PROSVETA
Uwtntlkl »i» unravnllki oro«tort: ¿667 South l^awndale Ave.
offic« of Publication 2«67 South Uwndot® A v«. Telophont, Rockw.ll 4W4
eiefpt Satardnf«,
tBd Holiday
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE_
g^TBgSTg ^fhrtrs: CHICAGO. ilu TOREK, 29. AVGUSTA (AUGUST 2»), IBS»»
Acceptance for nailing at »oocial rai« of potato	tor to .«t.o« UM, Act of Oct I. 1>1T, *«thori.od on Juno U^J
STKV.—numbkh IBH
Subscription 96.00 Yoartj
Domače vesti
Nemci dobivajo živež v odmerkih
Američani beže iz Nemčije
|f wt «ust
HAVC
UNIONS, tfT
c88B®r

T: / 85
j/;5P3?
m««. (N-rt-l «-"to lUrfcy.»
PROSVETA
C LAMM) Pf UITNINA hUiVIMIU NARODNI roOrOMNK JBUNOTS ml »^ftrV kr tlM	N
rriiTi m Unkw Mm* Ihm» CUmm) U ILK M tat* H M M Uta. §14« M Mil Wt*; M TITTIiit i «f-m u «1» M», »» «•	■
|M»
■»fc-rtUl.,« rmtm. Imr Um IJ «Ju* SUU« <•« Mi OMMá» HM mt rmr. OMm* M4 C«MM fUM H»
M M vrmt+Mt. MtAi^Ut hutñrm MMM <4ruw P»
•«11.	x»»< M.) «* rr*«i» i«*<lj>talj» k * 0lmémM.
, . ... A
AivMTtMnc rim cm —i—i»t m*mmm\Btam
.«I «.mlUHmd »rtirU» Mil Ml W ratefM*. Ott« p|«r.. nil, mU. will k* return««
kf «rl/
PRO«VETA
* ' IMT-M «*. UwiÉb Aüv 1
OT TBK rKDBBATSD
Amerika, kam vodi tvoja pot?
Predsednik Roosevelt je v kritičnem momentu ipet apeliral na Hitlerja in drupe «a mir, a najbrže spet brez uspeha. Ko t« vrstice zagle-dajo beli dan, bodo Hitlerjeve čet« lahko *e na Poljskem. Kot vae kaže v tem hipu, j« kratek, začasen "mir" v Evropi mogoč le, ta bi Poljaka kapitulirala na vsej črti- Usoda Poljske jo bila zapečatena 28. avgusta v Moskvi, ki je—Mona-kovo za Poljake. Anglija in Francija lahko razveljavita drugo in prvo MonaJcovo, če imata voljo in moč za uničenje Hitlerjeve militaristlč-ne sile.
Kaj pa Amerika? Kaj bodo storile Zdruiene driave vpričo nove evropske vojne? Ali bo »ogla Amerika ostati zunaj vojne In koliko časa? >
Predsednik Roosevelt je že napovedal sklicanje izrednega zasedanja kongresa za revizijo nevtralnoetnega zakona. Opozicija v senatu je preprečila revizijo v rednem zasedanju, toda predsednik vztraja, da se revizija izvrii v nje-govem smislu, da bodo Zdruiene driave lahko prodajale bojni material samo onim driavam, ki jih on določi. Znano je, da Roosevelt sim-patizira z Anglijo, Francijo in njunimi zavezniki, kdorkoli ie so—in tem bi rad naklonil ekonomsko pomoč Amerike v konfliktu z diktatorji.
Ne glede na to, kaj storita predsednik in kongres, očitno dejstvo ostane, da ameriško ljudstvo ne bo nevtralno. Ljudski sentiment in simpatije bodo v veliki večini na strani Anglije in Francije—in če bi vojna trajala dalj časa in bi kazalo, da se zmaga nagiblje na Hitlerjevo stran (Mussolini je le njegov satrap, ki sam ne iteje nič), bo Amerika nedvomno podvriena silni propagandi za dejansko udeleibo v vojni.
Mi smo mnenja, da ameriška armada to pot ne bo potrebna na drugi atrani morja—bo pa potrebno ameriško oroije in strelivo. Ekonomska sila, ki jo Amerika lahko zastavi za poraz zdruienih diktatorjev, jo lahko odločilna—in to je vse, kar je Amerika upravičena storiti, če bo sila lomila kola. Veliko vprašanje pa je, kaj bo med tem Amerika delala doma.
Ali more biti pristašem demokracije vseeno glede cene, katero bi demokracija morala po ielji nekaterih plačati za evojo zmago?
Rdeča zvezda in svastika
Pod tem alovom—"Red Star and 8wastika" —je The Nation, znani nowyor*ki liberalni tednik, ogorčeno oiigosal nacijsko-sovjetski prijateljski pakt. To je značilno, kajti The Nation je notoričen "sopotniški" magazin. ki je vselej rad zatisnil levo oko. kadar je bilo treba kritično (spregovoriti o Stalinu. Moskovski pakt mu je pa le odprl obe očeai.
The Nation sarkastično piše, da rdeča zvezda in svastika. ki sta se doslej vzajemno izključevali, sta se objeli in diplomatičnl zemljevid Evrope je bil čez noč predrugačen. Rusija se še ni pridružila protikominternskemu paktu, vendar je v kritičnem trenutku, ko se je izolirala in postavila na nevtralnost no stališče, poklonila Hitlerju kotoaalno diplomatično zmago In omogočila novo Monakovo. Ni se treba čuditi, če v Herlinu nore veselja.
Sovjetska vlada—ptte dalje The Nation—ae bo vsekakor izgovarjala, da ni mogla zaupati kapitalistični Angliji in Franciji; pokazala bo na izdajstvo fehoalovakije, »<*rivdo umora Apanske republike in na hladno skomigavanje napram aovjetom »kozi moeecr; sovjetska vlada bo tudi lahko rekla, da je Anglija nalašč zavlačevala pogajanja za obrambni pakt z Rusijo in da sploh ni imela namena skleniti tega pakta —ampak aovjetska vlada ne bo mogla utajiti dejstva, da Je ie od aprila Igrala dvojno igro: vodila pogajanja s demokracijami in istočaano Je vodila pogajanja t diktatorjem Hitlerjem. Končno ne more sovjetska vlada utajiti, da je v odločilnem momentu odalovlla Lltviaova, svojega edinejra diplomata, % i se je iskreno boril la kolektivno zaščito proti fašizmu, čemu je Rusija apl<»h začela pogajanja s Anglijo, če Ji ni aaupala ? Cemu Jo je vlekla za nos štiri me-i?
The Nation nima nobenih aimpatij do Cham* berlaina. katerega je Stalin dobro potegnil za nos—ampak tu ne gre za Chamberlainovo čast, gre za veliko več. 8ovJetaka Rusija al je nadela vodstvo antifašistične fronte po vsem svetu in (DaUt v
Glasovi iz
naselbin
Finančno poročilo < le\ eland. — Poročilo odbora ca osvoboditev Rudolpha Opare iz fašistične ječe v Spaatffc Pre-aos prejetih darov do dne & julija 19S9 $472.86
Prejeti darovi do dne 2t. avgusta: C. H. S. Zvoni mir. San Francisco, Gal., 16.69, SNPJ 398, Worcester, N. Y., $2, SSCU 68. Littte Falls, N. Y„ 14. SSCU m Ely, Minn., $1, SNPJ 2, La Salle, HI., $2, SNPJ 202. Great Falls, Mont, 12. SNPJ 245, Lawrence, Pa.. 12, Carniola Tent 1288, Maec., Cleveland, O., $8, SNPJ m, Bellingham, Wash* «1, Croatian Community Players, Kansas City, Kans., $6, Anton SeUk, Franklin. Kans., $1, SNPJ 228, Rlngo, Kans., $1, SNPJ 221, Terra Haute, lad., $1.
Skupnih dohodkov do dne 22. avguata $684.14.
Stroškov: 800 poštnih dopisnic $8, potrdi I ne knjiifee 4*c, inšpektor pri plesu (film) $4, poštne znamke $49.79, F. Gacnik, godba (ples po filmu), $4, film "If War Comes Tomorrow", $44.02, plea in federalni permit, $8, vstopnice (film), 78e, committee stamp, 76c. SDD, pro-met no blago (film), $2t.97, davek na prodane vstopnice (film), 9Gc, Enakopravnost, tiskovine, $126.16. Skupaj $266.87.
Blagajna—skupnih dohodkov $684.14, izplačanih stroškov $266.87. Ostane $827.27.
Matt Petrovič, blagajnik — pri Cleveland Trust Co. $296.68, na roki tajnika $30.66. |
lenja. Njeni pradedi so došli v Ameriko ie leta 1774. Učila se je tudi francoščine. Rojena je bila v Chieagu, ali aedaj mnogo potuje. Cemu, jo nisem vprašal. Proti zapadu je šla do Denverja, potovala je na najmodernejših br-zoviakih, kakor tudi z letali. In to k a/« jo tudi znaki na njenih kovčegih. In tako je veliko spre vodnikov raznih železniških družb, ki jim je poznana in ravnajo z njo z veliko uljudnoetjo. Enkrat je bila v vlaku pozimi, ako se ne motim, na BurUngton-ski železnici. Sprevodnik je bil eden onih, ki je ljubil pse. Ko jo vpraša, kako je njena peica, ali ji ni prevroče, reče ona. da ne ve. On: Jaz vem* da jo, in je zapri paro, ki je grela voz. Neka potnica se jo pritožila, da jo mraz in hote gorkoto v voau. In vendar je koadnkter ni hotel poelu šati, ker mu je bila "Lady Luck" ljubša, daai je dejala potnica, da ae bo pri družbi pritožila. To mi je Rossello povedala s smehljajem. kar se je tudi meni dopadJo, ker imam včasih opraviti s starimi damami, ki potujejo na poulični.
Ona je slepa šeat let, enkrat prej, ko je še videla, je imela poznanega prijatelja, ki eta bila malo več kakor prijatelja. Ali on je odšel in se vpisal v mornarico. In tega je že več več let. On je bil povišan v mornarici za oficirja. Pred kratkim je bil'poslan z vzhoda skozi Chicago na zapad v San Francisco, od 'koder je ali bo odpotoval v 'kitajake vode.
V zadnjem izkazu darov se je Ko se je peljal skozi Chicago, se vrinila pomota, kjer se je gla- je ustavil pri svoji prijateljici, o silo: Društvo 493 SNPJ, BeHing-1 kateri pa ni vedel, da je oslepela.
ham, Waah., $1 — glaaiti bi ae moralo: daroval $1 mr. George Gornik. 3208 Peabody at., Bel-lingham, Wash. Prosimo/da bi prizadeti pomoto vzel na znanje.
