Poštnina nlačana v rolovial Prano » Cena Ur 0.50 Štev. 117 V Ljubljani, v ponedeljek, 24. tnaja 1943-XXl Leto VIII. Izključna pooblaščeuka za oglaševanje Italijanskega in tujega izvora: Uniona Pubbliciti ltaliana & An Milana. | Uredništvo la oprava: Kopitarjeva *, Ljnbljann. | Bedazlone. Amministrazionei Kopitarjeva 6, Lnbiana. Concesitonarla udariva per la pubblidii 31 provenlenza ttaliana ed eaterai Ualone Pubblictt* ltaliana S. A. Milano. , . Perdite di naviglio nemico DU8 navi da 8000 tonn. affondaie, due altri unita silurate — 26 velivoli nemici abbatfuti nel cielo della Sicilia Bolletino no. 1093: * II Quartier Generale dcllc Forze Armaio co-munica in data di 23 maggi.o 1943-XXI il seguente bollcttino di guerra no. 1093: Nuovi colpi sono stati portati dalla nostra arma aerca alla navigazione ncmica lungo le «o-ste Algcro-tunisine: centrati da siluri, un mercan-tile da ottomila tonnellate colava a picco e una petroliera di eguale tonnellaggio csplodeva ina-bissandosi. Venivano inoltro colpiti un piroscafo da 7000 tonnellate nel Mcditerranco centrale, un cacciatorpcdiniere. . . Incursioni avverSarie sui centri della Sicilia hanno causato limitato numero di vlttime e danm tli non grandc rilievo: risultano complcssjvamcntc abbattuti nel cielo dell’Isola 26 apparecchi, 16 dalla caceia italo-gcrmanica e 10 dallo artigheno con- Lo' perdite dclle popolaiionl civili segnalate a seguito dello incursioni di cui da notizia il bol-lettino odieruo sono le segucnti: ln provincia di Agngcnto 17 morti e 43 lenti; in provincia di Trapani 8 morti e 30 feriti Izgube nasprotnega brodovja Dve 8000 tonski ladji potopljeni, dve drugi torpedirani — 26 sovražnih letal sestreljenih nad Sicilijo Italijansko uradno vojno poročilo pravi: Naše letalsko orožje jo prizadelo nove udarce sovražni plovbi vzdolž alžirsko-tuniške obale. Za-»fo»a od torpeda *e je »otopila 8006-tonska trgovska ladja in obenem je eksplodirala petrolejska ladja enake tonažo in so potem potopila. Vrh tega sta bila v osrednjem Sredozemskem morju zadeta 7000-touski parnik in en torpedni rušilec. Sovražni ‘napadi na središča Sicilije so povzročili omejeno število žrtev in škodo majhnega I pomena. Nad otokom je bilo sestreljenih 26 letal, | in sicer 16 po italijansko-nomških lovcih, 10 pa po protiletalskem topništvu. Izgube med civilnim prebivalstvom zaradi napadov, o katerih poroča današnje uradno poročilo, so naslednje: V pokrajini Agrigento 17 mrtvih in 43 ranjenih, v pokrajini Trapani pa 8 mrtvih in 30 ranjenih. Trdna vera v meč skupnega čestitke državnih poglavarjev za četrto obletnico jeklenega pakta oroija Rim, 24. maja. s. Ob četrli obletnici podpisa ilalijansko-nemške pogodbe so voditelji obeh sil izmenjali naslednje brzojavke: »Nj. Vel. Kralju in Cesarju! Ob današnji obletnici v spomin četrte obletnice dneva, ko je bila slovesno podpisana pogodba prijateljstva in orožja med našima dvema narodoma, prosim Vaše Veličanstvo, da sprejme moje naj-prisrčnejše pozdrave ter najiskrenejše čestitke mo-’ je in nemškega naroda za 6rečo in bodočnost Italije in za borbb njenega orožja. — Adolf Hitler.« * »Fiilirerju! Ob četrli obletnici zavezniške pogodbe, ki druži najina naroda, Vam, Ftibrer, želim poslati naj-prisrčnejše želje za veličino in uspehe nemškega naroda v zavesti, da bo vrednost našega orožja morala zmagati! —* Viktor Emanuel.