List. 10. Tečaj XLV i l Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jeniaiie za celo leto 3 - old. 40 kr., za pol leta 1 gold, p w » "J~ ' v**,*.,*.*—.. J ^ jv; u v/ V TCV I\± . , /jO) JJU1 1C tel JL IV 1\ 1 . 90 kr., pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold. 10 kr., za četrt leta 1 gold. 10 kr. 70 kr., za četrt leta V Ljubljani 9. marca 1887. Obseg: Katere sorte grozdja naj bi se po Dolenjskem na ameriške trte cepile? Stajarcem priporočene jabolčne sorte, ki pa tudi drugod ugajajo. Kje zvemo za dobre jabolčne sorte? Dolenjsko sadjarstvo. Praha. darske novice. Trgovinska in obrtna zbornica. legacij. Mnogovrstne novice. Naši dopisi. Zemlje- in narodopisni obrazi. Novičar. Gospo Iz izrednega zasedanja de- Gospodarske stvari. drugi ed uvrstiti moremo pa sledeče trte Katere sorte grozdja naj se po Dolenj skem na ameriške trte (Spisal R. Dolenc.) cepile? za bela vina: 1.) kraljevino. 2.) vipavsko sipo. 3.) ita- ljanski rizling. 4.) zgodnji rudeči, zeleno rudeči in zeleni veltlinec. 5.) belo vipavsko ribolo. 6.) grganjo 70 pravi javor. 8.) hrustljati španjol (Gutedel). Grganja je kaj priporočil' za nizke, slani podvržene lege, ker Ker ni takih ameriških sort grozdja, katere bi na Dolenjskem popolnoma dozorele in dobro, ne smrdeče vino dajale, treba bode dobre domače, to je evropejske sorte na ameriške cepiti ali požlahtniti. Zdaj nastane pa jako jako važno vprašanje, katere domače sorte naj jak pozno ozeleni. 9.) muškat, ta posebno za to, da 2.) pa na ameriške podlage cepimo? To vprašanje ime- nujemo jako jako važno zato, ker od njegove prave rešitve je cela bodočnost dolenjskega vinarstva odvisna. Ne da se tajiti, da se na Dolenjskem v marsikaterem jako dobro ležečem vinogradu dosti prenizko vino prideluje. Da, prevagljiva je množina takih vinogradov. vi vrsti pač v tem, In v čem tiči uzrok temu? pr ker se prenizke, to je preslabe, prepozno zoreče, in se z njim navadne mošte bolj dišeče napravi. Za črna vina: 1.) kavko (žametasta črnina), modro frankinjo. 3.) modro tirolko. To so iste, katere se bodo v trtnici deželne vinarske, sadjarske in poljedelske šole na Grmu pomnoževale ter na ameriške podlage cepile. Konečno moram pripoznati, da je mogoče, da se na Dolenjskem še marsikatera jako fina, vse priporo-čitve vredna sorta grozdja nahaja, bodi si za bela ali pa črna vina; pa treba je dolenjske sorte šele spoznati ter strokovnjaško skusiti. To bode zopet naloga vinarske šole na Grmu. tudi v popolnoma zrelem stanu, premalo sladkora 5 preveč pa kisline obdržeče sorte grozdja čislajo. Prvi pogoj povzdige dolenjskega vinstva na dostojno stopinjo tiči pač v izvolitvi pravih sort grozdja. Prave da Kje zvemo za dobre jabolčne sorte? Od kar je sadjarstvo med Slovenci postalo tako sorte so pa za Dolenjsko tiste, katere zraven tega, da važna stroka kmetijstva, mora biti prva in glavna dobro, to je obilno rodijo, tudi zgodaj dozorijo in slad- naloga sadjarjeva saditev primernih sort. Sorta mora kora bogat, kisline pa ubog mošt dajejo. No takih sort biti primerna z ozirom na kraj, zemljo, podnebje in hočemo nekoliko navesti, pri tem pa sledeče razdelitve kupčijske razmere. Spoznanje primernih lastnosti posa-se držati. sorte za jako fina vina, katera naj bi pa najpremožnejši posestniki v najfinejših legah pridelovali, na Kranjskem in Primorskem še zelo malo, med tem sameznih sort mogoče je dobiti le na podlagi mnogih primerjevalnih poskušenj. Tacih poskušenj imamo pa II. sorte za navadna namizna vina. katera naj ko imajo Štajerci vsled prizadevanja gosp. grofa H. tudi manj premožni posestniki sploh pridelovali. prvi razred uvrstiti moremo za bela vina: Attemsa skoraj popolnoma določeno, katere jabolčne in hruškove sorte so primerne posameznim krajem na Šta- nemški rizling. 2.) beli burgundec. 3.) sivi rulandec. jerskem. Ena najvažnejših in prvih dolžnosti Kranjcev rumeni ortliber. 5.) traminec. mora biti prizadetje, da spoznajo njih razmeram pri/i> Za črna vina: 1.) črni burgundec. 2.) vipavsko merno jabolčne sorte. V to svrho treba je kmalu enkra 'K'- k ™ " i • • -črno ribolo (pinolček, sladkočrn). 3.) portugalko. deželne sadne razstave, katere namen ne bode Bog 42 vedi kaj pokazati j pak določiti, katerih naj se v bodočnosti držimo. Vsaj nam ne bode trebalo dru zega kot na podlagi dobljenih vestnih poročil izbrati in se sort tu, na polj ži do in cest Z 01 te, ki se f poletja. N dobra in po novem letu k u p č i j s k a pi nas stno ponašajo. Hvala Bogu, Sadje zelo trpežen važnejše sorte jabolk imamo vže tako na Kranjskem, dovito > [• a za : pa ne pi nje in za mošt lin zato so skrbeli zaslužni sadjarji, kakor Pire, Pintar Homan, Kulavic. cvete pozno in Drevo je plo- dolgo ter ljubi dobro ilovnato brušk vasi) i. t Je izbirati tako hiti Dolenc (na Slapu), Rorman (v Do- ., torej poskušnje so tu, treba nam To delo pa ni majhno in tudi ne bode zemljo. Drevo, kojega krona dobro je gosta in stisnena, raste na divjaku požlahtnj e prihodnjič.) zvrseno 9 ne smemo ga čakati, ampak pridno naprej drevje saditi. Pa katero? Nekaj svojih izkušenj uže imamo Dolenjsko sadjarstvo. v adnjem listu smo pisali da nam ugajajo mašanckarji, čebularji, tofeljni, voščenke; zraven