Učiteljski tovariš
SianovsKo politišKo glasilo J. U. I/. — selcci/e sza GravsKo banovino v Ljubljani
~	J __ === Uredništvo in uprava: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisov ne vralamo. Nefrankiranih pisem ne sprejemamo. Izhaja vsak letrtek. Naročnina letno
= A/CSCČflfl priloga	rOSVCia« = 60 Din za inozemstvo 80 Din. Člani sekcije J. U. U. plačajo list s članarino. (¡¡lasi po cenika in dogovoru, davek posebe. Poit. ček. ral. 11.1 S3. Telefon 3112
O vprašanju redukcije
Vesele velikonočne praznike želi vsem članicam in članom JUU
Sekcija za dravsko banovino
Mlada JugoslavMa"
Že nekaj let se pojavljajo glasovi o redukciji žen v državnih in samoupravnih službah Kakor so se pojavljali, tako so tudi vselej utihnili. Zadnji čas pa je postalo to vprašanje aktualno; vsa javnost se interesira zanj, piše se o njem po raznih listih, razpravlja po javnih zborovanjih; je to vprašanje, ki se rešuje v vsakem privatnem razgovoru.
Kje je vzrok, oziroma sila, ki hoče odstraniti žene iz poklicev, ki so jih komaj dosegle in so zaživele v njih?
Vedno večja brezposelnost inteligenčnega naraščaja je neposreden povod, da se je začelo razmišljati, kam z mladino, kje ji dobiti v tej splošni prezaposlenosti službe v poklicu, za katerega je pripravljena.
Da se zaposli mladina, naj se umaknejo žene, zaenkrat poročene.
V	vsem tem javnem razmotrivanju, ali naj ostanejo poročene žene še nadalje v službi ali naj se odslove, stopa v ospredje največjega zanimanja učiteljica, ki se menda smatra za najbolje situirano ženo izmed vseh v raznih poklicih.
Ker je v tem socialnem boju za obstanek poročena učiteljica ona, ki naj bi po javnem mnenju prva zapustila svoje mesto, je treba premisliti, ali je delo učiteljice res že dovršeno, ko dovrši ure v šoli in potegne vsakega prvega plačo.
Ali se je pred leti, ko je ta, danes brezposelna mladina doraščala, kdo vprašal, kam z njo, ko bo dovršila učiteljišče? Izpraševali so se starši in ozek krog zainteresirancev, oni pa, ki bi prvi morali pomisliti, kam z nadprodukcijo naraščaja enega poklica, so otvarjali paralelke. Že tedaj se ni ravnalo pravilno, ker bi se morale predvidevati današnje posledice.
Če je v urejenih razmerah kril po en jetnik učiteljišča potrebo učiteljev, bi jo v teh šibkih gospodarskih časih tudi, kljub temu, da bi z ozirom na kulturne in prosvetne razmere morali reči drugače.
Ukinila naj bi se tudi vsa privatna učiteljišča, pa bi bilo število brezposelnih učiteljskih abiturientk znatno nižje. S tem nočem kratiti svobode do poljubnega študija posameznicam. Ravno po privatnih učiteljiščih študira velik procent deklet, ki gredo v učiteljski poklic ne morda toliko iz volje in veselja do poklica samega, marveč zato, ker jim je študiranje za učiteljico najpripravneje in najceneje. Z ukinitvijo privatnih učiteljišč bi se mnogo deklet obrnilo v druge poklice.
Nazor in pogled na svet učiteljske abitu-rientke, ki študira zunaj na državnem učiteljišču, je v primeri z ono, ki vsa leta pretiči med zidovjem, prirodnejši, širji. Lažje se bo znašla v delu v šoli in zlasti še izven nje kot ona, ki gleda na svet s preveč idealiziranega ali celo romantičnega gledišča.
Nadalje ni zgolj preračunjenost na čim sigurnejšo službo, da je na učiteljišča priglašenih vedno več kandidatk nego kandidatov.
V	dokaz, da se odločajo žene za učiteljski poklic iz veselja, je pogled v predvojno dobo, ko je bil učiteljski poklic le malo spoštovan in cenjen. Kdo je tedaj v večjem številu stopal vanj, moški ali ženske? Ženske, ker jim je najbližji, najprirodnejši.
Toda po toči zvoniti je prepozno. Beda brezposelnega učiteljskega naraščaja vedno nujnejše išče izhoda. In poročene učiteljice naj bodo prve, ki naj prepuste svoja mesta. Ali res ni drugega izhoda in se more učiteljski naraščaj namestiti le tedaj, če se mu umakne že aktivno učiteljstvo?
Ali so prosvetne razmere prebivalstva v naši državi res že tako na višku, da ni treba novih šol, novih učiteljev?
Odkrit pogled in resnični podatki o pro-sveti po kmetih kličejo po učiteljstvu, po novih zdravih silah, da dajo narodu najpotrebnejše, vzgojo otrok v nacionalne državljane. — Zadostimo najprej etični, kulturni in nacionalni vzgoji naroda!
Čigave roke naj to delo opravijo, ako ne učiteljske. Zato velja: »država potrebuje čim več učiteljev«, ne pa: »umaknite se, da napravite mesto drugim!« Za vse je dovolj dela, za nas, ki smo že v poklicu, kot za one, ki čakajo nanj.
Zavedajmo se, da so le vzgojeni in izobraženi državljani temelje razvoju in procvitu. Ob tej resnici se bo tudi v državnem budžetu našlo kritje. Šele tedaj, ko bo stvarna potreba po učiteljstvu krita, naj se prične z razmotrivanjem, kdo je prvi poklican, da se umakne brezposelnim učiteljskim abiturien-tom, če bi jih v tem primeru še imeli.
Res, da je število poročenih učiteljic minimalno v primeri z neporočenimi. Misliti pa je treba na to, da bo prišlo lahko do redukcije neporočenih, ako se uresniči redukcija poročenih. V tem primeru bi se pa kršilo
načelo, da so vsi državljani, torej tudi žene enako zainteresirane na javnem življenju in javnih delih.
Žena ne more več nazaj, prvič radi svojega duševnega razvoja, drugič z ozirom na zahteve sodobnega življenja. Treba je na dan z vsemi argumenti, da se prepreči kršitev ženskih pravic.
Ni prav, da se z redukcijo žen hoče prištediti tam, kjer je to najmanj na mestu. Stednja naj se prične tam, kjer mesečni prejemki enega samega znašajo mnogo preko življenjskega minimuma. Tu je potrebno znižanje prejemkov, ne pa tam, kjer je komaj toliko, da se živi. Učiteljica, poročena z učiteljem, pa tvori še prav posebno izjemo.
Poglejmo naše dvorazrednice! Kjer je nameščen učiteljski par, tam je učiteljstvo leta in leta v kraju, drugače pa se menjajo leto za letom. Kjer ni stalnosti, je otežkočeno vsako delo.
Učiteljevo delo ni tako intenzivno, če v kraju ni zadovoljen in želi drugam. Kratek čas bivanja ne dopušča upogleda v krajevne potrebe in posebnosti, ki so za uspešno delo potrebni.
Sedaj, ko učiteljstvo vrši še obširno in dalekosežno izvenšolsko delo na polju narodnega prosvečevanja, je spoznanje ¡gornjih momentov še važnejše. Učitelj se mora v kraju ugodno počutiti, da želi živeti in ostati v njem.
V	krajih, ki so oddaljeni od kulturnih in prometnih središč, se še najlaže vživi učiteljski par.
V	delu za narodov, kulturni in nacionalni preporod sta učitelj in učiteljica, mož in žena duhovna celota, ki izpopolnjujeta drug drugega, iščeta novih smeri, novih poti za dosego ciljev, skupno trpita ob neuspehih, iskajoča kot osamljena, za istim smotrom stremeča inteligenta opore drug v drugem.
Vse navedeno jasno dokumentira, kako velikega pomena za posamezne kraje je službovanje moža in žene na nižje organiziranih šolah. Odveč je zato vprašanje člana banske-ga sveta: »Kako more biti mož šef svoji ženi?«
Premotrimo še socialno stran učiteljskega para. So prejemki res tako veliki? Kdor ima priliko z njimi gospodariti, bo brez dvoma drugače mislil.
Učitelju pa je treba še mnogo več, kot da se priživi in obleče družino. Ob tako malih prejemkih nima niti potrebne volje (ker mu jo izčrpa boj za obstanek družine) niti sredstev za nadaljnjo izobrazbo. Kjer služita oba, je komaj za spoznanje bolje.
Kako naj si mlad učitelj ustvari dom, če se ne bo ozrl za nevesto v službi, pa naj si bo to učiteljica ali druga poklicna delavka. Le tako je mogoče, da si uredi skromen dom.
Žena torej sogradi in sovzdržuje dom in družino. Vzemimo ji to, pa bo mnogo družin pahnjenih v glad in propast.
Če je dobra družina celica vsake države ali bo država dopustila, da ji razpadajo celice za celico. Misl;m da ne, zlasti ne sme to biti učiteljska družina, saj vendar vedno trdimo, da mora biti učitelj tudi v etičnem pogledu zgled svoji okolici. Ako bo družina imela nepovoljne pogoje za obtanek, bo izgubila na svoji etični višini.
Zelo čudno izzvene tudi besede, ki jih je zapisala neka učiteljska abiturientka: »Čei bomo srečale može, ki nas bodo s svojo eksistenco lahko vzdrževali, se bomo poročile, sicer pa ostanemo same.«
Upam, da je to le mišljenje posameznice in ne vseh brezposelnih tovarišic. Koliko izmed vas bo srečalo može, kj vas bodo s svojo eksistenco lahko preživljali? Tedaj pač morate že naprej misliti, da se ne bo treba poročiti.
Kaj pa one, ki ne bodo tako srečne? Samo dvoje: odreči se temu, kar je po vseh pisanih in nepisanih zakonih človekova pravica — ustvariti dom, družino, ali pa iti preko tega.
Oprijele ste se napačnega izhoda, raje podajte roko nam, od vas tako osovraženim poročenim učiteljicam, da skupno manifestiramo za naše prirodne pravice.
Kako morete ve, ki vendar stremite naprej, postaviti tako reakcionarne zahteve, pri tem pa pozabljati, da smo si komaj priborile pravice, ki nam ženam pritičejo.
Bodimo si tovarišice, učiteljice po stanu, žene po srcu. V skupni borbi bo uspeh, v razdvojenosti poraz. Zato ne izmikajte tal tam, kjer boste stale jutri.
H koncu še enkrat: ne z redukcijo, s pomnoženimi močmi bomo dvignili kulturni, gospodarski in nacionalni nivo naroda in po njem moč države.
Ta resnica bodi pred očmi onim, ki odločajo in nam, ki se borimo!
And.
»Mlada Jugoslavija«, poizkusna številka mladinskega časopisa, je pred menoj. Res, poizkusna, ker se jej vidi, da še le išče mesta, ki naj ga zavzame v štivu naše ljudskošolske mladine.