V teh računih ni všteta vsota stroškov, katere je odbor izpla-čal v zadnjih dneh, namreč vsota $160 se je poslala na obvestilo. državnega tajnika na pristojno mesto v Washington, D. C.,
Vendar eta kljub temu poaetila restavracijo in še vedno je J>il pripravljen ji ponuditi roko, ker sedaj ima pravico poročiti ae. Ona njemu: Ali ne veš, da aem slopa? On: Vidim sedaj, ali kljub temu me to ne zadržuje; ležeče je na,tebi. Ona: Mi je žal, ali imam že zbranega drugega, ki sem ga poznala še prej ko tebe in v kratkem se bova poročila. Od-
kot potni stroški R. Opare. kar *el je njen prijatelj s žalostnim
da misliti, da bo mladenič skoraj med nami. Iz prejete korespondence od držaVnega departments je razvideti, da ae je ameri-
srcem v kitajske vode.
Poleg vsega tega, kar je ona meni povedala, sem moral tudi jaz njej mnogo povedati o svoji
ška vlada zadeve reano oprijela!nekdanji domovini, koliko časa "na pritisk mase". Poleg tega pa ^m v Združenih drtavah, o pose je tudi odposlalo $10 direktno I t«*kočah, ki aem jih imel ob pri-
hodu v Ameriko, kako se ženijo pri nas v domovini in kako se ženijo tukaj naši mladi. Ona bo poročena pred pastorjem proto-stantovske veroizpovedi, dasi ae mi zdi, da ni pripisdala k nikak-šni veri. Vsaj dala mi je razumeti, da se dosti ne zanima za vero, dočim je njena prijateljica Elizabet ha Duich jako vneta katoličanka. Kako se tukaj naša dekleta može, se je jako zanimala, a kljub temu ona ne veruje v oglašanje svatbe. Povedal sem ji o darilih, ki jih dobe na svatbah in o "povšter tancu." Ona se je smejala, ko sem ji pripovedoval o poljubovanju. Dejal sem, da je pa mnogo naših, ki opušča-jo stare navade in se prilagodu-jejo ameriškim.
Lorain t zašriiče sprevodnik. Povem ji, da smo v bližini jezera Erie. Ona: Zdi se mi. Kadar potujem z avtomobilom in grem skozi goad, vem, da aem v njem. Ako potujem z vlakom, ne morem vedeti. Kako to? jo vprašam. No vem, ali pride nekam kar naravna sprememba. Skoro bomo tam, Je dejala, komaj Bokern.
Sprevodnik: Rocky River, Rocky River! "Lady Luc k" postaja nemirna. Tudi ona sluti, da amo v bližini. Ali bomo ie tukal dobili električni stroj, ki na» popelje na paetajo Union Termi
na R. Oparo potom ameriškega odposlanca v Španiji, kateri nam je sporočil, da je jetnika obiakai v ječi. Več novic o tej zadevi pri-čakujemo v kratki dobi. Vsem darovalcem izrekamo prisrčno zahvalo za prejete darove. Ako kateri vidi pomoto v pfiobčenih seznamih, prosimo, da hi o tem obveatill tajnika odbora.
Za odbor za rešitev Rudolpha Opare:
Vlneent Coff, tajnik. -Matt Petrovič, blagajnik, Nadzorni odbor: mina Olga Opara, Joaeph Pugel, Frank I pavee, Akacij Prežel, Joaeph Opa ra.
"WÍ Luek" Cleveland. — (Nadaljevanje in konec.)—-Nickel Píate železnica ima uposlenega streiaja Filipin-ca. Ko je juiina pripravljena in kliče onp potnike, ki žele obedovati v jedilnem vozu, ima okroglo tamborino z melodičnim glasom, na katero tolče s kladivom, podobnim onim na naših sejah. Ko je "Udy Luck" slišala tamborino, je takoj znala, da Je to klic tudi zanjo, da dobi bifstek. Vstala je in že so odkorakali z mis-treaa v jedilni voa, kjer je tudi "Lady Luck" vedela, kam se mora obrniti. Ko smo se bližali Cte-velandu ob pol šeatih zvečer, je Flliplnee ponovno klical s tamborino k večerji. In "Lady l/uck" j nal ? Jas: Ne še, gremo še daljo se Je pomotila to pot No, no. in potem odklopnejo parni «troj. midve bova večerjali v Clevelan- J Vlak se zopet ustavi. Stroj je od-du. je dejala mistrees. ko je psl-'klopnjen. električni priklopnje* oa ekočUa'pokoitcu. Sove. jaz wm 'ln «edaj JI je žarelo lice. "Lady W4 pozneje deležen od Udy l.uck" je vodno bolj nemirna Po-Luck" njenih dlak. ki mi jih je | tem čujemo: Cleveland. Clev* darovala ua hlače. Mistress: landt
"Bodi mirna, "sugar". saj bova kmalu tam. Oh. kako m*m vesela. komaj čakam, da pridemo na paetajo. Tudi "l,ady Luck" ve. kam greva, in boste slišali kako vosek» bo renčala, ko ga bo videla in se mu dobrikala "
Rosne I le je francoske^« poko-
Vam bom pomagal jaz a kov-čegi? Ne vem. včasih to storita »prevodnik in zavirač. Ali ta »prevodnik, ki Je zamenjal prej-Anjega v Rellovuevu. Otiio. je nI poznal. In tako sem nesel za njo njena dva in svojega. Luck" je «e imznala. kam Jo vo-
di njena pot. Po stopnicah ae je
tudi znala obračati. "Lady Luck" je zarenčala veselja. Čakajoči na
potnika iz vlaka ae spogtedajo.
Kaj to pomeni? 'Lady Luck' skoči pred njega in ga ebkzoe. oaa
dva se objameta! Jaz čakam. Ko on pogleda, rečem, tu so vajini kovčegi. Midva sva kramljala radi kratkega čaaa. Želim »rama mnogo dobrega v vajinem zakonskem življenju. In pozdravljena novoporočenca!
Spomnil sem se one naše pesmice: Pod kiančkom sva se srečala, prav mil' sva se spogledala, solzne so b'le najne oči, vse to ljubezen st'ri. In tukaj, on jo je le pogleda) in ona je čutila! Solze so se posvetile v mojih o-čeh, ker doživel sem čuden slučaj srečanja dveh ljubečih *e člo, veških bitij, ki sta povrhu spojena še z ljubeznijo zvestega psa.
Frank Bark», 63. -
Moj obisk v Clevelandu (Nadaljevanja in konsc.*. „ .
Akron, O. — Zasedel sOm spet "štrickaro" in, se ustavil v Rockefellerjevem parku, kjer so kulturni vrti (okoli 88. ca»*c in St Cliir ave.). Takoj prvi ob St. Clairju je Poljaki vrt. ki je brez vsakega spomenika. Tam sta i^avno bila dva delavca s oest-no metlo v roki. Vprašal ¿em ju mimogrede, zakaj/ni nobenega spomenika v tem vrtu in kje da je "Košutski" ostal. Odgovorila Hta mi, da ni nobenega potrebno ter da vae take ceremonije star ne jo doati denarja, katerega povsod manjka. "Saj je vendar dosti deaarja," odgovorim. "Kje je dosti denarja r' me z močnim glaaom eden vpraša. "V bankah in na Wall etreetu," sem odgovoril ter odšel proti Jugoslovanskemu vrtu, ki je zgledal vse lepše. Tam so spomeniki škofa F. Barage, pisatelja Cankarja in nekega Srba (nisem znal čitati srbsko) in doli naprej po stopnicah pod spomenikom Barage pa je bil vlit ali izklesan iz cementa spomenik pesniku Simonu Gregorčiču ter pod njim sledeči napis:
"Učakal rad bi srečen dan,
dan našega združenja.
Bog živi vse Slovene
pod streho hiše ene."
Takoj za tem je Češki kulturni vrt s kipom Havlička in Dvoraks. Tretja stavba še čaka spomenika. Ta vYt se mi je zdel še lepši od Jugoslovanskega. Gledajoč na ta vrt mi je bolest bila v srcu, ko sem se spomnil bridke usode češkega naroda radi sedanjega podjarmljenja tisočletnega naroda pod peto nacijev. Sprehajal sem se še malo po tem parku, ki je res krasen in se čez nekaj Čaaa znašel v bližini Slovenskega doma na St. Clairju. Naenkrat pa me nekdo od zadaj po rami nalahno potrep-lja. Bil je moj znanec. S tem je bilo moje "incognito" potovanje pri koncu. Sla sva do več znancev.
Končno sem se zmuzal pozneje ter odšel svojo pot nazaj v Collin wood do br. A. Jan kovic ha, aktivnega delavca SNPJ. Z njim sva se spoznala že pred nekako 20 leti, ko je večkrat prišel med "borderje" tudi v Akron kot "večni popotniH" in prodajal slov. knjige ali naročnino za liste. Bil sem pri njih uljudno po-s t rešen. Omenil sem jim, da sem na počitnicah in ker sem ie v Clevelandu, se mimogrede pri njem oglssim. Pri tem sem tudi omenil, da nameravam čez kako uro oditi v Akron, ker ima v nedeljo barbertonska federacija SNPJ piknik. "Ne. ne boš odšel tja. boš naš gost in videl boš nove prostore dev. federacije, kjer imamo prvi izlet in piknik. Saj je to zadosten vzrok, da ne boš preveč "hella" dobil ko prideš domov, mi je dejal. Nisem se mogel o tem hitro odločiti, ali odidem ali ontanem. Ce me ne bo v Barbertonu na pikniku, se bo hitro kdo pozneje kregal nad mano. češ: "Vaca mere mič ju? Ver ju bin on Sondej?" Vedel sem pa obenem, da ae piknik vseeno lahko brez mene vrši, so se in se bodo. Malo sva ae pogovarjala o vnem v splošnem, potem pa odšla v Del. dom. K nama je pristopil tudi rojak John Jamšič. rekel je. da je ie čet 60 let v Ameriki. Povedal mi je neKo zanimivo«! o tedanjih in sedanjih časih, a sem v glavnem po-
Okoli 10. ure drugo jutro sem ae odpeljal t nekimi člani, ki so se ustaviti pri par hišah še pred-
no so oefrinili na nove prostore federacije. Pri tem pobiranju
1 onih. ki so imeli tamkaj delati.
je prisede! k meni en fant. Nisem ga spoznal takoj. En čas aa gleda, potem pa vpraša za
ime in pravi: "Kaj nisva midva že enkrat skupaj spala v Wauke-
gonu, III., ob času 8. redne konvencije SNPJ?" Potem sem šele spoznal, da je bilo tako in tako sva se slučajno zopet sešla po 16 letih.
Peljali smo se naprej. Vreme je bilo kot nalašč za piknik. Avto je drval po lepo tlakovanem Chardon rd., ki je vodil en čas med lepimi farmami, kjer je vse lepo kazalo, posebno polno je bilo sadno drevje, hruške in Jablane. Za tem se je pričelo čedalje več gozdov,, več in manj hribovito. Zgledalo je čedalje bolj kot bi se bližali W, Virgi-nijj, I£ake poj ure vožnje je za-vH avto na stransko cesto, kjer je bfl napis "Piknik Federacije SNPJ" Ta cesta je bila netlako-vana in ozka. Cez nekaj minut vožnje smo Že bili na prostoru v mali dolinici, kjer se nahaja farma fodemcije SNPJ.