« * »Ekscelenci predsedniku italijanske vlade Be-nitu Mussoliniju! Duce, ob priliki obletnice dneva, ko sta se naši dve zemlji — sedaj je tega štiri leta — združili v nerazrušljivo skupnost v borbi in usodi s sklenitvijo prijateljske in zavezniške pogodbe, Vam pošiljam pozdrave v imenu vsega nemškega naroda in moje pozdrave ter najbolj iskrene in tople želje. Spominjam se tudi s čustvi prisrčne vzajemnosti junaških bojev italijanskih oboroženih sil v ekupni veliki borbi za svobodo in bodočnost naših narodov in izražam svoje nezlondjivo prepričanje, da 6e bodo na koncu teh zgodovinskih dogodkov z ogromnim obsegom prispevkov in žrtev, ki jih je bilo treba dati, zaključili z najvišjim plačilom, in sicer s slavno zmago naše pravične stvari. — Vaš Adolf Hitler.« * »Fiihrerju! Danes ob četrti obletnici podpisa zgodovinske pogodbe in v času, ko naše vojske in naši narodi vzdržujejo junaško borbo proti skupnim sovražnikom, Vam želim, Filhrer, ponovno potrditi nerazrušljivo vzajemnost v orožju in čustvih fašistične Italije za narodnosocialistično Nemčijo, kakor tudi Baše popolno zaupanje v zmago sil osi in trojnega pakta. — Mussolini.« * »Ekscelenci predsedniku italijanske vlade Be-nitu Mussoliniju! Za današnjo obletnico sklenitve pogodbe, 6 katero sta se Nemčija ih Italija povezali’v jekleno enoto, da bi jamčili in zagotovili svoje življenjske pravice. Vas prosim, Duce, da sprejmeje moje pozdrave in najbolj iskrene in prisrčne čestitke. Vem, da sem združen z Vami v gotovosti, da so bo ta trda borba končala s porazom naših nasprotnikov in prinesla srečno bodočnost nemškemu in italijanskemu narodu ter njihovim zaveznikom. — Joachim v. Ribbentrop.« Ha ruskem bojišču miren dan Nemška letala potopila več ladij ob kavkaški obali - Na skrajnem severu potopljena nasprotna 3000 tonska ladja — Zavezniki so izgubili 20 letal Ilitlerjev glami stan, 24. maja. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo tole uradno vojno poročilo: Na vzhodnem bojišču nobenega bistvenega bojnega delovanja. Letalstvo je ob kavkaški obali uničilo več sovjetskih ladij za prevoz iz zaledja in hudo bombardiralo železniške prevoze in važna sovjetska razkladišča. Nemška lahka bojna letala so potopila v vb-dah visokega severa sovražno 3000-tonsko trgovsko ladjo. V Sredozemlju šo nemški lovci in protiletalsko topništvo 22. maja sestrelili 20 sovražnih letal. Seja medministrskega odbora za preskrbo in cene Stanje prehrane je zadovoljivo, ostro nastopanje proti črni borzi pa naj omogoči povečanje obrokov racioniranih živil 22. maja se je pod Ducejevim predsedstvom sestal medministrski odbor za vzporeditev preskrbe in cen. Navzoči 60 bili vsi člani odbora. Stauje preskrbe. Minister za kmetijstvo je poročal o izgledih stanja prehrane in je natančno razložil uspehe, dosežene pri gojenju žit. Ti uspehi Lepa slovesnost za četrto obletnico v Rimu Kri vežo duhovno skupnost obeh narodov, ki ne bosta klonila Rim, 23. maja. s. Četrto obletnico italijansko- | hovne dediščine, obramba dela naših rok in na-nemškega pakta so Slovesno obhajali v Rimu na 1 šega potu. Krvavijo naša mesta, naša naselja, krva