teh sort pa z mirno vestjo tudi lehko sadimo Ob priliki Tržaške razstav H. Attems 1882 pisal te, ki Štajercem priporočene, kajti Staj sadj o Dolenjskem sadjarstvu je grof tole imajo je take oblike in bar da se vid podnebne in zemeljske razmere skoraj povsem podobne v južnem podnebj rn našim. Vse to nas je napotilo, da hočemo našim sadjarjem o jabolčnih porocatr toliko tej pokrajini vrediti sadjarstvo bodi pa kažipot : Dolenjsko da je raslo kako je v tali, katere priporoča prednosti pred ki ima glede podnebj planinskimi pokrajinami Jaz grof Attems za saditev na Štajerskem. Sadjarji naj se naših nasvetov držijo, iz popisa posameznih sort v na- menim pred vsem pridelovanj« dobrih in pravih zim škili hrušek ki pi slednjim članku pa lehko idijo, katera jim bode naj- eti bolje ugajala. Ako hočemo prispeti v sadjarstvu do že- lenega cilja, držati se moramo načela, ki ga ima c kr avstrijsko sadjarsko društvo Malo dob in porab in proč z sort abn no čej lehko za te vrste sadja in za Rusko. Eusko dobi pa s nas na Štajerskem nič kaj prav Dolenjsko poleg Goriškega postalo bi glavni pridelovalec za Dunaj edaj sadje iz Krima, največ i so m es nico brezštevilnih t u s Francoskega. Trst naj bi se oziral na te razmere in delal pot Dolenjskemu in Goriškemu sadju. Tudi' mi smo tega mnenja, ker smo dobro prepri čani, da umno sadjarstvo reši Dolenjskega kmeta po polnega ubožanja. to ho treba i da se inteli v Stajarcem priporočene jabolčne pa tudi drugod ugajajo. sorte gencija za to stvar pobriga, zlasti pa učiteljstvo da se opusti nesrečna misel, da je vinai 1 in stvo edina mogoča stroka kmetijstva na Dolenjskem V naslednjem podajemo našim č. čitateljem imena in popis jabolčnih sort koj grof Attems na podla dolgoletnih izkušenj in preiskavanj priporoča kot najboljše in to posebno glede kupčijskih razmer: . Zimski mašanckar. (Gambovec.) Raste ki legi, tudi na polji, zori v decemb Praha, Nedavno so mislili še vseobče v bodi emlj kakoršna koli: dobi > da je prahe treba > slaba > lahka, težk in se d r 2 k up čij sk pomladi. Izvrst sušna, mokrotna. Povdarjalo se je, da i pi mo m povsod širj t Ma šanckar poznan je po celem svetu ter ga dobro pla rajo njive izcj juje več nobeden razumnih kmetovalcev piti se in izpiti. Vendar temu ne pritr- Sploh pa no- čujejo Odtrgan sad je zelen, a obležan je zlato ru- veji čas trdijo, da prahe nikakor ni treba. Akoravno men; meso je sočno in močno dišeče. D močne rasti, zdravo in včasih marsikateri kmetovalec se bal, da ne bi je pr več pralro zanemarjal, toda naposled se je vsakateri vsako drugo leto bogato obrodi, prepričal, da je samemu sebi škodoval Mašanckar je le za visoko debelnato vzgojo, krono ima široko, z visečimi se tega vsakdo prepriča brez škode Želeti je i da vejami, cepiti ga je le na divjak v mrzlej š Angleška zimska zlata parmena. Raste tudi s praho sploh doseči? Tukaj je v prvi vrsti potrebno vedeti, kaj hočemo Navadno leg v sak pravijo, da si njive ob c Nam čij s k e s t i. Zori meseca o k t o b zna, gospodarska in mlji, na polju in tako pomorejo in se popravljajo in zatem zopet v do Kedar njiva počiv se drži do marca, ločeni vrsti rodijo novih sadežev t t i tudi dobi kup navozrjo na njo gnoja i čislan in ga dobro plačujejo. Dre v za sušenje. Sad je zelo hranilnih za bodoče sadeže tem dobi njiva novih snovi > asti Krono cvete pozno in bogato je močne in lepe mešajo njivino prstjo se po ? mogoče dobro. Zatem ima njiva časa dovolj naredi visoko kakor topola (jagnjed), da se pa roditi vzgojiti za špalir in raste dobro na divjaku kakor tudi umetni vsako leto. da se vsede in tako pripravi iz nova lepo in dobro more biti živalski ali kovinski ali tudi na pritlični podlagi (ivančkovem ali paradižnikovem jabolku.) 3. nejo Gnoj Zgornje plasti njivine lepo odovitne tudi od zraka azorane posta Šampanjska rejneta. Raste po visoko žečih krajih, celo v vetrni 9 mrzli legi 9 le- n a mnogo rodnih snovi, čeravno jih videti, ne tehtati ker iz tega prejemajo precej ne moremo ne Sedaj vprašujejo i bi ne bilo možno vse to doseči tudi brez prahe? Odgovor deloma 4:« apopaden je v uže rečenem. Plevela čiste, vseskozi ništvo AfeJft. M marljivo obdelovane njiv lm? » ki so zastane mokrote, Pichler's Witwe ne potrebujej Pi če se jim nekoliko časa med tukaj in drugo setvijo za počitek privošči. Po nekod bi praha jako škod zlasti če solnčni žarki pritiskajo in prah sicer dobro ejajo na njivi. Na lahkih zem kajti o obdelovanih škoduj selej mora kmetovalcu biti mar] praha ajbolj da izkoristuj njive kolikor največ možno in da jih ne pušča neob sejanih. To pa najbolje doseza s tem, da sadež za sadežem pi sledu je Na lehka zemljišča kaže čem več, tem boljše sadežev sejati ali saditi. Ti zapuščajo vsak nekaj odpadkov. Zemlja se vsprime, daje boljšega in trdnejega stališča sadežem in bolje rodi. Drugače je pa tam, kj nero dna. Potreb uj e 7 m i r a j Je hladna oki zaht m 1102: o ? 