Tain je bilo že kak tucat ljudi, ki so pripravljali za piknik, ki so je v prvo tukaj vrštl od Slovencev. 2e pri površnem pogledu se mi je prostor v splošnem dopadel. Je tu zgrajena, dobro ohranjena, primerna dvorana za ples. Za slučaj dežja se stisne lahko notri več sto ld udi Poleg "hale" je tudi še par postranskih koč, ki so služile za turiste aJi kaj drugega. Za silo so člani ž* pred piknikom zgradili prosror za balincanje, dalje prostor za parkanje avtov. Bil je tudi že napol zgrajen prostor za baseball. Pri razgovorih in pregledovanju je čas hitro potekal in prihajali so člani, avto za avtom in par busov, bila je prav lepa udeležba, med 2—8 tisoč ljudi. Kmalu sem srečal tega ali onega, med temi aktivne delavce za SN?J in federacijo, kot br. Terbižana, Petrovicha, A. Jankovicha, Milana in Ludvika Medveška, Siakovicha, Zorkota, Durna in več drugih. Razumljivo, poleg omenjenih in drugih so bile tudi njih soproge ali družine, ki so gotovo z njimi vred delavne za napredek SNPJ.
Ko sem v glavnem pregledal prostor, mi je prišlo na misel, da zgleda nekako tako kakor je bilo^v 4'paradižu" na sliki, katero sem pred časom videl in kjer da sta stanovala Adam in Eva.
V večini na okrog so gozdovi. V sredini teh gozdov so stanovanja, par "kemp". Ce nista lajkala skupno spati, sta lahko posamezno. Nekaj deset jardov vzhodno je potok. Takoj ob tem je gosto zaraščeno debelo drevje, po katerem se gosto navija zeleni bršljan in srebot. Tam bi morali skakati "munkiji" po njih, poleg lepo piaanih ptičev in pavov. Spodaj pa bi morala biti vsakovrstna zverina, ki bi prihajala v vas k prvemu paru Adamu in Evi ter se valjala okoli njih. Vsaj dokler nista jabolk jedla ... V potoku bi morali biti nosorogi, krokodili poleg rac, gosi itd. Na severni strani malo ob hribčku, kakih deset čevljev od hiše pa so rasla rajska jabolka in na njih polno drobnih sadov. Vsedel sem se pod jablano, prej pa sem še pogledal, če ni bilo zvite kače na njej, ker bi morda še mene zapeljala. Vseeno sem brez navzočnosti Eve odtrgal jabolko ter po-kusil sad, ki mi je radi kislice kar usta navzkriž potegnilo. Ubogi Adam, katerega je Eva "fu-trala" s tako kislico! Nič čudno, če je od tistega časa ostalo še pri katerem moškem v krvi preveč kislice, da radi tega nekateri preveč godrnjajo nad svojimi boljšimi polovicami. Torej ženske, imejte več potrpljenja s sitnimi moiički.
Tam ob zahodu je farma in tam naprej mesto, kamor je šel snubit Adamov sin Kajn in se oienil. Ker je pa ie dolga doba od Adamovega Čaaa. smo bili na tem meatu njih potomci. Nekaj smo obdržali od prejšnjega. Le zverine, rasen kač in jabolk, ni bilo vidiki. Tudi obleko smo imeli na sebi. namesto samo figovega peresa. '
Ko aem v drugo šel ob potoku, sem zapazil trupo otrok v kopalnih oblekah, ko so se ravno mučili in vlekli kačo iz vode. Ubili so jo napol in zagrebli v malo jamico. Rekli ao, da sta še dve skriti v štoru, nakar so si postavili "vačmana" in se zopet kopali naprej.
Odšel sem)" spet med veselo razpoloAeno množico. Eni so ba-(Dslj* aa l. atraai.)
I'"
I^J^avgu, Tedenski pogovor
Anton Garden
STALINOV—"PRISPEVEK MI Hi
V dogodkih zadnjih dni v Evi**^ nenapada nega in PRIJATfclfe^
med Stalinom in Hitlerjem-^wf A
fet^ dall^giČno ifl s ob^T" Gr°Tmu «tem. J
z obrata m ga odprto potianil v f JJu'
kamor radi svojih kriminalnost, ** gtčno spada.	»«mainoM, ,„ l4fror
Dvajsetletna doba komunističnega in blufanja, razdvajanja in razbi^T.^ ga gibanja je konec. Konec- je C ^ nega jezuitakega slepljenja ii^^ bo temu še verjel in mu naaedal. ^dJv mco za psihopatične ali umobolne
Vaako pošteno in razredno zavedno del gibanje v vseh državah lahko z v^elt zdrav to odprto zvezo med Stalinov'?m l lerjevim fašizmom. Jubilejno ra fX upravičeno, ker je ta zveza končno W
lavatvo «talinUtično-komuniatianh oko 0
so ga posebno zadnja leta bolj in bolj S
Kot jaz vidim situacijo, bo zdaj zoi*t če očistiti delavske vrste sUlinističneiT nega osata in plevela in pričeti z gradnjo ga, socialistično usmerjenega delavske« nja, ki bo imelo na svojem borbenem zapisano z velikimi črkami: POSTF\'i RESNICA! NAČELNOST! PrTviCN Nič več ne bo mogla Moskva zavajati" mislečih, poštenih, toda slabo poučenih fa nih delavcev in njih zaveznikov med »re slojem, posebno med intelektualci, kot je J lala do sedaj z neštetimi milijoni krvavih ljev, katere je izpredala za svojo prop« v tujini—in doma— od izkoriščanih in t ruskih delavcev in kmetov. Njenemu „ je napravila konec odprta pobratimija medl linom in Hitlerjem, kakor tudi neposredno' Stalinom, Mussolinijem in španskim rak Frankom.
Naj mi bo dovoljeno, ako ponovim, daj človek neko osebno zadoščenje nad tem naj nejšim dogodkom od leta 1917. Ko nje tedne objavil nekaj člankov proti St vemu režimu, med temi tudi prevod ene« med Krivitskyjevih člankov—zadnjega, beg pred Stalinom," priobčim v kratkem-povzročil vihar protestov. Sporočeno m bilo osebno in pismeno, da je na primer naprednim elementom v Clevelandu, Peni vaniji, Detroitu, Chicagu—gotovo tudi dr —"veliko zgražanje nad temi napadi na So sko Rusijo/' (Pri nas je vsaka kritika pad," tudi objektivna kritična analiza.) Gl urednik je prejel tudi zahtevo, naj ustavi i članke proti Stalinu—naslovljena je bila pravi naslov!
f! ' I	*
Skratka: zadoščenje imam v tem, ker vedel, da mora med našim delavstvom pre slej priti do velikega razočaranja glede Sta! ve Rusije. Prej ali slej mora priti resnici dan o njegovem trinoškem, krvološkem in verznem režimu, ki v kriminalnem sadizmu ne zaostaja za čistokrvnim Hitlerjevim in 1 solinijevim fašizmom, v nepoštenosti pa oh« leč prekaša. Zadnja leta je v resnici pn bolj nevaren svetovnemu delavstvu kot pa ¿i krvni fašizem, ker je bil v očeh napredne lavske mase še vedno odet z blestečo haljo < jajoče ruske revolucije. In končno sem skk da odgrnem to haljo in nekoliko pokažem in bo in trinoštvo Stalinovega boljševizma, li kljub vsem protestom.
Dasi sem računal, da bo med Hitlerjem Stalinom prej ali slej prišlo do nekakSne pol timije, nisem pričakoval, da bo to razohra med pristaši Sovjetske Rusije prišlo tako glo in dramatično. S tem seveda ni reieno, bo Stalin "stay put." Ce bo prilika nane bo prav tako cinično izdal svojega novega veznika Hitierja, kakor je izdal-"demokr» ng fronto," Anglijo, Francijo in Poljsko.
Toda ta možnost je vsaj v dogledni bodo* sti majhna. Odvisno je seveda vse, kako sreča potekla Hitlerju. Človek, avtokrat in I nog, ki je na najbolj nesramen način omreM postrelil deset in desettisoče proleUrskih rt lucionarjev, med njimi skorsj vse »tsre W vike in očete Sovjetske unije, likvidiral najboljše generale in tisoče oficirjev ter m ciral na stopnjo impotence rdečo srmado. si bila zgrajena iz potokov delavske krvii w vzdrževana iz morja potnih srag m " oblečenih ruskih mas-človek, ki je -torn (Dalj« na S. strani.)
Pr*d dwtimi W
(Iz Prosvete, 29. svgusta 19110
Dommče oesfi V Muakegonu. »Mj pri delu v tovarni smrtno ponesr«" -John Ihan.	r
¡»lavtk* resi». V Californiji * r stavka železničarjev.	^^m
Iz inozemstva. Brutalen napad	(
drhali na Delavski dom v Trstu, ksierrv
izgredniki demolirali.
. ____..i-dj |n»r<*»
Sovjetska Rnai/o. Uninovs
novih zmagah na treh frontah
(Dalj* H fm ksm dala Je upanje, da se Nemč.js m ^ u Hitlerjevih krnipU"'-'ltU] ¿ im Hth nacizmu v izbranem momemu, ^ -največ koristi od njene prfJiW-J, ~ Yes, razočaranje levičarjev v Amern zemstvu Je nepopisno . . •


PI08VITX
fevice
M SV _
UJa v Soški dolina vrhu hriba sta končani. Tudi. 18 m J^g ki Stoji v sredini
^pogUjališcematafc*
!.urevoznožico,bo»ko-
Zaradi *eh del t>i že-gi iztekla v začetku "T^r je bilo določeno. ; v »mudi, je vzrok v ¿jkvi ¿tirih motorjev postaji bosta dva: e-uin, drugi na nafto)— j tozadevnega materiale dolga 2 km. Za pre-i-a bosta na razpola-„.kabini, ki bosta lah-¡vsaka po 25 potnikov. if eno smer bo trajala 4 kieiniča bo tekla v f višini okrog 20 m, dosegla v višini nad po kateri bosta brze-vagončka, bo imela 4.5 mm debeline.
ijni vsakoletni oer-tik, ki je bil vedno ¡1 mogočno procesijo, je s žalost velike večine igtva izmaličen. Imeli i dni javni ples na našem »odredbi škofovske kon-i v Benetkah se v takih i ne smejo vršiti zunanje i gvecanosti — procesije t pri vseh drugih pobožno-slovesnost. "Bog se umakniti hudiču," je očanec.
licej v Postojni lina je pred nekaj leti do-Ino gimnazijo, se-insko. Sedaj pa je bilo i da se ta gimnazija doli triletnim klasičnim lice-ko da bo imela odslej po-i julijansko klasično gim-, ki bo nosila ime "Giosue
z italijanskimi koloni tnano, je v zadnjih leska vlada začela si-
ino naseljevati po sloven-ajih goriške italijanske
Trst
ga proetors. Pogledali smo če« sto prostorov, a nikjer ni bilo udobno kol je ta prostor za primeren denar in drugo. Razumljivo pa j«, da bi vsem ti« mogli nikdar ustreči, pa četudi bi Eu-ciid park kupili bi ne bilo vsem prav." Govoril je tudi br. Petrovič in še več drugih bolj na S prvega nadstropja kratko v splošnem tikajoče se
kraja
W,]
in "Oj
»p
je padla na pločnik 30-letna služ-1 federacije, j«dnote m prostorov, kinja Pavla Slama. Pri padcu si' v sploSnem se je slišalo poje baje zlomila hrbtenico. Njeno hv»lno izražanje o prostoru, in
stanje je nevarno, vendar pa u pa jo, da jo bodo reiili. Gorica. — Tudi letos priprav
pri tem več pripomb, kot da bo treba nekaj dela WPA prodno bo vse v glavnem dovršeno. Dalj«
ljajo* veliko svečanost za tako zopet> ako V8»k íl*n federa-imenovano "odrešitev Gorico" CÍÍ€ SNPJ v Cl«velandu daruje
«dne 8. avgusta, v spomin na zavzetje Gorice po Italijanih leta 1917. Za proslavo velja polovična vožnja na železnicah.