Vse polemike, ki so do sedaj izšle o vprašanju mladinskega časopisa, niso točno razjasnile vprašanja, v kakšnem razmerju naj bo do sedanjih čitank, ki se rabijo v šoli in do dobro urejevanega »Našega roda«.
Naše čitanke gotovo ne zadovoljujejo ne učiteljev ne učencev, ker so silno siromašne po svoji realni kot leposlovni vsebini. Dobri etični sestavki so v njih tako redki, da jih pride komaj par na vsako šolsko leto.
Snov iz realij je podana na tako suhoparen način, da ne vzbudi zanimanja in ljubezni pri učencih do predmetov.
Leposlovno stran izpopolnjuje dobro »Naš rod«, tako da se mi zdi, da ni potrebno z leposlovnimi sestavki, ki imajo samo začasno vrednost, polniti mladinskega časopisa. Kar prejme uredništvo dobrih sestavkov, naj jih objavi v »Našem rodu«.
Mladinski časopis naj prinese več življenja v šolo, naj pomaga pri pouku in doma. Vsa vprašanja iz kulturnega, socialnega in gospodarskega življenja spadajo vanj, v kolikor so dojemljiva za otroka in imajo izobrazno ali vzgojno vrednost. V tem vidim veliko pomanjkljivost v prvi številki, za katero je imel uredniški odbor dovolj časa, da pripravi gradivo. Aktualne notice so na prvi strani (šest) in članka o Masaryku in Jurčiču. — »Spomin na deda« bi snadal v podlistek.
Ali ne bi bilo primerno in potrebno nekaj o našem parlamentu, ki ima ravno razpravo o državnem proračunu, s stališča državljanske vzgoje. Obisk našega kralja v Bolgariji in Turčiji ter zadnja vožnja bolgarskega kralja preko našega ozemlja ter sestanek z našim kraljem na potu, s poudarkom na zbližanje z Bolgari. Dalje o gospodarstvu v Bosni (Lubija) in o vremenskih neprilikah v Liki itd. Pregled po tujem svetu je izpolnjen samo z notico o papežu Piju XI. Naše zasedeno ozemlje je omenjeno samo z ozirom na Bevkovo konfinacijo.
»Moja prva pesem«, bi bila primerna za podlistek. Pokonci, pokonci, zaspanci je še dober sestavek, ali ni dovolj v otroškem duhu. »Užitna gnezda morskih lastavic«, — članek ni časovno primeren, ker še ni lastovk — in bi moral iziti v aprilski številki. Članek »V marcu na drugih celinah« ni pisan za mladino.
Zdravniška posvetovalnica za otroka iili oddelek »Zdravje« bi moral obsegati važnejša poročila iz zdravstvenega področja in med njimi navodila za nego zdravja in o telesni vzgoji na pr. statistično poročilo o davici v Sloveniji s kratkim navodilom, kako se je očuvarno; v vsakem mesecu je »sezona« za kako nalezljivo bolezen, sedaj je na pr. influença — španska gripa.
Toplomer pripoveduje, bi bilo dovolj po eno točko v vsaki številki; naenkrat vse tri je preveč, ker otrok čita rajši kratke članke.
»Kako si ljudje medsebojno pomagajo« je pisano v šolskem stilu z moralnim repkom.
Iz gospodarstva sta dve notici, ki sta prav siromašni in brez življenja. V to rubriko bi morala priti poročila o prodaji našega blaga iz vseh področij, izvozu, uvozu, cenah blaga na trgu in v veletrgovini itd. To bi nadome-stova'lo učitelju oziroma učencem »Statistične letnike«, ki so preobširni in predragi ter dajalo snov za računstvo v višjih razredih.
V oddelku »Mladina piše« bi bila lahko poleg leposlovnih sestavkov tudi poročila o važnejših kulturnih prireditvah in dogodkih iz naše ožje domovine. Na pr. poročilo o mladinskem zboru iz Trbovelj, kaj namerava prirediti in kje ter o drugih mladinskih pevskih zborih in šolskih odrih.
Iz vsega navedenega bi posnel, da naša mladina potrebuje lista, ki bo z njo živel in dihal v tistem tempu kakor gre danes življenje, in mu kazal narod od duhovne, socialne in gospodarske plati, v kolikor že sama mladina sodeluje na teh področjih. Priznati je treba, da je mladinski list težje urejevati, kot kateri drugi list za odrasle, kar je dobro za mladino, je dobro tudi za odrasle; ne velja pa obratno, da bi bilo dobro za mladino, kar je dobro za odrasle. Zato mora urednik vsake rubrike dobro premisliti in pretehtati, kaj je primerno po izobrazbeni in vzgojni vrednosti in sprejemljivo po obliki za določeno stopnjo starosti. Škoda, da ni mogoče izdajati lista za nižjo, srednjo in višjo stopnjo, da bi vsak otrok dobil le tisto, kar je za njegovo stopnjo primerno.
Začetek je tukaj, čeprav še ne odgovarja časopis vsem zahtevam, vendar smo lahko zadovoljni z njim, ker nam daje upanje, da se bo s časom izpopolnil in tako vršil veliko in važno nalogo pri izobrazbi in vzgoji naše mladine.
Dečji dnevi za sad
Uvedbo dečjih dni za saditev sadnega drevja, posebno orehov, kakor jih namerava uvesti banska uprava, bi bilo iz vzgojno poučnih, pa tudi gospodarskih vidikov toplo pozdraviti. Šolska mladina zadnjih šolskih let bi s takim delom dobila brez dvoma obilo pobude in veselja za poznejše udejstvovanje, saj bi bili po šolski mladini izvršeni m oskrbovani nasadi najuspešnejši pripomoček za vzgojo vnetih sadjarjev. Za uspes.no izvršitev tega dela pa bi bilo nujno potrebno, da sodeluje ta z upraviteljstvom šole tudi šolska in upravna občina (kmetij>ski odbori) ob pomoči banovine.
Za saditev sadnega drevja po šolski deci, naj bi prišla pred vsem v poštev primerna šolska in občinska zemljišča, ker so ta tudi pozneje pri oskrbovanju drevja mladini najlaže dostopna. V drugi vrsti bi bilo s sodelovanjem občinskih uprav začeti zasajati sadne drevorede ob občinskih potih, v tretji vrsti pa bo zasajati sadno drevje sporazumno z lastniki zemljišč tudi ob vaških potih.
V	kolikor bi ¡ne biTo to izvedljivo, od-nosno, bi bilo tekom let to izvedeno, bi prišli na vrsto posamezni posestniki, posebno starši marljivih in za sadjarstvo vnetih učencev.
V	prvih treh primerih bi morala občina, odnosno vas, pod vodstvom učitelja, ki bi vodil zasajanje, in ob sodelovanju učencev kopati jame in pripraviti potreben gnoj, kole itd. Sadna drevesa, bi dala v prvi vrsti šolska drevesnica, za kar bi moral vsako leto dati pomoč kmetijski odbor upravne občine.
Kadar bi sadili na privatnem zemljišču, bi moral lastnik zemljišča preskrbeti vse potrebno za saditev. Drevesca pa bi tudi v tem primeru dala šolska drevesnica pod zgoraj navedenimi pogoji.
Poleg tega bi bilo potrebno organizirati tudi zasajanje pri privatnikih. Pri tem delu bi sodelovali učenci pod vodstvom učitelja, seveda le tedaj, če posestnik zemljišča na to pristane in se vrši saditev po obče uveljavljenih izkušnjah pravilnega sajenja.
tev sadnega drevja
V kolikor ne bo mogoče vzgojiti sadnega drevja v šolskih drevesnicah, bi ga prispevala banovina iz banovinskih drevesnic, kar bo pred vsem potrebno za domači oreh.
Da pa hi bila uvedba šolskih dečjih dni povsem uspešna, bi bilo potrebno, da učenci drevje po sajenju tudi oskrbujejo. Lastniki zemljišč bi bili dolžni skrbeti za potrebni gnoj in nabavo sredstev za zavarovanje drevja in pokončavanje sadnih škodljivcev.
Ob šolskih dečjih dnevih bi ob sebi umevno smeli saditi le one vrste sadnega drevja, ki jih določa za posamezna okrožja sadni izbor za dravsko banovino.
Da pa bi nameravana uredba šolskih dečjih dni za saditev sadnega drevja uspela in se že v vseh začetkih pravilno, preudarno in smotreno pričela, je potrebno začeti takoj z organizacijo in zbiranjem podatkov, da bi imeli do jeseni točen pregled sestavljenih dogovorov in programov za posamezne šole, da hi bilo mogoče pozimi določiti tudi pomoč s sadnimi drevesci iz banov, drevesnic, kjer bi bilo to potrebno. Za izvedbo dečjih dni za saditev sadnega drevja bi bilo istočasno z objavo šolam, krajevnim šolskim odborom in občinam, priložiti tudi zadevni pravilnik.
Nasadi ob občinskih in vaških potih, kakor 'tudi ¡na občinskih in šolskih zemljiščih, bi dobili lahko tudi imena po raznih za po-vzdigo sadjarstva, šolske vzgoje in narodnega gospodarstva znanih in zaslužnih možeh.
Šolski dečji dnevi za saditev sadnega drevja bodo brez dvoma lahko velikega vzgojnega in gospodarskega pomena, zato smo prepričani, da jih bo učiteljstvo z veseljem pozdravilo. Pod skupnim vodstvom in s skupnim delom bo mogoče posredno navdušiti za koristne nasade in olepšavo naše vasi tudi odrasle vaščane. Želeti bi bilo, da se za to važno vprašanje zanimamo, o njem razpravljamo in iščemo poti in sredstev za čim uspešnejšo izvedbo. Dobro započeto in pravilno izvedeno delo bo lahko rodilo nepričakovano lepe uspehe.
Lutkovna gledaliiia v Pragi
Preden preidem k posameznim lutkovnim odrom v Pragi, hočem na kratko predstaviti pravega začetnika lutkovne umetnosti na Češkem — Mateja Kopedkega*, nazvanega patri-jarha češkega lutkarstva.
Matej Kopecky (1762—1847) je legendarna in heroična osebnost češke lesene Talije. Njegovo ime je tesno zvezano s pojmom ljudskega lutkarstva, ki je zopet zvezano s pojmom češkega podeželja. Njegovo delo za lutkarstvo začenja 1. 1811., ko mu je ogenj uničil vse premoženje. Lutkovna gledališča, predvsem potujoča, so prišla že zgodaj pred Kopeckim v Srednjo Evropo, torej tudi na Češko, iz Italije. Poleg njega je bilo dosti komedijantov, ki so po gostilnah in sejmih igrali mladim in starim, toda samo Kopecky je bil, iz čigar iger je odseval izraz dobe, ki je torej poznal svojo dobo in delal zanjo in za cilje celokupnega češkega naroda. To stavi j a Ko-peckega nad lutkarje-komedijante one dobe. Njegovo gledališče je budilo pri Čehih narodno zavest, ljubezen do svoje zemlje in svojega jezika. Seveda, gledano z današnjimi očmi, to niso bile umetnine, toda, kar je glavno — podan je bil temelj za razvoj češkega lutkarstva.