7 m i r a j več časa. predno zgodni, bdelovanja, ako hočemo, da bode pr vzrahljana. Tukaj pa ni mogoče vselej ogniti se pra sicer ne dobimo dovolj časa za zboljšanje njive. in takošn pripeti se najčešče, kedar Kaj eme žetev za- država ali sejatev odlag V Časih postane vsled c as ed obem j a k ki tega teh lučajih in sploh kedar časa ni njivo dobro obdelati, potrebna je praha Čeravno kmetova poslužuj je pa te časih treba, prizadevati mora si dai vselej na vso moč, da se nje ne 'o pa do veleva dotičn? le, ak sadeže tak * zemlj ljivo obdeluj in podnebj Nji sti, kakor to naj čisti ple- ča dovolj navaža in o pravem sploh naj ravna kakor razumen kmetovalec Po Zlasti ugaja to dela, če je preorana. Marsikatere tvarine, v maga si najleži s tem, da precej po žetvi njivo podorje. zemlji, katero zrak bolje rodno njej se razkrojijo tako leži in brzeje. Njiva je tako za glavno oranje najbolje pripravljena. Zatoraj je treba skrbeti najprvič za to, da prahe da uteg- ne bode treba. Vendar pozabiti se ne sme nejo ramo nastopiti tako neugodne razmere, zopet poslužiti vsaj za nekaj časa. j da se je mo- takih slu- čajih prahe ne pripustiti, bila bi velika napaka Gospodarske novice. # Umrl je 15. t. 111. ud c. kr. kmetijske dri^be pod Janez Ka\ > posestnik in gostilničar na Raz em Eanjki pristopil je h kmetijski družbi dne 8. maja 1867 ter ji je zvest ostal noter do smrti. Gospod Kavčič bil je zelo razumen in napreden kmetovalec » zlasti pa živinorejec. Dne 10 m Anton Janseko\ umrl je gospod zdravnik na Vrhniki dne 22 t m Pa g ospod Martin Slibar, dekan na Vrhniki. Tudi ta dva gospoda bila sta uda kmetijske družbe * List s podobami za šolsko vrtnarstvo izhaja uže drugo leto na Dunaji. List, katerega ime je „De reduje meščanski učitelj Franc Lan gauer v Pencingu pri Dunaji, Hauptstrasse 54. Oprav Schulgart znana tvrdka za učna sredstva Sohn. Prav toplo bi želeli, da na roči mnogo naših gg. učiteljev ta izvrstno uredovani ga morejo med družim posebno posneti, list iz katei kako je šolski vrt s pedagogijskega stališča izkoristiti teku leta hočemo večkrat kak strokovni članek iz tega lista prijaviti. List stoji za celo leto 1 gld. 50 kr * Celjska posojilnica ravno čiinski sklep za 1886 Posojil razpošilja svoj ra v Celi imela je 1886. prometa 797.321 gld. 86 kr. Pristopilo je k njej 315 zadružnikov, izstopilo pa samo 10. Čistega dobička je 3673 gld. 99 kr. Posojilnica ima dosedaj reservnih fondov v znesku 13361 gld. 54 kr. Posojilnica v Celji ni imela pri svojih dolžnikih od obstanka sem še ni- kakeršnih izgub Štajerska c. kr kmetijska družba imel 111. v Gradci 63. obe nemu odboru naložil e 16 bor. Občni zbor je glav > naj pri vojnem oskrbništvu dela 01110 vedno na to, da se pri nakupu potrebščin za napove najvišja cena, ki jo opravništvo misli plačati Nadalje ima glavni odbor na to delati. da povišajo uvoznino na 111 druge živalske masti, da osnujejo deželno zavarovalnico, da vpeljejo obligatorično zava- rovanje proti ognju. Tudi je občni zbor sklenil potom glavnega odbora prositi štajerski dežel zboi da po spešuje enako dolenje-avstrijskemu osnovo posojilnic po Raiffei sistemi Vprašanja in odgovori. Vprašanje 16 Moj šestletna ki boleha uže deseti dan. Pogosto se vleže na tla enkrat na eno, dru- i- - * S * ' # ' \ T r. % Č v . ' . J 5 ;. i gikrat na drugo stran, moli noge od sebe ter stega po vampu > kakor kedai se edno od nje, ravno tako tudi redno teleti. Blato gre in je. Krava pye se je uže večkrat pojala (Mat v Z.) Odgo Opi mogli spoznati. Zna bolezni je prepovr da je kr; 1 biti da bi jo za- v križu mr tudna, katera bol je lahko pi od prehlajenj od težkega poroda ob priliki zadnjega oteletenja ali pa je ob pripuščanji bik poškodoval kravo. Svetujemo Vam da se obrnete do gosp. Gasparija, c. kr. okraj nega živinozdravnika v Postojni Vprašanj 17 kei Na ponudbo mi je nekaj divjakov pa ne vem kako ceno imajo divjaki v kupčij 5 prosim za svet po čim jih smem plačati v A.) Odgovor: Vrednost divjakov odvisna je v prvi vrsti od njih kakovosti. Nepresajeni, toraj slabo uko-reničeni so prav malo ali nič vredni. Kmetijska družba kupila je letos divjake pri W. Neumannu v Leuters-dorfu na Saksonskem. Plačala je tisuč enoletnih ja- bolčnih divjakov po 1 gld. 50 kr., tisuč dvo- do ti letnih, presajenih po 11 gold (ti lobri za cepljenje v oki) > tisuč izbranih tri- do štiriletnih, posebno lepih divjakov 15 gold. Vožnja za tisuč divjakov zadnje vrste stoji do Ljubljane preko 5 gold. Tvrdko W. Neu-manna najdete med inserati. 44 dovaža Trgovinska in obrtna zbornica. (Dalje.) Ker se oni odpadki, katere samo trgovec s cunjami tovarnarju umetne volne po karbonizaciji oči- stijo in pri tekstilni industriji kot izdelano blago pridejo valjavnico, bode pač težko dokazati škodo, ki na- še v stane vsled uporabe tu omenjenih odpadkov. Volna od cunj se rabi samo za izdelovanje posteljnih odej. Prepoved izdelovanja volne od cunj za oblačila in druge s dalje, da v nekaterih kategorijah izvolj eni tudi deset glasov nimajo in da ima v teh kategorijah naslednik večkrat dva do tri glasove; konečno, da bi nova volitev prouzročala prevelike stroške odsek, da bi ne bilo umestno, da trgovinske zbornice predlaga: ozirorn na to, meni se . 