Barko v I je pri Trstu. — Tat je obiskal Skopiničevo vilo, ko pa je stikal za denarjem, ga je služkinja pravočasno odkrila. Ugotovili so, da ni ničesar odnesel.
Trst. — Izgnana je Vila v rojstni kraj Emilija Poprata •?. Ker-ni je. — Oblasti so aretirale 02-letnega Ivana Peroniča, ki bo moral odsedeti 3 mesece zaradi pijanstva.
Gorica. — Električna družba Julijske Benečije je znižala ceno kwh za 15 cent družinam s številnimi otroki ter hoče na ta način pomagati državi ori demografski bitki.
Skocijan. — V neko brczdno pri Skocijanu je padel tržaški deček 17-letni Ezio Tosi. Dobil je številne poškodbe, zaradi katerih bo ostal 4 tedne v bolnišnici.
Podgora pri Gorici. — Po dalj -Sem bolehanju je v visoki starosti 80 let umrla Terezija Klan-člč, žena pok. Antona Klančiča, dolgoletnega župana podgorskega in goriškega deželnega odbornika, ki je pred leti tudi u-mrl.
Italijanski državni dolgovi
znašajo sedaj približno 150 milijard lir proti 91 milijardam v letu 1927. — V primeru s predvojnimi so se ti dolgovi povečali za 59%.
Trst—«redišče za izvoz kostanja
Finančni minister je določil, da se bo moraJa trgovina s kostanjem izvrševati pod kontrolo. Za Benečijo j« minister določil, da bosta kontrolna centra za izvoz Trst in Verona.
ti namen spravljajo razni denarni zavodi in «terjevalci posestva slo-ik kmetov na dražbo in na «ni kupljenih posestvih ^ potem Ente per la ribana delle Tre Vene-ijanske koloniste, z na-i da etniško "bonificira-Mo. Med temi koloni in fon prebivalstvom je že če» ' pr^lo do konflikta. Tako v drugi polovici julija ^niča iz Smarij pri Ri-obsojena na zaporno k* da «ta žalila nekega italijanskega kolona in Mu v Italijo. Zaradi po-» Prestopka «ta bila are-Mi dva fanta iz Tevč.
P*tj* je prepovedano
23 Julija 1.1. je bil kakor »cerkveni praznik v Hru-Brkinih. (>b tej priliki so » domači fantje v gostil-Ni ilovenake j>esmi. To pa "rabinjerskemu brigadi. Planil je v gostil-** f»ntov, ki ho peli, oklo-m t/, ne veda v znamenju
ca^vi iz
naselbin
(Nadaljevanje i 2. strani.)
lincali, drugi jih gledali. Mladina in nekaj starejših pa so zaljubljeno plesali ob zvokih godbe "za mlade in stare." Drugi so se med sabo pogovarjali stoječi ali sedeči na hribčku ali na klopeh. Molki pa so menda naj raje bili tam, kjer teče iz sodčka.
Naenkrat sem zaslišal prijazen glas, kakor bi kakšna jerebica ali kos žvižgal. Sel sem iz radovednoati v tisto smer in pri-iel do Ribničana, ki j« svojo ribniško piskalno robo prodajal O-koli njega so bili večinoma ženske in otroci. Spet je zažvižgala neka uljudna rojakinja na tisti ribniški instrument proti meni, druga z njo pa je Ukoj pripomnila: "Vidi*, kako je hitro man-deljca priklicala." Tretja pristavi: "Ja, ja, podoben mu je, podoben tvojemu, toda ni ta pravi." Odšel sem malo "eksajted" naprej misleč si: Saj mi je prav, vtikam nos tja, kjer ni treba. Tisti Ribničan seveda ni še imel
IZ 1'KIMORJA
iT, "f1™ Postaja je
v bolnišnico 55-le t ne-K^mao» ie v agoni-r*r"ki K., ugotovili, da ima Z majhno rano,
»» napravil Ajpkov trn, T^Pil kri. Njegovo stereotipno.
K K '' i< Hruno iz Prijav,I tržaški po-k> je zgodila v
J*", ko je bil v neki
«o mu dva ve.
L taiu k*,er,h
t*nk> v * rininosti 3000
so: Merlak vd. H " « K Kovan An-
h* '	40, Hrovatin
K , / '»*• Nikols 49,
£ i vd 7r - '' ^«nc vd. Tau
jfcrt u '' ''nmošlč vd.
**r'ja 73.
r •
t
samo en 44copak", pa bo farma plačana itd. Sploh pa je vsakdo po svoje bil arhitekt, kako se naj splanira na farmi, da bo bolj pravilno. Končno pa Slovenci so dobri gospodarji in upati je, da bodo res skupno dobro splanirali in uredili, tako da bodo res lahko ponosni na svoje podjetjem
Drugo leto, saj upati je, da se nas bo še več zbralo skupaj it Akrona in Barbertona, z busom ali drugače, in šli bomo pogledat in se zabavat na ta prostor. Saj se mi je nekdo izrazil: "Ako priredite Akrončani in Barber-tončani tu svoj piknik, mi Cle-velaifdčani vam bomo prišli pa pomagat k boljšemu uspehu."
Večer je prihajal in moral sem se posloviti ter se nato odpeljal z uljudno družino br. Aiinana nazaj v Cleveland in dalj« v A-kron. 2«lim federaciji najlepši uspeh pri nadaljnjem delu v "paradižu". Poadrav!
Joaeph I rman.
Konferenca PM in javni koncert
Cleveland.—V nedeljo dne ^6. avgusta, se je vršilo zborovanje okrožne konference Prosvetne matice J6Z. Otvoril ga je tajnik Louis Zorko ob 9:30 dop., sa predsednika je bil izvoljen Milan Medvešek, zapisnik pa je vodil John Krebel. V to konferenčno organizacijo spada okrog 40-45 društev, klubov in drugih organizacij. Od nekaterih ni bilo zastopnikov. Iz zunanjih naselbin jih je bilo osem. Najbolje je bila zastopana girardska naselbina. Bilo jih je pet.
Od eksekutive JSZ je bil navzoč Frank Zaitz iz Chicaga. On je v resnici marsikaj dobrega po veda! v korist naši konferenci in naši delavski stvari., On je dober govornik. Poleg njega prav radi poslušamo tudi Joška Ovna. Oba imata to lastnost, da svoj govor znata vpletati tudi humor in oba sta dobro podkovana v zgodovini. Na konferenci se je razpravljalo veliko o raznih delavskih stvareh. V odbor so bili izvoljeni John Krebel, tajnik, za organizatorje pa: Jo-seph Levar za elevelandsko o-krožje, S. Nagode za Girard in Maks Kotnik za Akron-Barber ton. Sklep konference je bil, da se v prihodnjem letu vrše najmanj dve konferenci. Prfhodnj« zborovanj« s« vrši č«z približno pol leta v Girardu. To je kratko poročilo o tej konferenci.
Isto nedeljo popoldne se je pod avspicijo vseh naših narod nlh domov v Clevelandu vršil javni koncert v Gordon parku. Ta koncert je bil prirtj«n največ zato, da pokažemo drugorodeem predvsem pa zakonodajcem v Co-lumbusu, da naši domovi goje največ svojo slovensko ali jugoslovansko kulturo in da bi jih ne bi imeli za nekakšne becnioe, čeprav se v njih prodaja tud opojna pijača.
Nastopili so mladinski pevsk
patenta, da bi take piščalke pro- zbori pod vodstvom g. U>uk»
Semets, druga skupina pa pod I vodstvom g. Ivana Zormana Rec i moram, da je bil lep nastop in tako tudi užitek. Za njimi je nastopilo okrog p«t parov pl salcev od Dramskega društva Ivana Cankarja. Plesali so več tako zvanih narodnih plesov, niso pa pieaali "šušUr-polk*" in "zibenArita". Ta plesa sta sicar bolj nemAka« toda naj bosta že kogarkoli, prisvojili so si jih tudi Slovenci v starem kraju. Ta skupins je pfesala izvrstno ukora j brezhibno. Najlepša pri^ znanje vsem plesskem. kakor tudi Dramskemu društvu Ivanu Cankarju.
Za plesalci aU nastopili še dve skupini pevcev. V prvi sku pini so bili fantje in dekleta od nekako 18. do 28. leta atarosti potem pa velika skupins «tsrej-*ih pevcev iz sledatili pevskih zborov: «iovana. tOofs, Jadrana. obeh Zarij in Zvona. Najpr
______vo so zaprli trt pesmi v meša-
I s kali »mo dolgo let premerne- nem zboru, vse krasne in po
dajal, da bi ravno "ta prave parčke skupaj dobil.
Četudi je bila nedelja, je nedaleč proč ropotal traktor, ki je žel oves na farmi, kar zraven piknika. Nekaj nas je šlo gledat, kako se je želo. Na traktorju fta sedela dva mlada fanta, ki tudi nista upoštevala, da je sodmi dan treba počitka. Tudi puftko sta imela s seboj, ne vem zsksj. Več akrov ovsa sta požela v par urah. 8nopje je stroj prsvilno povezal in jih pustil po več skupaj na mestu. "Ziher bi vse Žen-slce kar jih je tukaj, pognal k žetvi, a najbrž bi ne mogle toliko narediti kot sta fsrmarja v enakem Času," je nekdo pripomnil, ko smo gledali obrat stroja. "Vidiš, U mašlnerija, ne le aa-mo te vrste, smpak v splošnem, nam odjemlje delo," pripomni drugi.
