrekovanje. Tri mesece in pol je trajala sodnijska preiskava; stikovali so po hišah, kjer so Kull-manna poznali, pa tudi pri takih, ki o njem še nikdar niso nič čuli, pred sodnije so vlačili predstojnike in ude katoliških družeb, in še pri konečni obravnavi je bavarski državni pravdnik sumičil katoliško stranko, a sodnija in Kull-mannov zagovornik, ki je hud nasprotnik katoličanov, morala sta očitno pripoznati, da natolcevanje katoliške stranke se ne potrdi. Kdo bi se tedaj čudil, da listi, ki so se prej strastno potegovali za Bismark a, so obmolknili in da le angleška „Times" v Arnimovi in Kullman-novi zadevi še ž njimi vleče. Pa dobro se ve, iz ktere kovačnice dotični spisi angleškega lista prihajajo. Vsi drugi pa čutijo, da Bismark se je v zadnjem času hudo opekel, in če mu kak nenavaden dogodek ne bode pomagal zopet na noge, je z njegovo slavo že skoraj pri koncu.
Politični pregled.
V Ljubljani 6. novembra.
Avstrijske dežele.
Hržnviii zbor je te dni razpravljal predlog Fuxov, da naj se poslanci delegacij ne volijo po posameznih deželah, ampak iz cele zbornice, da bi n. pr. g. Fux lahko bil delegacijski poslanec za Kranjsko. Pa ta predlog ni obveljal, ker so tudi nekteri liberalci
IVa grobu Dr. Voncine,
preljnhlj enega projesorja bogoslovstva.
Blagi gospod, prerano vgrabila sinom slovenskim
Smert nemila Vas je, krije prezgodaj Vas grob. Va&hnil je z V&mi na zemlji slovenski premočen studenec,
Kteri mlada pojil preblagodejno je tla. Blagonosno drevo v domovini naši je p&lo,
Sliši na daleč se j6k , tužno odmeva zdaj jdk. Bridko solziti se mora ok6 dans materi Slavi,
Ker je zgubila moža, kakorSnib majhen je broj. Dičile so ga prelepe in mnoge duščvne kreposti,
Kakor je orla oko, bister duh mu je bil. Trud vsestranski dovolj nam kaže, za narod slovenski
Da mu je bilo sereč, čiste ljubezni gorko. Niso plašili ga zbirajoči na nebu se oblaki, Varno čoluiček je pilil, če je grozilo morjd.
Kazal dejanski je vsim, kako se nam je boriti, Svetovali je znal, kakor oče ljubeč.
Žalosti serca topč se mladenčem tužnim slovenskim, Ker učenika ni več, kteri nam bistril je um.
Oj preblagi učenik, lčt dvajset in dve ste učili Bogoslovce živo, kaj je resnica, kaj laž.
Za resnico plaintelo sereč in gorčlo je Vaše, Vneto učili ste pot, ki do resnice pelja.
Komaj sem svojega smel učenika dva tedna Vas zvati, Že Vas pokliče Gospod, svet zapustiti velčč.
Solze v očesih blišččče, roneče na Vašo gomilo — One le slabi so znak, moje kaj čuti serce.
Solze teko na grob dans vsim slušateljem Vašim, Ranjeni v sercu bridko molimo k Bogu gorko:
Milostljivi Ti Oče! ker tako nagloma k Sebi
Ranjkega vzel si od nas, večni podčli mu mir!
proti njemu glasovali. - Grofa H oh en war ta še dalj časa ne bo na Dunaj.
'JSgornJe-avsIriJskl poslanec bar. \Veiss-Starkenfels je izstopil iz katoliškega ljudskega društva, pa svojim voilicem pismeno naznanil, da hoče tudi zanaprej ž njimi držati in potegovati se za pravice in korist ljudsko.
Vnanje države.
\en»ški cesar je zapovcdal, da se ima v Strassburgu za Alzacijo osuovati deželni odbor, ki bode imel pravico posvetovati se o deželnih zadevah in sploh vsih rečeh, ki ne spadajo k državnemu zboru. Odbornikov bode 10, ter jih volijo okrajni zastopi na 3 leta. Seje ne bodo očitne.
Iz $|»aiij*ke£U se sliši, da Karlisti so začeli oblegati trdnjavo Irun, ktero so mnogi prebivalci zapustili ter umaknili se na Francosko. Pariški „Moniteur" piše, da ne francoske gosposke, ampak nezmožnost in spri-denost španjske vlade je kriva, da Karlisti še niso zatrti. Serrano bi se na vsak način s Francosko rad spri in pravijo, da je neka vojna ladija Španjska streljala na francozke ladije.
V zaveznik državah v Ameriki so pri volitvah v mnogih krajih zmagali demokratični kandidati.
Izvirni dopisi.
Iz Zagorja na I\Tofraiij»keni.