Praga ima okoli 50 lutkovnih gledališč. Lutkovno gledališče, najbolj ustrezajoče vsem zahtevam higiene in udobnosti, po splošni sodbi najmoderneje urejeno gledališče naše dobe je »Riše loutek (Kraljestvo lutk). Ustanovili so ga 1. 1920. lutkarji amaterji. Dvorano so dobili na Letni, v precej oddaljenem koncu Prage. Odrska konstrukcija je bila lesena. Na Letni so igrali do 1. 1928., ko jim je praška Osrednja biblioteka ponudila prostore v svoji palači. Tu so si uredili gledališče, ki dela čast lutkarstvu. Lega gledališča je suterena, vhod in izhod sta ločena, ker si ob nedeljah in praznikih sledijo predstave druga za drugo. S
stopnišča se pride v nekako preddvorano, kjer sta garderoba in buffet. Poleg tega so še prostori za slikanje dekoracij, instalacijska dela, mizarstvo itd. Dvorana za občinstvo je visoka in zračna, ima centralno kurjavo in indirektno razsvetljavo. Ima 250 sedežev in stojišča. Odrska aparatura je edinstvena, zavzema namreč več prostora kot dvorana za občinstvo. Pozornica sama ima 4'60X1'20X 1'20. Oder je skonstruiran tako, da se pogreza, zato sta prav za prav dva odra, ki stojita drug na drugem. Med tem, ko se na enem odi-igrava dejanje, se na drugem že pripravlja scena za prihodnje dejanje. Za glavno sceno je še ena, manjša, ki ima namen povečati globino pozornice. Najmodernejša je tudi odrska razsvetljava. Na razpolago je 30 reostatov z intenziteto 10 tisoč V, več reflektorjev, projekcijskih aparatov, itd. Pod odrom je oddelek za oricester, ki ga ima vsako večje lutkovno gledališče. Na dolgem hodniku za odrom so postavljene jeklene omare, kjer je shranjenih nad 300 lutk in 1500 kostumov. Gledališko osebje tvori nad 50 amaterjev, ki delajo brezplačno, iz ljubezni do lutk.
Bil sem pri predstavi »Šipkova Ružena« (Trnjulčica). Režiser je iz pravljice napravil pravo pravcato opereto z uverturo in baletom. Na odru se rabi samo električna razsvetljava, ki jo uporabljajo tudi na pr. za zmajeve oči in pod. Pri tem naj še omenim, da se Čehi ne bojijo stroškov, kadar gre za efekte. Dobro se še spominjam izvrstne imitacije bliska. Na kulisah se kažejo jasni sledovi modernega slikarstva, ki pa ne spada na lutkovni oder, ker kvari otroku čar resničnosti. »Riše loutek« igra tedensko štiri igre, od teh dve v nedeljo.
Urbančič Boris.
* Lutke, s katerimi je igral, se nahajajo v
urinom miiToin ir Pfnrti
l/uiivv, o ivaiviuui J v. 1
Narodnem muzeju v Pragi.
Vesele velikonočne praznike želi vsem čitateljem in sotrudnikom
uredništvo Učiteljskega tovariša
SploSne vesti
—	Konferenca sekcijskih predsednikov JUU v Beogradu. Zaradi razmer v JUU po odgodeni izredni skupščini so se sestali 19. III. v Beogradu predsednik JUU tov. Dorde Mirkov iz Novega Sada, predsednik sekcije JUU za dravsko banovino tov. Iv. Dimnik in predsednik sekcije za upravo Beograda, Zemuna in Pančeva tov. Blagoje Ostojič. Ugotovili so položaj in smernice za bodoče delo ter se sporazumeli glede sklicanja seje glavnega odbora
JUU.
—	Zasedanje glavnega prosvetnega sveta. 19. III. se je sestal v Beogradu na svoje zasedanje glavni prosvetni svet ministrstva pro-svete, ki je zasedal do 27. t. m. Na svojih sejah je razpravljal o nostrifikacijah, o ekvivalencah šol in med drugim tudi o izpopolnitvi uredbe po čl. 7. U. Z. o učnih knjigah in programih. Iz dravske banovine se je zasedanja udeležil tov. Ivan Dimnik, predsednik JUU za dravsko banovino.
—	Prihodnja številka »Učiteljskega tovariša« izide v četrtek, dne 12. aprila t. I.
—	Velikonočne počitnice bodo trajale na narodnih šolah po odredbi ministrstva pro-svete O. N. Br. 16.435 z dne 15. III. 1934. od vključenega 29. marca do vključenega 11. aprila 1934.
—	Zadruga »Dom učiteljic« bo imela drugi redni občni zbor dne 5. aprila t. 1. ob Vi 10. uri na II. deški osnovni šoli na Grabnu v Ljubljani.
—	V spomin in počastitev umrle tov. ge Ane Bercetove mesto venca na njen prerani grob je darovalo učiteljstvo šole v Št. Janžu in na Kalu 160 Din skladu za brezposelne učiteljske abituriente.
—	Profesorski izpit je opravil pred stalno izpitno komisijo za srednješolske profesorske izpite na ljubljanski univerzi g. Repovš Ivan, suplent glasbe na drž. učiteljski šoli v Ljubljani. Naš bivši tovariš je torej prvi izmed učiteljskih vrst, ki je po dovršitvi ljubljanskega konservatorija in položenem državnem izpitu iz glasbe, opravil profesorski izpit na tukajšnji univerzi. Čestitamo!
—	Poročila sta se v torek 20 t. m. tov. Tit Grčar, šolski upravitelj na Barju v Ljubljani in tovarišica Ela Čampa, učiteljica v Podzemlju. Iskreno častitamo!
—	Stalež šolstva in učiteljstva dravske banovine — 1934 po novejšem stanju s podrobnimi krajevnimi podatki, podatki osebja in krajevnih kulturnih ustanov, ki ga založi Ban. zaloga šol. knjig v Ljubljani, je v tisku. Ker so podatki zanimivi kakor za upraviteljstva
Kdor sedaj zaupa svoje prihranke domačemu denarnemu zavodu, pobija s tem brezposelnost in krizo, kajti nova posojila bodo dala velikemu številu brezposelnih dela, obenem pa zaslužka kmetovalcu, obrtniku, trgovcu in industriji.
Mestna hranilnica ljubljanska
Prešernova ulica št 3
Vam nudi za Vaše vloge 1. popolno varnost zaradi jamstva Mestne občine ljubljanske 2. ugodno obrestovanje in 3. na novo vložene vloge (po 1. I. 1933.) izplačuje na vsako zahtevo.
Vloge Din 420,000.000. Rezerve Din 12,000.000.
vseh šol, sreska društva, tako tudi za posameznike, priporočamo vsem nabavo te knjige. — Kakor doznavamo, bo knjiga v prednaročilu znatno ceneja. Ker je naklada omejena, po-žurite se z naročili, ki jih sprejema založnica.
—	Društvo upok. učiteljstva za dravsko banovino ima svoj redni letni občni zbor v četrtek, 5. aprila ob 15. uri. pri »Novem svetu« v Ljubljani z običajnim dnevnim redom. Za primer nezadostnega števila članstva, se vrši pol ure kasneje občni zbor isto tam pri vsakem številu.
Ob tej priliki se vabijo tovariši(ce), ki so že v pokoju, ali ki bodo v kratkem stopili v pokoj, da pristopijo v naše društvo, ki ima slično nalogo kakor Uč. samopomoč. Po smrti člana dobe njega dediči takoj izplačano po-smrtnino tolikokrat po 6 Din, kolikor znaša število članstva.
Po prvem letu upokojitve je plačati z vso pristopnino 21 Din, v čemer so zapopadeni vsi stroški. Potem se plača za vsak smrtni primer 6 Din in 1 Din za poštne ter letno 5 Din za upravne stroške. Plačujeta se najmanj dva smrtna slučaja skupaj, da se s tem prihrani članom na stroških in tudi na delu.
Tovariši(ce), ne zamudite prilike in s tem povečajte dediščino, ki ste že člani Uč. samopomoči, svojim dedičem še s tem zneskom. S tem zmanjšate tudi še toliko bolj njih skrbi po svoji smrti. Društvo šteje ob času 350 članov in ima rez. zaklada 36.000 Din. Tudi nudi društvo svojim članom ob smrti še druge bonitete.
—	Opozorilo vsem drž. upokojencem (-kam) dravske banovine. Po predpisih morajo vsi državni upokojenci in upokojenke, ki prejemajo draginjske doklade, predložiti prijave na predpisanih formularjih. Termin je do 10. aprila. Take predpisane obrazce s potrebnimi navodili je založilo Društvo državnih upokojencev-enk v Ljubljani in jih oddaja po 1 Din za komad. Te obrazce prodajajo razne trafike v vseh večjih podeželskih krajih. (Imena so objavljena v »Našem Glasu« št. 5 z dne 1. marca 1934.). Društvo se je obrnilo na vse glavne tobačne zaloge oz. trafike v krajih sedežev sreskih sodišč in tudi v drugih podeželskih centrih, zaradi zaloge prijav. Ni krivda društva, če ni bilo povsod odmeva. V lastnem interesu naj zainteresirajo v vseh krajih upokojenci kakega lastnika trafike, da naroči v razprodajo prijave. Če to ni mogoče, naj naroči eden ali drugi od upokojencev za vse ostale dotičnega kraja zadostno število prijav. S tem bodo prihranjeni stroški poštnine za posamezne naročbe. Za take skupne na-ročbe (najmanj 20 komadov) dobi naročnik 25% provizijo. Državni upokojenci se opozarjajo, da se naj ne obračajo za prijave na finančno direkcijo, ki nima teh prijav v zalogi. Če jih ne dobe v trafikah, naj jih naroče pri
društvu v Ljubljani (Miklošičeva cesta 22, Delavska zbornica). Prijavam je priložiti poročne in krstne liste glede rodbinskih članov, za katere je upokojenec deležen rodbinskih doklad le v slučajih, če niso bile te priloge predložene že v prejšnjih terminih, torej v vseh novih slučajih. Zaradi pravilne izpolnitve prijav naj vsak pazno prečita vsa navodila in opombe na obeh straneh'obrazca.
— Učiteljski dom v Ljubljani ima svoj redni občni zbor dne 8. aprila 1934. v Ljubljani. Začetek ob 8.30. Vsem zadružnikom je načelstvo poslalo tiskano vabilo z računskim zaključkom. Zadružniki, odzovite se v obilnem številu! Zbor se vrši v prostorih sekcije JUU.
ZBOROVANJE DRUŠTVA DRŽAVNIH IN BANO VINSKIH USLUŽBENCEV DR A V. BANOVINE.