Odšli smo nazaj na prostor, ko je ravno br. J. TerMžan imel govor. Rekel je med drugim
ljiv«, in sicer "Naše "Svoboda" (delavska) in "Oj zbogom ti planinski a vet." Koncert so zaključili adruleni moški zbori, ki so zapeli kakih pet pesmi, med njimi "Slovenec in Krvat" in "Morje Adrijansko". Slednji je dirigiral pevovodja Jack Nagel.
To vam je bil ne samo krasetv marveč naravnost brilijanten nastop. Toliko naših izvežbanih glasov in vsi sigurni. Govoril sem z rojakom iz Penne, ki živi še mnogo let na farmi in se je slučajno sa par dni nahajal v Clevelandu. Dejal je, da smo 2levelandčani srečni, ker se lahko na tak način zabavamo. Mož se ni mogel načuditi. da zmorejo Slovenci kje v Ameriki kaj takega. Ves je bil vzhičen od močnega in ubranega petja odraslih, še bolj pa se je čudil nastopu mladinskih pevskih zborov. Dodal je še, da ni vedel, ko ih je poslušal, alf je vse te ras ali so le sanje, in ako bi bil malo-bolj sposoben v pisavi, bi prav rad vse to opisal. (Koliko naših judi živi v Ameriki, ki še nikdar niao videli kaj takega. Vse gre mimo njih.)	" r •
Program je vodil odvetnik Frank Opaakar. Ljudstva je bilo toliko, da se je vae trlo. Najmanj pet tisoč, nekateri so jih cenili tudi več. Vsa obširna ravan je bila polna. Večinoma so bili Slovenci in Hrvatje, nebroj pa je bilo tudi Američanov, med nji mi tudi več poročevalcev angleških dnevnikov. Kancert je bil t>rez vstopnine, ker ae je vršil v mestnem parku.
Torej tukaj v metropoli ima mo vedno kaj dobrega in za narod zanimivega. Samo, da bi vse to uživali tudi oni, ki kaj takega še niso nikdar videli. In taki rojaki so tudi med nami v Clevelandu. Ti suloh nočejo videti kaj takega. Živijo res prav kot teleta.
Anton Jankov ich, 147. zastopnik Prosvete.
O agitaciji meti rojaki Herminie, Pa.—Dne 6. avgusta sta bila v naši naselbini Jack in Mary Baloh, ki sta me povabila, naj pridem 19. in 20. na proalavo 36-letnioe SNPJ, katero je priredifa federacija za o-kraja Fayette In Gw*n,v Maaon-townu. Rekel sem, da .nisem gotov, ker se isti dan vrši tudi konferenca Proavetne matice. Odločil sem se za prvo, ker sem računal, da bo tam mogoče bolje za pridobivanje naročnikov kakor tudi za kritje stroškov, ker sem bil par tednov prej v kraju, kjer se je vršila konferenca PM.
Ko sem se vozil proti Union-townu in Maaontownu, sem imel priliko,videti vsakovrstna delavska stanovanja, msd njimi tudi še precej Hoovervillov med Scotsdalom in Uniontownora. Sande, v katerih stanujejo družine, merijo nekako 10x10 čev-ljev. Videl sem okrog dve leti starega otroka, ki je stal pri luknji, ki je predstavljsla vrata. O-trok je bil v par čevljev visoki ograji, da ni mogel skobacati na prosto, ker zunaj koče je izgledalo kot žungla — grmovje, par metrov proč pa umazan potok. To ni bil samo en slučaj takih človeških bivališč, smpak videl sem jih veliko, prsv tako tudi praane hiše. Med temi je bila tudi ena tri nadstropna, zidana in je morala imeti okrog 60 sob. Toda, namesto da bi reveže naselili v nje, pa jih puhtijo za potokom v grmovju v veliki družbi komarjev in druge neanajre-
Mogoče boste vprašali, zakaj ljudje stanujejo v takih kolibah. Moje mnenje je, da zato, da jim ni treba plačevati stanarine ali pa selo malo in da imajo na U način vsč za hrano od relifa. Začel sem razmišljati o rasmerah v starem kraju pred M leti, predvsem pa v Nemčiji. Glede snage je bila res velikanska razlika. Stanovanja so s«ersj preiskovali. Sobe se meraie biti snažne in v njih je smelo spati U toliko
oseb. kolikor zrak« je bilo po-trebno sa vsako osebo. Kdor je bolel imeti boardarje, so morali apati posamezno Ako je bila sobe la tri osebe, niso v nji smele spati štiri Voda in čiste brisače so morale biti zmeraj na razpolago. Vae hiše so bile sklene in
s vrtovi.
V Ameriki pa je res vse sve-bodno. Nasuniš se lahko m*d kravami ali pa v kurji šandi. Ni-kdo le ne moli. Ta je tvoj Msni» Prijatelji, v pogU-du d^avekU» stanovanj smo še daleč za Kv-
pričela nekaj z zidanjem stanovanj, ampak le za tiste, ki zaslu- j Šijo nad $115 na mesec. Tisti, ki sa slutijo manj ali ki morajo fti-veti od relifa in ao najbolj potre* bni primernih stanovanj, tem pa j« še zmeraj usojeno živeti v — Hoovervillih.	r
Ko sem po treh Airsh vožnje dospel v Masontown, sem našel vse Živahno. Cudll sem se, da je tem zapuščenem Frickovem kraljestvu moglo priti toliko Slovencev skupaj. Prišli- so od 6 do 70 milj daleč, tudi iz West-morelsnda in W. Va. Veliko mojih znanoev je bilo tam. Najbolje je bila representirana naselbina Vesta 6, društvo is Fride-ricktowna, od kjer so imeli poseben bus. Vseh ne mor«m našteti, ker jih je bilo preveč.
Kot prej omenjeno, je bil tam Jaek Baloh, ki je šivahno debatiral. Takoj bi se bil rsd lotil dela, agitacije sa naše tri publikacije, ampak j« bilo potrebno, da sem se prej seznanil s posetniki in pa kdo dola in koliko. Prvi večer mi je bila obljubljena samo ena naročnina sa drugi dan. Za ples ob Barbičevi godbi torej nisem imel prilike, z Barbičem pa sem spregovoril nekaj besed po plesu. Z njegovimi sinovi pa sem se seznanil drugi dan pri Loui-su Dorniku v Uniontownu.
Tisti večer sem se sesnsnil s starimi agitatorji za SNPJ in socialistično stvar, kot s Tony Zupančičem, Selakovimi iz Star Cityja, W. Va., Pečjakoviml, Antonom Zoričem in njegovo ženo. Ona se j« čudila, k«r niaem tak hrust kot je mislila, sodeč po dopisih. Ponovila je naročnino na Proletarča sa moža. toda on je rekel, da ona več Čita kakor on. To me je veaelilo. Zmislil sem se na besede mrs. Roosevel tove, ki je pred par leti apelirala na ftene vsega sveta, naj se zanimajo za ekonomaka vprašanja, da bodo sposobne pripravljati svoje otroke za socialni preobrat, ki nam je toliko potreben. Rekla je, da preobrat ni delo enega Človeka, marveč vseh državljanov. Apelirala je tudi na kapitaliste, naj se podajo, dokler ni prepos-no in a tem pomagajo ohraniti civiliiacijo. Delavske žene, katere še niate sprejele tega gesla, storita tako. Tudi od vas je od viana civilizacija In boljša bg* dočnoat za vaše otroke in samih.
Tisti večer sem se seznanil tudi z rojakom Fr. Možetom in njegovo ženo. Povabila sta m« in gl. predsednika VinoenU Cainkarja, naj greva prenočevat na njih farmo. Povabilu sva se rada odzvala. Bilo je te proti jutru, ko naa je Vin© odpelji ■ svojo karo na njih tri milje oddaljeno farmo. Po nekaj urah spanja smo še precej zgodaj zjutraj pričeli ogledovati gosi, kure, purane in drugo živad, prav tako tudi par akrov 10 čevljev visoke koruze, kakršne je le malo v tisti okolici. Motetova imata tudi kravo, ki da «4 kvartov mleka na dan, toda kaj pomaga, ker ga ne smeta prodajati radi zahteve po mehanizaciji v hlevu, kar pa se ne izplača samo za e-no kravo. Frank je rekel, da pri 21 akrih zemlje se ne moreš preživeti, ako nimaš dela, toda tega mu pa nočejo dati, čeprav je star samo okrog 50 let in sposoben sa delo.
Ko smo bili gotovi z ogledovanjem In pogovori, nas Je mrs. Moš« povabila na kosilo, nakar urno ae odpeljali v Unlontown k Ixniisu Dorniku, kateri Je največ afitiral za to proslavo in tudi delal na njej. Ko smo priili tja. so te Barbičevi fantje is Clevelanda igrali na vrtu. Potem smo se vrnili v Masontown, kjer je bilo zbranih že precej ljudi «a popoldanski program.
Tega Je otvoril predsednik federacij e Louis Dornik, popru ps Je seveds zaigral Barblčev orkester. Igrali so tudi sinovi br. Ignaca Htalnrethe, stari med 12. In 14. letom, kateri res zaslutijo priznanje. Ako bede tako napredovali, bodo posuli res dobri fodbrnJki. Govorili so tajnik federacije l^uls Kuttar, Ignac Htalnrsth, gl. porotnik Bar-bič. vsi sa razširjenje SNPJ in v prid federaciji. Deklamirala je dobro tudi neka deklica, toda njenega Imena si niaem zapomnil. Pred nastopom glavnega govornika VineenU Cainkarja j« na teljo predsednika federacije br. Dornika tudi (»odpisani apre-govoril nekaj beerd v korist našim publikacijam in apeliral na navseče k vztrajnosti v boju za
boljše in složno delo v organizacijah.
Gl. predsednik je v tričetrt-urnem govoru dobro orisal zasluge SNPJ in njenega članstva, »ozival je mladino, naj v več-em številu pristopa v to našo trdno stoječo organizacijo. Program je vodil Frank Tomšič. Po polurnem odmoru so začeli predvajati slike iz starega kraja in en film tudi is Amerike. Predvajal jih je glavni predsednik SNPJ in tolmačil. Ob 40. zvečer je bil program končan, nakar je še enkrat sledila veselica. Za plea so igrali Stainrathovi fantje s pomočjo nekega slovaškega dečka, starega okrog 12 let, ki ¿e igral violino zelo spretno.
Podpisani sem dobil pet naročnin. Na Proletarca sta se na novo naročila Sadar in Cvetko, John Li par in Zorich sta ponovila Pro* vet o. Kr. Llpar je rekel, da je naročnik Prosvete, odkar izhaja. Bil je na pittsburški konvenciji, ki je dala življenje dnevniku, kateremu je John pridobil tudi precej naročnin. Cankarjev Glasnik )>a sta naročila zakonca Pečjak iz Greensbora, Pa.