3. novembra. (Naš novi dušni pastir). Preteklo je že 11 mescev, odkar smo zgubili svojega dušnega pastirja č. g. A. Mlakarja. Premestil se je od nas, ker je z nekterimi fa-rani prišel v protislovje zarad zidanja novega farovža. Stari je res slab, a tako ne, da bi ne bilo mogoče v njem stanovati. Po odhodu g. Mlakarja se nam je pa reklo, da ne bodemo dobili duhovnika, dokler ne sozidamo novega farovža. A ko so letošnjo jesen milostljivi g. knezoškof peljali se skozi Zagorje na birmo-vanje, ogledali so pri tej priliki naš farovž ter menili da ni tako slab, kakor se jim je pravilo, in da se zamore še v njem prebivati, le nekoliko poprave je treba. Drugi dan podala se je deputacija k preč. g. knezo-
škofu s prošnjo, naj bi blagovolili nam poslati duhovnika, in glejte! preč. g. knezoškof so milostno uslišali prošnjo in obljubili nam poslati duhovnika. In resnično ga imamo uže v svoji sredini, in ta je č. g. F. Klemenec.
Da pa nismo tako črni in umazani, kakor bi si kdo mislil, pokazal je tudi sijajni sprejem novega našega dušnega pastirja. V ta namen postavljenih je bilo več slavolokov s primernimi napisi in tudi na primernih prostorih. Ko je pa pok možnarjev in veselo vbrano zvonjenje naznanilo prihod našega novega dušnega pastirja 29. dne pr. m., privrela je vsa vas skupaj, da sprejme svojega novega dušnega pastirja. Ko se pripeljejo spremljani od nekterih svojih duhovnih tovarišev do prvega slavoloka, stopijo vsi z voza, ter gredo peš med obilno množico v cerkev, ktera je bila ta dan v vsej svojej krasoti in svojem blišči opravljeua. A tudi v stolpu vihralo je več zastav, ktere so že od daleč naznanjale, da se ta dan obhaja posebno veselje v tej fari. Iz cerkve prišedšega gospoda so potem spremili v novo stanovanje, s kterim so prav zadovoljni, dokler se potrebne reči ne popravijo.
S tem činom so tedaj farani prav jasno in očitno pokazali, kako ljubijo in spoštujejo svojega dušnega pastirja, kteri je v resnici namestnik božji.
In prav takega pokazali so se naš novi duhovni oče v prvem svojem govoru in pozdravu do nas, v kterem so posebno povdar-jali dolžnosti svoje a nasproti tudi dolžnosti faranov, zlasti občinskih predstojnikov. In ako bode vse to v pravem tiru teklo, so djali, potem bode mir, red in zadovoljnost vsestranska. V to pomozi Bog!
'Mi Korišklli lirikov. 2. novembra. (0 spominjku dr. Hrasta). V „Glasu' javljajo goriški duhovniki svoje misli, kakšen spominek bi nepozabljivemu pokojnemu dr. Hrastu stavili.
Narod, dežela, škofija, ki bi svojih zasluž nih mož ne slavila, bi jih ne bila vredna, in bi le kazala moralno pokvarjenost in dušno podlost. Zato cenimo po vrednosti taka priza devanja!
Še le v zadnji številki .,Glasovi" pa izra
zuje nek dopisnik željo, „da bi kolikor mogoče ohranili (duhovniki) oni duh, ki je bil blagemu pokojniku vlasten."
Ako bi imeli kaj govoriti pri tej reči, bi želeli in svetovali, da bi Hrastovi cerkveni nazori prešinjali našo duhovščino. Zato naj se mu pred vsem v srcih postavi dostojen spominek!
Z navdušenostjo pripovedujejo mlajši duhovniki, kako je znal pokojni pri razlaganji cerkvenega prava vžigati ljubezen do cerkve in stud pred cerkvi nasprotno posvetno vsemogočnostjo, kteri posebno jožefinstvo kumuje, v ognjenih srcih učečih se bogoslovcev. Javna tajnost je tudi, da je z njemu prirojenim sarkazmom smešil c. k. župnike! V grobu bi se obrnil spoštovani mož, ako bi vedel, da jih je od 297 duhovnikov blizo 150 za razvpite ,.groše" moledovalo!
Ali gospodom ne donijo več v ušesih besede, ktere je ranjki pri nekem slovesu govoril: „Estote fortes in bello, et pugnate cum antiquo serpente?" —
V „Vaterlandu" je nekdo „Glasu" za zlo vzel, da se toliko s cerkvenimi zadevami peča. Kdo, ki pozna naše razmere, bi se mu upal to očitati? Pisavec tega bi „Glasu," ako bi imel oblast, kakor svetopisemskemu preroku zapovedal: „Clama!"
Domače novice.
Ljubljana, 7. novembra.