Podporno društvo državnih in banovin-skih uslužbencev dravske banovine je polagalo v nedbljo 4. t. m. v beli dvorani hotela »Union« v Ljubljani na četrtem rednem občnem zboru obračun svojega delovanja ter ponovno dokazalo, da je prepotrebna ustanova, ki pomaga svojemu bližnjemu v največji sili, stiski in potrebi. Dosedanji društveni razvoj je jasno pokazal, da je njegova osnova, ki temelji v načelu vzajemnosti, čvrsta in zdrava. Po kratkem pozdravnem nagovoru pred sednika g. Dolžana Janka je poročal tajnrk g. Markič Viktor o delu vseh odsekov, zlasti izčrpno o odseku pogrebnega in bolniškega sklada. V prvem je 1295 rednih in izrednih (otroci) članov, v drugem pa 917 članov. Odbor je i zp os lova! znižanje zdravniških taks in honorarjev ter prav tako dosegel1 višji popust pri dobavi zdravil, izvzemši specialitet. Društvo je po tov. predsedniku v več primerih uspešno posredovalo pri kr. banski upravi za znižanje oskrbnin bolnih članov v zdravilišču na Golniku, izposlovalo brezplačna obsevanja članov v bolnicah, podeljevalo v svojih odborovih sejah, ki jih je imelo 17, v smislu pravilnika bolniškega sklada na prošnjo mnogim članim in članicam podpore v svrho zdravljenja, porodniške podpore ter podpore za specialno zdravljenje. Tudi je priskočilo mnogim članom na pomoč z dajanjem posojil. Tudi odsek za zobozdravniška dela, ki se je v preteklem poslovnem letu osnoval v okviru bolniškega sklada, bo predvidoma ugodno razvil iira razširil svoje poslovanje. Zdravniške in lekarniške nakaznice je izdajalo članstvu društvo v svoji pisarni v Ljubljani, Križevniška ulica 5/II, ter društveni poverjeniki. ki so požrtvovalno in v cilju medsebojne pomoči delovali v vseh večjih krajih dravske banovine.
Sledilo je poročilo blagajnika g. Bischofa Viktorja, ki je jasno prikazal razveseljivo fi-
Anketa o mladinskem tisku
Pedagog in pisatelj g. Gustav Šilih iz Maribora piše:
Zdi se mi, da vprašanje ni dovolj točno postavljeno. Ali se naj »Naš rod« zamenja z novim »časopisom« radi boljše izrabe pri pouku, s čimer bi postala tudi dosedanja čitanka nepotrebna, ali pa se naj spremeni le dosedanja struktura mladinskega lista ter bi ta kakor doslej »Naš rod«, predvsem služil otrokovemu domačemu čtivu (ki je mimogrede mnogo važnejše od šolskega)?
V prvem slučaju bi s časopisom prišli iz dežja pod kap. Ne nameravam zagovarjati čitank, toda priznati je treba, da je sestavlja-lec čitanke napram uredniku »časopisa« toliko na boljšem, ker more razpolagati morda z manj aktualnimi, zato pa v jezikovnem, li-terarno-estetskem in stvarnem pogledu mnogo dovršenejšimi teksti. Razen tega je večje vpoštevanje načela življenjske bližine v »časopisu« le navidezno, ker slično čitanki ne poteka iz pristnega življenja, marveč je samo prirejen za deco, je le neka bolj ali manj posrečena kopija pravega časopisa. In še glavni ugovor: čitanke že s svojo porazdelitvijo vendarle v neki meri ustrezajo specifičnim potrebam poedinih razvojnih stopenj, kolikor prihajajo v poštev za šolsko deco, tudi se more sestavljalec ogledati po dobrih tujih vzorih, dočim je šolski, proti dnevnim aktualnostim usmerjeni »časopis« mnogo na slabšem, bodisi glede kakovosti prispevkov, bodisi glede njih uporabe za poedine razvojne stopnje. Pri tem pa se niti ne dotikam funda-mentalnega vprašanja urednikove mladino-slovne izobrazbe, s katero tak časopis stoji
in pade. Ali bi se med nami našel primeren človek, je vsaj zelo problematično.
Sicer pa je otrokovo šolsko (ne domače!) čtivo možno reformirati tudi drugače! Mesto bolj ali manj priložnostnih prispevkov »časopisa«, katerih vrednost iz umljivih razlogov ne bo mogla biti na zaželeni višini (a za otroka je po znanem izreku najboljše komaj dovolj dobro!) dajmo naši deci poedine zaokrožene enote iz slovenske književnosti v obliki razrednega čtiva (drobni sešitki v vezani in nevezani besedi, izbrani strogo po mladino-šlovnih vidikih, ki jih hrani šola ter jih dobe otroci v roko šele pri čitanju, tako da ne manjka za prebujenje interesa važni moment iznenadenja)! Edino na ta način prekinemo že enkrat s čtivom v obliki porcij in odlomkov, kakor jih nudijo vse dosedanje čitanke in (kakor dokazuje poskusna številka) tudi novi »časopis«. Obstajajo pa še druge možnosti, da premagamo mizerijo čitank. Literarno nadarjen učitelj bo kar sam v skupnem produktivnem delu z deco ustvaril za svoj razred naprimernejšo čitanko. Uspelih poskusov ne manjka! Ali pa pokličimo v življenje »čitalne pole« po vzgledu nemškega založništva Beltz v Langensalzi. Ta način je poceni, druži vrline prej omenjenega razrednega čtiva z vrlinami čitanke ter omogoča otroku, da si sčasoma zbere vse prispevke v lični knjigi. Kako naj bi se izvršilo delo v podrobnostih, bi bilo treba na drugem mestu in ob drugi priliki povedati obširneje. Važno je predvsem, da se lotijo dela mladinoslov-no in estetski korenito naobraženi ljudje v zvezi z najodličnejšimi šolskimi praktiki.
V drugem primeru je odgovor enostavnejši. Ako je »Naš rod« zares »preliteraren« ter nudi premalo gradiva iz resničnega, otroka obdajajočega stvarnega sveta, ni treba ustanavljati novega lista, marveč naj se obstoječi, dobro vpeljani list primerno razširi in pre-
uredi. Načeloma še nekaj! Pustimo otroku njegov list, ki naj .poleg čiste beletristike prinaša tudi poučne sestavke, toda v literarni obliki po načelu: od najboljšega najboljše! Svetovno mladinsko slovstvo nudi dovolj naravnost klasičnih primerov, kako je treba pisati spise te vrste. (Selma Lagerlöff, S. Thompson, Sonnleiter in mnogi drugi!) Tako bo sedanji »Naš rod« popolnoma ustrezal otroškim potrebam. Svoj list pa naj čita učenec sam brez učiteljevega vmešavanja. Kadar pa gre za neki aktualni dogodek, pri katerem bi učitelj zares rabil novine, naj prinese s seboj pravi časopis. Zakaj bi tu pomišljali, ko vemo, da deca mnogokje novine prebira doma? Razen tega smo s pravim časopisom življenju bližji, kakor z njega kopijo, šolskim časopisom.	Gustav Šilih.
Strokovna učiteljica A. Vodetova piše:
Načelno gotovo ne moremo odklanjati dobrega šolskega lista. Toda s praktičnega vidika se za danes lahko reče, da je skoro nemogoč, in sicer iz materialnih in duhovnih razlogov. To je bolj ali manj dokazala že poskusna številka »Mlade Jugoslavije«. Par številk češkega šolskega lista, ki sem jih imela priliko videti, pa se mi vidi še slabših.
1.	List bi moral nadomeščati sedanje šolsko čtivo, torej bi moral odgovarjati starostni stopnji, zato bi moral izhajati najmanj v treh izvodih z odgovarjajočo snovjo.
2.	Moral bi biti po zgledu dnevnega časopisja pester in aktualen, da ne bi serviral otrokom čez 14 dni tistih novic,' ki so jih že davno slišali doma iz dnevnikov, samo morebiti manj izmaličene, oziroma »prikrojene«. Torej bi moral biti vsaj tednik.
Tem zahtevam je pa danes vsled denarne stiske, ki tare skoro vse starše naših otrok, nemogoče ustreči.
3, Nič manj važna zadeva je pa način, oblika podajanja vse te aktualne snovi. Naša napaka je, da imamo otroke pogosto za bolj otročje kot so v resnici. Malo je ljudi, ki pogodijo v občevanju z otroki pravi ton. Poglavitna je pa smer: ali idealistična ali realistična? Realistična smer bi bolj kot kdaj prej odgovarjala duhu časa, a tudi otroški dušev-nosti in namenu lista, ki naj bo vzgoja za življenje. Toda presentimentalni pedagogi se bodo borili proti njej z vsemi silami in tako bo treba ustvariti v najboljšem primeru kompromis ter pričeti sistematično delo za zmedo v otroških glavah, s katero se naša mladina danes itak dovolj težko bori.
Sploh pa današnji čas s svojimi tendencami daje slabo podlago za vsako, tudi za pravo nacionalno vzgojo.	A. Vode.
Mnenje pisatelja g. Angela Cerkvenika:
Glede na predlagano zamenjavo »Našega roda« z »Mlado Jugoslavijo« mislim naslednje:
1.	Če bi bilo od mene odvisno, bi bil odločno proti tej zamenjavi;
2.	Razlogi:
»Mlada Jugoslavij a« hoče piti — vsaj tendenca 1. štev. to kaže! — novičarska (žur-nalistična). List, ki bi izhajal samo dvakrat mesečno, ne bi prav v nobenem pogledu mogel ustrezati temu namenu. — Naposled pa bi bil takšen list tudi v primeru, če bi izhajal celo dvakrat tedensko, nepotreben, ker pride v roke slovenskega ljudstva dnevno okrog 50.000 izvodov dnevnikov. Otroci zvedo zatorej neposredno ali posredno iz časopisov vse novice, ki jih zanimajo in tudi takšne, ki bi bilo bolje, da bi jih ne zvedeli. Izključeno pa je, da bi kakršenkoli mladinski list utegnil v tem pogledu izpodriniti dnevno časopisje! Opozoril bi tudi na radio-novice, ki jih posluša veliko število radio-abonentov in — komarjev! (Saj je detektor tako poceni!)
nanono stanje društva. Vkljub velikim izdatkom preteklega poslovnega leta za zdravila in zdravnike v znesku 91.995 Din, za podpore v znesku 7.715 Din, za posmrtnim« v znesku 35.584 Din znaša čisti prebitek društva (vseh odsekov skupaj) v enem letu 105.314 Din. Skupna društvena imovina od ustanovitve pa znaša 352.348 Din.
Ko je bila dosedanjemu odboru na predlog revizorja g. Česnika Mirka soglasno podeljena razrešnica z zahvalo, so sledile dopolnilne volitve dveh članov odbora, dveh namestnikov in dveh pregledovalcev računov. V odbor sta bila izvoljena dosedanja odbornika gg. Hočevar Josip in Poje Janez, kot namestnika gg- Kokot Ferdinand in Rotar Stanko ter kot pregledovalca računov gg. Ces-nik Mirko in Zaje Albin.
V	nadaljnji debati je občni zbor Sklenil, da more pristopiti k društvu do 31. maja letos vsak državni in banovinski uslužbenec ter njihovi svojci z znižano, enkratno pristopnino, ki znaša 40 Din. Pristop je v smislu društvenih pravil za sedaj mogoč le osebam, ki niso prekoračile 45. leta starosti. Vendar je prejel društveni odbor na občnem zboru polnomoč-je, da po dobljenih smernicah izdela osnutek dodatka k členu 7.. 8., 9. in 12. društvenih pravil, izvede kalkulacijo in ustvari možnost pristopa v društvo tudi osebam v starosti preko 45 let ter nato skliče izredni občni zbor. ki bo o tem končnoveljavno ukrepal.