pobudo italijansko-nemškega združenja v palači Draga. Prišli so minister za ljudsko kulturo Pol-verelli, državni podtajnik Rinaldi, nemški veleposlanik Mackensen, zastopniki senata kraljevine, zbornice fašijev in korporacij, kr. akademije Italije, zastopnik štaba milice Ponticelli, generali kot zastopniki Oboroženih sil, minister Vitetti kot zastopnik zunanjega ministra, generalni ravnatelj za ljudsko kulturo, osebje nemškega veleposlaništva, prefekt Presti, generalni ravnatelj IRC De Feo, ■ senatorji, nacionalni svetniki, akademiki in odličniki iz političnih, znanstvenih n kulturnih krogov. Slovesnost se je pričela z narodnimi himnami, nakar je minister Polvejelli pozdravil nemškega veleposlanika v. Maokensena, hoteč s tem pozdraviti ves nemški narod. Pozdrav je veljal tudi načelnikoma oborožene sile in voditeljem neniško-italijanske družbe. Nato je imel nacionalni svetnik Asquini slavnostni govor. Potem ko je orisal zgodovino dogodkov, ki so dovedli do podpisa pakta, je prikazal vojne dogodke, zatrjujoč, da je v trdnosti italijansko-nemškega zavezništva najvišjo poroštvo za zmago. Zaključil je svoj govor s hvaležno in vdano mislijo velikm poglavarjem, ki nas vodijo. Ti tolmačijo ne samo usodo pokolenj, temveč tudi oporoko padlih in upanje listih, ki bodo prišli za nami. Tolmačijo pravičnost zgodovine. Končno je govoril nemški veleposlanik v. Mackensen, ki jo kot prijatelj prinesel pozdrav vlade in nemškega naroda italijanskemu narodu. Bolj kakor kdaj bijejo na ta dan, ki je zgodovinskega pomena v evropskem življenju, skupno srca nemškega ljudstva s srci slavnih italijanskih ljudi. Oko se ozira, je vzkliknil v. Mackensen, na štiri pretekla leta in se začudeno ustavlja na ogromnem naporu ob nepretehtljivih dogodkih, h katerim sta dva genija pozvala dva naroda, ki imata kakor noben drugi pravico in dolžnost bili vedno učitelja človeštva, to pa zaradi bogastva, ki sta ga ila vseli področjih človeškega udejstvovanja s polnimi rokami in v velikodušnosti trosila vsem svetu, o čemer pričajo njihova nesmrtna dela v umetnosti in znanosti. Pred našim duhom so vstale naše krasne stolnice, naše dragocene knjižnice, naše neštete za blagor človeštva ustvarjene ustanove, in z grozo se zdrznemo ob pogledu na razdejanje, ki ga seje svetoskrunska roka, katera stremi samo po nizki gospodarski spekulaciji. Za naše sovražnike je vojna samo zadeva kopičevanja in krivičnega prisvajanja dobrin drugih. Za nas je bila_ vojna vedno obramba naše dediščine, zlasti našo du- vijo naša srca, toda prav kri, ta življenjski sok, utrjuje našo pogodbo neločljivega zavezništva, duhovne skupnosti obeh narodov. In tega pakta, ki je posvečen s skupno prelito krvjo naših junakov jn s krvjo našega nedolžnega prebivalstva, ni mogoče razbiti 1 Z njim kujemo, nepremagljivo dediščino naših-očetov, našo,vero*, naše liiše, naše žene in otroke, da ustavimo uničujoče sile, ki uničujejo in so že preveč uničevale omikano življenje na svetu. Evropa gleda na nas. Svet nas potrebuje.'Z orožjem ob nogi, z rimskim in nemškim orlom na svojih praporih stoje naši čudoviti vojaki bratsko ramo ob .rami na svetih mejah' Evrope in raziskujejo obzorje. Za njimi dela in bdi na poljih, v obratih, pri ognjiščih budni evropski duh, z