(Pokop ranjega dr. Vončine) 5. t. m. je bil tako sijajen, da Ljubljana je še malo enakih videla. Pred mrličem so šli dijaki ljubljanskih višjih in nižjih šol, rokodelski učenci, rokodelska in katoliška družba, pa čitalnični pevci s svojimi črno prepetimi zastavami. Za njimi so prišli oo. frančiškani in duhovščina z g. stolnim dekanom in fajmoštrom, ki je v mitri sprevod vodil. Poleg truge, ki je bila prekrasno ovenčana z venci darovanimi od ljubljanskih gospej, od gg. bogoslovcev in od Matice slovenske, so svetili rokodelski pomočniki, za njo pa je šel brat ranjega, slavnoznani hrvaški rodoljub iu zagrebški župan Ivan Vončina z drugimi sorodovinci, ves stolni
Podlistek,
Zadnja večerja od Leonarda da Vinci.
(Po V. A poloniju posl. J. G o m bar o v.)
(Dalje.)
Kako dobro mu je bilo pri srcu, ko je bil sam v obednici! — sam zamišljen v svoje podobe zadnje večerje. Na vojvodovo prepoved ni smel nihče tačas v obednico. Kako zadovoljen je bil ondi Leonardo! Niso ga motile druge misli, kajti le eno misel je imel: kako bi Gospoda in njegove ljubljene učence najlepše poslavil. Todično društvo je imel vedno pred očmi in vsaka narejena črta ga je živeje spominjala rajske prikazni; kajti od pike do pike je videl nebeško prikazen rasti v barvah na steni: motna luč, nježne barve, lehke gube v oblačilu in živi obrazi — vse je bilo tako popolnoma, kakor da bi višja moč vodila roko umetnikovo. „0 vi izvoljeni prebivalci nebeški", nagovoril je včasih Leonardo podobo, „ko bi pač mogel zmerom pri vas bivati! Ako sem že zraven vaše duhovne predstave, zraveu vaše podobe srečen — kaka sreča še le je, od obličja do obličja vas gledati in z vami živeti!"
Ni bilo brez uzroka, da Leonardo ni rad
zapuščal obednice, kajti zunaj pred vrati je često naletel na Teofila. Ali tolikokrat brata obiskuje, ali hoče na mojstrovem obrazu zvedeti, kako mu delo napreduje, tega Leonardo ni vedel. Nek notranj glas pa mu je pravil, da Teofilov zviti smehljaj ni znamenje prijateljstva. Čim večkrat je tega dvornika srečal, tim veči je bil nepokoj v njegovih prsih in tim veča mržnja zoper tega oprezovalca se je polastila njegovega srca.
„Ta Iškarjot", zamrmra enkrat nevede, ko sta se ravno srečala. „Za svoje izdajalske namene mora dobiti svoje plačilo" — in pri teh besedah prešine drugače plemeniti obraz mojstrov čuden izraz škodoželjnost, ki se je ponavljal, kedar je Teofila zagledal.
Odkar je bil izgovoril besedo: Iškarjot, vzbudila se je v njegovi duši strašna želja osvetiti se nad njim. Strastno je hitel vselej v delavnico; dnevi somu bili prekratki, čeravno je tako marljivo delal, kakor da bi Še tisti dan moral podobo dokončati. Edenajst podob apostolovih je bilo že krasno izdelanih, veliki četrtek pa je bil še daleč; a Leonardo si ni dal miru, dokler še Judeža ni dovršil. Videlo se mu je, da je zadovoljen čopič na stran djal, ker Judež je bil - živa podoba Teofilova, čigar hudobno dušo je vsak v lokavem obrazu spoznal.
„Zdaj bomo videli", pravi umetnik sam pri sebi, „čegava bo zmaga. Veči sramoti bi ne mogel izpostaviti svojega sovražnika. Zato miruj zdaj srce, ker imenitno delo še me čaka: slikati neskončno svetost, Gospoda Jezusa Kristusa." Zaupljivo se je lotil umetnik zadnjega dela: dodjati svoji podobi najžlahtniši biser. Saj je v globočini svojega srca še hranil zaklad, kterega je dobil kot nebeški dar v oni rajski prikazni. Ta zaklad je zdaj hotel iz globočine vzdigniti ter ga s svojim spretnim čopičem izročiti potomcem. Pa gorje — kako skrbno je tudi Leonardo najskrivnejše kote svojega srca preiskoval, vendar ni našel, česar se je bil nadjal. Pač je spoznal obrise telesa in obleke, pač še je videl v meglenih črtah podobo presvete glave, a obraz — obličje božje mu je čisto izginilo.
Tedne in mesece je stal Leonardo pred nedovršeno podobo upajoč, da bo z natančnim opazovanjem svojemu spominu na pomoč prišel, pa vsi poskusi so bili zastonj in ves trud brez vspeha. Kako bi moglo tudi drugače biti? Tema strasti je umetnikovo dušo ovila, da ni mogla niti gledati, niti zapopasti Najsvetejšega v njegovem blesku.
