11—	——11
Izhaja v Trstu
Tsajf netelc od 5, bob.
Rokopisi se ne vračajo. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Uredništvo in npravništvo
ul. del Lavatolo št. 1,1.
Telefon 18-67.
■------------------
Posamezne itev. se prodajajo po 6 stot
Inserati se računajo na milimetre v širo-kosti na kolone, in sicer po 8 stot. za vsaki mm. Za več nego lOkratno objavo pa po dogovora.
Naročnin a za celo leto K 4.—; za pol in četrt leta razmerno.
Glasilo »Narodne delavske organizacije" in »Zveze jugoslovanskih železničarjev".
Sami sebi.
Očitalo se nam bo morda, da smo •goisti, da gledamo le nase in svojo korist, ako recimo, da je in mora ostati glavni cilj »Narodne delavske organizacije1' korist narodnega delavstva in pred vsem delavstva učlanjenega »Narodni delavski organizaciji". Vemo, da se nam bo to očitalo, saj se nam pravzaprav očita to že takoin-tako, dočim se pa nam zdi ta naš cilj tako sam po st bi umljiv, da se nam v resnici ne zdi nikakor potreljpo, zagovarjati našega delovanja v tej smeri. Čemu tudi, saj za nas, za »Narodno delavsko organizacijo" ne more in ne sme biti odločujočega prav nič drugega, kakor edino le naša pravila. In nič drugega ni, kakor naša sveta dolžnost, da izvajamo to, kar nam nalagajo naša pravila, naj bo to potem komu drugemu, stoječemu izven naše organizacije, prav ali pa tudi ne. Poudarjamo pa tudi še eno: Mi se ne vtikamo v posle drugih, zato pa tudi z vso odločnostjo zahtevamo zase nedotakljivo pravico, da se tudi drugi ne vtikajo vnaše posle. To bodi enkrat za vselej povedano vsakomur in vsem, ki si brez vsake najmanjše upravičenosti laste pravico postavljati se za nekake sodnike našega delovanja, ali pa celo opravljati in obrekovati nas in naše delo.
»Narodna delavska organizacija4' si je v svojih pravilih začrtala svoje delovanje in sicer takole :
Namen N. D. O. je : „a) organizirati narodno delavstvo vseh strok brez razlike ;
b)	varovati pravice delavcev in ščititi njih moralne in materijalne, tako posamezne kakor skupne interese v vsaki meri privatnega in javnega ž vljenja; in sicer v javnem življenju tako v razmerju nasproti državi, kakor v razm rju nasproti deželi in občinski upravi;
c)	ohraniti narodu gospodarsko in duševnokrepke delavce in tako delavstvo sploh."
To je torej namen »Narodne delavske organizacije" in dosegi tega namena mora N. D. O. posvetiti vse svoje moči. In vedela je N. D. O, ko si je začrtala to pot, da ta pot ne bo gladka, vedela je, da bo treba odstraniti mnogo zaprek, da se bo treba boriti z marsikom in marsičem, predno bo dosegla svoj cilj, vedela je, da jej b do vstali na tej poti nasprotniki vsake vrste. Vedela je to N. D. O., ko se je ustanovila, in še bolj se je prepričala o tem tekom svojega delovanja, in zato je tudi danes prav čisto nič ne osupne, ako se tudi na navidezno gladki poti pokaže kak pokoncu stojtč žrebelj, ako ji sovražnik, ki se ji v lice kaže naj boljšega' prijatelja, zahrbtno natrese na pot ostrih črepinj, ne preseneti je niti najmanj, ako strese nanjo in njeno delovanje kak tak »prijatelj" svoj onemogli gnjev, dasiravno bi bilo morda zanj stokrat bolje, da bi z ogromno kepo masla, ki jo ima sam na glavi, ne hodil na solnce.
Naj ti posamezniki vsak zase in vsi skupaj pomnijo, da se N. D. O. ne briga zanje in njihovo bevskanje, njej zadostuje popolnoma zaupanje članstva, kateremu edinemu je odgovorna za svoje delovanje >n drugemu prav nikomur. Ne bo se brigala tud nadalje za to rovanje proti sebi, toda zapomni naj vsakdo, pa bodisi kdor koli, da je vsake pesmi enkrat konec ia da bo N. D. O. in njeno članstvo znalo obračunati z vsakomur kar najtemeljitejše.
Sicer pa bo N. D. O., kakor smo že rekli, neglede na levo in na desno hodila svojo začrtano pot. Organizirala bo narodno delavstvo, varovala njegove pravice in koristi proti vsakomur, da je ohrani duševno in gospodarsko krepko svojemu narodu, pa naj bo to komu prav ali ne. Naj le potem
ruje in hruje proti nam, komur je to ( drago, naj nam se stavi na našo pot, kdor ima veselje zato, N. D. O. bo šla preko njega naprej, naprej do svojega cilja!
" ZVEZA ■■
JUGOSLOVANSKIH ŽELEZNIČARJEV.
Določbe v zadevi plač železniških delavcev z redno dnevno plačo.
Določene plače.
Tu podajamo določbo glede plač stalnih delavcev, in sicer so to začetne minimalne plače, katere se morajo priznati na različnih postajah delavcem, ki se spre-mejo stalno v službo. Te plače so določene pri vstopu v stalno delo in se povišajo, kakor je bilo že omenjeno, pri zadovoljivem službovanju za 20 st. na dan in sicer za delavce rokodelce (profesijoniste) po vsakih dveh letih, za navadne delavce pa po vsakih trt h letih. Minimalne plače za posamezne kraje so :
	K Bt.		K st.
Jesenice	2'60	Sv. Vincenc	2 30
Dobrava	2 40	Zabronič	2'30
Bbd	2'40	Vodnjan	2'40
Bohinjska Bela 2 40		Galezan	2'40
Soteska	2-40	Pulj	2'60
Nomenj	2-40	Sosiči	2'20
Bohinj. Bistrica 2'40		Selo Rovinjsko	2-20
Podbrdo	2-40	Rovinj	2'40
Hudajužna	2 40	Draga	2-40
Grahovo	2-40	Boršt	2'40
Podmelec	2‘40	Ricmanje	2'40
Sv. Lucij a-		Sv. Ana	3'—
Tolrnin	2-40	Monte Casti-	
Avče	2-40	glione	2'80
Kanal	2'40	Zavije	2 80
Plave	2'40	Milje	2'80
Gorica	2 40	Škofije	2'60
Volčjadraga	230	Dekani	2'60
Prvačina	2-20	Koper	2 60
Rihenberk	2’20	Semedela	2'60
Št-mjel-Kobdilj	2'20	Isola	2'50
Dutovlje-Skopo 2*20		Strunjano	2'60
Repentabor	230	Portorose	2'50
Opčine	2'60	S. Bartolomeo	2'50
Vrdela	3' —	Sičijole	2.40
Roool	3 —	Salvore	2'30
Trst, drž. kol		Markovac	230
in prosta luka 3'20		Kaldanija	2 30
Trst-Skedenj	3'—	Buje	2'40
Trst-Sv. Sava	3'—	Tribano	2'30
Divača	2 40	Grožnjan	2'30
Rodik	2'40	Kastanja	2'30
HerpeljeKozina 2 40		Zaveršje	2'30
Podgorje	2'20	Oprtalj	2'30
Rakitovič	2'20	Levade	2'30
Buzet	2-20	Motovun	2.30
Roč	2'20	Karojba	2'30
Lupoglava	2'20	Rakotole	2'30
Borut	2'20	Vižinada	2'40
Cerovlje	2'20	Labinci	2'40
Novaki	2'20	Višnjan	2.40
Pazin	2'40	Poreč	2*60
Heki	2'20	Ronke	2'20
Sv. Peter v		Bel jan	2.20
Šumi	2*20	Pieris-Turjak	2'20
Žminj	2'20	Vila Vicentina	2.20
Kanfanar	2'30	Škodovaka	220
Smoljani	2'30	Cervinjan	2'20
Sv. Peter pri		Dobrepolje	2'30
Gorici	2'30	Velike Lašče	2-40
Dornberg	2'20	Ortnek	2'40
Batuje	2'20	Ribnica	2'40
Kamnje	2*20	Stara cerkev	
Dobravlje	2'20	pri Kočevju	2'40
Sv. Križ-Cesta	2'20	Kočevje	2 40
Ajdovščina	2'20	Mirna	2'40
Belapeč	2'30	Mokronog-Bi-	
Rateče	2'30	strica	2'40
Kranjska Gora 2'30		Št. Janž	240
Dovje	2'30	Knin	2'10
Hrušica	2'30	Kalderna	2*10
Javornik	2'40	Kosovo	210
Žerovnica	2'20	Tepljuh	2'10
Lesce	2'20	Siverič	2'10
Radovljica	2*20	| Derniš	210
Otoče	2 20	Žitnič	1'90
	K st.		K >t.