Daai se je dopis Še zavlekel, moram opisati še nekaj drugega. Zakonca Može sta me še enkrat povabila na prenočevanje z br. Cainkarjem. On ae je sicer še liti večer mislil odpeljati proti Chicagu, a sta ga Mošetova pregovorila. To j« koristilo tudi podpisanemu, ker sem se drugo jutro s njim peljal do Wick Havana. Hvala mu, kot tudi Mošeto-vim za gostoljubnost, prsv tako tudi vsem poeetnikom sa sodelovanje in mirno obnatanje na proslavi.
V Wick Havenu sem v ponde-ljek najprej obiskal mrs. Kendo, ki mi je potožila, da niso dobili še nobene odAkodnlne sn njih hčerko, ki Je pred blizu Še-atimi lati izgubila nogo. Njo je povozil nek avtomobllist, ko je šla preko ceste. Krivda je bila voznikova. Varok temu zavlačevanju je menda, ker Imajo slabega odvetnika, ki jih le tolatt. med tam pa čas teče. Rojaki, kadar imate opraviti z nemarnimi vozniki in pridete v nesrečo, glejte, da so takoj zaslitanl In da pridejo pod bond. Be tem pogovoru sem obiska vas Toneta Radiška, ki Je pred 30 leti živel v Hermlnieju. Tudi on je potoii{, da ni dobil več dela, odkar so pri rovu Pittsburgh Coal Co. v Bannlngu sopet pri čeli z obratom, prav tako tudi ne njegov fant. Zadnji zato ne, kar pred zatvoritvijo rova še ni delal dve leti. Od Slovencev v Wick Havenu sta samo dva ponovno dobila delo, vsi drugi so pa prepuščeni samim sebi. Neki rojak mi je )>ovcdel, da Je za to družbo delal 40 let. Star J« 64 let. Rekli so mu, naj si kupi očala in da potem morda dobi dalo. Ku pil je očala, toda odgovor je dobil, da jih bo lahko rabil za čl tanje listov. Potem Je napravi prošnjo sa kompanijsko penzijo $12 lui mesec. Ko Je Izpolnil aplikacijo, mu je Pittsburgh Coa Co. odgovorila, da je bil na pl ketni liniji in prenehal delati To je bilo manda leta 1927, ko je družba prelomila pogodbo z u ni Jo IJMWA. Tako so povedal tudi Jošku Lenčku, star «8 let In je «'19 let kopal premog za to
Tedenski pogovor |
(Nadaljevanj* i t. atranl.)
te kriminalnosti in odel svoje irtve s infamnim obrekovanjem n lažjo, da so—"fašistični agenti in špioni," in sicer «smo zato, da je ISTOČASNO DOBIL DOSTOP DO HITLERJA, bo tudi skušal obdržati njegovo naklonjenost in novo prijateljstvo. In to, da ponovim, pod pogojem, ako bo Hitlerju sreča mila.
Ves, istočasno, ko so se zadnjih par let vršile največje Čistke. ko so najbolj pokale puške In ko He je po Rusiji najbolj razlegal krik in vràil lov na "fašistične špione," "trockiatično golazen/' "imperialistične agente," prav tiste mesece je imel Stalin Berlinu svojega posebnega emisarja v osebi Kandelakija z nalogo, da aondira Hitlerjeve kroge za pobratimijo med Berlinom in Moskvo.
In v očigled sklenitvi tega pakta med Hitlerjem in Stalinom vse isgleda. da ima Krivit-akyjeva trditev vso podlago. On nsmreč pravi, da je prepričan, da ae je Stalin odločil sa likvidacijo vaeh starih boljševikov, sploh vse oposieije is razloga, ker si je olel prijateljstva s Hitlerjevo Nemčijo. Nanj da je Hitler napravil globok vtis po tisti noči moseca junija 19*4. ko Je dramatično v krvi zadušil vso svojo opozicijo med naclji. Od takrat da je Stalin začel spoštovati Hit-,,, erja in se mu skušal za vsako ceno približati. Ta cena je bila "likvidacija" polj milijona bolj-ševikov in drugih opoticionalcev, sad Stalinove "demokracije" zad-njih par let.
In to pogodbo med Berlinom in Moskvo so stalinisti po vsem svetu zdaj proglas I ll~-^po navodilih Moskve—kot "največjo Stalinovo kontribucljo za mir," "omajali je Hitlerjevega vpliva doma in i mi svetu" In "največja opora demokraciji" I V Moskvi je slovesno zaplapolala avastika, v Nemčiji pa se raslega pozdrav: "Heil Hitler In rdeča fronta!" Yes, "hell"—padec Kltlerja, Stalina
in vseh trinogov I
i i ■ ...
Nemški parniki na morju molčijo
New York, 2«. avg. — Nemški parniki na morju ne oddajajo brestlčnih brsojavov na podlag! InatrukcIJ iz Berlina, da prikrijejo pozicije, kjer se nahajajo. To dejatvo je potrdila radi-opostaja WMCA, ki je prestregls radijsko izročilo is Idvrope o ftO nemških pamikih. "Ravnajte sa po navodilih," se Je glasilo poro-čilo v nemtkem Jesiku. Med parniki, ki so utihnili, j« tudi Bremen, ki Je na poti proti New Yorku In ima na svojem krovu 1600 Američanov. Direktorji družbe Hamburg-American Line v New Yorku so izjavili, da bo parnik dospel v New York en dan pozneje kot Je bilo prvotno naznanjeno, Vzroka niso pojssnl-II.
ropo. Vlada j« zadnja leta ras odprava krivičnega sistema In sa
družbo, isvzemii tistih par let ko je prelomila pogodim. Pri te družbi je delal od od 1010, seda, je na cesti in tudi brez tistih $12 mesečne pokojnine, do katere Je po vseh človeških zakonih upravičen, toda ne po družbittih, ker Je piketiral. v
Obiskal sem tudi Luko Kra IJa in ftalica. Ta dva sta dobila delo menda zato, ker sta mlajša vsaj zadnji je. Rojak Orsžen star 54 let, ni prestal zdravnl ške preiskave. Rekli so mu, da njegove ledvice niso v redu. Toda stavim groš, če bi prišla huda vojna, da W W! "taubllch". To naj zadostuje za dan«s. Mislim ds se boste r velikem številu strinjali s menoj, da potrebuje-mo stranke s profrsrrwtfn produkcije za rabo, ne za pr«>flt Nekateri liodo mogoče rekli, da to je politika, toda o njej ne marajo nič slišat I. Well, č«« nočete ps Še naprej stanuJmo v Hoover vllllh, Anton Zornik. M
Konvencija CIO bo V San Franci»cu
Washington.-- J"hn L l^wis, načelnik CIO, Jr obv«etii n pridružene unije, da m vrši prt hodnje konvencija CIO v Han Francia?u. Zborovat! prične 10
Zagovornik Wagner ¡e ve g a zakona euspendiran iz unijo
Omaha, Neb. — Mace Brown, predsednik tukajšnjega sveta delavskih in strokovnih unij, Je moral reslgnlratl na zahtevo Williame Greene, predsednika ADF. Brown si je nakopal Gree-novo Jezo, ker se Je pri zaslišanju pred Mena t nI m pododsekom izrekel proti smendlranju Wag-nerjevega zakons. Green gs j« obdolžil, ds Je vodil opozicijo proti progrsmu, ksterega Je o-svojlla Ameriška delavska federacija na svoji konvenciji v Houston u, Tez._
14fi00,000 moš pod oroijem v Evropi
|/»ndon, 2M. avg. — Ces 14,-ft00,000 mo* Je pod orožjem v e-vropskih državah, to Število pa ne uključuje onih, ki služijo v bojni mornsrici in letalstvu. N*mčija Ima armado 2,»00,000 mož, Italija 1,600,000, Francija 2400,000, Anglija Ü00.000, Rusija 2,000,000, Rumunys H60,-000, Jugoslsvljs 300,000, Ogrska 200,000. Äpanlje 150,000, Turčija 300,000. Grčija 200,000, Bolgarska, Belgija. Ilolandska. ftviea, Portugalka in baltiške država 400,000 mož.
oktobra. Tista dni bo zborovala tudi ADF v Cincinnati ju, O.
FtOSVITI
....................0000000000m»*—S*.......................
Roman Treh Src
/ACIC LONDON
j ji j j j ff i jjf Jf f rf rf f r rr r "r......................*..........
Cloveftko življenje je vredno več kakor v»i zakladi sveta. V tem He z očetom popolnoma strinjava. In ker Yankiji in Spanci tako cenijo zaklade, vaa odvedeva k zakladom plemena Maya. Moj oče pozna pot. Ta pot vodi iz San Antonia, ne pa iz Yuchitana.
—	Ali ve tvoj oče dobro, kje so skriti zakladi? — je vprašal Henry in zaéepetal Francisu na uho, da je ie čul o zakladih plemena Maya in zato ni hotel več iskati na otoku Calfu Mor-ganovega zlata.
Peon je odkimal z glavo.
—	Moj oče fte nikoli ni bil Um. Sicer se pa itak ne zanima za zaklad, ker mu bogastva ni treba. Oče, pokaži, kaj je napisano v naiem starodavnem jeziku in kar lahko prečita! izmed vseh živečih potomcev naiega plemena samo ti.
Od nekod izpod tigrove kože na bedrih je privlekel starec umazan in ponolen molnjiček. Iz njega je potegnil nekak klopčič, na katerem je bilo vse pdlno vozlov. Sukanec je bil navit na koiček drevesne skorje in vse to je bilo tako staro, da se je vsul iz klopčiča prah, ko se ga je starec dotaknil.
Sivolasi svečenik je mrmral v starodavnem jeziku plemena Maya neko čudno molitev. Nato je dvignil klopčič in se spoitljivo sklonil nad njim, predno ga je odvil.
—	Ti vozli predstavljajo davno izgubljene črke plemena Maya — je zalepetal Henry. — To je zelo važno odkritje, samo če stara grča ie ni pozabila, kako se čita.
Vsi so radovedno pogledali, ko je starec izročil klopčič Francisu. Zdaj, ko je bil odmotan, je bil podoben Itremi iz dolgih, tenkih nitk. Nitke in vozli na njih so bili po velikosti in obliki različni.
Starec jih je otipal in ves čas nekaj mrmral.
—	Cita — je vzkliknil peon navdušeno. — V teh vozlih je nal stari jezik in oče čita po njih, kakor čitajo drugi knjige.
Ko sta se •Francis in Leoncie nagnila naprej, da bi bolje videla, kaj počenja stari Indijanec, so se njuni lasje dotaknili. Naglo W umaknila glave in se nehote spogledala. In oba sta začutila, da prede usoda med njima nit, ki je nobena sila ne more pretrgati. Henry pa je bil tako zatopljen v starčevo čitanje, da ni ničesar opazil. Videl je samo tajinstven klopčič.
—	Kaj pravil, Francis? — je zamrmral. — To je kolosalno! To je res kolosalno!