ušesom prisluškujoč bodočnosti. Bodočnost je naša! Sovražne sile ne bodo zmagale, kajti na nekaj je naš nasprotnik v svojem češčenju grobih tvarnih sil pozabil, in to je dokazal njegov uničevalni bes z rušenjem -vsega, kar je svetega, neoboroženega in nedolžnega: da se duh ne da ukloniti. Ob koncu slovesnosti so zopet zadonele narodne himne. Nemčija se bojuje za obstoj in za kruh vsem evropskim narodom Berlin, 24. maja. s. V Limburgu pri Frankfurtu je imel minister Rosenberg pred veliko množico govor, v katerem je med drugim dejal, da je nemški narod danes na odločilni okretnici svoje zgodovine in da je torej prisiljen, boriti se za svoj obstoj. »Vemo«, je nadaljeval govornik, »kaj nameravajo naši sovražniki z nemškim narodom: uresničiti hočejo to, kar se jim leta 1918 ni posrečilo, da bi namreč uničili vrednote omike nemške civilizacije ter nemški narod. Roosevelt zahteva brezpogojno vdajo Nemčije, Stalin pa je skoval beden načrt, po katerem bo milijone Nemcev prepeljal v Rusijo, kjer bodo morali pod sovjetskim jarmom in pod bičem sovjetske tajne policije znova zgraditi mesta, ki so bila porušena v sedanji vojni. To bi pomenilo večno suženjstvo nemškega naroda. V Angliji pa podpirajo take načrte. Nemčija, ki je stoletja stala budno na straži ob vzhodni meji, da bi se postavila po robu vdoru stepne drhali, je danes predmet tolikšiega sovraštva, da ni mogoče najti za to primernih besedi. Ta 6popad ima še dnig tehten pomen: v njem gre tudi za to, da se’ zagotovi prehrana za vse evropske narode, in naši vojaki se bojujejo na vzhodu vprav zato, da bi dosegli ta cilj.« »V. Ribbentropu! ' Ko Italija slavi četrlo obletnico podpisa One pogodbe, ki je Nemčijo in Italijo danes združila v pobratimstvu orožja in ju skupne borbe vedno bolj vežejo, Vam pošiljam moj pozdrav skupno z željo za končno zmago naših vojska. — Mussolini.« jamčijo za prehrambeno stabilnost, glede bližajoče se žetve pa tudi izvedbo načrta, ki je bil svoj čas sestavljen. Načrtno nadzorstvo nad porabo, omejitvene uredbe za mlinarstvo, za rezerve in za slaščičarne, vrli tega pa vestno delo, ki ga je med kmetovalci opravljala 6tranka, posebno pa zvezni tajniki in tajniki fašijev, da bi obdržali na potrebni višini donašanjč žita na zbirališča, in sicer s prostovoljnim in odgovornosti polnim razumevanjem za potrebe države, so dejstva, ki so omogočila izvedbo načrtov za preskrbo na tem življenjsko pomembnem področju. Odbor je poudaril, da je prehrambeno stanje treba smatrati za popolnoma zadovoljivo, upoštevajoč pri tem trenutno dobo neizogibne konjunkture v času med zimsko in spomladansko proizvodnjo in letno proizvodnjo sadja in povrtnine. Ureditev zbiranja žita. Nato je minister za kmetijstvo razložil ukrepe, ki urejajo nadzorstvo nad • mlačvo, ugotavljanje višine pridelka in donašanje žita na zbirališča za bližajočo se žetev. Ti ukrepi potrjujejo zasego ysega pridelka pšenice in drugih žitnih vrist, točno določajo odgovornost voditeljev kmetijskih družb tudi glede prijavljanja pridelkov kolonistov, najemnikov in drugih soudeležencev, uveljavljajo pa popolno prepoved trgovanja s kakršno koli količino žita. Dalje določajo obseg delovanja občinskih uradov za ocenjevanje pridelkov ter stalno m nepretrgano