Podnart Kropa 2'20		Unešič	1 90
Sv. Jošt	2'20	Koprna	1'90
Kranj	2'30	Perkovič-Slivno 1*90	
Škofja Loka	2'20	Dolac	1'90
Medvode	2'20	Labin	1'90
Vižmarje	2'20	Kaštel stari	210
Ljublj., drž. k.	2'50	Lukšič	210
Naklo	2'20	Kambelovac	210
Duplje	2'20	Gomilica	210
Sv. Križ	2-20	Kaštel-Sučurac	2'40
Tržič (Gorenj-		Solin	2'40
sko)	2'40	Spljet	2*40
Tavčarjev dvor 2'20		Dabar	] '90
Črnuče	2'20	Vrpolje	1'90
Terzin	2*20	Sv. Juraj	1'90
Domžale	2 20	Šibenik	2'40
Jarše-Mengeš	2'20	Sinj	2'20
Homec	2'20	Dicmo	210
Kamnik	2-20	Dugopolje	210
Ljubljana		Klis	210
Dol. kol.	2'50	Kosa	2'10
Laverca	2'20	Mravince	210
Skoft-lca	2'20	Vranjic- Solin	2'40
Šmarje-Sap	2'20	Brotnice	2'40
Grosuplje	2'20	Vojski dol	2'40
Boštanj	2'20	Mihaniči	2'40
Žalna	220	Cavtat	2'40
Višnja gora	2'20	Cilipi	,	2'40
Zatičina	2'20	Komaj	2 40
Šentvid pri Za-		Gruda	2'40
tičini	2'20	Pločišče	2'40
Radohova vas	2'20	Nagumanac	2'40
Sv Lorene na		Sutorina	2'40
Kr	2 20	Igalo	210
Velika Loka	2 20	Erceg novi	2'60
Trebnje	2'20	Savina	2'60
Ponikve	2'20	Zelenika	2'60
Mirnapeč	2'20	Brgut	2'40
Novo Mesto	2'30	Šumat-Gion-	
Straža-Toplice	2'30	chetto	210
Predole	2'20	Rijeka (Ombla) 2'40	
Čušperk	2'20	Gruž	2'60
Poziv sodrugom!
Nadsprevodnik Cerar in sprevodnik Jonka razširjata po progi vest, da sem jaz pri volitvah v zavarovalnico avstrijskih železnic proti nezgodam glasovnice sam izpolnil in podpisaval sprejem istih in da delavci glasovnic sploh niso sprejeli ter da sem jaz na ta način kvaril volilni re-sultat v škodo socijal-demokratičnih kandidatov.
Poživljam omenjena sodruga, da mi dokažeta samo en tak slučaj pri meni podrejenih delavcih in da dokažeta, da je to, kar onadva govorita, resnica.
Ako tega ne storita, imenujem ju javno nesramna lažnika in obrekovalca, katera vedorna kradeta čast poštenim ljudem. —
Pozivliam ju, da me zaradi tega tožita pri sodišču in mi s pričami dokažeta dejanje katerega me dolžita, ali pa naj prekličeta javno v listih to lažnjivo obrekovanje, drugače jim ostane na čelu pečat lažnikov.
Josip Vales železniški mojster.
(Opomba uredništva.) Ko bi bili delali socijaldemokratični pristaši tako pošteno, kakor naši člani, potem bi bilo njih število prokleto majhno. Pripomnimo samo, da je v Trstu neki predstojnik dvakrat moral odvzeti oddajo glasovnic socijalde-mokratičnemu agitatorju, ki glasovnic ni oddajal.
zjž — Podružnica Rihenberk Z. ).
Ž. Za nedeljo, dne 10. aprila t. 1., ob 2. uri popoludne sklicujejo se v gostilno Gerzej v Rihenberk vsi železniški čuvaji te proge na važen sestanek. Ker gre za zelo važna vprašanja železniških čuvajev, prosimo, da se udeleži tega sestanka vsak službe prosti čuvaj.
Odbor.
zjž— Burja preobrnila železniški
vlak. Burja! Po mnogih krajih to ime niti znano ni in vsakdo, ki sliši o burji, vpraša : kaj pa je to, kakšen veter pa je to? Rad bi enkrat izkusil to burjo. In res marsikdo jo je potem izkusil, ali tudi nik-
dar se je več želel. Kdor pa še nima pojma o burji, si jo lahko predstavlja, .ko čita o nesreči, ki se je zgodila na ozkotirni železnici Trst-Poreč dne 31. marca t. 1. ob 3 in pol uri popoludne. En sam sunek, vrtinec burje, je zadoščal, in bu^a je preobrnila v bližini, postaje Milje celi vlak ozkotirne železnice, da, celo težki stroj je moral iz tira. Burja je bila tako močna, da se je zavirač zadnjega voza privezal k vozu. Prvi osebni voz je bil postavljen naravnost na glavo, bil ves razbit in od potnikov v tem vozu so ostali 3 mrtvi. Od drugih potnikov, bilo je vseh skupaj 180, bili so težko ranjeni 3, manj ali bolj lahko ranjenih pa 12 oseb, ki so se prepeljale skoraj vse v bolnišnico v Kopn. Torej 18 žrtev. Pri tej grozni nesreči tudi mi lahko. vprašamo : kdo je v prvi vrsti kriv te velike nesreče ? V prvi vrsti bi rekli, da tisti, ki so ta un kum železnice zidali na burji najbolj izpostavljenem ozemlju. Ker pa železnica enkrat že obstoji, mora se računiti b tem dejstvom. In pri tem bi smelo trdili, da so krivi nekaj vendar le prometni organi, in ravno pri tej progi ravna uprava malo prepovršno z vsem prometom. Komandira se prav pridno telefouičnim potom iz obratnega vodstva Trst ; če bi se moralo postaviti vse na glavo, iti mora, ker drugače so precej kazni za — uslužbence. Posebno s prometnim osobjem se ravna včasih prav surovo, govori se žnjim včasih, kakor s pobalini, seveda vse po vojaško. Ker pa imajo gotovi uradniki več zmožnosti za šikane uslužbencev, kakor pa za opravljanje svoje službe, se potem ni čuditi, ako se pripeti nesreča, kakor smo jo doživeli sedaj.
zjž— Vzravnjevalci železnice, C
kr. železniško ministrstvo je dovolilo, d smejo za nadalje nositi »vzravnjevalci železnice" c. kr. drž. žel. na ovratniku svoj« uniforme srebrne trakce (male porte).
zjž— Krajevne železnice. Na prog vipavske železnice se je prevozilo mesec januvarija t. 1. 7800 oseb in 4500 to blaga ; prejemki so znašali 16.700.— 1 (Lansko leto istega meseca K 11.976).
Na furlanski šeleznici Tržič-Cervinji se je prevozilo meseca januarja t. 1. 990 oseb in 7400 ton blaga, prejemki so zrn šali 24.300.— K. (Lansko leto istega m' seča K 19.616.)	*	?,-.v
zjž v- Maribor. Kar se je ustanovi »Z. J. Ž.“, se je pojavila tudi med železničarji v Mariboru želja, organizirati se pri organizaci i Z. J. Ž. in to je tmdi umevno, kajti v tej organizaciji naha vsaj ni treba prodati svoje narodnosti v prid drugim. Da se pa ta organizacija raz vije v močno zastopnico nas slovanskih želez-zničarjev, to je odvisno pa od. nas železničarjev samih. Ako se oklenemo vsi slovenski železničarji te za nas edino prave organizacije, potem postanemo takt,or, ki se mora upoštevati. Kakor čujemo Z. J. Ž. jako dobro napreduje in ta veneli pojav nas napotuie, da se tudi železničarji v Mariboru združimo v krepko pod ružnico in te podružnice ustanovni shod naj bo v najkrajšem času.
zjž.— Pulj. Tudi tukaj so so železničarji začeli zanimati za organizacijo »Zveze jugoslovanskih železničarjev" in upamo, da se nas prijavi prihodnji mesec že lepo število, morda zadostno zia ustanovitev podružnice.
DOMAČE VESTI.
d.— Vsem tovarišem, ki z, veliko skrbjo povprašujejo po našem dr. Mandiču, naznanjamo razveseljivo vest, da se mu je bolezen obrnila v zadnjem času pa bo(jše in je upati, da jo' preboli. Iz nevarnosti pa še ni. Da bi mu ljubezen in sočustvo, katero goji narodno delavstvo do njega, moglo vsaj nekoliko pomoči do skorajšnjega ozdravljenja!
d.— Zveri v človeški podobi.