V	nadi, da bo postalo društvo v dogled-nem času pribežališče slehernega državnega in banovinskega uslužbenca dravske banovine, ker je le v slogi rešitev in v skupnosti moč in sila, je g. predsednik zaključil lepo uspeli občni zbor.
»Proteus« — št. 5.
Izšla je že 5. številka »Proteusa«, ilustriranega časopisa za poljudno prirodoznanstvo, ki je vsebinsko zopet izredno bogat in zanimiv, tako, da ga lahko v tem oziru primerjamo s sličnimi inozemskimi časopisi. Zelo razveseljivo je dejstvo, da tudi med našim učiteljstvom vlada živahno zanimanje za ta «dinstveni slovenski prirodoznanstveni časopis, ki je v resnici vreden in zasluži vso našo pozornost in priznanje. Kdor še ni nanj naročen, naj stori to čimprej, ker se bo z marsikaterim člankom lahko okoristil in pripovedoval v šoli. Naš najboljši poznavalec in raziskovalec podzemnih jam tov. Michler Ivan je prispeval lep in zanimiv članek »Križna jama«, katere vhod leži na severozapadnem pobočju Križne gore pri Ložu. Križna jama je znamenita po svoji lepoti in veličini, še bolj pa po ogromnih množinah kosti jamskega medveda. »Zakladi Kranjske« je članek, iz katerega zvemo, da je bila prekrasna in ogromna meklenburška zbirka naših prehisto-ričnih najdb na Vačah, Sv. Magdaleni, Vinici in Št. Vidu pri Stični, prodana na javni dražbi v New Jorku. V katalogu, ki ga je sestavilo in zanj prispevalo svoje članke sedem učenjakov za dražbo meklenburške zbirke, ni zapisano ime našega naroda. Ing. Ciril Pire opisuje eno izmed največjih zvezd, orjaka med zvezdami na nebu, rdečo »Betelgeuze« iz le-sketajočega Orion-ovega ozvezdja, njeno oddaljenost od zemlje, njen premer in prostornino, ki je 90milijonkrat večja od solncne prostornine. 280 let bi potreboval svetlobni žarek, ki preteče 300.000 km na sekundo, da dospe od Betelgeuze na zemljo.
Poučno in zanimivo biološko-fiziološko črtico »Spanje, otrplost in mirovanje živali pozimi« je prevedla P. Gnezda.
Poleg običajnih novosti najdemo med drobnimi vestmi zelo zanimiv članek »Umazano morje«, pojav, ki ga često vidimo v gornjem Jadranu. Po običajnem opisu neba sledi obširen odgovor na vprašanje 4. in za zaključek nas preseneti vprašanje 5., ki bo zagonetna uganka tudi onim, ki so dobri poznavalci ptičev.	Stana Perko.
Nekateri članki, ki so izšli v »M. J«, se v ničemer ne razlikujejo od člankov, ki izhajajo v »Našem rodu«; ne vem, zakaj ne bi izhajali v »N. R.«, ki ima mnogo primernejšo obliko (obliko knjige!).
Sploh pa je prav spričo novičarskega vpliva dnevnega časopisja nujno potreben literarno usmerjen mladinski list, kakršen je »N. R.«, ki z umerjeno in estetsko tendenco blagodejno vpliva na razvoj in rast mladih značajev.
Pesnik Božo Vodušek pravi:
Revija proti časopisu, literatura proti reportaži sta si kakor kultura proti civilizaciji. Kultura je produkt in hrana praktično desin-teresiranega, civilizacija pa praktično intere-siranega človeka. Narod, ki hoče ohraniti svojo kulturno tradicijo, se bo ustavljal sili civilizacije, ki vse mehanizira in nivelizira. Če vnašamo civilizacijo v dušo otroka, ki je v primeri z odraslim mnogo primitivnejši in po svoji naturi ni zgolj praktično interesiran, mu delamo s tem silo in zamorimo v njem vsako možnost kasnejšega razvoja kulture. Zato bi bilo želeti, da ostane pri mesečniku »Naš rod« in da se ne nadomešča s časopisom. Ker pa kultura ne pomeni odmaknjenosti sodobnim problemom, naj bi jim dajal tudi »Naš rod« čim več prostora, vendar v taki obdelavi in obliki, ki ustrezata reviji.
Božo Vodušek.
Eden naših najboljših pisateljev, dr. I. Pregelj, piše:
1.	Sodim, naj se ohrani »Naš rod« v književni obliki, ker ima kot tak književniško vrednost, česar bi v obliki časopisne »Mlade Jugoslavije« ne imel več. Sem pa uverjen, da bi bil naslov »Mlada Jugoslavija« boljši, ko »Naš rod«.
2.	Tudi časopis »Ml. Jug.« je zelo simpatičen! Ali ne bi šlo izdajati tudi publikacije v
Osebne zadeve
—i Namestitev učiteljskih abiturientov.
S kraljevim ukazom so na predlog prosvetnega ministra imenovani za učiteljp naslednji abitu-rienti: Ivan Andolšek pri Sv. Jakobu ob Savi, Tatjana Novak v Martjancih, Marjan Binter v Grosupljem, Ivan Pepelnjak v Novi cerkvi, Alojzij Senekovič pri Sv. Jerneju nad Muto, Kari Slabe v Globokem, Gvidon Stres v Lo-kovcu (srez Dravograd), Ivan Serajnik na Sladkem vrhu, Vilibald Kolar pri Sv. Treh kraljih (srez Dravograd) in Ivan Lampič v Poljanah.
—i Napredovali so učitelji(ce) v V. skupino: Demšar Ivan in Kocjančič Ivan iz Ljubljane, Bezlaj Marija iz Loč, Žolnir Oskar iz Maribora. — V VI. skupino: Martelanc Just iz Črnomlja, Golmajer Franja iz Brežic, Klemen-čič Alojzij iz Tomišlja, Košca Ana od Sv. Petra pri Ljubljani, Kirar Josipina iz Studencev, Jer-še Štefanija iz Ptuja, Culot Ivan iz Toplic pri Zagorju, Razpotnik Albin iz Semiča, Kasjak Pavla od Sv. Lovrenca, šušteršič Terezija iz Starega trga, Zagažen Ivan iz Sv. Jerneja, Mi-helič Ivana iz Preske. — V VII. skupino: Schrott Marija iz Jesenic, Paulik Ivan iz Gor. Petrovcev, Pevec Marija iz Trebije, Žagar Stanislav iz Dobrave pri Kropi, Fanton Anka iz Jezerskega, Stasič Zora iz Maribora, Habič Justina iz Štor, Knapič Janko iz Kapel, Knapič Viktor iz Žalca, Grubelnik Marija iz Črenšov-cev, Skoupil Helena iz Kočevja, Hiršman Vida iz Srednje vasi, Golob Josip od Sv. Trojice v SI. gor., Hribovšek Vida iz Motnika, Seme Marija iz Jurkloštra, Stupan Milica iz Maribora. — V VIII. skupino: Gruden Franc iz Planine pri Sevnici (Šm). — V IX. skupino: Jesih Danica iz Trebelnega (Krš), Kleč Antonija iz Pilštanja, Skalamera Neda iz Brige, Deutschman Herman iz Ljubečne, Mesarič Andrej iz Sv. Petra, Blejec Julijana iz Št. Ru-perta, Šenkal Magda iz Sv. Florijana, Trampuž Ilijca iz Henine, Laznička Anton iz Kramarov-cev. — V X. skupino: Trusnovič Antonija zabav. iz Ljubljane, Švajger Andrejana, zabav, iz Novega mesta.
Ufltellski pravnik
NOVA UREDITEV PLAČEVANJA ŠOLNINE
Finančni odbor Narodne skupščine je sprejel naslednjo stilizacijo amandmana finančnega ministra glede plačevanja šolnin.
Za obiskovanje vseh državnih šol se na račun šolnine plača (v Din):
kdor plača let. III. skup., II. skup., I. skup. neposr. davkov
nad 300 do 1000	100	150	200
1000 do 3000	150	200	250
3000 do 5000	200	250	300
5000 do 10.000	300	400	500
10.000 do 20.000	500	600	700
20.000 do 50.000	800	900	1000
nad 50.000	1300	1400	1500
Kot osnova za	plačevanje	šolnine	služi
skupna vsota vseh neposrednih davkov, ki ji-h plačajo starši in učenci. Če je davčni obveznik osvobojen kakega davka (davčne oblike), se določi davek po členu 3. zakona o neposrednih davkih.
Šolnina se plača na vseučiliščih, gospodarsko komercijalnih visokih šolah, višji pedagoški šoli in njim enakih zavodih, in sicer za vsak semester po I. skupini. Na srednjih šolah: za nižje razrede po III. skupini, za V. in VI. razred po II. skupini, za 7. in 8. razred po I. skupini; na učiteljiščih, srednjih tehniških, višjih obrtnih ženskih šolah, trgovskih in pomorskih akademijah, bogoslovjih, želez-niško-prometnih šolah, na šolah za dojilje v prvem letu po III.. v drugem letu po II., v nadaljnjih letih pa po I. skupini. Če traja na
tej obliki? Recimo za naraščaj »Naš rod«, za bolj dorastle pa »Mlado Jugoslavijo«?
Razstava otroških risb
(18.-19. marca.)
Obširna risalnica na ljubljanskem učiteljišču je bila predzadnjo nedeljo in na Jože-fovo nekam podobna Jakopičevemu paviljonu. Ljubljansko društvo »šola in dom« je razstavilo okrog 500 risb, ki jih je s svinčnikom in z barvniki izvršil mali Marjan Ozvald, ki hodi zdaj v 1. razred vadnice. Razstavljene risbe je napravil med 3. in 7. letom svojega življenja in sicer povsem samoniklo. Med drugim smo videli tudi 1 »platno« in 1 »akvarel«, ki je mali slikar nanj posebno ponosen.
Risbe so bile razvrščene po motivih in generično. Vsaka motivna skupina (bilo jih je 16: železniški stroji in vlaki — do 100 risb —, avtomobili, aeroplani, elektična železnica, ladje in parniki, ognjegasci, pajaci in karikature, konji, druge živali, »portreti« — med njimi avtoportret« — cerkve in hiše, Miklavž in krampus, Madona, Jezušček in svetniki, Križani — 5 slik —, jaslice, »razno« je bila razvrščena tako, da so obiskovalci lahko zasledovali risarčkov razvoj. In to je bil glavni namen razstave. Saj ni šlo za to, da bi se dognalo, ali ima Marjan risarski dar ali pa morda le risarsko rutino, še manj za to, da bi se pokazalo, kaj vse mali Marjan zmore in zna narediti. Razstava naj bi izpričala — kakor je poudarjal Marjanov oče v otvoritvenem predavanju — da otrok biti ne pomeni biti zmanjšan človek, temveč po svoje gledati svet in življenje. Razstava je bila in hotela biti v prvi vrsti — razstava otroške duše, tiste duše, ki bi jo moral poznati in uvaževati vsak vzgoj-nik, kolikor se zaveda svoje naloge: otroka uvajati v kulturo odraslih.
teh šolah pouk le dve leti, se plača v prvem letu po II., v drugem letu po L skupini. Na trgovskih šolah se plača šolnina po II., na ba-biških šolah po III. skupini.