nadzorstvo nad mlačvo in za to delo bodo v sleherni pokrajini postavljene vojaške in civilne osebe. Strogo nadzorstveno delo, ki ga bodo vodili prefekti, mora opravljati policija, ki bo zatrla vsako možnost zlorab od strani tistih, ki bi se radi izognili tem obveznostim, katere pa ogromna večina pridelovalcev vestno izpolnjuje in ima zato pravico videti, da jih spoštujejo tudi drugi. Duce je povzel besedo, da bi podčrtal pomen navodil, ki jih je minister za kmetijsto napovedal za ureditev žetve in zbiranja in katere je odbor odobril. Duce je omenil, da bodo vestno izpolnjevanje te uredbe ter načrtno in neumorno delovanje policijskih ustanov in posebno karabinjerskih oddelkov proti črni borzi ustvarili možnost, da se bodo povečali obroki najvažnejših živil. Po poročilu ministra za kmetijstvo je odbor končno določil sledeče količine pšenice, katere bodo pridelovalci 6ineli obdržati za svoje družinske potrebe: pridelovalci, ročni delavci (upoštevani šo kolonisti, najemniki in podobno): 200kg. Pridelovalci, ki niso ročni delavci, pa neposredno vodijo podjetje, dalje pa tudi sorodne vrste pridelovalcev po 110 kg. Zaloge za 6etev pa ostanejo iste, kakor jih je dovolila uredba iz lanskega leta. Odbor se bo vnovič sestal v ponedeljek, dne 31. 'maja. Danski kralj Kristijan je, sprejel v posebni avdienci v kraljevi palači italijanskega poslanika v Kodanju markija Diano, čungkingške čete, ki so se predale pretekli mesec Japoncem, so bile reorganizirane kot 12. neodvisna nehotna brigada kitajskih narodnih čel, katerim poveljuje general Čeng Kung. Turški parnik »Sakarija« je na potovanju iz Carigrada v Mesino v bližini Antale nasedel na čeri, se razklal na dvoje in se takoj potopil. Natovorjen je bil s kromom. Razpust kominterne — spretna Stalinova igra Stockholm, 24. maja. s. V moskovski »Pravdi« je, bil 15. maja objavljen sklep predsednika Kominterne, s katerim se rizpušča mednarodna komunistična zveza, ker da nasprotuje komunističnim gibanjem v posameznih državah. Do razpusta tretje internacionale je prišlo po uradnem priznanju vseh komunističnih strank v vseh državah, ki so zaveznice Angležev in Amerikancev, m pomeni nov propagandistični moskovski manever, katerega sta Stalinu verjetno nasvetovala Roosevelt in Churchill, ker jima povzroča skrbi vedno bolj naraščajoče protiboljševiško gibanje, ki se kaže v državah, zaveznicah Rusije. Toda ta trik je preotročji in preveč računa na človeško neumnost, da bi mogel koga prevarati. Komunizem v raznih svetovnih državah je vseiii znan in ga podpihujq, vodi in nadzira neposredno Kremelj sam. To je gibanje za svetovno revolucijo in Kominterna, ki je eno in isto z moskovsko vlado, tega ne more zanikati. Tretja internacionala, ki je njen gibalni organ, skuša danes spremeniti svojo zunanjost, ker' je vse preveč oškropljena s krvjo in omadeževana z barbarstvom. ,Pod novo krinko bo, osrednji odbor tretje internacionale nadaljeval e svojim delom in bo še naprej hlepel po revoluciji, ki naj bi spravila v njegove kremplje ves svet. S tem trikom bi Roosevelt in Churchill rada potolažila ameriško in angleško prebivalstvo, ki se boji boljševiškega zavezništva. Toda sleparija je preočitna, da bi koga mogla premotiti, Madrid, 23. maja. s. Napoved o