Povsod se najdejo ljudje, ki ne spadajo v človeško družbo, katere bi bilo najboljše za večno dati pod ključ, da ne bi s svojim strupom zastrupljali drugili ljudi, pov-. sod se najdejo taki, toda lč posamezni, in človeška družba se jih iznebi na ta ali oni način, ker so v sramoto in pogubo celi človeški družbi. To so posamezniki. Toda kdor je čital zadnji „Lavoratore*, glasilo socialnih demokratov v T r s t u, se je moral prepričati, da morajo biti ljudje, ki se zbirajo okrog tega lista v resnici ljudje, ki so izgubili vsak človeški čut, to niso več ljudje, to so zveri v človeški podobi, hijene, -katerim ni sveta nobena stvar več. Povsod, pa naj bo boj med raznimi strankami še tako hud, naj so. strasti še tako razbrzdane, ipak vendar respektirajo nasprotniki v svojem nasprot niku — človeka. Pri „Lavoratorjevih' hijenah je seveda to izključeno. Splošno je znano, da predsednik N. D. O. tov. dr. Mandič že dolgo časa leži na smrt bolan, da njegovo življenje morda visi na nitki. Vsakdo bi mislil, da bo tudi najzagrizenejši njegov nasprotnik upošteval to dejstvo, vsak poštenjak bi tudi storil to, toda človeške zveri okrog „L a v o r a-tor j a8 so tako nizke, tako strahovito podle, tako nečloveško nesramne, da ne respektirajo niti na smrt bolnega človeka, temveč ga oblivajo z gnojnico svojega najnizkot-nejšega obrekovanja in naj-pertidnej ših laži. Fej, podleži, faj taki časnikarski lopovi! Kdor ima še kaj človeškega v sebi, se mora z gnjusom obrniti od takih zveri v človeški podobi. „Lavo-ratore“ napada tov. dr. Mandiča zaradi delavskega g banja na Nabrežini, češ, da je skušal z zahrbtnimi operacijami oškodovati delavstvo. Nesramni lažnjivci! Niti dr. Mandič, niti N 0. 0. se ni niti najmanj vpudčala v delavsko gibanje na Nabrežini in ni niti enkrat posegla vmes. Torej je vse, karje pisal „L a v o r a t or e“, naravnost ziobno izmišljena lat — upajmo vsaj, da ni izmišljena z uprav peklenskim namenom, da bi prišla na uho v smrtni nevarnosti se nahajajočemu dr. Mandiču, da bi ga razburila in mu morda uničila življenje — na katero ne bomo več odgovarjali, kajti ljudje, ki so padli tako nizko, da se poslužujejo v svoje omazane svrhe takih lopovskih sredstev, kakor ?e jih poslužuje „L avoratore8, ie zaslužijo odgovora, temveč i d i n o 1 e, d a j i m pošten človek
—	pljune v lice!
d— „Sem Rajbnčan Vorban8, tako bi pravzaprav moralo peti neko revše v prosti luki v hangarju št. VI. in IX., ki e je pripeljalo v čebru med rešeti, žli-•ami in drugo „suho robo" v Trst, pa adaj psuje poštene slovenske delavce s ščavi“, pri tem pa lomi laščino, kakor je roj čas lomilo leščevje po ribniški Mali ?ri. Ubogi Dante in njegov jezik, zavit iko-le po „rajbnšku“. Sicer nam to revše
svojim neumnim blebetanjem itak ne 3 doseže niti do gležnjev, naj le psuje, g£ vj vemo, da oslovsko riganje ne pride do . bes, ali povemo mu, da ga bomo, če c m le pi ide potrpežljivost, enkrat prav ja ’'oo po ribniško „oabrejnčili“ po ti-«t. • lelu telesa, kjer hrbet izgubi svoje .n >je oošteno ime. S paglavci se pač ne iuoi e ravnati drugače.
- Slovensko delavstvo v mestni
plin« trn| opozarjamo, naj nikar ne gre na led raznim sociainodemokratičnim agitator-jertf, ki ga hočejo zvabiti v svojo organi-cijo V nedeljo se je vršil neki zaupni
-	od ocialnjh demokratov, na katerem je mestni svetovalec socialni demokrat ( er n j utz vabil delavstvo mestne plinarne ž zapeljivimi obljubami v socialno demokratsko organizacijo. Mož je govoril tako prt vidno, da ni niti omenil socialne demokracije, f.amo da bi speljal ljudi na svojo stran. Nekateri so mu res šli na limanice, toda rapričani smo, da bo pri večini delavstva popolnoma pogorel. Pripomnimo naj edino ie to, da je socialnim de-n, > k r t o m prav vse eno, a 1 i o d-ž i r a j o r e g n i k o 1 i domačinom kruh ali tl e, in r e g n i k o 1 i so njihovi najboljši pristaši, ker l ib brnijo ravno socialni d e-
i kr ati. Vse drugo delavstvo v mestni plinarni dobro ve, kaki tički so ti regni-'nli, in m, p tako neumno, da bi verjelo j tzrjim ob -ubam Cerniutzovim in drugih f "iakodmokratičnih priganjačev. Svarimo •:	.vstvo, da sn m da zapeljati, da se ne
oo pozneje kesalo l
d - Nova prosta luka bo kmalu pro,ta tudi za netržačsne, ako bo šlo tako naprej, kakor je šlo dozdaj. Kakor znano, je bilo sprejet h 121 Pagninijancev. Ker so to po večini ljudje, katere so Pagni-nijevi priganjači lovili menda skoraj iz-kliučno* pred kazn lnicami in po zoanih ..dubroglasnib8 hišah starega mesta tržaškega, ki pa se tudi sedaj, ko imajo dober zaslužek pri upravi c. kr. javnih skladišč, ne morejo odreči svojemu ..rednemu delu8 — cestnemu ropu, poboju in podobnemu hvalevrednemu „obrtu“, jih sprejme na vsake toliko časa m-kaj v popolno brezplačno oskrbo c. kr. policija in -c. kr. sodišče, dočim se zopet drugi rajši zabavajo pri raznih ..usmiljenih sestrah* v starem mestu, tako da jih prihaja danza-dnevom vedno manj na delo v novo prosto luko. Tu se vidi vse ono hinavstvo, s katerim so Pagnioi in njegovi tovariši far-bali c. kr. namestnika in drugo javnost, ko so tulili in pretakali krokodilje solze same lakote. No, nas veseli, da je stvar zavzela tak tek, ker smo prepričani, da ne bo dolgo, ko bo nova prosta luka prazna teh pristnih tržačanov in bo slovenski delavec prišel sam ob sebi do kruha.
d— V mestni plinarni tržaški gospodari neki ..capo" po imenu B i a n c a t o L u-i g i kakor pravi turški paša. Ta možakar je privandral v Trst iz blažene Italije, kjer bi bil moral najbrž lakote poginiti, in je dobil v naši mestni plinarni toplo gnezdo, seveda ker je gospodom na magistratu vsak italijanski privandranec desetkrat ljubši kakor pa vsak domačin slovenske in tudi italijanske narodnosti. Ta tuji privandranec sedaj šikanira in pritiska domače delavce na vse mogoče načine, dočim seveda protežira regnikole in med temi najbolj nekega svojega stričoika, po imenu Caporala, kateremu je preskrbel prav dobro plačano službo, na katero je že čakalo z vso pravico več domačinov, ki so že leta in leta v plinarni, dočim se je ta Biancatov -korporal" pritepel šele pred kratkim od nekod v Trst. Kako postopa ta regnikolski paša z domačini, naj povemo le en slučaj. Neki delavec je imel pri pečeh zaslužka 5.40 K na dan in je bil brez vsakega vzroka prestavljen k vagonom, kjer ima plače 4.50 K. Ko je šel vpraš.it Biancata, zakaj se je to zgodilo, mu je odgovoril, da zato, ker ne dela prav, dasiravno je že celo zimo delal pri tem delu. Neki drugi „capo“ je prestavil dotičnika nazaj k staremu delu, a Biancato ga je zopet odstavil od tega dela. Ko je oškodovanec le povpraše»ai, kako to, kdo je temu kriv, so mu reki', da ga je neki „capo“ zapisal k raportu, češ da nev dela prav, da govori proti delovodjem. Šel je dotični delavec vprašat dotičnega delovodjo ki pa mu je z raportno knjigo dokazal, da ga on ni zapisal k raportu. Tako dela privandrani regnikolo Biancato z lažjo in okrekovanjem proti svojim lastnim tovarišem in delavcem, ki so domačini, Te razmere so naravnost sramotne za mestno plinarno in pričakujemo, da se bodo čim prej pošteno postrigle peroti temu regni-kolskemu nadutežu, ki misli, da je edini gospodar v plinarni. Storili bomo vse, da bo čim prej konec Biancatovega pa-ševanja.