6 zakon v gorenjem zaiislu spremenil za ter Slavna zbornica Predlog se vsprejme prošnje ne podpi (Dalje prihodnjič.) človeškim telesom dotikajoče se stvari bi bila nabiralcem cunj, izdelovalcem umetne volne, kakor tudi izdelovalcem posteljne odeje itd. v škodo. Odsek se strinja s temi nazori udeleženih krogov ter predlaga: Slavna zbornica naj v zmislu tega poročila izreče svoje mnenje. Predlog se vsprejme. .1 * . ^ ' I f B '• | y - ■ I - I ' ™ . ' - — # | \ 4 X. Gospod zbornični svetnik Ivan Baumgartner Zemljepisni in narodopisni obrazi. Nabral Fr. J aro sla v. 52. Mrožji lov. (Konec.) Vkljub temu se ne ve, ali bi bili zmagali ali ne, da nam ni nekoliko močnih valov barčice nenadoma in poroča o dopisu podružnic avstro-ogerske banke v Ljub- se ve da na našo srečo Ijani, s katerim naznanja, da bode mesto umršega cen- Sedaj smo bili rešeni nevarnosti porinilo k veliki ledeni plošči zorja g. Gustava Tonniesa zopet treba izpolniti ter da bi nas mroži pre oo enem prosi zbornico, naj v zmislu člana 40 in 64 banč- tudi svesti vrnili. Da jih ne bode za nami na led, tega smo si bili kajti noge so imeli uže zelo razmesarjene nih pravil za to mesto nasvetuje tri gospode. Tej prošnji a če tudi dojdejo, upali smo, da jih prevladamo, ker se ustrezaje, stavi odsek predlog: ve, da Slavca zbornica naj za izpraznjeno cenzorsko mesto kali smo ta žival neizrečeno neukretna na ledu. Poska iz bar uže oškodo pri podružnici avstro-ogerske banke v Ljubljani nasvetuje naslednje gospode: Alfr. Leden i ga, F. M. Re-gorscheka in Karola Pollaka. Predlog se vsprejme. potegnili za seboj na led ter jo a: mroži, ki so zbog ra- njenih nog komaj plavali, obrnili so, in splavali na svoje poprejšnjo ležišče. Samo ede naj meril za nami. XI Gospod zbornični svetnik Ks S noga mu je bila vsa razmesarjena, dru roča o dop c. kr okrožne sodnije v Rudolfovem po- ka- tera naznanja, da s koncem leta 1886. poteče poslovna na vso moč doba tamošnjim prisustovalcem pri trgovinskem sodišči: pa je bila še cela in zdrava, razen tega je bil močno lini ranjen po vratu in v oko. Besen je bil tudi Da ga ubijemo, o te m ni bilo dvcmiti, če nami . Antonu Kalčiču, Jos. Ogoreutzu, Adolfu Pauserji Ivanu Surzu; c. kr. okrožna sodnija prosi zbornico, predlaga nove prisustvovalce. Po ministerialnem ukazu nih čeka naj dojde za Res je pripl ploče, ter gledal in pomerjal, kj . Začeli smo ga vabiti za seboj na led za nami, veslal nekaj časa okolu leden; se s pomočj moč na z dne decembra 1864., drž. zak. št. 89 štiri izpraznj treba je za lj vrh pognal. Konečno j spra zava- mesta predlagati šest protokoliranih tr- proti nam. Um težko svoje truplo na led. Koj se je spustil smo se mu nalašč metali kosce govcev, ker pa je v Rudolfovem samo pet, ne šest takih protokoliranih trgovcev, mora zbornica tudi samo pet ledu čim anj jih predlagati. Odsek torej stav predlo dalj da bode ga tako daleč od vode zvabili kajti ode tem bolj nas. <~r O Slavna zbo Naposled smo obkolili mroža z vseh strani, ali to naj izvoli predlagati naslednj spode: Antona Kalčiča, Josipa Ogoreut > 3 gO- Adolfa njega ni motilo čisto nič, vrgel se je proti onemu napa dalcu ki mu bil Pauserja, Iv. Surza Predlog se vsprejme Iv ajbliži. 'I Kraj hit dobil s sekiro še XII Gosp bornični svetnik po zdravi nogi. čekana zasaditi v led, K o dopi prosi, poroča Zatulil je, pal na trebuh, ter poskušal ga predrl in šinil v vodo, da v svoj element. Sedaj smo planili vsi po njem. trgovinske in obrtne zbornice v Brodiju, katera cami smo ga prevrnili na hrbet. Bodli naj suli- smo in bodli, jo zbornica podpirala pri njeni prošnji za- rana se je pokazala za rano, kri je curkoma lila, mrož radi spremembe §. 6 zakona za trgovinske zbornice, zadevajoč poklicanje naslednika. Predlagana sprememba sled je omagal in mrtev obležal. je napenjal poslednje svoje sile. da bi se rešil , a napo- zahteva naj se pri volitvi pokliče oni naslednik, kateri Bil ima eposredno za prvoizvoljenim najprvi največ gla pa tudi uže skraj čas tuljenje njego v slučaji pa, da bi ne bilo umestno poklicati naslednika vzdignilo drugove, da so se vračali pomagat mu o je Nam se ljubilo čisto nič da razpiše naj se nova volitev. Odsek je ta predlog na vse se še en pot sprijeli z ne- varnimi in divjimi mroži, sklenili smo toraj, da pl strani temeljito pre- sebe v varnost spravimo / ajveči naglici smo pri mislil ter našel, da bi bilo pač težko določiti, Koliko vezali vrvi ob sulice, ki so tičale v truplu mroževem glaso da mora imeti naslednik da se more poklicati; ter ga vlekli v vodo k barčici srečo vračajoči 2 45 mroži zaradi ranjenih nog in drugotnih ran niso mogli brzo plavati, toraj smo imeli še toliko časa Dalj aa smo vrvi kupna vlada pooblasti v porazumljenji z mrožem v dnjem koncu barčice pritrdili, in vesla ibne v roke vzeli. Mroži so bili uže blizo ko smo z vesli ob vodo vdarili. \ smo tako da nam vladama obeh državnih ozemelj monarhij in nujne potrebne potrebščine vojne, ako take nastanej iov a. v. (od teh 2 mi) orabiti še do svote 28 m Mroži koma lil po obrazu, da-si je bilo mraza 35° so začeli zaostajati, in ko so sprevideli, da nič ne aose- Mi pa smo se oddihovali, ko se pot cur- jona goldinarj za co) Za pokritje te svote skrbeti je po ustavni poti žejo vrnili so se vsi. je njih divje tulenje čedalj bolj Sreč pozgubljalo v dalj Dunaji meseca februarija Kalnoky ]/r. 1887 smo se povrnili v zatok na brod so nas z vriskanjem