razpustu komunistične internacionale so v Španiji sprejeli zelo hladno. Tukajšnji politični krogi smatrajo ta dogodek kot novo Stalinovo past in trik, ki naj bi mu dal proste roke za vodstvo komunističnega gibanja v vseh državah, zraven pa'bi se znebil sleherne odgovornosti. Okoliščine, ki jih je sedanja svetovna vojna ustvarila in zavoljo katerih je Moskva »naročila« razpust komunistične internacionale, govore za to, da je bil Stalin prisiljen do takšnega koraka zaradi potrebe, da si s hinavskim manevrom pridobi zaupanje večine prebivalstva v Združenih državah in v Angliji, ki je hudo nasprotna komunizmu. V resnici pa ostane Stalinov cilj še vedno isti, namreč boljševizacija vsega sveta. List »Arriba« posveča svoj uvodnik razpustu internacionale in poudarja hinavščino tega odloka, ki ni nič drugega kakor uporaba starega Marxovega pravila, da je treba iz taktičnih razlogov načela podredili trenutnim potrebam. To pravilo so komunisti vselej 6pretno uporabljali. Razpustitveni odlok naj bi pokazal, da 6e Rusija danes bori samo kot narodna država brez ozira na svojo politično obliko in da so se komunistične skupine v drugih državah prelevile v neke vrste narodne slranke, ki nimajo prav nobenega opravka z mednarodno komunistično organizacijo v Moskvi. Ta trik pa ne more nikogar presenetiti,1 saj igra. katero je svet spregledal ob katynski aferi, tudi nekaj pove. Sedmi svetovni kongres tretje internacionale, ki je bil v Moskvi leta 1935, je vse delo prepusti! tako imenovanim ljudskim frontam in skušal vso zadevščino predstaviti tako. kakor da bi se komunizem odpovedal sodelovanju z meščanskimi in levičarskimi skupinami. In na ta način je rdeči car zmeraj lahko presenečal lahkomiselne demokracije. Mi že vemo, kako je s sodelovanjem komunistov z levičarskimi republikanci, ve pa tudi Francija. List nadaljuje takole: Včerajšnji manever se nič ne razlikuje od dosedanjih in v bistvu delovanja internacionale nič ne spreminja, kajti komunisti na vsem svetu prav dobro vedo, čemu služijo in kako morajo služiti. Dobro poznajo taktična načela Marxa, Lenina in Stalina in vedo, da 30. člen kominternskih pravil zahteva od komunistične stranke, da je zmerom pripravljena spretno spreminjali svoje obličje. Preobrazba, ki jo bodo te stranke danes izvedle, ima namen, da se te stranke lahko pojavijo kot narodne stranke, in da ponudijo svoje sodelovanje obstoječim vladam ali pa morebitnim bodočim vladam. Kdo pa jim bo mogel še verjeti? Menda nihče. List končuje takole: Četudi komunistična internacionala menja svojo krinko, ker sedanja pač ni primerna za ta čas in za dosego ciljev, vendar ostane nespremenjena težnja po rdeči revoluciji, kakor sla jo vsemu svetu napovedala v preteklem stoletju Marx in Engels. Vesti 24. maja Angleški minister Morrison je dal zagotovilo, da bodo odslej poljski tisk in Poljake v Angliji nadzorovali, ker so uvideli, da poljska delavnost lahko samo škoduje Angliji in njenim odnošajem s Sovjetsko Rusijo. Nemška letala so včeraj napadla cilje na se-vefni strani Lisičinska, kakor tudi zbirališča čet ter povzročila velike izgube. Pri polotoku Pecatori pa so potopili eno sovjetsko 4000 tonsko tovorno ladjo. V včerajšnjih letalskih bojih so Nemci sestrelili 25 sovjetskih letal, sami pa so izgubili tri letala. Poročila iz Kaira pravijo, da so oblasti ponovno znižale obrok riža in žita. Poročajo pa tudi o vedno strožjem nadzorstvu v Palestini in Siriji, kjer so preiskave in aretacije na dnevnem redu. V Sofijo se je povrnil po štiridnevnem obiska iz Budimpešte vrhovni poveljnik bolgarske vojske general Lukas. Ljubljana se pripravlja na skupno nedeljsko posvetitev Mariji Ljubljana. 