Že so gorski vetrovi vlekli črcz italijansko zemljo. Povsod so jih veselo pozdravljali kot oznanovalce bližnje spomladi, le mojstru Leo-
kapitcl, bogoslovski profesorji z duhovniki, kterih je bilo čez 60 iz bližnjih in daljnih krajev prišlo, gg. bogoslovci, mestni župan, predstojniki raznih družeb, in neštevilna množica prebivalcev ljubljanskih vsih stanov in obojega spola, kar je bilo očitno znamenje, kako je vse ranjcega čislalo in spoštovalo. Pevci čitalnični so mu pred hišo in na pokopališču zapeli milo nagrobnico, s čitalniškega poslopja pa je vihrala črna zastava ter meino-gredočim oznanovala, da Slovenija je zgubila enega najbolj blagih in iskrenih rodoljubov. Tudi slovesne sv. maše v stolni cerkvi se je včeraj vdeležila velika množica ljudi ter goreče molila za dušni mir in pokoj ranjega, o čigar vsestranskem delovanju hočemo pozneje nekoliko bolj obširno spregovoriti, da bodo tudi tisti, ki ga niso osebno poznali, vedeli soditi zgubo, ki je nas Slovence zadela.
(Č. g. Jožef Smrekctr) bode na bogoslovju nadomestoval ranjega dr. Vončino.
(Kupčijsko zbornico) je ministerstvo razpustilo, ker je že nad polovico zastopnikov ali pomrlo ali pa odstopilo. Prihodnje volitve bodo brž ko ne meseca januarija prihodnjega leta.
(Sve< kranjskih zdravnikov) je imel shod, pri kterem se je sklenilo glede kužnih bolezni, ki se v Ljubljani zaporedoma vrste, zlasti pa glede vnetice vratu, ki ravno zdaj tako pobira otroke, zahtevati od magistrata, da bolj pazi na snažnost in Ljubljanici napravi globokejšo strugo ter napelje več vode, ktera bi potem nesnago, ki se zdaj izteka iz kanalov in kuži zrak, seboj jemala. Res, za javno snažnost se v Ljubljani malo zgodi. Prav, da so zdravniki spregovorili, kajti za drugih besede se magistrat naš tako male meni.
(Slovenska predstava) bo drevi v gledišči, igrale se bodo tri manjše igre; — jutri pa v čitalnici beseda s prav mikavnim programom.
Razne reči.
—	Umrl je g. Burja, fajmošter na Jezici, 6. t. m. za vodenico.
—	Zvit tat. V nekem mestu dobite dve gospodični, ki ste bivali sami v stanovanji, dve
karti za sedeža v gledišči in sicer v pismu, v j kterem pa ni stalo druzega ko: ,,Vgibajte, od koga!" Gospodični se ne pomišijujete dolgo, marveč greste v gledišče, kjer se pri igri prav dobro zabavate. O neznanem darovalcu ni duha ne sluha. Toda ko pridete po gledišči domu, kaj vidite? Po sobah je vse premetano in najboljše stvari pokradene. Zdaj jima postane vse jasno. Tat jima je bil poslal sedeža, da ji je spravil od doma, med tem pa je prišel v njino stanovanje in si vzel plačo za karti, kteri ste bili po tem zelo drago plačani.
—	Duhovske spremembe. V ljub-janski škofiji: Č. g. Germ Jan., fajmošter v )ragatuši, je dabil Škocijansko faro pri Dobravi ; dragatuška je razpisana 3. nov. — Umrl je 4. t. m. č. g. dr. Leon. Vončina, profesor v bogoslovji i. t. d. It. I. P.
—	Po rablje nje časa. „No, nosač, mi morete od pivarja prinesti bokal piva?" „Ne, gospod, me je že nekdo najel, ki mora vsak trenotek priti." „No, pa poliček ga bodete pač prinesli?" „Da, toliko pa že."
—	Premembe pri učiteljstvu. Gg. Janez Kogej na Brezovici, France Govekar na Igu in Anton Bezeg postanejo stalni učitelji. G. Anton Cirman pride začasno v Zalog pri Cerkljah na Gorenjskem; g. Gregor Koželj iz Tunjic pri Kamniku v Šent-Gothard pri Trojanah, v Tunjice pa začasno g. Štefan Tomšič, sprašan učit. kandidat. G. Anton Jereb pride iz Knežaka v Ihan pri Dolu. G. Leopold Cvek iz Vrhnike k sv. Petru v Ljubljano, in g. Jernej Čenčič od tod v Kamnik na dekliško šolo. kamor pride tudi gna. M. Verne. V Sorico pride g. Martin Potočnik iz Trate. G. Jožef Mesnar, učitelj pri sv. Kocijanu, je tam stalno vmestjen. — Na Vrhniko pride g. Valentin Pin iz Postojne, in v Šentjur pri Šmariji g. Leopold Zupin od sv. Jakopa pri Savi, in tje pa dovršivši učit. kaudidat g. Edvin Bleuk, vsi začasno. Iz Trebolj na Štajerskem pride v Majhovo pri Rudolfovem g. Matija Bartel za učitelja.