sprejeli. Meso ubitega mroža nam šlo v slast, z maščobo smo si delali luč, in iz trde kože, zrezane na jarmena, dobili smo trdnih, močnih vrvi. Arthur grof Bylandt 1/r., feldzeugmeister." Kallay 1/r tem predlogu posvetoval delegacije avstrijske v dveh obširnih se je budgetni odsek ejah Največ pa so bili vredni beli i od slonove kosti, posebno zato njih ponarejajo človeške zobe, ljudem. obj Lepši so in draži ne porumene. Iz ki se stavijo škrbastim voj minister v v katerih je ker ložil, po čem se ta pojasnila dopol raz u p nem razgovoru nadrobno in se bode porabil zahtevan kredit ; e poveljnik mornarice in je razložil sedanji politični položaj minister Kaluokv v obče z živ dni ljenja ne pozabim tega strahu lova, pa truda i trp besedami da se nase razmere z država niso ki sem ga bil prebil od zadnjega rednega zasedanja nič spremenile in izre koma da niso postale odnej Konec Politične stvari. Iz izrednega zasedanja delegacij. vlad in pa tudi priporočil razprave bil je ta, da je budgetni odsek predlog sprejel soglasno, min trijska delegacija po iiii petek kratkem, jedernatem Mat vora soglasno. rednem času in za izreden kredit sklicane de- tudi v ogerski dele ; a ves predlog brez Kolikor se čuje, sprejel zgo-bode dn 1 marca legacije, ki so se v Buda-Peštu zbrale prejele so v posvetovanje sledeči predlog skupnega mi-sterstva zarad privolitve izrednega kredita 52V2 milijonov goldinarjev: predlo glasn ar o nespremenjen in so- Uvodni govo vladarja slušajoč zbrala se dr. Matušev se glasi: Klic visokeg tr visoka delegacija, da pre »Akorav žele, da se # položaj Evrop tinenta. je potreba po miru splošn izredni Kreditni predlog skupne vlade in da o m vlasti Qjeili ustavnim potom sklepa mi ohra je h tak da ne r-le splošen političen Budgetni odsek in prevagujoča večina vseh členov vse odajne držav kon delegacije preiskavala in pretehtavala sta naznanila in temveč celo one, ki so vojaško manj pomenljive Pojasnila skup vlade katera so se dajala s potrebno a vladi- v ohranenje miru in pa da bi bile vsaki nevarnosti kos, odkritostjo in temeljitostjo in soglasnost sprejetj izredne vojniške priprave preskrbujeje iu največje žrtve neSa predloga v sredi butgetnega odseka je neovrgljivi prinašajo, da svojo brambovsko moč ojačijo očigled teh činov tudi skupna vlada vkljub vsem ozirouu na dena še gledati na n dokaz za tehtnost dokazov, o potrebnosti naredeb / zavesti resnobe našega denarnega položaja, na- položaj ni smela zamuditi, pri času vdani neizogibnosti zahteve, da se konečno uvede rav- ogib razvoj nepričakovanih dogodeb države ne iznenadi priprave v ta namen, da je notežje v državnem gospodarstvu, katera se po enakih Te izredne naprave in misel na ofenzi izdatki, pri katerih ie vsaka edstev ključena, zahtevajo tudi izrednih sploš izrednih zahtevah zmiraj zopet odlaša v daljno prihod-^ t I ^ ^ budgetni odsek ni mogel prikrivati posledic in necdlašljivih potrebšči stroške izračunala na 521 Skupna vlada je v poštev vzela s ootrebšči kupna vlada po vestnem preiskavanji zgoraj navedene namene vse milijonov goldinarjev. položaja, ki je od nas vseh popolnoma neod visen; ta položaj naklada vsem poklicanim krogom kot za prvo in o bno dolžu varovanje drža st njenega branenja na vse strani in nasproti vsem slu- vrsti najnujnejše pripr v čaj zadostenjem čul 1 i milij 30 24 za mornarico) ter 2 milij gold (od teh ljenje od strani vodstva njega odobrenja uže porabila 16*2 milij teh v nadi posled- ni nič tako oddaljenega ot budgetni odsek zagotov-njih zadev, da naši državi napadujoče postopanje, da (od teh 1*2 milijo naj za mornarico) načelo naše politike ohranjenje za nas čast skleniti Visoka delegacija državnega zbora se tedaj naprosi nega miru. Iu v zagotovljenje tega miru, ne za pnp nje ojske, katere vsi skupaj ne želimo, pa se je tudi Skupni vladi se za 16*2 milijonov gold. a. v., katere glasovati ne bojimo, ker namenj so svote, o katerih imamo izdala za uže izvršene vojne priprave (med temi 1*2 To gla naj milijonov za mornarico), da (indemniteta) poslednje odo- da ta država, katere različni deli so brenje in ob enem pooblastilo, za daljne nujne priprave nerazumljivi, da je ta držav porabiti 8*3 milijonov gold. a. v. 4 pet in pred vsem svetom priča i danes marsikomu dežel in narodov a pri vsi svoji različnosti vsem svojim pristašem draga skupna v V., 40 domovina, v kateri je moč iskati in najti zadovoljenje velja po 42 kr. kilogr. Zadnje dni je cena poskočila na svojih opravičenih zahtev, katera jih varuje in katero 46 49 kr. kilogr. zopet oni vsi skupaj branijo z žrtovanjem vseh svojih moči. (Dobro!) temi malimi besedami nameraval sem po svojih slabih močeh izraziti prepričanje visoke delegacije. Ako Naši dopisi. Peč 18. febr Kaj znancev že zasula danes govorimo, morejo to bif; besede miru, pa pata u i mislil sem besed poguma in odločnosti skup včeraj vračaj se moravškega po domoljubja, kopališča. Spremili smo namreč k poslednjemu počitku (Dobro!) Ako danes molčimo, bode jezik tihe privolitve, občespoštovanega in priljubljenega peškega župa Jan te zahteve še bolj izgovorno, kakor bi to Barliča, po domače Hudobilnika, posestnika na Hudejem pritrjevanja mogla biti najbolj goreča