d.— Regnikolske privandrance,
ki so v tržaški mestni plinarni, katero vzdržujemo tudi mi slovenski občioarji s svojimi davčnimi doneski, strahovito bode slovenski jezik. Ako slovenski delavec iz-pregovori s svojim tovarišem v plinarni slo<ensko besedo, že se zadere nad njim kak tak laški privandranec, ki je s cvilečim želodcem privandral iz tako blažene Italije k nam odjedat domačinom kruh. Zlasti se v tem zad ranju odlikuje neki Cervellini G i a c o m o, ki je že par-krat kričal nad slovenskimi delavci, ki so govorili med seboj slovensko, da nikakor ne trpi, da bi se v plinarni govorilo slovensko in pa neki G uidi Prancesco, ki je vpil: „Tu Je naši zemlja! Tu komandiramo mi! Trst |e naš in v Puli napravimo mejnik!8 — No, le počakajte, pokazali vam bomo, vi pritepenška svojat, čegava je ta zemlja, čegav je Trst. Da, postavil se bo mejnik, toda ne za nas, temveč za vas, in to tam, kjer je meja naše države, in preko te meje ne bodete hodili k nam odžirat nam domačinom kruha in v zahvalo zato si lastit naše zemlje, našega doma! Nikar ne mislite, da ste že gospodarji na naših tleh. Se bodo že še našle klešče, da se vam poščip-Ijejo vaši kremplji, in tudi polne jasli, iz katerih se mastite, se bodo vzdignile nekoliko višje. Potem pa le pojdite zopet tja v svojo blaženo Italijo, kjer bodete pro-kleto tanko piskali, dočim ste se že tu preobjeli maslenega kruha, katerega pla-
čujemo mi iz naših žepov. Le zapomnite si, da ni daleč čas, ko bomo temeljito obračunali z vami in vašimi dolgimi strupenimi jeziki!
d— Prišla je pomlad, oni lepi čas, katerega se veseli vsak, posebno pa tisti, ki ima kaj cvenka v žepu in še kje drugje, da si lahko privošči kak izlet kamor-žekoli. Vsak se je veseli pomladi, samo ne — premikati v tržaški prosti luki. Ti reveži, ki so v mrzli zimi in ledeni burji vso zimo trepetaje mraza in premrlih udov prerivali železniške vozove po prosti luki, tem se s spomladjo tudi bliža čas, ko bodo — „šli na izlet8, toda s to razliko, da-ne bodo šli prostovoljno, temveč prisiljeno, k r jih bo posula „na špas“ uprava c. kr. javnih skladišč, češ ker po letu primanjkuje dela. Naravnost škandalozno je tako postopanje in nevredno uprave c. k. javnih skladišč. Ge železnica, in to celo južna železnica ne odpušča premikačev v poletju, temveč jim da druga dela, bi to prav lahko storila tudi uprava c. kr. javnih skladišč, ne pa da bi kar celo vrsto ubogih delavcev vrgla na cesto, naj gredo potem oni in njihove uboge družine, žene in otročiči, s trebuhom za kruhom. Revež naj potem prestrada celo poletje, in šele jeseni dobi zopet zaslužka. Sramota je to za upravo c. kr. javnih skladišč, sramota, da večje ni treba iskati, in zadnji čas je, da se odpravi ta v nebo kričeča krivica !
d— Javno predavanje N. D. O.
V nedeljo, dne 10. t, m. dopoludne ob 10 in v ponedeljek, dne 11. t. m. zvečer ob 8. se vrši v društveni dvorani N. D. O. v ul. Lavatoio št. 1. javno predavanje. Obakrat predava g. dr. B o g u m i 1 V o š n j a k iz Gorice o zelo zanimivem predmetu :	„U stavno življenje Slo-
vencev od leta 1848. do leta 1868. Opozarjamo naše delavstvo na to preda vanje ter ga poživljamo, da se ga udeleži v čim najobilnejšem številu. Slovenski narod je z letom 1848. začel pravzaprav šele narodno živeti, saj je tedaj prvikrat stopil kot tak na javno torišče. Za umevanje našega sedanjega ustavnega življenja pa je prav porod naše državne ustave in njenih prvih let poznanje res zelo potrebno, in tako mislimo, da bomo pred vsem našemu delavstvu, nič man pa tudi drugemu slovenskemu občinstvu prav zelo ustregli s tem predavanjem, saj pouka v takih stvareh ni potreben samo delavce, temveč tudi še marsikdo drug. Zato pričakujemo obakrat, kakor smo rekli, najobilnejše udeležbe.
d.— Tržaška regnikolska hujskača. Vsem je že pr dobro znana zavratna gonja, kojo sta aranžirala krivo nosi „11 Piccolo" t r zviti lisjak „Iudipendente“ ob priliki otvoritve nove proste luke v veliko škodo nasproti nam slovenskim domačim delavcem. Gotovo je precej naših tovarišev, kateri ne poznajo tržaških razmer, ki večjidel sloje pod vplivom imenovanih dveh bratcev. Služi jima ne samo vse, kar je njihove krvi, nego sta si žal umetno vzgojila tudi premnogo naših nesrečnežev, kateri jima izborno služijo. Temu so krivi skoraj edino la naši stari. Koliko gorja bi nam bili lahko prihranili. In sploh, kako bi sicer izglodalo naš j mesto! To tudi dobro vesta ta dva bratca, in radi tega vsa ta kruta gouja proti nam zavednim Slovencem. Kako izborno bi se uspevalo, da ni teh nadležnih Slovencev, ki jim vsak njihov prefrigani račun prestrižejo. Da, da, vidva regnikolska hujskača, prej smo bili mi tukaj in, sicer davno prej, ko še vaju dveh tu ni bilo. In tu hočemo tudi ostati, tu hočemo tudi živeti, ako je vama prav ali ne. Bližnja bodočnost vama bo to dokazala. Nameni so bili sicer krasni, le žal, da se iima niso izpolnili, kakor sta si bratca želela. Za novo prosto luko sta že organizirala popolen regnikolski polk, z regnikolsko uniformo, kojo že več časa (namreč pri črevljihj posnemajo nekateri c. kr. oticijali iz javnih skladišč stare proste luke, koji so žal skorai tudi brez izjeme slovenskega pokoljenja. Kako hinavska pa je tudi ljubezen teh dveh regnikolBkih bratcev do njihovih rojakov delavcev. Izrabljata jih le v svoje gotove namene, drugače jih ljubita prav tako kot nas. Grozili so celo z uprizoritvijo štrajka, ker so si ga namreč želeli, ne v korist svojih delavcev rojakov, nego v svoje črne lastne strankarske namene. Celo pri namestniku so grozili, da se morajo ti „tujci“ na vsak način odstraniti, uničiti. No, to se pač ne bo zgodilo, ker bi sicer res morali misliti, da nismo več v Avstriji, kakor je menda naša slavna vlada pozabila, da se menda tudi naš slavni magistrat nahaja še v avstrijski državi in da je nujno potrebno, da bi ga dala nemu-
doma izčistiti in prezračiti s čistim in svežim avstrijskim zrakom.
d.— Gospod Minas, Vam bi pr>‘ voščili to! Tedaj, ko se je N. D. O. potegovala pri upravi c. kr. javnih skladišč zato, da se zboljšajo razmere delavstva v prosti luki, se ie c. kr. dvorni svetnik Minas, ki vleče pri upravi c. kr. javnih skladišč in Lloydovem ravnateljstvu ogromne plače, tisočake in tisočake, začudil, češ, kako je to mogoče, saj so delavci v prosti luki boljše plačani kakor povsod drugje, in pristavil je celo, da so gostilne vedno polne delavcev iz proste luke. O ti sveta dvornosvetniška modrost in ljubezen do delavstva ! Če ubogi vrag, ki se dan-nadan muči, da mu pot curkoma teče po celem životu, popije četrtinko ali polič vina, že ga mu očita c. kr. dvorili svetnik) ki se menda še na stranišče pelje s kočijo in se ne poti drugače, kakor pri obedu, kjer se je najedel vsega najboljšega in napil malo drugačnega vina, kakor ga pa pije ubogi delavec. In sedaj ta velikanska plača 4 K na dan! Delavec v prosti Inki zasluži torej na 6 dni 24 \K Če odraču-namo od teh tedenskih 24 K personalne takse — '50 K in donesek za bolniško blagajno po 1*03 K, ostane potem delavcu za celi teden še 22‘47 K ali na dan 3 K 21 vin. Ker pa niti c. kr. dvorni svetnik niti delavec ne more s svojo d»u-žino prenočevati pod milim nebom, je treba plačati tudi stanovanje. Če računamo za stanovanje 22 K mesečno — g. c. kr. dvorci svetnik bi niti nosu ne vtaknil v tako stanovanje — ostane delavcu na dan še 2 K 43 vin. In s to velikansko svoto naj potem delavec preživlja in oblači sebe, svojo ženo in svoje otroke! G. c. kr.