—	Sledeči P. T. delničarji prve občne zavarovalne banke »Slovenije" v Ljubljani so dalje doplačali na delnice, in sicer: po 7 7,% ali 15 godinarjev na delnico: Terstinjak Ja-
kob, kaplan v Jarenini; Thaler Tomaž, župnik v Rojani; Thelian Alojzij, provizor v Getenici; Tutek Jurij, dekan pri sv. Lenartu; Urban Roza, zasebnica v Vuzenici; Urbanija Lavrenc, provizor v Ambrusu; Urh Peter, korar v Ljubljani; Verbič Franc, župnik v Stranicah; Vesel Ivan, kaplan v Starem trgu; Vičič Janez, trgovec v Ljubljani; Vidmar Janez, župnik na Dobravi; Vidmayer Dragotin, kaplan pri sv. Marijeti; Vilhar Ivan, trgovec v Ljubljani; Vošnjak Jozip, dr., zdravnik v Ljubljani; Vratarič Boštjan, poštar v Vojniku : Vrečko Matevž, župnik v Jurikloštru; AValdburgzeil, grof, vel., posestnik v Ilohenemsu; AVestarholt Skudi, c. k. nadčastnik v Insbruku; \Vurzer Matija, kaplan pri sv. Marjeti; Way-dinger Felix, trgovec v Ljubljani; Zadnik Simon, župnik v Čatežu; Zadravec Juri, posestnik v Središči; Zuchiati Ana, posestnica v Medani; Zuchiati Anton, posestnik v Medani; Zuchiati; Davorin, vikar v Ilcani; Zuchiati Franjo, posestnik v Medani; Zupanec Jernej, dr., c. k. bilježnik v Ljubljani; Zupančič Peter, posestnik v Rudolfovem; Žarjavec Juri, dr., profesor v Zagrebu; Žičkar Jožef, kaplan v Vojniku; Žohar Anton, župnik v št. Ilju; Županija v Šmartnem; Županija Marija Rast; Žuža Anton, dekan v Laškem tergu.
Umrli s«:
3.	nov. Ivana Druškovič, otrok pisaruičnega sluge, 11 ur, za slabostjo po prezgodnjem porodu.
Katarina Kapežke, gostica, 78 1., za pljučnico.
—	Pavlina Starat, vpok. kapelnika hči, 8 1., za
rudečico
4.	nov. Alojzija Sgang, komisijonarjev otrok, 5 1., za vnetjem grla. — Dr. Leon Vončina, profesor bogoslovja, 48 1., za oslabljenjem možgan.
—	Nikolaj Ratnijak, čevljar, 27 1., za pljučno
susico. —
5.	nov. Marija Kokalj, gostica, 90 1., za vnetjem trebušne mrene.
Eksekutivne dražbe.
9. nov. 3. Jan. Ilafner-jevo iz Laborja (5158 _ i. Fr. Kapus-ovo iz Iga (540 gl.) v Ljubljani. — 2. J. Novak-ovo iz Plešince (1170 gl.) v Senožečah. — 3. Karoline Fabiani-jeve hiša v Ljubljani. — 2. J. Mohorčič-evo iz Mal. Ubelj-skega (1890 gl.) v Senožečah. —1. T. Oblak ovo iz Vrhnike (420 gl.l na Vrhniki. — 3. J. Hafnerjevo iz Labora v Kranji. —
nardu niso bili prijetni. Njihovi okrepčavni hlipi so mu iztiskali goste potne srage in v prsih bilo mu je tako tesno — zdelo se mu je, da bo omagal pod težavo, ki mu tlači srce, in ta stiska se je množila z naglostjo hitro begočih dni in tednov; vedno dalje se mu je umikala nada razsvetljenja, nasproti pa se je bližal strah, da podoba ne bo dogotovljena do določenega časa. Duh Leonardov je slabel, pa tudi njegova telesna moč je pešala.
Bled in pobit, medlih oči in negotovih stopinj je hodil svoja pota; Teofil pa ga je povsod skrbno opazoval.
Zviti dvornik je kmalu vganil vzrok Leo-nardove skrivne žalosti in očitnega slabljenja. Od zdaj se mu je še češče nastavljal, in očitno se mu posmehoval, kar je bila umetniku naj veča muka. Zdelo se mu je, da se je vse zoper njega zarotilo, še Bog ga noče uslišati, je mislil, zakaj, dasi je tudi cele noči prosil Boga na pomoč, je ni dosegel. In ko začne vojvoda vedno bolje nadležno popraševati, ke daj bo podoba dogotovljena, bil bi lehko obupal
»Andrea, Andrea!" je klical. »Pomagaj mi, zdaj sem pač v največi sili svojega živ ljenja!" — A mojster Andrea mu ni prišel pomagat.
Že se je veselo razlegalo »hosana" v spomin veličastnega vhoda Jezusovega v Jeruza-
lem, a v Leonardovi duši je odmevalo tužno akor »križaj ga," zakaj zanj se je začel teden bridkega trpljenja.