beseda. (Dobro!) Pri visoRi delegaciji je izbrati si postopanje. (Poh moravške župnije. Pokoj da uže v 68. letu bil i še krenak mož, a Ogerska deleg imela je svojo meritorično ga baj imel je neko neozdravljivo bolezen u; sejo v soboto popoludne ob uže pred par leti za nekaj dni na postelj uri. Poročal je Ra- položila. Letošnj zimo pa ga dn 25. decembra kar kouszky. Za tem govorila sta dva izmed opozicije: neutegoma zopet napadla in ocl takrat ni mož nikamor grof A p p o n y i, dalje Beothy, potem pa še grof An- več mogel. Upali smo do zadnjega da bode tudi sedaj d r a s s y in za njim ministerski predsednik Tisza; ko- zopet ozdravel, zato nas je tem bolj v torek popoludne nečno bil je predlog vladiu sprejet uespremenjen so iznenaailo poročilo, da je zaspal za vselej. (Vse svoje glasno. ponedeljek sprejeli ste delegaciji vsastran- stvari je uže prej vredil.) ska naznanila in s tem bilo je zasedanie dognano. Pogreb bil je jako slovesen, kakoršen se v gorskih krajih težko kedaj vidi. Obilo število ljudstva je pri- Pred Mnogovrstne novice. * Kako se socijalizem na Nemškem narašča, kažejo sledeče številke o vdeležbi socialističnih volilcev: Leta »'.alo, koliko je imel ranjki prijateljev iu znancev, krsto hodili so skupno učenci domače občine, a za krsto in zastopniki sosednih za domačimi" najprej župani 871 volilo 351.670 eta za $ 1877 liste 101.921 volilcev: leta 1874 493.447, leta 1878 (po 437.158, leta 1881. 311.961, leta 1884. 549.990 • i nj volitvah leta na katero itentatu) pri zad- 1887 pa 774.128 To je občin in peški občinski odborniki, za temi pa se je razvrstilo drugo ljudstvo, ki je hotelo moža poslednjič spremiti. Pokojni bil je jako dober in vesten gospodar ne za svojo hišo, ampak tudi za vso občino. Da pa za svoj obilen trud pri županovanji ni vedno hvale žel, je se bilo tudi Bismarku bolj ozirati namenje gotovo vsak prepričan, kedor je uže keclaj imel priliko ikor pa na nepomen triletje ali sedemletje privo pa se en j a voj ke skoraj ali morebiti prav vsi socijalisti ( )be v slučaju vojsk orožj v roko kakor uže bodi, za občni blagor delovati. Vendar mora priznati, da so ga občani zelo ljubili in spoštovali, kajti volili so ga vsakikrat zopet v novo tako, da je in znano Kaj najo socijalisti, kedar so oboroženi on izvzemši prvih par let — župauoval Pečam, odkar hudem potre ki imamo župane. Prištevati ga moramo tedaj gotovo sta- krog Nize G Tori itd tresov Rudolf Falb (i se jarske) je bil je bil 22. februa in 23. februar bil dne 23. februarija rostam slovenskih županov. To občno zaupanje pa je trdi znani prorok po- mož s svojo prijaznostjo, postrežljivostjo in požrtvoval-duhovnik z južne Sta- nostjo za občinski blagor vsem občanom vedno plačeval, posebno v lepi slogi pa je živel ves čas s cerkvenim in potresi v zvezi s solnčnim mrakom pa z luninem mlajem ki ki šolskim predstojništvom. Kakor se je vedno trudil za zvečer ob pol 11 uri. Posebno prid občine, tako je tudi skrbel za svojo dušno hrano, zanimivo koledar pa je, kar je prorokoval v Genovi izhajajoč kajti bral je vedno rad tudi politične časnike. Podpiral L' Almanaco universale del grand pescatore je vedno rad vsako njemu znano narodno podjetje in se Chiaravalle" za leto 1887., ta prorokuje za mlaj meseca udeleževal — da-si preprost kmet — tudi raznih shodov februarija t. 1. do besede: ob viharno. uri zjutraj: morje je in veselic. kakim veseljem je šel lansko leto od- Planet Mars kaže na potres zemlje; posebno kritji Zupanovega spominka! — Omenim naj tudi, daje ud c. kr. kranjske kmetijske družbe in brdskega ]e paziti na neravne dneve te dobe. je bil prvi potres zemlje zjutraj ob resnici čutiti uri. * velikega prešičjega trga v Kobanii pole Pešta piše prijatelj „Novic": Dne 3. februarija t. 1. ogl g bil cestnega odbora. Koliko je koristil občini, občutili bomo pač sedaj, zato nam bode pa ostal vedno v najlepšem in najbolj- dal sem si veliki prešičji trg v Kobaniji, ta dan bilo je šem spominu kot poštenjak v vseh ozirih tam na trgu v ograjah spravljenih 72 prešičev raz čne debelosti in velikosti pričo mene spustili so na Naj mu bode žemljica lahka! Ljubljane. — Ljubljanski knezoškof gosp. dr. vago 5 lepih belih starcev, ki so tehtali skupaj 1265 Misija podal se je v nedeljo na Dunaj, % • kilog Na Kjer so se pri prašanje, koliko eljaj dotični uradnik: na to, kar se vkolj kem prešiču 25 kilogr., dalje reči, odbij mi od 5 čele včeraj škofovske konference. pri vsa- Močvirski odbor zboruje v soboto dne 12. marca pa 4%, ostala teža pa ob pol 11. dopoludne. 