Na meščanskih, strokovno-obrtnih šolah (moške obrtne, ženske strokovne in ženske nižje obrtne in nadaljevalne šole) in gozdarskih šolah znaša šolnina polovico zneska po III. skupini.
Za učence, katerih starši imajo več otrok v šolah, se plača za prvega otroka polna, za ostale otroke polovična šolnina.
Privatni učenci morajo pred polaganjem izpita plačati trikratno šolnino za dotično šolsko leto po določilih te tarifne številke.
Šolnine ne plačajo učenci osnovnih šol, vojnih akademij, specialnih, srednjih in nižjih kmetijskih šol, rudarskih šol in splošnih obrtno-trgovskih šol, dalje državni gojenci in učenci, katerih starši plačajo skupno z njimi na leto manj kot 300 Din neposrednega davka.
Podrobnejše odredbe bo določil finančni minister v sporazumu s prosvetnim ministrom v posebnem pravilniku.
Naša gospodarska organizacija
FOND ZA UPOKOJENCE.
V času, ko se vedno govori o brezposelnih in o merah, ki bi se morale podvzeti, da bi se brezposelnost saj nekoliko omilila, smo si vedno edini, da bi morali vsi tisti tovariši, ki so odslužili 35 let, iti v pdkoj. Vidimo pa, da tovariši kaj neradi zaprosijo za upokojitev. Nehote se vpraša, zakaj je tako. Med mnogimi vzroki je gotovo glavni vzrok strah pred upokojitvijo. Predvsem se zahteva nebroj dokumentov, zdravniških izpričeval i. dr. Kakor hitro pa je kdo upokojen, mora pogostokrat čakati mesece in mesece, da se mu nakaže pokojnina, dočim se jim redni prejemki ustavijo. Tako je navadno nagrajen tovariš, ki je 35 let in še več delal za narod. Tega pa se vsak boji, zato rajši dela, dokler more.
Temu zlu je potreba odpomoči. Vidimo, da so vsa prizadevanja, da bi se upokojencem avtomatično prenakazovala pokojnina, brezuspešna, zato je potrebna tudi tukaj samopomoč. Na zborovanju mariborskega mestnega učiteljskega društva se je o tem razpravljalo. Zdi se mi potrebno, da učiteljstvo razpravlja o zadevi, ker je aktualna.
Pri kakem kreditnem zavodu državnih nameščencev naj bi se utanovil fond za upokojence. Vsak upokojenec, bi prejemal iz tega fonda posojilo saj v višini 75% njegove bodoče pokojnine do časa, ko se mu pokojnina nakaže. Za to posojilo pa zastavi svojo pokojnino, to se pravi, zavod dobi posojilo vrnjeno, kakor hitro država nakaže upokojencu pokojnino. Obresti bi morale biti zelo nizke, v nobenem slučaju ne preko 5%.
Ako to ne bi bilo mogoče za vse državne uradnike, bi lahko učiteljstvo to izvedlo za svoje članstvo ali potom sedaj obstoječih zadrug (Hranilnice in posojilnice učiteljskega konvikta v Ljubljani ali pa Učiteljske gospodarske zadruge v Celju). Vem pa, da niti ena niti druga zadruga nima momentano toliko denarja, da bi lahko začela dajati posojila na račun pokojnin. Dalo bi se odpomoči na ta način, da bi vsak tovariš ali tovarišica že par let, saj 4—5 let, pred upokoijtvijo mislil na to in bi v ta namen nalagal v ta ali oni zavod mesečno primerne zneske. Tako bi si vsak sam prihranil nekaj denarja za čase najhujše sile. Ako pa bi mu to ne zadostovalo, kar si prihrani, pa bi imel še pravico do posojila, ki bi ga odplačal, kakor sem v prejšnjem odstavku omenil.
Je še tretja možnost.
Osnuje naj se učiteljski denarni zavod na široki bazi, ki bi skušal spraviti vse učiteljske prihranke, ki so raztreseni po najrazličnejših vaških posojilnicah in po hranilnicah
Morda je napoved razstave otroških risb vzbudila komu pomisleke. Razstava sama, zlasti pa še velik obisk je gotovo vsakogar prepričal, da so tudi take razstave — vsaj ^— umestne. Kdor je opazoval na tej razstavi posebno otroke in njihove mamice, je spoznal, da je resnično odkrivala čisto poseben svet, iz katerega smo sicer vsi prišli, a se težko vračamo vanj. A številni mali obiskovalci so z žarečimi očmi in živahnimi besedami — ki so bile sicer namenjene le mamici, a jih je skrivaj ujelo tudi poročevalčevo uho — pokazali, da je ta svet še živ in zanimiv.
Dobre mamice pa so tudi povedale marsi-kako pravo misel. »Sedaj šele mi je prav žal, da sem vse zavrgla, kar so naši narisali. Škoda!« In je res škoda; koliko več bi nam taka razstava lahko še pokazala, ko bi imeli ohranjenih več risb. Saj bi bil najlepši uspeh te razstave, ko bi ne bila le pobuda znanstvenikom in teoretikom, da bi začeli še bolj študirati otroško dušo — to bi šlo morda celo brez javne razstave — temveč ko bi vzbudila v širših krogih zanimanje za poseben otroški svet. Zlasti mamice naj bi posvečale še več pažnje risbam in sploh vsem izdelkom svojih otrok. Naj bi jih vsaj odslej več ne zametale, temveč morda kdaj ponudile za razstavo, da bi se nam še širje odprl pogled v otroški svet.
Nemara pa vendar katera hrani doma risbe svojega sinka ali hčerke! Lepo in prav bi bilo, ko bi mogli zdaj razstaviti vsaj kolikor toliko popolno vrsto risb, ki jih je v istem življenjskem razdobju kakor M. narisala kaka deklica. Saj je neka mamica izjavila: »Takoj se vidi, da je vse to risal fantek. Niti ene rože in niti ene mucke ni na risbah. Naša pa je risala skoraj same rože in mucke«. Najbrž bi nam razstavljene »rože in mucke« enako zgovorno pričale o duši in svetu dekletca, kakor nam vlaki in avtomobili govore o fatnkovi duši.
v učiteljsko hranilnico. Mogoče bo kdo zmajal z glavo in dvomil v uspehe. Prepričan sem pa, da bi stvar šla; potrebno je le gospodarsko veščih ljudi, katerim se lahko zaupa. Ako imajo učiteljske organizacije v drugih državah celo svoje banke, mislim, bi mi lahko imeli saj eno močno posojilnico in hranilnico. — Ta zavod bi moral poleg mnogih drugih nalog prevzeti tudi to akcijo.
Da so proti tem predlogom tudi pomisleki, ne dvomim. Tako n. pr. da zakon natančno določa, v kolikem času se mora pokojnina nakazati itd. Izkušnje pa nas učijo, da so v vsakem slučaju samopomoči še najboljše. Tako bo tudi v tem slučaju.
C. H.
—g Zadružnikom Učiteljske samopomoči.
V teh dneh ste prejeli položnice za nakazilo prispevkov. V marcu so umrli 4 zadružniki in to: 319. Čoki Ignacij — Sv. Marjeta, 320. šošte-rič Aleš — Trdkovci, 321. Berce Ana — Št. Janž, 322. Sorčan Ivan — Hrastnik. Zadružna uprava je izplačala svojcem čez 50.000 Din na posmrtninah. Zato prosi uprava US, da nakažejo samci 21 Din, poročeni pari pa 41 Din. Podpornega sklada redno plačujočim članom ta mesec nismo prišteli. V aprilu bomo predpisali zadnji obrok. Zadružnike, ki so s plačevanjem prispevkov za smrtne primere in za podporni sklad zaostali, prosimo, naj jih nemudoma poravnajo, sicer je redno izplačevanje posmrtnin nemogoče.
Uprava US.
Šolski radio
—r XXV. teden. Prva šolska radio ura po Veliki noči bo v petek dne 13. aprila. Predaval bo g. Ferdo Lupša »Lepota planjav v Zadnji Indiji«.
O DIFERENCIACIJI PRENOSOV ŠOLSKEGA RADIA.
Jasno in neizpodbitno je, da je šolski radio ustanova, ki je danes ne more nadomestiti nobena druga ustanova. Šolski radio nam nudi toliko in tako raznolike snovi za pouk in vzgojo, da bi brez njega občutili v šoli že sedaj kar občutno vrzel. Še občutneje pa bomo občutili pomanjkanje radia, ko se bo uresničila misel in želja mnogih, da bi bile oddaje diferencirane po učnih stopnjah. S to mislijo se je bavil naš odsek za šolski radio že od vsega početka svojega delovanja.
Kdor je že od prvih početlkov malo paz-neje spremljal delo in programe šolskega radia, je že prvo leto opazil, da so bila predavanja razdeljena na 3 skujpine. Naslovi predavanj v »Učit. tov.« so bili opremljeni s številkami I—III. Te številke so označevale stopnjo, ki ji je oddaja namenjena. Letos, deloma pa že lani, je to označevanje odpadlo. Mesto tega smo dobili podrobnejšo razporedbo, ki bi po njej predavatelj razvijal svoje misli. Iz raz-poredbe bi mogel tudi vsak učitelj spoznati in presoditi, ali je napovedana oddaja primerna za učno stopnjo njegove dece ali ne. Seveda je tako presojanje dostikrat zelo varljivo. Predavanje more navsezadnje vendarle nuditi nekaj drugega, kot je ta ali oni pričakoval.
Zato bi bilo treba še druge diferenciacije!
Snov, ki naj jo obdela posamezen razred v vsakem šolskem letu, je določena po raznih učnih načrtih. Snov predhodnega razreda se prepleta s snovjo naslednjega leta, tako da vselej navezujemo novo na že znano. To radi tega, ker otroci nižje učne stopnje še niso zmožni sprejeti in osvojiti vsega, kar bi se dalo o dotični snovi povedati. Snov mora biti posamezni učni stopnji primerna. Vidi se mi, da mora pri radijskih oddajah veljati isto načelo.
Večkrat se mi pripeti to-le. Razred pripravim na predavanje s primernim uvodom in razjašnjevanjem po razporedbi. Otrokom povem, da bomo najbrže slišali to in to. Razred ___.... '	• n»»nn> iv -<■
Zdaj, ko je bil dan prvi sunek, bi morda mogli .zbrati več fantovskih in dekliških risb iz različnih let in iz različnih življenjskih okolij ter jih lahkoda razstavili kar za stalno. Saj je neki obiskovalec dobro pripomnil, da naj bi ta razstava bila prvi korak, da tudi mi čimprej dobimo — pedagoški muzej. Drugod jih že imajo in njihovemu vzgojstvu to ni v škodo. Risbam bi morda sledile razstave predšolskih izdelkov iz gline in plasteline, različnih izdelkov iz navadnega in barvastega papirja (posebno pri deklicah) itd.