Zvečer na cvetno nedeljo je prišel prijatelj Ottavio, straha bled, s plašljivim poročilom: ,Yeš že Leonardo, da si izdan? Ta potuhnjeni Teofilo je vse izvedel; ve, da ne moreš Kristusove glave uaslikati in je to vse vojvodu poročil. Po celem dvoru gre šepet, da bodo Mi-hela Angela pozvali, naj bi tvoja dela dovršil in tebe osramotil. Tvoje ime izgovarjajo le v zvezi z obsodbo, ječo in smrtjo. — Dragi Leonardo! beži, beži s tega pogubnega kraja!"
»Bežimo — proč iz te jame spletke in hinavstva," dostavi strastno Leonardo. ,,Proč od tega trinoga! Ah, kako mi je zdaj ljuba domačija moja! Kako veselo in prosto bi dihal v tvojem varnem obzidju!"
V tem trenutku pa Leonardo ni bil več svoboden, vojvodova straža ga je obstopila in ni več odstopila od njega. V svoji sobi je bil jetnik; in kedar je šel v samostan, spremljali so ga oboroženi vojaki, kakor so rekli, v varstvo, da ne bi kdo umetnika pri dokončevanju njegovega umotvora motil ali nadlegoval. Naravno je, da se bo on, ki prost s svojo umetnostjo ni mogel Gospoda zobraziti, zdaj v ponižanju sužnosti še manj mogel povzdigniti k nebeškemu predmetu svojega dela.
Podoba je ostala nedovršena. Jutre bo velik četrtek. Že so začeli pripravljati za slovesno odkritje: odre so podirali, obednico ven-čali; le zagrinjalo, kterega se nihče ni smel dotekniti, še je prikrivalo podobo radovednim očem.
S prihajajočim mrakom polastovala se je Leonardove duše strahovita bojazen. Pač bi do smrti utrujeno truplo potrebovalo počitka, a dušna žalost mu ga ni privoščila. Zdaj se mu je zdelo, da je obsojen v večno sužnost, zdaj se mu je režal Judežev obraz s peklenskim posmehom, zdaj je videl Mihela Angela žeti sad njegov truda. Vsaka nova ura mu je prinesla novo muko. Naposled začne moliti. Na kolena je padel ter klical na pomoč Boga in Andrea — a nobenega odgovora, le petelin je pel oznanjajoč jutranjo zoro.
Ottavio, ki je vse s svojim dragim prijateljem trpel, tudi ni spal. Ker mu je v zaduhli sobi bilo pretesno, blodil je po tihi noči in zdihovaje taval ob mestnem obzidju. Nevede kako prišel je do dominikanskega samostana. Okna v obednici so bila razsvetljena in velikanska senca se je gibala čaravno po visokih stenah.
Pri prvi zori ste zginili luč in senca; v Ottavijevo srce pa je ta prizor vlil nezapo-padljivi mir, ki je ostal v njegovem srcu.
(Konec prih.)
10.	nov. 3. J. Hočevar-jevo iz Čurila (1495 gl.) v Metliki. — 2. M. Pirc-evo iz Predgriš (21 76 gl.) v Idriji. — 3. Primaž Žavbi-jevo iz zgornj. Tuhina (750 gl.) v Kamniku. —
11.	nov. 3. M. Kambič-evo iz Sadjevrha (324 gl.) v Metliki. — 3. M. Kavbar-jevo iz Katez (1464 gl.), — 1. Flor. Sternard-ovo iz zgor. Kar-televega (1386 gl.), - 1. J. Štalcer-jevo iz nov. Taberja (2279 gl.), — 1. Juri Kakek-ovo (2075 g].), — 1. France Staniza-jevo iz Vinje vasi (1060 gl.), vse v Novomestu. — 3. J. Derencin-ovo iz Št. Mihaela v Senožečah.
Tržna rena preteklega tedna:
Mernik
Mesta :	P	►s	s S >£ Ol •"5	Ovsa	Turšice	v «!	* u o u Ch	Soršice
v Ljubljani	2 50	1.70	1.10	1.00	1.40	1.45	1.45	1 70
v Kranji	2.55	1.70	—	1.00	—	—	1.40	—
v Loki	2.80	1.85	—	1.10	—	2.50	2.10	—
v Novomestu	2 50	1.40	1.40	0.90	1.40	1.50	2 00	2.25
v Sodražci	2.80	—	1.60	1.25	2 10	—	1.60	
v Mariboru	2.25	1 80	1.80	1.15	1 80	1.75	1.90	
v Ptuju	2.20	1 70	1.50	0 95	1.50	1 23	1 50	
v Celji	2 30	2.00	1 40	1.15	1.75	1 60	1.60	—
v Celovcu	2.40	2.17	1 50	1.00	2.00	—	—	—
v Trstu	2.60	1.80	1.60	1.10	2.0"	—	—	—
v Zagrebu	1.95	1.50	1 25	0>5		—	—	—
v Siseku	—	—	—	—	—	—	—	—
v Varaždinn	2.30	1.60	1.30	1.00	1 45	1.15	1.20	—
na Dunaju	2 65	2.00	1.50	1.25	210	—	—	—
v Peštn	2 45	1.85	1.50	1.10	2.25	—	—	—
v Pragi	2.85	2 35	2.05	1 45	—	—		—
v Gradcu	2 50	2 15	—	1.16	2.20	—	—	—
		B				' 3 k.		