—	Toda New York me kllfce nazaj — je dejal Franci«. — Ah, seveda ne njegovi prebivalci, ne njegovo veselje in zabave, temveč posli — je pripomnil naglo, ker je opazil, da ga je Leoncie začudeno pogledala. — Ne smete pozabiti, da imam poslovne zveze s Tampico-Nafto in borzo in kar jezi me, če pomislim, koliko .milijonov sem investiral v to podjetje.
—	Uri, fari — je vzkliknil Henry. — Zakladi plemena Maya so tako ogromni, da se tvoje bogastvo lahko skrije pred njimi. Ce je res, kar pripovedujejo o njih in če bi jih razdelili na tri enake dele, bi bil ta delež večji kot je vse tvoje premoženje.
Toda Francis je le vedno kolebal in dočim je Enrico navduteno pripovedoval o teh zakladih, je Leoncie skrivaj zalepetala Francisu na uho:
—	Kaj vas je iskanje zakladov res tako hitro utrudilo?
Jezno Je pogledal najprej njo, potem pa njen zaročni prstan, in odgovoril tiho:
—	Kako bi mogel ostati le tu. ko vendar sama veste, da vas ljubim, a vi ljubite Henryja?
Prvič J1 je odkrito priznal svojo ljubezen In l<eoncie je bila vsa srečna. A takoj jo je postalo sram. da ljubi kot polteno dekle istočasno dva molka. Ozrla se Je na Henryja, da preizkusi svoje srce. In srce ji je odgovorilo: da. Henryja je ljubila prav tako, kakor Francisa. Njena ljubezen je bila podobna tam, kjer sta si bila podobna mladeniča In različna Um, kjer sU se mlada Američana razlikovala.
—	Bojim se. da bom moral prestopiti na "Angeliko", najbrž v Bocasu del Toro in odpotovati — Je dejal Francis Henryju. — Ti In Enrico lahko sama poilčeU zaklad Ur si ga razdeliU.
Toda peon, ki je slilal te besede, je hitro ' spregovoril z očetom, nato pa s Henryjem.
—	Ali slilil, kaj pravi sUrec, Francis? — Je vprašal Henry držeč v rokih sveti klopčič. — Ti moraš osUti pri nas. Kaš tebi je hvaležen, da si mu rešil sina. Zaklad hoče izročiti Ubi,
ne pa nam. In če ne pojdeš z nami, pravi, da ne bo prečiUl nobenega vozla.
In vendar je oeUl Francis naposled samo zavoljo Leoncie. Prelestna Španka ga je pogledala in iz njenih oči je odaevala tiha prošnja:
—	OaUniU, prosim, meni na ljubo storito to!
XIII.
Teden dni po Uh dogodkih so odšle iz San-Antonia proti Kordillerom tri ekspedicije. V prvi sU bila Henry in Morgan, dalje peon, njegov oče in nekaj Solanovih delavcev, ki so vodili za seboj mule, natovorjene z Živili in orodjem. Enrico Solano se ni mogel pridružiti ekspediciji, ker se mu je začela gnojiti sUra rana, ki mu je osUla iz nekega revolucijonar-nega spopada, pri kaUrem je sodeloval še kot mladenič.
Ekspedicija se je pomikala po glavni ulici San Antonia, mimo jetnišnice, ki se ji je nedavna eksplozija še poznala. Porušena stena še ni bila povsem zazidana, Torres, ki se je sprehajal po ulici t zadnjo Reganovo brzojavko v žepu, je začudeno ogledoval ekspedicijo mladih Morganov.
—	Kam ste pa namenjeni, senori? — jih je nagovoril.
Istočasno — kakor da so se že vnaprej domenili — je pokazal Henry s prstom navzgor, peon na desno, njegov oče pa na levo. Torres je srdito zaklel in vsi člani ekspedicije so počili v smeh. Celo mule «o začele rigati.
Se isto jutro, ko je vse mesto po zajtrku še počivalo, se je Torres drugič začudil. To pot je zagledal Leoncio in njenega mlajšega braU Ricarda, ki sU jahala na mulah in vodila za seboj tretjo mulo, natovorjeno z vsemi potrebščinami za Šotor.
Tretjo ekspedicijo, ki je odšla še isti dan iz San Antonia, je vodil sam Torres. Z njim je bil samo neki Jose ManCheno, znan daleč naokrog kot bandit in ubijalec, ki ga je Torres nekoč rešil zloglasnega življenja v San Juanu. Torresovi načrti s to ekspedicijo so bili bolj častihlepni, kakor bi človek mislil na prvi pogled.
Tik ob vznožju Kordiller je imelo svoje bivališče čudno pleme Caroo. Pradedi tega plemena so bili ubežni sužnji, črnci in belokožci, ki so delali tlako domačinom na mosquiUki obali. Ta naselbina med plemenom Maya visoko gori v Kordillerih in panamsko republiko je bila malone neodvisna. Sumljivi predniki čudnega plemena to živeli v konkubinatu z ubežnimi sužnjami. Tako je nasUlo pleme Caroo. Ko so prišli pozneje v U kraje še razni ubežni španski kaznjenci, je posUlo pleme Caroo pravo gnezdo zločincev in vlada Kolumbije bi gotovo pozlala oborožene čeU, da uniči to gnezdo moralne epidemije, če bi ne imela toliko opraviti z nepresUnimi prevrati.
In tu je bil rojen Jose Mancheno. Njegov oče Je bil bandit, mati pa morilka. In v to gnezdo je pripeljal Torresa, da najame pomočnike, s kaUrimi bi mogel izpolniti povelje Thomasa
Regaña iz Wall Streeta.
• • o
w
—	Naša sreča, da smo ga našli — je dejal Francis Henryju in pokazal na sUrega svečenika Maya, ki je jahal na čelu ekspedicije.
—	Bogme, «Ur je kakor zemlja — je prikimal Henry. — Kar oglej si ga I
SUrec je vodil ekspedicijo in nepresUno prerival s prsti aveto štreno. Pri Um je mrmral neko čudno moliUv.
—	Upajmo, da jo sUri svečenik ne predrg-ne — je dejal Henry, boječ se za štreno. — Bolje bi bilo, Če bi prečiUl naslov In si ga zapomnil enkrat za vselej, kakor pa da nepresUno trese in prebira svoje strohnele niti.
Prišli so Iz gošče na planoto. Spredaj je bilo drevje posekano tako. da so se videli daleč na obzorju grebeni pogorja Blanco Rovalo, ki so štrleli visoko proti nebu. Stari Maya je zadržal svojo mulo, otipal s prsti nekaUre niti sveU štrene, pokazal • prstom na pogorje in dejal:
—	Štrena pravi: "Tam. kjer so sledovi božjih nog, počakaj, dokler se ne zasvetijo Chiine oči."
Pri tem je pokazal na niti nekake vozle, ki Jih Je smatral za edino zanesljivo navodilo.
_Kje pa ao ti aledovi, o veliki svečenik? —
je vprašal Henrjr In se ozrl okrog.
Toda sUrec ni odgovoril. Znova Je pognal svojo mulo, naglo je dospe) na drugo stran pla» note in se znova akril v džungli.
(Dalje prihodnjič.) ,
ju in prodajal posUlje. Najbrie se vam bo zdelo čudno, da »i lahko človek v Uh krajih na U način služi kruh. Tukaj se namreč zmerom najdejo ljudje, ki bi nad vse radi imeli eno tak-šnih kovinastih posUlj, ki jih izdeluje moja tvrdka; sicer pa nisem knežje živel od svojega zaslužka.
Dotlej sem imel vse svoje življenje smolo. Po lestvi uspehov sem drsel čedalje nižje, dokler nisem napoxled obsUl v umazanih prisUniščih Rdečega morja kot prodajalec postelj. Prav za prav sem pa tudi sprevidel, da nima smisla boriti se proti smoli.
V	Maasaui sem srečal Grka. ki mi je prodal Ule biser. Vedeti moraU, da na majhnih otokih ob afriški obali veliko ljudi išče bisere in se potaplja ponje.
V	neki kavarni sem se seznanil z Grkom in čez nekaj časa mi je povedal, da je trgovec z biseri. Iz žepov je privlekel majhni culici, in sicer iz vsakega žepa eno. Culici sU bili iz volnenega blaga, na vrhu pa zvezani s koncem niti. V vsaki je bil biser.
Na bisere se ne razumem dosti, kolikor sem pa mogel videti, so bili vsi zelo lepi.
Ko je videl, da me vsa njegova zgovornost kaj malo gane, je naposled privlekel na dan še poslednjo culico, jo varno odprl in vzel iz nje črn biser.
"Tole," je dejal svečano, "je biser sreče."
Ponudil mi ga je in jaz *em ga prevračal po (dlani sem in tja. Zvok njegovega glasu me je nekam čudno prevzel, čeprav nisem nameraval bisera kupiti.
"Kaj misliU reči a tem, da je to biser sreče?" sem ga vprašal.
"V Um je stara vera," je od. govoril, "in sam sem že v mnogih primerih doživel čudovito moč Uga bisera." Utihnil je, potlej pa a skrivnostnim poudar kom nadaljeval: "Ce biser povzroči smrt treh ljudi, prinaša naslednjim lastnikom srečo."
"In U biser ima torej na vesti troje človeških življenj?" sem vprašal.
Grk je prikimal. "Somalijske-ga potapljača," je dejal, "ki je dvignil z morskega dna ostrigo s Um biserom, je v zadnjem trenutku zagrabil morski pes. Sicer se je njegovim tovarišem posrečilo nesrečneža potegniti v čoln, vendar je umrl nekaj minut nato zaradi ran, ki mu jih je zadala moreka zver. Njegova roka je še tiščala školjo. Ko so školjo odprli, bo našli v njej U biser. Potlej je prišla v roke nekega Arabca. Zaradi bisera se je poročila z Arabcem neka kraso-Ica; biser ji je ženin poklonil kot poročno darilo. Tri dni po poroki je ženin nevesto zaklal; ko ga je hotela prijeti policija, si je tudi sam vzel življenje."
Naj se vam zdi še tako čudno: ko je Grk končal svoje pripovedovanje, sem rekel, da moram imeti U biser po vsaki ceni. Nekakšen čuden čar je vel iz njega; polotil se je in me ni več pustil. Kmalu sem bil trdno prepričan, da bo bieer odločal o moji usodi. Vprašal sem za ceno. Grk je zahteval 60 funtov Šterlingov. Imel sem prihranjenih nekaj več ko 50 funtov, ki sem se z njimi hoUI vrniti v A-meriko. Naposled sva se zmenila za 46 funtov.
Komaj je pa biser prišel v moje roke. sem že čutil v sebi nekaj kakor novo moč. Da bi se vrnil v Ameriko reven, raztrgan, bos
o\ '
¡ ATUHTJC CITY.'