24. maja. _ Kakor zadnje nedelje tako je bila tudi včerajšnja nedelja dan posvetitev in prireditev na čast Marijinemu Srcu. Vsi stanovi — od mladine do staršev — so se odzvali klicu svojega škofa, da izpolnijo željo sv. Očeta in 6e v teh časih posvete naši največji Pomočnici. Tako so včeraj zjutraj napolnili vse ljubljanske cerkve zakonci — možje in žone. popoldne pa so 6o zbrali v župnih cerkvah in se posvetili Mariji. Posvetilne pobožnosti so postale tako nekake notranje obnove in opravila jih bodo tudi nekatera posamezna podjetja. Včeraj dopoldne je tako opravilo uslužbenslvo Ljudske tiskarne to posve-tilno pobožnost v kapelici sv. Jožefa v hiralnici. l*o slavnostnem govoru zastopnika g. škofa generalnega vikarja mil. Ign. Nadraha, ki je blagoslovil spominsko podobo Matere Božjo in izvršil posvetitev uslužbenstva, je opravil predsednik KTI) g. dr. Odar Alojzij še slovesno svelo mašo, med katero je uslužbenstvo prepevalo Marijino pesmi. V soboto so se posvetili Mariji tudi uslužbenci Vzajemno zavarovalnice. Pa tudi drugi zavodi bodo priredili take zasebne posvetitve. Ljudskošolska akademija v Unionu Številnim prireditvam v zadnjih dveh mesecih se je pridružila še akademija ljudskošolske mladine. V veliki unionski dvorani, ki je bila za to priliko še posebno lepo okrašena, so se zbrali otroci s svojimi starši in številni ljubitelji mla-, dine. med njimi tudi g. škof dr. Gr. Rožman. Kakor je mladina sama prisrčna, tako je bila tudi njena akademija izraz njihove duše in veselja. Na sporedu je bilo več pevskih točk, de- so bilo prisrčne in so ogrele vse navzoče. Po kratkem in lepem nagovoru župnika o. Krizosto-ma s otroci zapeli nekaj Marijinih pesmi. Sledil je prizorček »Dečkov z lučkami« in belo oblečenih deklic, ki so prinesle pred Marijin kip šmarnice, vijolice, vrtnice in lilije ter ozaljšale Marijin oltarček. Vzgojitelji so z mladino pripravili tako lep venec ločk. da je bila njihova prireditev zares dostojna velikemu prazniku mladine, ki se je s to prireditvijo po cerkvenih pobožnostih tudi nekako javno priznala Mariji — svoji Vodnici. Vse točke, tako »Vojalik. »Janko in’Verica«. »Gospodov dan« in vse druge so vso dvorano navdušile. mladini pa pripravile priznanje za njihov trud. Včerajšnji dan je bil torej dan dobre mladine in dobrih staršev. Iz oči nastopajoče mladine in prisotnih staršev ter številnih otrok, ki so prihiteli, da skupno proslave Marijo, je žarel ogenj ljubezni in vdanosti Materi božji. Človek je takih prizorov kar vesel. Dal Bog, da bi ta ogenj ljubezni objel vse naše družine in ogrel vse zakonce ter otroke. V ta namen je tudi mladina priredila Mariji posvetilni dan, da izprosi od nje milosti tudi za tako družine in tako mladino. Procesija na Rakovniku Letos so prišli romarji in častilci Marije Pomočnice kristjanov na Rakovniku že