Reči		■ O > o z	Kranji	IS o	"a E -a OS	^ S6 S	u U	•p £
	>	>	>	>■	>	>	>	>
Ma*!a funt	0.52	0.44	_	0.50	0.48	-	—	—
Speha „	0 50	0.44	—	—	0.36	0 31	0.48	0.38
Leče mernik	2.90	2.40	—	—	—	—	—	—
Krompirja „	0.85	1.05		1.00	1.00	0.95	1.00	0 80
Fižola „	2.90	2 30	_		2.30	—	—	—
Sena cent	1.25	1.20	1.40	1.25	—	1.80	1.20	2.00
Sem. detelja „	—	—	—	—	—	—	—	—
Prešiči cent	21.0	22.0	—	—	—	—	—	—
Govedine funt	0.30	0.26			—	0.28	0.28	0 28
Teletioe ,,	0.32	0.30		—	—	0 32	0.30	0.30
Jajc za 10 kr.	4	6	—	5	4	—		—
Javna zalivala
Prečastnomu stolnomu kaptolu ljub-Ijanskomu i častnemu duliovničtvu i redovničtvu iz Ljubljane i iz vanjskih krajevah, zatim slavnomu katoličkomu družtvu, slavnoj katoličkoj družbi ruko-delskih pomočnikov, slavnoj matici slo-venskoj, slavnoj narodnoj čitaonici i njezinom pjevačkom sboru, slavnoj du-hovnoj podpornoj družbi, plemenitim gospojam ljubljanskim i čitavomu grad-janstvu, profesorom, učiteljem i djakom viših i srednjih učilištah, izjavljujem tronutim srdcem u svoje ime, i u ime razcviljena roda iskrenu i najtopliju hvalu za ljubeznu i vele odličnu po-čast, kojom su miloga i nezaboravnoga mi brata
Dr. Leona Vončina
sprovodili do hladnoga groba.
U L j ubl j an i dne G. studenoga 1874.
Iv. Vončina ,
načelnik kralj, i slob. glavnoga grada Zagreba, član lirvatskoga i ugarskoga sabora.
'IVIetrMflriie drnamr rrnr
6. novembra.
Papirna renta 70.35. — Srebrna renta 74.35. — 18601etno državno posojilo 110 —.— Bankine akcije 989 — Kreditne akcije 237.76. — London 109 85. — Srebr > 104.25.— Ces kr. cekini —.—. — Napoleon 8.86.
i: Zobni zdravnik dr. TAftZEK, ii
tt % • • docent zobjezdravilslvn na c. k. vseučilišču ;;
''	v Gradeu,
biva zdaj v Ljubljani pri „Slonu", 1 -sobna št. 51 &52 v II. nadstropji in I;
ordinira vsak dan v zobjezdravilstvu in j ; zobni tehniki od osmih zjutraj do petih , , ; popoldne.	(58-1);;
Zavoljo velikega števila pa-	',
cijentov ostane še dalje do 14. nov. tu. > •
Njegova c. kr. privileg. antiseptična ;; voda za usta in pulherinska pasta in ■. | sobna stupa (mokaj se dobivajo pri njem J;
in gg. llirširu in K. Tlstlirn. ''
i '
Jurij Dornik-ova
zalogu olja r Trstu.
Pošilja se s poštnim povzetjem (Postnach-nahme), s plačano eolnino, vožnino (poštnino), posodo in vsemi drugimi stroški, do vsake postaje avstrijsko-ogrske monarhije, od 25 funtov dalje. — Zapisniki cene se dobe zastonj in franko.	(4—40)
Najlepši, najcenejši iz železa vliti
sporninj k i
(monumenti), križi za altarje in veliki križi za pokopališča,
Jizgotovl eni z najstanovitnejšimi, najbolj tinimi bar->v«mi, s p'avim, najbolj fii.im zlatom krasno pozlačeni (kakor jih sicer nikjer ne znajo delati), so — kakor že čez 20 let — še vedno na zbir v velikanski f množil i in različnosti t> r po najnižji že tidno določeni ceni. ravno tako tudi e. k. priv. z železa vlite J podlage (stala — nvjsto kamenitih) tdino le pri
C. .11. 1'obiscli-ii.
Imešč. trgovcu z železjem in lastniku privilegije«
mi Dunaji (W ien , \Viiliriiigstrasse \r. 7 in njegovi zalogi krlžev (nur der Scliimlz) na-' sproti shodil pokopališča
in se pošiljajo na vse kraje. Grobni napisi se izvršujejo čisto po želji p. n. naroče-valcev ali z zlato pisavo ali pa z iibuknjeno vliiimi in pozlačenimi črhumi, kar naj-hitieje mogoče. Obrisi in zapisi cene se, ako jih kdo zahteva, brez odloga pošljejo.