dvorni svetnik, človek mora biti naravnost blazen, kdor ne uvidi, da je to nemogoče, tudi če je c. kr. dvorni svetnik. Vam bi privoščili tako plačo ! Vprašamo Vas z vso resnostjo: Obl ubilo in zagotovilo se |e zvišan e mezde ! Zakaj vendar ne izpolnite svoje ob jube in ne daste ubogemu delavstvu, kar mu gre ? Meoda vendar ne bo vzel vrag državne blagajne, ako ne oškoduje še par mesecev stradajočega delavca za oni malenkostni povišek plače! Torej na dan z izvršitvijo Vaših obljub, sicer niste mož beseda, temveč tisto, kar gre takim ljudem, ki ne drža dane besede in ne izpolnijo, kar obljubijo !
d.— „ Delavsko konsumno društvo11 pri sv. Jakobu v Trstu je imelo v nedeljo, dne 3. t. m., svoj redni letni občni zbor, ki ga je vodil društveni predsednik državni poslanec prof. Mandič. Društvo je zaključilo svoje društveno leto z lepim uspehom. D hodkov je bilo 33.028'70 K in ravno toliko izdatkov. Med izdatki je 2000 K odplačila na hišo in v blagajni je bilo koncem leta 1554'31 K. Za vino se je izdalo 20.450 86 K, za pivo 2330.60 K-Čisti dočiček iznaša 3133.90 K. Bilanca iz-kazuje 68.907*77 K aktiv in ravnotoliko pasiv; med aktivi vrednost društvene hiše 59.68415 K, na kateri je dolga (med p8' sivi) 44.700 K. Od čistega dobička se je sklenilo po precej dolgi in tupatam tudi zelo mučni debati na predlog odbora podariti 50 K „Družbi sv. Cirila in Metoda1, 50 K pa podpornemu fondu N. D. O. Nekateri člani so vzlic lepi bilanci tarnali o „uboštvu“ in so bili zato, da se ne podari nič. Sklenilo be je, da se razdeli enaka dividenda vsem članom, ki pa se pripiše deležem. V zadevi članov, ki ne obiskujejo društvene gostilne, pač pa druge gostilne, se je sklenilo, da jih sme odbor po svojem preudarku brisati iz društva in jih izplačati. Končno se je tudi poveril odbor, da po mogočnosti zniža najemnino za društv<ne prostore N. D. 0' — Zahvaljujemo se najiskrenejše društvu za njegovo naklonjenost in darilo 50 K ter priporočamo našim članom obisk dru štvene gostilne kar najtopleje. Naj pač tu še prav posebej velja: svoji k svojim-
d-- Naše člane — pevce opozarjamo, da imajo od sobote, dne 9. t. m., zvečer naprej v društvenih prostorih ul. Lavatoio št. 1. priliko, da se izobražujejo v petju. Kdor ima veselje do petja, naj pride jutri v soboto zvečer v društvene prostore.
d.— Dvojna mera. Slovenec je P8^ povsod tisti, za katerega imajo povso^ šibo namesto kruha. Nič ne rečemo, P°v sod je ljubke med pšenico, povsod najde med dobrim tudi kaj slabega, 1(1 takem slučaju je pač treba povsod oopr viti ljubko iz pšenice, gnjilobo iz zdraveg8-Prav je tako, ali to je prav samo tednb ako se izvaja ta operacija popoln"® nepristransko, za vse en8- ' Dogodi se pač, da v prosti luki vJ"nl 'fl koga, ki je pozabil razliko med «m°) in tvojim", in takemu delavcu je odp
iz službe gotov. Ali kako pristransko se postopa pri tem. Ako se dogodi kaj takega pri slovenskem delavcu — taki slučaji so pri Slovencih silno redki, dočim drugi, zlasti regnikoli kradejo kot srake — je odpuščen in ne pomaga mu prav nič, svoj živ dan n9 dobi več zaslužka v prosti luki. Vse drugače pa je z Itali j a n i, Odpuste jih sicer, ali ni dolgo, sprejmejo jih zopet. Dogodi se celo, da dobe taki o d p u š č e4n c i še boljše službe, kakor so jih imeli prej! Rekli smo, da kazen mora slediti pregrešku, nihče naj ne misli, da odobravamo tatvino in goljufijo, toda pravica mora biti za vse enaka. Ako se sprejme o zopet v delo Italijani, se morajo spre eti tudi Slovenci! Saj se menda taki pregreški ne merijo po narodnosti, temveč po določbah kazenskega zakona. Torej: enako pravico za vse!
d— Iz Gorice nam pišejo: O lbor tukajšn e podružnice, se je v svoji seji * dne 28. marca, konstituiral tako-le : predsednik Josip Nabergoj, podpredsednik Fran Oblak, tajnik Adolf Skrabar, blagajnik Mirko Plesničar, ostali izvoljeni pa odborniki oziroma namestniki. Za pregledovalca računov sta bila izvoljena Pefcr Štrosar in Mirko Furlani. — Trdno pričakujemo, da bo novi odbor z vsemi svojimi silami deloval nato, da bo podružnica lepo uspevala, ravno tako p*i tudi, da se bodo dosedanji člani čim trdnejše oklenili svoje podružnice in privabili v svojo družbo čim več svojib tovarišev delavcev. Podružnica ima sicer več svojih nasprotnikov, ali to nič ne de, znala se jih bo obraniti in stopati preko njih do svojega čil a ■- zboljšanja 6tanja slovenskega delavstva v Gorici.
d.— Masaryk in njegov življenski nazor. Dne 2. aprila zvečer je predaval v prostorih N. D. O. učenec Masarykov g. Radovan Krivic o svojem mojstru : razvil je pred nami sliko najslavnejšega slovanskega moža sedanje dobe v boju za ekzistenco in v boju za resnico — Ma-saryka. Povspel se je od preprostega kovaškega učenca do doktorja filozofi,e in slednjič do vseučiliškega profesorja : že v tem se zrcali silna osebnost. Ta mož slavi letos svojo šestdesetletnico : je to jubilej, slavlje zmage resnice nad lažjo. Doba, ko je nastopil Masaryk v češki javnosti: bila je doba politične površnosti na eni, a na drugi strani doba historizma. Njegov pojav na političnem polju ni mogoče v početku naznanil nove politične smeri, pač pa novo metodo:	ne politične
vzgoje naroda prej kot kulturno. Šlo je torej za vpliv. Ko pa je kasneje stopil na politični mejdan, hotel ,je le stem realizirati to, kar je teoretično dokazal:	narod	s
političnim prepričanjem brez kulturnega temelja se da voditi; kogar pa je pronicala kultura, narod ki sije postavil svoj kulturni cilj, to že znači temelj političnemu prepričanju, se vodi sam. Ni učil Masaryk sovraštva do tujih narodov: ljubi svoj narod, a ne sovraži sosednega. Zlu pa se postavi v bran makari z železom : nikdar pa ne pozabi, da si človek, da moraš biti vreden član človeške družbe. Išče resnico v blagor človeštva: socialno vprašanje mu pomeni „nemir, nezadovoljnost, hrepenenje in strah, upanje in obupovanje, trpljenje in srd tisoče v, milijonov . . ." Skozi vsa njegova dela pa se vleče ena rdeča nit: verstvo. Ni ga najti tako naglo bolj religijoznega človeka, kot je Masaryk: a vendar največji nasprotnik katoliške cerkve. Verstvo mu je stvar čustev, stvar srca. Boga dokazovati z razumom zdi se mu nesmisel: kdor ga ne najde v srcu, ne dado mu ga vse cerkvene inštitucije celega sveta. Kdor pa nosi boga v srcu, najde ga brez posredovalcev v slehernem gibljaju nature. Veruje v osebnega boga, a svoje vere ne vsiljuje: vsak čuti drugače, zato naj veruje po svoje. Veruje v posmrtnost duš j: plemenita naj bode tedaj naša misel, nič hudega proti sobratu naj se ne porodi iz nje. Spoznal pa jei, da lepa duša biva le v lepem, zdravem telesu (kot stari grški modrijani): zato skrbi za svoje telo, svoje zdrav e. Alkohol ubije lepo telo, ubije lepa čustva, naredi človeka
podobnega živini: svetuje abstinenco. Ljubezen mu je naravna neobhodnost: glej pa da niso tvoja dejanja protinaravna. Zato je naj večji nasprotnik mnogoženstva in najsilnejši zagovornik enoženstva:	mno-
goženstvo uniči rodbino, ta pa je temelj družbe. Samo lahna resnica čuta je to, o tem kar je Masaryk učil. Je pa svoja teoretična razmotrivanja tudi udetstvil v svojem lastnem življen u, v življenju stoje družine in v češkem političnem življenju. Bojeval se je in z njim je zmagala resnica. Za njim, po njegovih stopinjah pa koraka danes povečini vsa slovanska mladina nasproti novemu dnevu, novi dobi. Za krasna izvajanja žel je gospod predavatelj buren aplavz. Želeti bi le bilo, da se takih predavanj tovariši udeležujete v obilnejšem številu kot zadnjič !