47 Na dnevnem redu so naznanila predsedništva in pa nasveti posameznih odbornikov Koliko nam znano, je to prvo zboro odborovo odkar e najvišje potrjenje zadobila novo spremenjena močvirska postava, in mogoče je, da se bodo kmalu vršile volitve odborove na podlagi nove postave, ter začelo tudi novo delovanje, ker ima po spremenjen' po- stavi odbo pravico polagati z obresti močvirskega zaklada v namene osuševanja močvirj delj Dramatično društvo praznovalo je minulo ne-večer v dvorani ljubljanske čitalnice dvajsetletnico svojega obstanka s slavnostno predstavo, v kateri reditelj društvenih predstav Borštnik v kratkih potezah aega društva v minulih 20 igrala se je v splošno zadovoljnost opereta omenjal delovanje dramatič letih potem Mesečnica in pa kratka igra „Gringoi u čitalnični prostori bili so po vsem napolnj 1 Gosp Tavčerjevo palačo na Dunajski ces prevzela je v last graška vzajemna zavarovalnica za 135.000 gold Kolikor morala bi stati po stro ških zgradbe vsaj za 100.000 gold več Za Erjavčev spominek nabranih je do sedaj nad 1600 gold bil Včerajšnji mesečni živinski somenj v Ljubljani dosti dobro obiskan, izrekoma bilo je konj mnogo na trgu. Kupčije bilo je pa malo in primeroma dobro plačevale so se molzne krave. ran je. Deželne sodnije svetovalec Uradno lineno Marti nak premeščen je v isti lastnosti v Ljub ljano. Tajnik deželne sodnij Fr za svetovalca dežel Tomšič imenovan je urado Br es sodnije v Ljublia Pomočnih predstojnik pri deželni sod v Ljublj imenovan je za vodjo pomočnih uradov pri de želni sodniji v Gradcu noval ie sekundarij Minister za poljedelstvo ime pri deželni bol v dr. Kaisersbe rgerja za c. kr. zdravnika v Idrij Ljubljai udokopo Letopis Narodne čitalnice v leta 1887. kaže nam dr. viteza Bleivveisa da dohodkov časnikov. ani začetkom to društvo pod predseduišt-štelo skupaj 313 članov, 4097 gold. veselic in 37 preostanka 10 gold. 67 kr Kmetijsko potovalno predavanje ima tajnik c. kr. kmetijske družbe gosp. Gustav Pire v soboto popoludne 12. dne t. m. ob uri v Stopičah pri No- vem mestu. Novičar iz domačih in tujih dežel. Dunaja Danes prične se zopet zborovanje državnega zbora Na dnevnem redu je nadaljevanje v dnevnega adnj eda seji talega Jutri ima se pričeti že obravnava po ročila odseka za pogodbo z Ogersko o podaljšanji n . ki nega pri vilegij baron Reinlanderj so se zopet poskusili razgovori načelništvo generalnega štaba Ogersko zborovanji delegacij poročamo na v ugein mestu obširno. Tukajšni državni zbor nadaljuje budgetno razpi Hrvatska in ogerska regnikolai deputacija sklenile ste svoje posvetovanje s tem, da ste izreki te p r iš1 kakorš n eg ki epa. konečni Uradno naznanilo o tej zadevi se glasi: seji regnikolarnih deputacij izrekel je predsednik S zeli da v teku zaupnih azgovor ) ako ravno se je glede več točk doseglo popolno soglasje, glede drudh pa se doseglo vsaj izdatno približanje, da so pa vender glede najvažnejšega tako bistvene jezik p r a s a n j ostale izličnosti menenj, ki se ne dajo porav nati. Predsednik vprašal je tukaj deputacijo, ali misli da bi se z nadaljevanjem razprav mogel doseči boljši vspeh. Poročevalca Maks F a 1 k in Josip M i š k a t o v i č izjavita v imenu dotičnih deputacij, da se tega ni nadejati. Predsednik obžaluje brezvspešnost, se pohvalno spominja neumorne delavnosti ob3 se je po njegovem predlogu poročevalcev sprejelo priznanje in v zapisnik. Potem izrekel je še načelnik hrvatskega kluba zahvalo predsedniku in vsem členom vlade. Na to izreče Tisza še nekaj besedi obetanja, da bode kolikor moč > pospeševal blagostanje Hrvatske. Časniki po katerih vlada izrekava svoje misli izrekajo enako obžalovanje kot se je to zgodilo v deputaciji, kvasijo o hrvatskem šovinizmu, ki še tega noče dopustiti, da bi madjarščina v Hrvatski veljala ko pomočni jezik. M* v j f ' r t i J ' j i! ' * * l -fl "f ' i ' * - J Žalostno spričevalo za ogerske politike je pač to ako se celo s tako udano deputacijo hrvatsko, v kateri znani Miškatovič zvonec nosi, pogoditi ne morejo. Morebiti bi se bilo to vendarle zgodilo, ako bi že pred ne bila opozicija hrvatskega deželnega zbora že pred ka- k ^ v \ % zala, da naj vladina stranka pri tem vprašanji pokaže kaj more doseči pri vladi katero podpira za žive in mrtve. vsej Hrvatski bo to vladini stranki dalo nekaj veljave, ker se ni vdala. Se ve da pa bo ljudstvo znalo soditi, koliko resna je bila ta borba, ako še pri konečni razpravi hrvatska deputacija trdi, da ohrani staro prijateljstvo z Ogersko, ako ravno ji Ogri nočejo soboto dopoludne odpeljala se je priznati v pogodbi priznanih jezikovnih pravic tudi cesarica s svojem spremstvom v Buda-Pest, kamor Hrvaškemu deželnemu zboru predložil se je načrt po dospela krog %2 popoludne koval jo je cesar, in ponedeljek večer vdeležila se je 5 let- Na kolodvoru priča- stave o podalšanji dešelno-zborskega mandata od 3 na soireje pri dvoru, k kateri je bilo vabljenih krog 800 oseb med njimi tudi členi obeh delegacij. Bolgarska zadnji številki „Novic" omenjali zakona smo v telegramu z Dunaja, da se je bolgarska posadka Gosposki zbornici predložil je naučni minister načrt v Siliš tr i j i uprla zoper vladarstvo. Enak upor po- -m i po katerem se spod 10 let star smejo sprejemati na gimnazije. učenci ne skusil je del posadke v podonavski trdnjavi R u š č u k in tukaj nastal je pravi boj med upornim pijonirskim 48 batalijonom in pa vladarstvu zvestimi pešci in enako da so uporniki raznih krajev med saboj v zvezi in so zvestim prebivalstvom mesta. Boj trajal je celi dan za imeli namen, Cankova najprej oklicati za vladarja. to ker so ustaši imeli v svoji oblasti baterij topov 5 konečno so meščani in pešci premagali ustaše, katerih bolgarskih vladinih krogih se govori, da je Ruska netila , ki je zadnji čas različnem odborom za upor do- upoi načelniki so skušali pobegniti