(9—35)
NAAAAAi t
v And. Schreyer-jevi
prodajalnici železnega in galanterijskega blaga in otročjih igrač v špitulskili ulicah
je razen vseh sort železa v palicah vedno
velika zaloga sledečih reči:
Kotli i/, kotlotilie (kufra), graško delo, sedajo vzidati.
Kotli iz železa *lifi. držč 20 do 100 bokalov;
se dajo »zidati Vratira in ražuji za-nje.
Ognjišča za prihranjen jc kurjave (8paiherde),
iz k sitarja ali vlitega žel.za Posodo za klllio iz vlitega železa, lnlo ali z
jeklenim koiitarjem začinjene, kn/.icc (ponve) in vse sorte kuhinjskega orodja. I .a ni pe za petrolej. svečniki. inožnarji iu
Klatlniki (Biigcleisen). \n/.i in vilice, štajarski in angleiki izdelki, /.lire in zajcmnliiire (šeflje), i/. kitajskega srebra, pakfong*. in z železom začinjen?. Ilritve in škarje, prave angleške. \ožiči za peresa . angleški, % 1 do 20 kUn. Albumi, listnice, smodciiice. lovske in popotne torbice in denarnice. Podobe svetnikov za molitvene hukvice in v okvirih.
Kožni venci (patanoštri). križci in svetinje. Poselili o lepi nagrobni križi, krasno pozlačeni,
od 6 do 60 gld. Kositar za strehe, črii in p' cinjeni železni kositar.
Mlinske žage iz angleškega vlitega jek'a. Tesarske in mizarske žaite. Vsake sorte pile in praskltlnice. kline za oble. tzdisenči in vse drugo enako orolje za mizarje in tesarje.
kljlleaMlice za sobna vrata, ra omare in skrinj« itd. z vsem, kar gte zraveu. Kljuke, vezila in zapahi
Lopate, krampi, mntike, sekire, gnojne
»i le. coklje. Velika zaloga cvekov iz drota in žehljev, žcliie, zanetniknv. šravbov.
Tudi piiporočain svojo zalogo špecerijskega blaga oli dunajski cesti tik d-.-želne bolnišnice l spoštovanim deželanom. prsebno mnogo častiti j duhovščin i.
Naročila se izvrSujejo po ž>hzn'ci ali pa po poštnem povzetji, za dobro blago se daje poroštvo.
Spoštovanjem I (49—4)	Aiutrej Seliroyer.
(59-1)
1 lekar „pri aiigeliii" 7 Ljudliani, dunajska cesta
priporoča slav. p. n. občinstvu sledeče uže občno znane ZtlniVlliŠkc (ll'0g0:
Anatherinova ustna voda in zobni prah.
Ijenje moje ustne vode in mojega zobnega pralni, kajti ta dva produkta služita osobito za to, da se ojači zobno meso, da se odpravi gobasto zobno moso, da se hrani zdravi duh sape in naravna barva zob, da se zavarujejo pred kostnim jedenjem. pred zobnim kamecom, ki je zobni glazuri tako nevaren. Cena flaše ustne vode GO kr., škatlja zobnega pralni 40 kr. Ivlppplf 17 PtllllP in fV^kp Najboljši dozdaj znani želodčni liker; pospeši cirkulacijo, 1 /j V^IIUII. lil V UI1C. olajša prebavljivost, in poda različnim organom in členom novo mož in novo življenje. Cena flaše 80 kr.
Nezmotljivo sredstvo proti mrzlici,	»T?!
je pa izkušena istina, in vsak bolnik, ki bo sam na sebi to zdravilo poskusil, se bode vesel prepričal, da je najkrepkejše in najgotovejše sredstvo zoper mrzlico med vsemi dozdaj znanimi. Flaša velja 80 kr.
Pravo norveško dorševo jetrno olje,
ševo olje proti revmatičnim bolečinam, protinu, pred vsem pa proti škrofeljnom proti sušici, kroničnim izpuščajem na koži in nervoznim bolečinam. Cena originalne flaše 80 kr.
Pravi Seidlitzev prah,
1 tucat škatljic 7 gold.
Pravo borovniško žganje s soljo, ifla58 60 kr
Pagliano-sirup \z Florence, 1 flaša 1 gold.
Vruln lonpoetprckp liliip (Lancaster's Lily-Water.) Ta voda d!i boži nenadejano belost T Ulici IclIlCrtSld nl\C< IIIIJC ;n mehkost, jo obvaruje prezgodnjih gub ter raredi, da vidoma zginejo. Dalje se rabi, da se prežen6 pege in mozoli, in se ozdravi naglo poke, ktero se narede zaradi suše ali neglailka. Z eno besedo, ta voda je pravi zaklad za toaleto, zarad česar jo po pravici vse dame, kterim je za lepoto mari, visoko cenijo in rabijo. Cena llaše 1 gold. Aaročila zunaj I.jubtjane na zgoraj imenovane drage, kakor tudi na vsa druga zdravila se, če mogoče * vračajoč pošto proti poštnemu povzetju izvršujejo. Stroške za embalažo in ekspedirijo i. t. d. nagradijo gospodje komitenti.