	
	i:
*	
Hollywoodski igralci in igralke so z veliko demonstracijo spremili svojo deputani«. odkjer Je poletela v AtUntic City na sejo eksekutive ADF, kjer je protestirala oroinJ rtedikcije njihove unije po uniji oderokih delavcev.	1 11,1
Alarm v dekliškem penzionatu
Napisala O. G. Foersterjeva
Naše predstojnice se je balo vse mesto. Vodila je ženrfce društvo za dostojnost in moralo ; vse svoje življenje je posvečala cilju, da bi vse lahkomiselne zakonske može s prezirom uničila in vse prireditve nadzorovala z njihove moralne strani. Tako si lahko predsUvljate, kako se je godilo naim. Zvečer ob osmih so v naših spalnicah ugasnile luči, nihče ni smel več iz hiše. Vsa pisma so morala skozi strogo cenzuro. Pisma, ki so bila podpisana z moškimi imeni, so kratko in malo romala v koš.
Vendar smo bile dekleta dobre tovarišice in smo si pomagale iz stiske, kadar je bilo treba. Moja prijaUljica Mary in jaz sva imeli v mestu dva prijaUlja. Nikar ne vihajU nosu, res je bilo samo nedolžno prijateljstvo.
Nekaj časa je bilo vse dobro. Ko sva se pa nekoč vračali domov, in sva spet plezali po hiši navzgor, je vraUrica odprla okno in začela kričati na pomoč.
"Vlomilci!" je kričala. "Na pomoč, na pomoč! Policija!" In pri Um je drezala z železnimi grabljami proti nama. Bik) je precej temno in tako naju ni spoznala.4
"Držite jezik za zobmi!" sem tiho zaklicala, "saj greva vendar v svojo sobo!" A v tistem trenutku je že zakričala Mary, ki je plezala za menoj; grabi je so se ji zadrle v nogo.
Vratarica je godrnjaje se vrnila v svojo sobo, midve sva pa srečno prišle do okenske police, kjer nama je polno rok ponujalo pomoč. Mary je bila tyeda od bolečine. Prešmentane grablje so ji zarezale krvavo rano v njeno desno nogo. Obvezale smo jo, potlej smo imele pa bojno posvetovanje.
Drugo jutro se je začel ples. Komaj smo se oblekle, ie je prišla predstojnica z vratarico v našo spalnico.
"SezujU čevlje in nogavice!"
je zapovedma. Njen nizki glas se je kar tresel od razburjenja.
"Katera noga je bila?" se je obrnila k svoji spremljevalki.
"Najbrže desna, dekle je plezalo na levi strani mojega okna."
Molče smo si sezule nogavice.
"Postavite se v vrsto, druga poleg druge!" Ubogale smo. Predstojnica si je zataknila monokel in prodirno motrila naše noge. Zmagoslavje je blisknilo v njenih očeh, ko je zagledala Maryjino nogo, ki je sUla prva v vrsti. A na lepem je poblede-la, njen pogled je drsel po naših nogah, njena usta so ostala od-prta od presenečenja, monokel ji je zdrknil iz onemoglih prstov.
Saj je bil pa pogled zanjo res strašen. Na štirinajstih nogah je bila povsod na istem mestu, na desni strani pod kolenom sveža, krvavo obrobljena rana. Pa ni bila naslikana, temveč—kakor se je prepričala stroga predstojnica—z ostrimi predmeti umetno izrezana; še po dveh letih smo imele brazgotine . . .
Sele po nekaj mimiUh si je predstojnica opomogla. Očitno si ni vedela pomagati.
"Dobro!" je dejala, 'mujte
»e!" Potlej je pa ves dj
več na izpregled!
Otroško navdi
Verica je prvič v živi] bila majhno zapestno ponosna jo je hitro n roko in ko je zjutraj lo, se ni na vratih niti in pogledati, ali ka ura prav toliko stenska ura. Res, obedv kazali točno tričetrti
Opoldne, ko se je Ver iz šole, je veljal njen gled spet njeni zapeatni ki stenski uri. In glej,] ura je kazala poldne, nj pa že eno. Vsa vesela rica k mami: "Mama, ko je moja mala ura Hitreje gre kakor stenska ura!"
All ale naročeni na
•Proaveto'T PodpiraiU
J Anten I o and A d t
nUNDECH'SH
F oik Songt and Tamburitza Orel
Station WWAE, Every M6 8. Clark St.. Chican
Skrivnost črnega bisera
NapUuil I*. Sleffan
Prvič sem se vozil po Rdečem morju; bilo je nepopisno vroče. Nekaj neusmiljenega je na tem morju, ki je tako nekam »tralno, čeprav j« opoldne ainje, ivi^er podobno raztopljenemu bakru, ponoči pa kakor črnilo.
Zadnjo noč. |>reden je ladja priplula v Aden, smo preživeli med porovori. 7,1 »rs Is se ie majhna drtilli« in 'vsakdo je vedel kaj lepega povedati. Kapitan
Morand je pripovedoval o svojih doftivljajih na Indokitajskem. Holandec Hoppe o lovu na tigre, Moreley je molčal, predeedntk ene največjih zavarovalnic na svetu je pa v kratkih In odrezanih sUvkih pripovedoval o nekaterih čudnih primerih sava-rovanja. Naposled je osUl samo še Broolman.
Rroolman je bil bogat Američan. velik, vesel in zgovoren moš. kakšnih štirideset let star. Peljal se je na Malako. kjer je imel koristne rodnlfcr.
"No torej," je dejal in neodločno lavrtel svoj prstan, ki ga je krasil velik črn bieer. nekaj bi le vedel povedati, a ne
in premagan? To se ml je na lepem zaidelo nemogoče. Z denarjem. ki mi je še ostal, sem kupil vozovnico za Singspur, ker mi je msrnikdo dejal, da se Um človek lahko kmalu povzpne.
Odtlej ml je šlo po sreči vse, česar sem se lotil. Kakor me je poprej spremljtl« »mola. tako me je zdaj podpirala sreča povsod. kjer sem hod i L Našel sem delo v nekem kositrnem rudni ku. Kmalu sem si opomogel, pridobil sem ai lastnikovo zaupa nje, In v osmih letih sem postal bogataš
Zdaj ae ml lahko smejete, lahko rečete. Trdno sem prepričan, da vse dolgujem biseru, ki je povzročil amrt treh ljudi in ki ga
TISKARNA S.N.
SPREJEMA VSA
v tiskarsko obrt spadajoči
Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slova češkem, nemAkem, angleškem jeziku in drugih
VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.N.1^ TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI
Vaa pojasnila daje vodstvo tiskarne.—Cene rmerne, unij«ko delo pri Piiite po informacije na naslov:
SNPJ PRINTERY
2657-59 SO. LAWNDALE AVENUE
Tal. Rockwell 4904
CHICAGO, ILLINOIS
ogledati, Mr.
prav — nikoli ie nisem o tem govoril ..."
"Na dan s besedo!" "Gre namreč za Ule biser,"! je dejal Broolman. ko je poka-zal na svoj prst.
"Dejanje se je odigralo tukaj na Rdečem morju. Morebiti se mi boate smejali, vendar sem
prepričan, da moram biti za sv©. tdaj nosim na prstu." je uspehe hvaleten samo temu Broolmsn je utihnil in Meeru Ne vem, kaj mislite o vprašujoče gledal NiČeaar ni-Ulismanih in podobnih stvareh, urno rekli. Njegovo prepričanje a prav tako je tanesljivo, da i* je na naa vse napravilo globok ma biser neko skrivnostno moč. i vtis.
kakor se jas pitem Frederick Samo Moreljr. predsednik ta-Broolman.	1 varovalnk. se je «klonil nekolf.
Pred desetimi leti sem potoval ko naprej in vpraftal akoraj o- ........# _____________
po pristaniščih ob Rdečem mor laorno: "Ali si smem prstan ne-1 potih, «Djevse. liahko ntf F
koliko pobliije Broolman ?"
Američan je prstan snel in ga ponudil čez mizo. Moreley je vstal in stopil pod svetilko. Iz Žepa je privlekel povečevalno sUklo in pazljivo opazoval biser. Potlej je Američanu molče vrnil prstan.
"No," je vprašal Broolman, "ali ni čeden?"
"Hm . . ." je zamrmral More-ley, "da, da. kajpak. Zdaj bom pa poskusil še mslo zaspati."
Tudi jaz sem vsUl in ga pospremil do njegove kabine. "Ali se vam ne zdi, da je Broolman napravil dobro kupčijo, ko je kupil biser?" se dejal, ko sva prišla do njegovih vrat.
"Kakor se vzame," je odvrnil Moreley. Vprašujoče sem zrl vanj. "Broolman je takrat plačal 46 ( funtov za stvsr, ki je v resnici vredne dva funta fciser je namreč ponarejen. V svojem poklicu sem dobil v roke dosti dragocenosti, ds bi jih precenil." "Tega mu ne boste povedali?" Moreley je skomignil z rame-nas ni. "Zakaj neki? Naj oetane v svoji veri. Slaba kupčija in ganljiva pravljica prebrisanega trgovca sta mu vrnila «amoeavest. Kako pridem do tega. da bi mu to vzel? Človek ae mora privaditi na to, ds usoda včasih do-svoj cilj tudi na stranskih
•1
NAROČITE SI DNEVNIK PROSV£1
F* sklepa 1L ratea Umrmdh ss laika «^ «-J* prišteje edsa. dva. M. Mrl a» pet «laaev I•
IL»
■et pa M Ae pllaj. ¿«-¡¡"S ajo k aareéaial. 1WJ sada} si
)s Ust pradraf ss fata*« I« t vaa ki drsitai Usta Preavata Jo:
SNP1. U* Preavata Ja rala
kl M rad «IUI Hat voak dea. «
M.ts , 4.M IM MI
, 1.N
SIC
Ca Zdraft. drftave im K
1 tednik la........
I tednika la......
t tednik« la......
4 tednike la......
I tcdalkov la.....
Za K vtope Je
Ispelatte apadajl kape.. prlleftiU ^^J^T^L 'Vder v plumo la ai aaredU Preavata. Ilat. kl )a »aia ^
Pajaanlle:—Vsalaj kakor hitro kateri Uh ílanor pnjnr ^ |
Za Citara la Cklea«« *
I tadalk la........
t tednika la.........
I tednika in.........
I tednik* la.........
i tedaikev la......
.......¿..IM*
IT I I t I 1
SNPJ, sU éa aa preaeli pro« od drsüna ^J»"^*' uko tednik, beda aiorsl dati «lan te datiésa dniiina, kw«^ m naročeno as dnevnik Proavato, to takoj naa na nI ti	^ m
is obenan doplačati dotlčno vsoto Ilota Proavota. tedaj mora apravaifttva salftsti datum » to vaoto
PROS V KT A, SNPJ, MS7 peftlljam
Pri!
1)
Naa lev
g*. Lawadale Ava.	**
-.o ......-
M Hat Praavete vaaia
.....Ct drafcvo .......-
ooeeeeee«
i e a e a a *
(lata vi te tedalk Is ra prtpttéte
k mail ■erWal.i U
s)....•«•...•••«..••.•••....•..******'
.0. dre*"
čl dre*** * čl dre*" * (I dr^f
Nov