Take razstave in zbirke bi zanimale ne le vse tiste, ki imajo neposredno opravka z otroki, temveč bi tudi nam vsem, ki gledamo otroški svet in otroško dušo skozi očala raznih naukov in teorij, nudile živ in čim nepo-srednejši pogled v ta svet in v to dušo samo. Saj odkrito priznam, da sem skoraj zavidal mamice, ki so se na razstavi tako neposredno vživljale v ta svet, po njem spremljajoč svoje otroke, dočim so meni vedno teorije zame-glevale oči. Vesel sem lahko, če mi je razstava Marjanovih risb vsaj malo osvežila učeno znanje o otroški duši; tisti neposredni pogled vanjo, kakor ga zmorejo mamice, pa nam moškim — večinoma — ni dan.
Razstavo je priredilo — kot sem že omenil — ljubljansko društvo »Šola in dom«. Sodelovali so tudi člani(ice) pedagoškega seminarja ter se zlasti vrstili v rediteljski službi, član Tomšič Janez pa je risbe tudi lično opremil s številkami, ki so izražale risarčkovo starost ob izvršitvi vsake risbe. Vstop je bil seveda brezplačen, obisk izredno številen. Ljudje (mamice z otroki, očetje, mladina, učitelji in učiteljice) so prihajali celo po dvakrat, z največjim zanimanjem ogledovali risbe, vpraševali to in ono ter zadovoljni odhajali. Razstava, ki je bila prva te vrste med Slovenci — in upajmo, ne zadnja — je vsekakor lepo uspela.	V. B.
je v napetem pričakovanju. Predavanje se prične — napetost pa pade, mesto nje se pokaže prehitra utrujenost in z njo nezanimanje. Pa ne, da bi predavanje ne bilo zanimivo, one! Otroci ne sprejemajo, ker je predavanje zanje morda pretežko, previsoko. Tudi se taka utrujenost ne pokaže pri vseh otrocih v istem razredu. Kdor ima v razredu 2 ali celo več učnih stopenj, bo kar hitro opazil, da starejša učna stopnja prilično še dosti posluša, medtem ko je nižja skoro brez pravega zanimanja. Kljub temu pa vendar še vedno kaj ostane po takem predavanju, ki so je otroci poslušali z manjšim zanimanjem. Potrebno je seveda, da učitelj poslušano snov drugi dan še enkrat obdela, morda poljudne je, če je to potrebno.
Radi racionelnejše izrabe radijskih predavanj bi pa le bilo potrebno, da se program diferencira tako, da so oddaje predvidene za posamezne učne stopnje.
Odsek za šolski radio že dolgo razmišlja v tej zadevi. Seveda se tudi tu pojavljajo ovire, ki niso zgolj denarne, ki pa jih bo^ prej ali slej treba premostiti — a o tem drugič.
Pero Horn.
Stanovska organizacija JUU
Iz sekcije
—s Poslovnik za stanovsko razsodišče.
19 sreskih učiteljskih društev še ni poslalo sprejetih sklepov o poslovniku.
—s Klub prijateljev vaške kulture — vsem prijavljencem! O velikonočnih počitnicah — v prvi polovici aprila — se bo predvidoma vršil v Ljubljani sestanek vseh prijavljencev. V pozitivnem primeru bodo razposlana vsem osebna vabila z navedbo dnevnega reda in točnimi navodili. Prosimo vse tovariše in to-varišice, ki so se prijavili za sodelovanje v klubu prijateljev vaške kulture, da opozorijo šolska upraviteljstva, naj jim dostavijo došla vabila na počitniški naslov.
—s Klub prijateljev vaške kulture. Prijave: Malešič Janko, š. upr. v Škocijanu pri Mokronogu; Čopič Venčeslav iz Ljubljane; Men-cej Martin, uč. v Trbovljah; Drekonja Ciril, š. u. v Turnišču; Jezeršek Ivan, š. u. v Cajnarjih; Pavčič Marijan, uč. v Rovtah in Roš Fran, uč. v Celju.
—s Učitelji — občinski odborniki. V radovljiškem srezu je občinski odbornik Mo-korel Viktor, uč. v Breznici.
—s Brezposelne učiteljske abituriente prosimo, da pošljejo na sr. učit. društva sezname in podatke. Delo odseka pri sekciji JUU je nepopolno in otežkočeno, ako nima točnih podatkov od vseh brezposelnih učit. abitu-rientov v banovini.
—s Dostavljanje dopisov kmet. stroke uprav. osn. šol. Pogrešamo sklepe od 20 sreskih učiteljskih društev.
Iz druStev:
= JUU SRESKO DRUŠTVO V LITIJI
bo zborovalo predvidoma 21. aprila t. 1. v Višnji gori. — Poročene učiteljice — članice JUU, ki še niso doposlale .zaželenih podatkov (vidi »Učiteljskega tovariša««) naj to store takoj! Naše sresko društvo ima le 5 članov, ki so s članarino v zaostanku. Prosimo vse prizadete, da poravnajo članarino prve dni aprila. Glasom pravil, moramo vse člane, ki ne poravnajo do aprila svojih obveznosti v organizaciji, črtati iz naših seznamov.
= JUU SRESKO DRUŠTVO LJUBLJANA OKOLICA — ZAH. DEL bo zborovalo dne 14. aprila 1934. ob pol 9. uri v Ljubljani v Mestnem domu. Dnevni red bo: 1. Poročila odbornikov. 2. Predavanje prof. Finka iz Maribora. 3. Predlogi.	Odbor,
+ JUU SRESKO UČIT. DRUŠTVO MARIBOR — LEVI BREG je zborovalo dne 3. februarja t. 1. v Narodnem domu v Mariboru. Od 90 članov je bilo navzočih 71, t. j. 80%; opravičilo se je le 5 članov. Izstopila je tov. Makučeva — radi premestitve v Maribor. Pristopili so tov.: Kralj Zorislav, Mikuš Stanko in Roškar Elizabeta.
Predsednik tov. Vauda je ob otvoritvi pozdravil vse zborovalce, posebej tov. nadzornika I. Tomažiča, sres. kmet. ref. g. svetnika VI. Kureta, novopristopivše člane in ne-nameščene učit. abitiurieflte (-inje).
Nato je tov. predsednik objavil vse dopise in podal situacijsko ter poročilo o zadnjem predsedniškem zboru. Tov. Mešičkova je poročala o občnem zboru UD v Mariboru. Za izredno skupščino v Mariboru so bili na-prošeni lani izvoljeni delegati. Tov. sres. nadzornik in predsednik sta poročala o doslej izvršenih predpripravah za nar. obr. anketo in z zborovalci vred ugotovila, da je baš tozadevna decembrska resolucija našega društva pri vsej nacionalno čuteči javnosti vzbudila mnogo zanimanja in odobravanja, celo tudi izven naše banovine ter — upajmo, oživila misel na tako anketo do skorajšnjega uresničenja. Novo plat tej akciji pa je treba dodati vsekakor tudi še v smeri strnitve gospodarskega delovanja v obmejnem ozemlju, o čemur razmišljajmo istočasno! — Za tem so se razvili prvi razgovori o preskusih z novimi učnimi načrti, o katerih je mnenje vseh, da se njihova preskusna doba naj raztegne na več let in to takrat, ko bomo razpolagali z uredbo in uvedbo enotnih učnih knjig, zvezkov in z minimum učil.
Lepo in vse kmetijske razmere našega sreza upoštevajoče poročilo je nato podal sre-
siki kmet. ref. g. Kuret in nas seznanil s svojim načrtom glede pospeševanja kmetijstva ob sodelovanju učiteljstva. Obširne predloge v tem pogledu sta podala tov. predsednik in tov. Cvetko Franc. Tov. Cvetko Ivan predlaga, da se v pogledu kompetence društvenih razsodišč priključimo predlogu celjskega učit. društva (glej. »Učit. tov.« št. 19., str. 4.). Vsi predlogi so bili soglasno sprejeti. S tem je tov. predsednik sklenil zborovanje ter prihodnje (najbrž s predavanjem o Lavtarjevi rač. metodi) napovedal za prvo ali drugo soboto v aprilu t. I.
Tajnik:	Predsednik:
Senekovič Alojz, s. r. Vauda Mirko, s. r.
PREDLOG GLEDE POSPEŠEVANJA KMETIJSTVA S SODELOVANJEM UČITELJSTVA.
(Predlagal Vauda M., sprejet pri učit. zbor.
3. februarja 1934.)
S posebnim odlokom je kr. banska uprava dala podlago za dogovorno in složno delo med srez. kmeti, referenti in učiteljstvom. Da pa zamore učiteljstvo pri pospeševanju kmetijstva biti še v polnejši meri udeleženo, predlagamo:
1.	oblast naj obvešča slično kot sreske in obč. kmetijske odbore) ter občinske uprave o vseh zadevah in ukrepih, nanašajočih se na podvig kmetijskih in obče gospodarskih prilik všolanih občin in občanov tudi upraviteljstva (učiteljstvo) nar. šol ter naj zahteva v vseh takih akcijah skupne seje, skupno reševanje oziroma predlaganje zadevnih sklepov,
2.	vse naše javne kmetij, ustanove, kot: kmetijska družba, sad:"rsko iin vrtnarsko društvo, vinarska zadruga itd., četudi pri vseh morda vse učiteljstvo radi materialnih tiežkoč ne more biti včlanjeno, naj smatrajo šolo kot njihovo ž njimi sodelujočo ustanovo, katero naj informirajo o vseh važnih zadevah, zlasti o vseh v šol. kraju nameravanih kmetijsko-gospodarskih načrtih, izobraževalnih, nabav-ljalnih, vnovčevalnih in ostalih akcijah.
3.	Stik obojih korporacij, dalje kmet. učnih zavodov in strokovnjakov z narodno šolo na kmetih naj vodi do take strnitve, da postanemo vsi kmetijsko-gospodarsko življenje in prizadevanje vodeča enota, ki po deželi naj domuje v šoli!
4.	sestaviti je delovni program — večleten načrt ter organizirati sestav in izvedbo tega novega velikega gospodarsko pospeševalnega dela in aparata, da se spet tudi vsa ta sodobno najvažnejša akcija radi breznačrt-nosti in neorganiziranosti ne porazgubi v brezpomembne uspehe.
PREDLOGI GLEDE ŠOLARSKIH LISTIN.
Preglagatelj: Vauda Mirko.
(Sprejeti pri učit. zbor. 3. II. 1934.)
Ob sklepu I. polletja smo spet dovolj težko občutili, kam vodijo vedne spremembe z uvedbo novih uradnih knjig in šolarskih listin. Kako delo in potrato časa je nam pq-vzročilo napisovanje novega vrstnega reda učnih predmetov v izkaze o šol. napredku za učence 3. do 8. šolskega leta! Kako smo s tem oblikovno skazili sicer praktične in učencem še pozna leta dragocene izkaze! Kako mučno je prenašanje redov iz imenikov v izkaze pri različno se vrstečih učnih predmetih! Kako nepraktične, kratkotrajne in povrh — šolsko blagajno znatno obremenjujoče so novo uvedene dijaške knjižice.