čez Donovo na rumunska poslala krog tri milijone rubljev tla, toda vojaki zapazivši jih so streljali za njimi 5 vrh Da tega pa je tudi vojni brod hitro odrinil preprečil pot na nasprotni donavski breg. bila Ruska zadovoljna z uporom, kaže z brega in jim prizadevanje, oteti različne prijete ustaše, s tem Nekaj ustašev bilo je ranjenih popadalo deloma po- jili krije z ruskim podaništvom besede ui dalj da pa to kažejo adnega „Journal de St. Petersburg > ki skakalo v Donavo, pa s pomočjo broda so vse izlekli z žuje željo, da bi zadnji dogodki naredili konec anarhij vode in nazaj pritirali v Ruščuk. ki že 18 mescev traja v Bolgarij i ter Silistriji zatrli so upor z Ruščuka prišedši vojaki enkrat red se že vpeljal brez boja, ker so ustaši po prihodu zveste vojne pobegnili, akoravuo so imeli trdnjavo v svoji oblasti. Videti je, da je bolgarsko vladarstvo spolnilo to željo ruskih krogov in hitro zopet vpeljalo reci v Bol-postopanji bolgarskega vladarstva nasproti garski, toda red s tem vledarstvam Ruski do sedaj še ustašem glase se zadnje novice tako: Sofija dne 6. marca, ni bil po volji. Ukaz za ustreljenje upornih častnikov bil je včeraj Pomenljivo bo za razvoj bolgarskega vprašanja f podpisan. Nemški generalkonzul Thielman, čegar varstvu kako se Ruska vstopi nasproti po zasluženji strogemu so izročeni ruski podaniki, podal je danes zjutraj pi- kaznovanji upornikov. sanje, v katerem zahteva, da se šest upornik častnikov Laška. v Ruščuku izroči nemškemu konzulu, ker trdi, da so častniki ruski podaniki. Povod tej tirjatvi je guganji 5 da Ministerska kriza končala se je po in posvetovanji tako, da vse ostane imajo častniki ruske postne liste. dolgem pri starem. Kralj ni sprejel ostavka dosedajnih ministrov in zbornica izrekla bo vladi pri prvi priliki svoje Riza Bey, turški pooblaščenec, je neki v imenu Sul- zaupanje. Po potresu prizadetim daroral je kralj 150 000 tanovem pri vladi storil korake, da naj bi se upornikom frankov. skazala milost. — Častniki sploh odobravajo vladin, da upornike kaznuje s smrsto. — sklep Sofiija dne 6. marca ob 9. zvečer. Uradni list naznanja, da je bilo osem bolgarskih častnikov, katere je vojna Najnovejše vesti. Bolgarske. Telegrami z Ruščuka obširno poročajo o obravnavah vojne sodnije v Ruščuku, pri sodba obsodila na smrt, danes ob O zj ut raj v katerih so bili navzoči tudi konzuli Nemške, Laške, Ruščuku ustreljenih. Ob enem obsojen ruski podanik Bolnian izročen je bil nemškemu konzulatu. Danes že po dovršeni obsodbi izročil je nemški konzul bolgarski vladi pisanje, v katerem Rumunske in Velike Britanije. Na trgu pred sodnijo zbira se mnogobrojna množica, izmed katere se neprenehoma ponavljajo klici: „Živela neodvisna Bolgar- receno da je sedem z orožje v roki zasačenih častnikov, izmed katerih sta bila dva, Uzurov in Paoov ustreljena, ruskih podanikov in da tedaj zahteva, da se z njimi kot takimi ravna. Vlada je na to odgovorila, da so vsi ob- sojenci razun kapitana Bolmana bolgarski podaniki, ne samo ker so znani kot Bolgari temveč tudi za to, kei so v teku sodnijske obravnave svojo narodnost kot tako pripoznali. Kar zadeva druge obsojene vojaške m vilne osebe, videti je 7 da vlada nagnjena milosti 9 • I >k j j . - | i H Misli se, daje skupni korak konzulov zato ostal brez vspeha, ker so oblastve v Ruščuku piejele iz Sofije enako povelje, kakoršno je vojni minister Nikolajev t ■ H ' • . 'J'"'" P i m' U j —« < m _ *» rt • '•',»*■""»-. brzojavil kapitanu Popov-u, ko je ta Ruščuk zapustil, ska! Smrt izdajicam!" Zatoženih je enajst častnikov: Stotnik Bolman, ki je ranjen na ramenu, Kristev z rano na roki (brat v Silistriji v boju vstreljecega stotnika Kristova), stotnik Zelenogorov, kateremu je bil zaupan arsenal v Ruščuku, poročnik Kojuhanski, Enčev, Mirkov, Tambroškov in Kri-stonakov, in konečno major Usurov, ki je bil tako težko ranjen, da so ga notri prinesli štirje vojaki. Usunov izpove, da je večer prej sklical vdeležene častnike, da so hoteli samo nekrvavim potom nasprotovati nekaterim naredbam ministerstva, boj se je pričel, ker so se vojaki morali braniti zoper napadajoče občinstvo. Glede druzih častnikov reče Usurov, da so tako ravnali po njegovem povelji, in da tedaj ne zaslužijo nikakoršne kazni. Dne 5. ob pol proglasila je vojna sodnija da bi zadušil upor v Silistriji. Konec tega povelja se je baje glasil: Kader zasedete Silistrijo, ustanovite vojne sodbe in dajte krive usmrtiti. S Pariza se brzo-javlja dne 7. marca, da je bilo neki s smrtjo kazno- dva znano sodbo, po kateri je bilo k smrti ustreljenja obsojenih 15 oseb, večinoma častnikov. vanih v Ruščuku 13 oseb, med temi dva majorja stotnika, dva poročnika in dve civilni osebi. Žitna cena v Ljubljani 2. marca 1887. p Hektoliter: pšenice domače 7 gold. 47 kr. dejali so 24, v Burgasu 8 oseb v zapor ? nekaj Sofiji tudi 7 gold. 96 kr. turšice 4 gold. 71 kr. banaške soršice 6 gold. 90 kr. rži 5 gold. 20 kr. ječmena 4 gold. 39 kr. drugod zato, ker je vladarstvo dobilo dokaze v roke, 92 kr. prosa 4 gold. 87 kr. ajde 4 gold. 22 kr. ovsa 2 gold. Krompir 2 gold. 85 kr. 100 kilogramov. Odgovorni vrednik: Gustav Pire Tisk in založba * Blaznikovi nasledniki v Ljubljani