d- Skupina združenih delavcev N. D. O. Sv. Marka in »Strudolfa"
priredi v nedeljo, dne 8. maja t. 1., v prostorih „Gospodarskega d-uštva" pri »Tirolcu" veliki koncert s petjem godbo, igro, srečkanjem, šaljivo pošto in ple om. Pri veselici sodeluje iz prijaz iosti pev. dr. „Ilirija“ od sv. Jakoba in pev. sokolsko godbeno društvo .Zvezda" iz Herpelj v Istri. Čisti morebitni dobiček tega koncerta je d ločen prepotrebnemu podpornemu fondu. Slavna bratska društva naj blagovolijo ta dan uvaževati pri določevanju svojih veselic.
d— Naše gledališke.. Prejeli smo: V nedeljo smo videli zopet Jurčič-Govekar-jevega „Deset ga brata" s sodelovanjem pevskega zbora in orkestra šentjakobske Čitalnice ter gostovanjem A. Verovška in Ed. Groma iz Ljubljane. B.la je to predstava kakoršne v tej sezoni še nismo videli in ne dela časti našemu gledališču, kajti ako se nastopa tako, kakor se je v nedeljo, bi b lo potrebno še par takih javnih vaj, šele potem hi lahko p šali o predstavi. Tarnamo vedno o slabem obiskovanju pr dstav, toda pomisliti je treba, da tudi delavstvo, danes na tem pol|U napreduje in zahteva kaj bolšegu in naorej ne pa slabejše in nazaj. Za take velike igre, kjer nastopa toliko osobja, je treba vsaj par tednov prej nekaj vaj. H koncu naj omenim, da je bila scenerija jako slaba.
Dioniz J....
Organizacijske zadeve.
dne 9. t. m., točno ob 8. zvečer v čital-
niški dvorani pri sv. Jakobu. Na dnevnem redu je velevažna točka: volitev odbora. Razgovor bo tudi o drugih važnih skupinskih zadevah. Poživljam člane skupine, da se zanesljivo in v popolnem štjvilu udeleže občnega zbora.
Strokovni tajnik.
Posredovalnica za delo.
o— Izredni občni zbor skupine
N. D. O. — „Lloyd“ se vrši v soboto,
Službe iščejo:
si— Večje število težakov, članov N. D. O , dobrih delavcev, sposobnih tudi za druga dela, je v N, D. O. na razpolago vsak čas. Opozarjamo nato slovenska podjetja, da se v slučaju potrebe delavcev obračajo le na N. D. O.
si — Mladenič, član N. D. O., dober slovenski korespondent, zmožen slovenskega in italijanskega jezika v govoru, ki se dobro razume v trgovini, z malo kavcijo in večjo garancijo, išče službo iztirjevalca, pi acista ali kaj sličnega. Ponudbe naj se blagovole poslati pod „Mladenič“, na upravo »Nar. Delavca".
si— Kot komptoaristinja ali blagajničarka v kaki trgovini ali večji pisarni išče službe Slovenka, zmožna popolnoma slovenščine in nemščine v besedi in pisavi ter pisalnega stroja.
DOPISI.
Iz Zagorja ob Savi. Ak i berem dopis iz Zagorja ob Savi v »Rdečem Pra-
poru" št. 37. z dne 29. marca t. 1. vidim
svojim početjem. Vidno propadajo od dne do dne bolj, tako, da se ne morejo izogniti svojemu propadu. Svojih vernih pravih pristašev nimajo druzih raziln par zagrizenih kričačev in razgrajačev steklarjev. Radoveden sem, kdo bi se mogel tako daleč zapustiti ter se družiti s tako dru-haljo, kakor so naši sociji. Ako greš po Cesti ter ti pride nasproti kak pristaš tu-kajstr.ih socijev, te ne bo v obraz pogledal, ampak se obrne v drugo stran, ali pa povesi oči v tla. Torej to smo dosegli, da se socijalisti ne upajo v oči pogledati na-šm ljudem. Uresničil je setu pregovor: Ne preziraj drugih, da tuli drugi tebe ne bodo prezirali. Ak > morda Miha ne ve, kateri
so ti njegovi orgaruziranci, mu povem jaz nekatere : Uletov Tonček, Sittarjev Fran-
celj in še drugi izmed steklarjev. Edine to imajo še za tolažbo, da pišejo in poročajo same laži in obrekovanja v svojih časnikih, t,jr na ta način farbajo svoje uboge zapeljane pristaše, da resnico prikrivajo.
Kopriv« pri Dutovljah. Bralno pev. društvo .Zarja" v Koprivi je imelo v nedeljo 27. p. m. izredni občni zbor. Na dnevnem redu je bi o več točk, med temi tudi naročitev časnikov. Vnela se je ostra debata. Nekateri so predlagali, naj se naroči .Gorica" in »Primorski list", drugi zopet „Rudeči prapor", tretji pa »Slov. Gospodar", »Jutro" itd.
Potem se je oglasil za besedo g. Novič Eerdo, ki je ostro obsojal razmere v društvu in njegov govor je napravil dober utis. Rekel je n. pr. da se vseh časnikov kateri so predlagani, ne more naročiti zaradi denarnih razmer. Po dolgi debati so
bili odobreni ti-le časniki:	»Edinost"
»S iča", »Gorici", »Primorski list" in »Slovenski Gospodar". Vstal je nato zopet Novič Ferdo, in je rekel: kdor je narodni delavec in Slovan, naj se pokaže, da je naroden, in pod tem geslom se je nabrala naročnina za list »Narodni Delavec". Dodal je še N. F. 50 st.
Omeniti moramo še, da društvo dobro napreduje in šteje 60 članov. Društvo ima veliki ples dne 24. ap-ila v prostorih g. K. Zege ; svira godba iz Prvačine.
Iz Pule.
p — Proslava 1. maja. U sporazumu sa mjesnom podružnicom čeških kovinarskih radnika priredjuje N. R. 0. proslavu radmčkog blagdana. U jutro če biti manifestaciona skupština, a po podne zabava u vrtu »Narodnega Doma", na večer pako ples. Na zabavi če sudjelovati tamburaški zbor i novoosnovani pjtvački zbor. Za zabavu je več sada veliki interes, te oč kujemo u svakom pogledu uipjelu proslavu.
že na prvi pogled, da se sami sebe sramujejo ter da se jim hlače tresejo že več ali manj. Prišli so ti možakarji že cako daleč, da vidijo sami kako so zabredli s
p,— Nove prostorije. S 1. maja preuzela je-N. R. O. nove udobne prostorije u kuči »Posujilnice", ulaz u vrtu »Narodnog Doma". Svečano otvorenje pro-storija javit čemo naknadno.
p— Konstituiranje predijelnog odsjeka na Velom Vrhu. U ponedjeljak dne 4. ov. mj. popodne obdržavala se je glavna konstituirajuča skupština predijelnog odsjeka na Velom Vrhu. To je prvi pre dijelni odsjek N. R O., iz kojega če sli-jediti i drugi. Odsjek broji 75 članova, t. j. večinu radnika iz Velog Vrba, a sje-gurno je, da če i ostali pristupiti odsjeku. Skupštinu je otvorio drug Vrankovič, pozdravivši sakupljene u ime odbora N. R. O. i izrazivši svoje veselje, da se je prvi predijelni odsjek osnovao na Velom Vrhu. Protumačio je prisutnima zada(ak N. R. O., to j. da bu le obrana i zaštitnica interesa domačih radnika. Prikazao im je korist organiziranja, koje sastoji u samopomoči, a da je organiziranje radničtva potrebito na narodnom temelju, istaknuo je poglavito s toga, što je baš naš radnik najviše izrabljivan i zapušten, a treba pomoči, i to pomoči samoga sebe, svoje snage i moči, za koju drugi osim njega samog nema razumijevanja. Preporučio im je svima slogu i brigu za N. R. O, Neka svaki nastoji uraditi, što može, i biti če N. R. O. jaka i močna na korist našeg radničtva. U organizaciji smo svi jednaci, treba, da tu ne gledamo na prijateljstvo in simpatije, več na opči interes. To neka im bude mjerilo za izbor odbora. Iza odmora, za kojeg su se članovi dogovorili glede kandidata, bio je jednoglasno po prisutnima izabran slijedeči odbor: pred-
sjednik I. Licul, tajnik M. Močin č, blagajnik .L Ružič, zamjenici: J. Mulac in J. Radovič. Pozdravivši novoizabrani odbor i preporučivši svima točnost u vršenju svojih dužnosti, brigu za njihove interese i slogu u radu te iza kako im je dao drugih uputa, zatvorio je skupštinu, pozdravivši sve.