Predlagamo zopetno uvedbo izkazov o šol. napredku z novopredpisano razvrstitvijo učnih predmetov. Odpraviti je nerodno oblikovane in nepraktično sestavljene ter povrh drage zdravstvene liste, ki naj bodo s potrebnimi rubrikami zapopadeni — (vnešeni) v matičnih listih. Te je zopet uvesti, jih bolj približati značaju šolarskih popisnic in sicer v obliki pole, kojih prva stran z izboljšano ru-brikacijo naj vsebuje osebne podatke, druga oceno napredka, tretja duše- in vzgojeslovni, zadnja stran pa zdravstveni popis učenca.
Uradne knjige in šolarske listine naj bodo končno enkrat stalna, ne vedno se menjajoča se uvedba.
PREDLOG GLEDE POSPEŠEVANJA KMETIJSTVA S SODELOVANJEM UČITELJSTVA.
Predlagatelj: Cvetko Franc.
(Sprejet pri učit. zbor. 3. 11. 1934.)
Poleg sokolskih edinic smatramo kot nujno potrebo, da kr. banska uprava uvede na vseh podeželskih narodnih šolah v svrho poklicne izobrazbe in narodno-državljanske vzgoje obvezne kmetsko in gospodinjsko nadaljevalne šole v zimskem tečaju, izpopolnjene z ekskurzijami spomladi in v poletju. V teh šolah naj se vrši pouk po načrtu kr. ban-ske uprave dravske banovine teoretično in praktično z upoštevanjem lokalnih razmer in s sodelovanjem sreskih kmetijskih referentov, oziroma strokovnjakinj na gospodinjskem polju.
Kr. banska uprava pa naj v svojem proračunu skrbi za potrebno predhodno strokovno izobrazbo učiteljstva v posebnih tečajih, ki naj ne bodo pretežno idejni, marveč predvsem praktični. Ista pa naj tudi zasigura uči-teljstvu, ki se z vnemo posveti delovanju na kmetijsko- in gospodarsko-nadaljevalnih šolah, primeren honorar, ki naj pri današnjih razmerah ne znaša manj kot 20 Din za učno uro.
Vzporedno s teoretsko-praktičnim poukom v kmetijski, gospodarski in gospodinjski stroki naj se obvezno obiskujoča narodno-šoiski obveznosti odrasla mladina v teh šolah vzgaja, da se ji razvije in utrdi samozavest in ponos na kmetski kot najmočnejši in v naši državi najvažnejši stan, da bo hodila v svojem dejanju in nehanju pota prave poštenosti
in pravičnosti, da bo vneta za dobrodelnost in pomoč bližnjemu, dobila veselje d'o čitanja in nadaljnje izobrazbe, da se ji razvije zmisel za kmetsko občestvo zlasti pa, da se utrdi v njej izrazita mentaliteta za narodno in državno edinstvo. Kadar bo učiteljstvo doseglo to, nastopijo kot rezultat same ob sebi tudi globoko segajoče izpremembe na političnem polju.
Krajevni šolski oziroma občinski odbori pa morajo v smislu zakona za vsako podeželsko šolo (kjer še to manjka) preskrbeti primerno velik kos zemljišča za zgledne poizkuse v kmetijstvu, takisto naj v zadostni meri dotirajo šolske vrtove, kjer se bodo učenci-ke udejstvovali spomladi, poleti in v jesen, dokler traja vegetacija. Za gospodinjsko-nadaljeval-ne šole bodo pa krajevni šolski odbori dolžni preskrbeti povsod primeren lokal, ki bo služil kot kuhinja in v pomanjkanju še ene sobe tudi kot jedilnica-obednica.
+ JUU SRESKO DRUŠTVO MURSKA SOBOTA je zborovalo dne 17. februarja t. 1. v sokolskem domu v Murski Soboti. Od 129 članov(ic) je bilo navzočih 88, t. j. 68%.
Pred zborovanjem je tov. Štubelj z vzornim nastopom v svojem razredu dokazal, kaj vse se v višji narodni šoli lahko doseže. Obravnaval je prebavo. — G. sreski šumar. ref. ing. Miklavčič je podal nato nekaj navodili o sajenju gozdnega drevja in o letošnjem po-gozdbvanju, h kateremu se pritegne tudi šolska mladina. — Tov. predsednik je prav obširno in izčrpno poročal o sklepih predsedniškega zbora v Ljubljani dne 14. jan. t. 1. ter o važnejših stanovskih zadevah, ki silijo zadnji čas v ospredje. V dopolnilo temu je tov. nadzornik govoril o organizaciji in po-kretu borcev Jugoslavije, prešel nato na izpad ban. sv. Kuharja na učiteljstvo, ki je do-šlo v Prekmurje, in versko-šolske razmere v tukajšnem srezu. Zborovalci so z burnim pirotestom soglasno obsodili neresnična in žaljiva izvajanja obeh prekmurskih ban. sv. Kuharja in Erjavca ter odposlali na mero-dajna mesta protestno spomenico proti takemu načinu reševanja prekmurskih šolskih in nacionalnih zadev.
Prečitani in sprejeti so bili došli dopisi, na podlagi katerih je prišlo do sledečih sklepov:
1.	Radi težkega finančnega položaja društvo ne pošlje delegata na izredno skupščino v Beograd.
2.	V fond za brezposelne učit. abituriente se k članarini primakne mesečno po 1 Din. Z nabranimi sredstvi bo društvo razpolagalo samo.
3.	Predlog šentlenartskega društva glede pošiljanja dopisov iz kmetijske stroke tudi šolam, je članstvo sprejelo s pripombo, da se naj pošiljajo samo dopisi o najvažnejših kmetijsko gospodarskih zadevah.
4) Sekcija naj potom centralne uprave doseže, da min. prosvete čim prej razpiše natečaj za nove šolske knjige, ki bodo sestavljene v zmislu novih učnih načrtov.
5. Sistematizacija učnih mest, po kateri bi bila določena učiteljska mesta vezana na določene uradniške skupine, naj se prepreči, ker bi bila ta v nasprotju z učiteljsko stalnostjo, za katero se borimo.
Tov. nadzornik Velnar je referiral o novem učnem načrtu za osnovne šole in podal v svojem zanimivem predavanju mnoffo iz-bornih misli o osnovah novega učnega načrta, njega praktičnem izvajanju in aplikaciji na posamezne kraje in tipe šol. Razvil je o tem predmetu živahen razgovor.
Tov. Hribar je poudaril', da je postal šolski radio za naše kraje brezpomemben, ker je
nemoten sprejem ljubljanske radio oddajne postaje radi nove mednarodne ureditve valovnih dolžin sploh nemogoč. Zahteval je tudi naj »Učiteljski tovariš«, ki se radi pomanjkanja prostora upira objavljati obširnejša in iz-črpnejša poročila o zborovanjih sreskih društev, ne prinaša toliko knjižnih poročil o knjigah »Mlad. matice«, ker s tem lislt samo izgublja na pestrosti in aktualnosti. — Tov. nadz. je ob koncu pojasnil, kako je izdelati skice šolskih okolišev in opozoril na redna poročila s službenimi podatki o izvenšolskem delu, ki postajajo važni za napredovanje učiteljstva. Tov. blagajnik je še apeliral na članstvo, naj z rednim plačevanjem članarine dvigne društvo iz neprestanih finančnih zadreg.
Gabrijelčič Ivan, preds. A. Šorli, tajnik.
Novosti na knjižnem trgu
—k Ana Senell: Črna lepota — življenjepis nekega konja. Iz angleščine prevel in prikrojil Griša Koritnik. Knjiga poljudno in prikupno vzbuja čut do živali in navaja k lepemu ravnanju. Želeti bi bilo, da je to delo v vseh šolskih knjižnicah.
—k Grlica, reivij alna zbirka ©mladinske muzike. Pred božičem je izšel 1. zvezek, februarja t. 1. pa 2. zvezek te prepotrebme revije. Vsakemu zvezku je-priložena književna priloga. Revijo izdaja in urejuje naš bivši tovariš prof. S. Kumar. Največ člankov v prilogi je podpisanih od našega tov. Iv. Grbca, ki je pred kratkim absolviral Muzičko Akademijo v Zagrebu.
Vsebina 1. zvezka: Tajčevič? Pjesme do-dolske, Bugarske koledne pjesme; Pozajič: Četiri svatovske pesme iz Bukovca; Adamič: Slovenske narodne; Grbec: Belokranjske ša-Ijivke; Živkovič: Igrale babe; Marinkovič: Novo kolo; J. Štolcer-Slavenski: Uspavanka, Dečja igra (s klav. spremljavo) in Zagorska pesma.
Vsebina 2. zvezka: Adamič: Beraške pesmi; Papandopulo: Doletel je..., Dafino,. vino crveno; Dugan ml.: Tri ptličice, Fašnička, Se koreinije, Črni kos, Lepe Molivarke; Baj-šanski: Tri bugarske pesmi; Grbec: Sedem otroških; Adamič: Svatovska, Tiri, tiri, tinje; Mokranjac: Četiri srpske obredne; Bravničar: Dva polža (s klav. spremljavo).
Revija ima okrog 50 sotrudnikov. Tovariše šolske upravitelje in pevovodje šolskih zborov prosimo, naj revijo naroče. Za vsak, še tako šibak zbor najdete v zbirki primerne pesmi, ki Vam bodo dobrodošle ob priliki nastopov.
Cena reviji (10 zvezkov) je v predplačilu Din 180.—, posameznim zvezkom pa 25 Din. Naroča se: Uprava »Grlice«, Zagreb, Račko-ga ul. 6/IV.
MALI OGLASI
Mali oglasi, ki slntfjt t posredoialne la soclalae aameae obiinstra, vsaka beseda 50 par. Najmanjši zaesek Dia 5 —
FR. P. ZAJEC
iipriin optik Lfabljana, Stari trg»
priporoča: naočnike, ščipalnike, barometre, toplomere, risalno orodje, mikroskope, foto -aparate itd. Velika zaloga raznih ur, zlatnine in srebrnine. Ceniki brezplačno.
Naročajte pri tvrdkah, ki inseriraio v našem glasilu!
IGN. ZARGI
LJUBLJANA
SV. PETRA CESTA 11
Za dame!
Obleke, plašče, bluze, perilo.
Za gospode!
Krasne srajce, velika izbira kravat.
Za otroke!
Oblekce, plaščke, predpasnike, perilo, čepice. PO PRIZNANO NIZKIH CENAH I
Šolske knjige
za ves kategorije Sol In po najnovejših izdajah
šolske zvezke
vsakovrstne, za šolo in domače vaje
šolske potrebščine
za vse mogoče šolske zahteve
Vam nudi vedno
KNJIGARNA „UČITELJSKE TISKARNE"
LJUBLJANA, FRANČIŠKANSKA ULICA 6 — MARIBOR, TYRŠEVA ULICA 44