Iz delavskega sveta.
ds— Grožnja s konkurenco. Mojster je dal delavcu 14 dnevno odpoved, ali odpustil ga je še pred izpolnjenim odpovednim rokom in sicer z vzrokom, ker je delavec izjavil, da se osamosvoji, da bo konkuriral z mojstrom in da mu bo odvzel odjemalce. Obrtno sodišče, na katero se je obrnil delavec, pa ni priznalo mojstru pravice, da bi mogel vsled takega vzroka takoj odpustiti delavca, in ga je obsodil na izplačilo odškodnine za odpovedni rok.
ds— Takojšnji odpust zaradi žaljenja časti. Obrtnik je sprejel v delo delavca za mesečno plačo 24 K in hrano brez dogovorjene odpovedi. Ko je delodajalec izplačal delavcu plačo in mu odtrgal prinos za b lniško blagajno, delavec stem ni bil zadovoljen in se je dal zavesti k besedam: .če bi bil pošten in značajen gospod, bi mi ne odtrgali za bolniško bla gajno". Delodajalec se je stem čutil razžaljenega na časti in je na mestu odpustil delavca. Delavec se je pritožil pri obrtnem sodišču, katero pa je njegovo pritožbo zavrnilo, ker se je prepričalo, da je tožitelj s svojimi besedami v smidu § 276 obrt. reda hudo užalil toženca na čavti in je bil torej ta v smislu § 82, g, upravičen, da ga na mestu odpusti.
ds— Znižane vozne cene za delavstvo. V novem železniškem tarifu so obsežene tudi določbe glede znižanih voznih cen za one delavce, katerim je kak javni zavod za posedovanje dela preskrbel kje mesto. Delavci, katerim kak javni ali občinski zavod za posredovanje dela, priznan po železniški upravi, preskrbi službo izven njihovega bivališča, imajo za oddaljenost nad 50 km pravico do polovične vozne cene v tretjem razredu osebnih ali mešanih vlakov. Vozni listki za polovično ceno se izdajajo pri blagajnah za izdajo voznih listkov na podlagi predložene izkaznice, katero mora po predpisanem vzorcu , izgotoviti zavod za posredovanje dela. Te i,.-izkaznice niso podvržene kolku v smislu ^ § 21 zakona z dne 19. julija 1902. V iz kaznici mora biti podan popis delavca, proga, katero hoče prevoziti in seveda tudi dan, kateri mora odpotovati na določeno mesto. Poleg tega mora biti potrjeno, da je bilo imetniku izkaznice preskrbljeno mesto. Pri izdanju voznega liitka se izkaznica prekolkuje. Pri pregledovanju voznih listkov se mora izkaznica pokazati sprevodniku in na koncu vožnje oddati skupaj z voznim listkom. Uprava železnice more znižanje voznih cen odpraviti za gotov čas in gotove vlake.
ds— Izseljeniško gibanje. Tekom meseca marca t. 1 se je izselilo preko Srsta v Saverro Ameriko 2401, v Južno Ameriko pa 672, skupaj 3073 oseb. V istem mesecu lanskega leta se je izselilo v Severno Ameriko 1575, v Južno pa 594, skupaj 2169 oseb, torej letos 904 osebe več kakor lani. Potniki v Severno Ameriko so se odpeljali večinoma, v Južno pa izključno s parobrodi društva »Austro-Americana".
ds.— Socialnodemokratska nedo-• slednost. Zaano je, kako se socialni demokrati radi bahajo s svojo opozicijo p oti vladi. Posebno pa se kažejo hude-na vojno upravo, od prvega do zadnjega so sami antimilitaristi, saj vedno kriče, da je treba vojaštvo popolnoma odpraviti itd., in da ne dovolijo in ne dajo niti vinarja za vojaštvo. Tako je seveda govorjenje socialnih demokratov, kaka so pa njihova dejanja? Evo jih: Leta 1908., ko je šlo v delegacijah za dovolitev zvišanja plač častnikom, so pri glasovanju od štirih socialnih demokratov manjkali — trije. Leta ^908 in sicer 7. aprila je bilo v državnem zboru na dnevnem redu zvišanje števila novincev in vladi je pretil poraz. Pri glasovanju je izginilo iz zbornice sedemindvajset socialnih demokratov, samo da ne bi morali glasovati proti vladnemu predlogu. Meseca majnika je zahtevala vlada pomnožite v vojske za
iKonsumno zadruga H. D 0.
Prodajalne: ulicaBosco 17. : Telefon: štev. 23-21. :
II ul. Miramare Čisti dobiček tega Vašega pr _ja go-
III. v Skednju.
spodarskega podjetja le namenjen le Vam In Vaši sveti stvari!

5000 mož. Baron Beck se je pogajal 7. vodjo socialnih demokratov dr. Adlerjem, in ko je prišlo 13. majnika do glasovanj«, je bilo gotovo, da vlada propade s svojo zahtevo. Toda v poslednjem treno ku ro rešili vlado — socialni demokrati. I z zbornice je pobegnilo osem socialnih demokratov in vlada .je zmagala z — dvema glasovoma večine! — Take so tore) socialnodemokratske besede, in taka so njihova dejanja. Oboje skupaj pač ni drugega, kakor navadno iarbanje nezavedne množice.
ds.— Kovač — pesnik. It Londona poročajo, da se je udtležil banki ta, ki ga je priredila „Poetry Recital Society“ v čast potomcem slavnih angleških pesnikov, tudi Alfred W i 11 i a m s, kovač, ki podnevi vihti kladivo v roki, zvečer pa doma piše pesniška dela, katera vzbuiajo upravičeno pozornost v literarnih in umetniških krogih angleških. Alfred Williams Be je rodil kot •trok ubožnih staršev v bližini Svvindona. Dovršiti ni mogel niti cele ljudske šole. ker se je že v najmlajših letih moral preživljati s kmetskim delom. Iz šole je izstopil, ko je bil star 11 let. Po treh lelih je vstopil kot vajenec v železniške delavnice, kjer je tudi še dandanes kovač. Ko je bil Williams star 20 let, se je strastno vrgel na čitanje in je ves svoj prosti čas porabil za čitanje in š'udije. Naučil se je latinskega, grškega in francoskega jezika. Pred kratkim je izdal prvi zvezek svojih pesmi. Danes ga nvažujejo v literarni m svetu kot priznan talent, od katerega veliko pričakujejo. Pri vsem tem pa nikakor ns misli nato, da bi opustil delo v železniških delavnicah.
DAROVI.
Za »Narodnega Delavca" so nabrali delavci od sv. Marka v gostilni pri ;
I Kodriču K 3.90. Srčna hvala !
»Delavsko konsumno društvo" pri
sv. Jakobu v Trstu je na svojem občnem zboru, ki se je vršil v nedeljo, dne 3. t. m., podaril > od svojega čistega dobička sveto 50 K podpornemu zakladu N. D. O. Podpisani odbor N. D. O. se najiskrenejše zahvaliuje za ta vilikodušni dar in izraža le željo, da bi izmed ostalih 28 konsumnih v Trstu tudi še katero posnemalo »Delavsko konsumno društvo" pri sv. Jakobu in se spomnilo našega prepotrebnega podpornega zaklada. Živeli torej darovalci in njihovi posnemovalci!
Odbor N. D. O.
Odgovorni urednik: STEFAN KOS.
Lastnica ln izdajateljica: NARODNA DELAVSKA
ORGANIZACIJA v Trstu.
EDINOST" v Trstu.
Tiska: TISKARNA
3IE
3I[
Zadružna gostilna (lanov N. P. 0.
TRST, vogal ul. Ghega-Carradori.
(Blizu južnega koli dvora.)
Toči izvrstno istrsko, vipavsko in dalmatinsko vino (opolo) ter kraški leran. Pivo budjejeviško. Kuhinja domača. Priporočamo tovarišem Članom in cenjenemu občinstvu.
mi— ~nni—.........-=nrii ~~\u
Podpisani naznanja sl. občinstvu, da je prevzel
pekarno in sladščičamo
ul. Molin Grande štv. g.
kjer ima na razpolago trikrat na dan svež krnb in razne sladdčice, potice itd.
Udani
Josip Tauč&r.
Novo pogrebno podjetje
i
se je preselilo ¥ Corso Št. 49. (vogal Trg Goldoni).
Zaloga oprave ulica Maosimo D’Azegllo št. 18.
Prireja pogrebe od najprostejse do najeiegantnejse
vrste v odprti, kakor tudi v s kristalom zaprtih vozovih. J
i vri
% Ima bogato zalogo vseh potrebščin za mrliče, kakor : kovinaste in lepo okrašene lesene rakve ; čevlje, vence in umetnih cvetlic, kovine, porcelana in perl.
Bogata zaloga: VOŠČENE SVEČE.	Cene nizke, da se ni bati konkurence.
»■	Za slučaj potrebe se uljudno priporočajo
% Telefon St. 1402	HENRICH 8TIBELJ in drugi.
V* mini ■ mi—..........................■■■■■■■...	»■———*■
i
J
„TRŽR5KR POSOJILNICA IN NRflNILNlCfl“
registrovana zadruga z omejenim poroštvom.
plaz«** (lella Caserma št. 2, I. u. — TRST — V lastni hiši.
(Vhod po glavulh atopnjioah). — TELEFON it. 952.
Hranilne vloge sprejema od vsakega, če tudi ni ud in jih obrestuje po
m' 4Vi„
Rentni davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 K. Posojila daja na vknjižbo po dogovoru 5°/0— 6°/0, na menjice po 6°/0, na zastave po 51/, in na amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru.
Uradne ure: od 9.—12. ure dopoludne in od 3.—5. popoladne. izplačuje se vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt.
Ima najmoderneje urejeno varnostno celico za shrambo vrednostnih papirjev, listin itd. kakor tudi hranilne pušice, s katerimi se najuspešneje navaja šteditl svojo deco.
k\w\\\\\\\\: Poštno-hranilnični račun 8i6’oo4.
O
VINKO SKERK
PEKARNA in -SLADClCARNA
TRST, ul. Acquedotto 15, podružnica ul. Miramare 9.
V moji pekami se vdobi vsaki dan trikrat frišen kruh in se dovaža vsak čas tudi na dom. Dobi se tudi najfinejše moke iz najboljših mlinov biškote in posebno pa specijaliteto za čaj. - Dobi se tudi veliko izbero buteljk ruma in vsake vrste čaja ter vse to po naj-nižji ceni.	Spoštovanjem VINKO SKERK.
Članom N. D. O. pozor!
Poslužite se vsi ur in zlatanine
v ulici del Rivo 26
Velika zaloga žepnih in stenskih ur ter vsakovrstne zlatanine. Izvršuje vsako popravo, ter jamči za 2 leti.
Članom N. 0 0. so znižane cene.
udani £lojz Povh, urar.
Zaloga likerjev v sodčekih in butiljkah
Jakob Perhavc
TRST — Via delle Acque — TRST
Veliki Izbor vsakovrstnih naj finejših ln starih vin v buteljkah. Postrežba točna: Cene zmerne. Se priporoča svojim rojakom za naročbe bodisi na debelo ali na drobno za razne slavnosti, poroke, krste, družinska pogoščenja itd. Za poletni čas se priporoča malinovec in tamarindo.
Tomo Kelemenič
krojač
ul. Glulia št 31. I. odst. priporoča svojo moderno urejeno krojač-nico v kateri se izvršuje vsa dela spadajoča v krojaško obrt. — Cene zmerne Svoj k svojimi
©©©©©©©©©©©©©©©
Ivaniševič
Književne novosti:
Filip
: zaloga dalmatinskega vina :
lastni pridelek v Jesenicah pri Omišu
v ulici Valdirivo 17 (Telefon 1405)
v kateri prodaja na malo in veliko. — Nadalje priporoča slav. občinstvu svoje gostilne „All’Adrla“ ul. Nnova štv. 11 in „Ai fratellt dalmati“ ulici Zudecehe šfv. 8 v katerih toči svoja vina I. vrst.
@©©©©@©@©©©©©©©
K 2-2f . 3.20
2-8«
—•6*
1-50
GREGOR /IČ: Poezije, zv. IV.
GOVEKAR: .Dobra go.podl^l"° gospodarska knjiga , za naše mlade gospodinje, vezano ....
„8tirl ruske slike”, povesti .	*
BENEŠ: .Brodskovskl odvetnik*
Kip Oregoriida............... ”
Vsakovrstne mašne knjige po raznih cenah.
NOVOST!	NOVOST
Hakltl za dvorane In vrte prt :: zabavah ::
v belo-modro-rude&ih barvah, komad po 4 metre dolg stane po 40, 50, 60 in 80 vinarjev.
Vse te knjige, papir In potrebščine se dobivajo v
Slovanski knjigarni In papirnici Josip Gorenjec
TRST, Via Valdirivo 40.
Josip Štolfe, ssrass.
vedere št. 8. izdeluje vsakovrstna mizarska dela.
Podpisani priporoča sl. občinstvu in članom »N. D. O* svojo
Pekarno, sladkamo in tov. biškotov
V Uliel del Belvedere št. 57.
Vedno svež kruh za velikonočne praznike spnjema pečiva torte, pince, potice, i, t, d. kar se tudi v pekarni razpolaga na občno željo in izbiro.
Udani Lovrec Rebula
•• Vsi Slovenci v slovensko trgovino 1 ..
V. DOBAUSCHEK
TRST, ul. Giosufc Carducci 11 (prej ul. Torrente), TKST.
Zaloga izgotovljenih oblek in perila za moške. Kupujem v veliki množini od prvih tovarn, prodajam mnogo in imam male stroške ter mi je tako omogočeno prodajati po
neverjetno nizkih cenah
Za novo sezono, velikanski prejemki blaga, 5000 oblek za moške in dečke od K 14.— do 60. — Izven tega bogata izbira, kostumov, površnikov, jopičev, telovnikov, hlač, srajc, jopič, spodnjih hlač, nogavic, ovratnikov, manšetov, halj, montur (terlis) in vsili drugih predmetov za moške.
Specijaliteta lastnega izdelka za delavce; srajce z kor-monskega txforta ter močne hlače in spodnje hlače. Zgotovlajo se obleke za moške po meri.
£astna krojačnica.	Ose po nizkih cenah.
. -	..~~ Govori se slovensko,
Priporočam se na najtopleje za Vašo blagohotno podporo.
AU8 TRO-AMERIK AN A - TRST
Redna brzoplovba mej Trstom, Italijo, Grško, Severno in Južno Ameriko.
Prvi odhodi iz Trsta:
30. utirila parnik . Murtha Washinqton‘ Nowi-York via Patrasso-Palermo.
5 nula : ar lik . foSia Hotienbero11 v Buenos-Aires via Almeria-Las ralmas..
Velik! transatlantski parniki z dvojnim vijakom, preskrbljeni z obširnimi in luksozmml inštalacijami, za potnike I. in II. razreda. — Marconijev brzojav.
Za informacije se je oglasiti pri ravr aieljstvu v Tratu, ultoa Mollu Plooolo it. 2. ai pa h kateremu si bodi agentu ali korespondentu družbe.
Podpisani priporoča sl. i bčinstvo svojo
žganjarno
ulica Petron>o številka 1.
A B
• ■ • ■
• • • •
KUPUJTE VSI
Kolinsko kavino primes!
— JADRANSKA BANKA v TRSTU -
Via della
KUPUJE IN PRODAJA
VREDNOSTNE PflPlJRGE
(RENTE, OBLIGACIJE, ZASTAVNA PISJSAA, PRld vRITETE. DELNICE, SREČKE 1. t. d.)
----V A LOJ TE IJi DEVIZE----
PREDUJMI NA VREDNOSTNE PAPIRJE IN BLAGO LEŽEČE V JAVNIH SKLADIŠČIH.
Cassa di Risparmic st. 5 (lastno poslopje).
Eslipt menic ii laso, borzna motila '11 "
SflFE-DEPOSITS
Promese k vsem žrebanjem. — Zavarovanje erečk.
Menjalnica
r\ _ , _ i «11 JU «r<1VT a U m i.
VLOGE NA KNJIŽICE
q — TEKOČI IN ŽIRO RAČUN — VLOŽENI DENAR OBRESTUJE SE OD DNE VLOGE DO DNE VDIGA. : : : STAVBNI KREDITI - KREDITI PROTI DOKUMENTOM VKRCANJA.------
Uradne ure. 9 — 12., 2-30 — 5.3o. — Brzojavi: »JADRANSKA** — Trst. — Telefon: 1463 In 973.