nedeljo prej kot druga leta. Prihodnja nedelja je namreč namenjena posvetitvi vse škofije, v soboto pa se bo zbrala na Rakovniku vsa verna Ljubljana, ki bo prišla s vojim škofom v spokorni procesiji. Že donoldne so hitele množice Marijinih častilcev na Rakovnik, popoldne pa, je bila no slav- nostni pridigi o. Odila vsakoletna procesija s ki-klamacij in raznih prizorčkov. Težko hi bilo Teči, j pom Marije Pomočnice. V procesiji je bilo tudi katero točko so malčki najlepše izvedli, kajti vse r mnogo mož in fantov ter mladine* Clandelovo »Marijino oznanjenje« na frančiškanskem odru Misterij Marijino oznanjenje je golovo najlepše in tudi odrsko najbolj uporabljivo delo. Katoliška ekspresionistična drama, ki je katoliški umetnosti pokazala nova, širša in poglobljenejša pota. Fatum grških dram, ki je postavljal celo Sofokla pred toliko nerešljivih problemov in tajn človeškega življenja, je zamenjal z Milostjo in jo pokazal kot realno in živo dejstvo, ki posega v naš tvarni njegovimi besedami nam Claudel izpoveduje svoje pojmovanje življenja in umetniški Čredo). Ko se je Peter nekoč mudil na Combernonu pri zakupniku Vercorsu, jo hotel zapeljati njegovo hčer Violano. Za kazen je poslal gobav. In uvodna igra nam pokaže ponoven sestanek Petra in Violane. Ljubi jo, toda gobav je. Sedaj so bo posvetil samo graditvi cerkva, da se z njimi poveliča Bog. in duhovni svet. Za Claudelovega predhodnika i Violana ga iz usmiljenja poljubi. Ta poljub pa je lnkUfi <*. t>/\1 11 n ♦ a i a f niona costr<« Mnra nivicphlipna frdnsriinOfit lahko smatramo Corneilleovega >Polyeucteja«, kjer tudi Milost, na čudežen način spreobrača pogane. Seveda pa Claudel to pekaža vse močneje. Razumljivo, ker Corneill ni imel v uporabo umetniških sredstev 20. veka (dramskih impresij, odkritij podzavesti, kar sta n. pr. uporabljala Maeterlinck in Strindberg, ki sta dala Claudelu precej pobud in navdihov). Ko je Marijo oznanjenje izšlo (1912), je bil to velik književni dogodek,, ki je v svetu močno odjeknil. (Čeprav so na novo'in pomlajeno kat. umetnost gledali le bolj. prezirljivo in z viška.) Pariški »Matin« je zapisal: »Čudno, da se je moglo delo take vrste pojaviti v našem času. Saj se zdi, kakor da pripada neki davno pozabljeni umetnosti, n. pr. tisti, ki je gradila katedrale...« To je resnično misterij, ki z docela priprostim dejanjem pokazuje napetost in trčenje človeških sil. To delo jemlje od drame le simbolizem, da more pokapati usmiljenje, sfrtev, svetost in čudež ter Milost. Nazadnje pa tudi tisto vez ljubezni, s katero so povezani verniki (Coinmunio sanctorum).< OglejmO si na kratko zunanji okvir to drame in nato še notranje duhovne silnice, njeno metafizično bistvo. Cas dejanja je srednji vek. Okolje Combernon blizu Reimaa. Čuden in skrivnosten čas. Cerkev ima tri papeže, krivoverstvo cvete. Ponižano Francijo vodi sv. Ivana Arška, ki hoče v Reimsu okronati kralja. Tam gradi stavbenik Peter Craonski veličastno katedralo (z S štajerskega Smrtna kosa. V Mariboru je umrla 401etna ti* ničarka Frančiška Tratnik iz Kapele, hčerka nameščenca Regina Dolar, v Celovcu je umrl G3letni posestnik Jožef Počkaj iz Svečine, v Gradcu je umrl mariborski brivec Otmar Rescheneder. V Št. Juriju ob j. ž. in okolici so umrli: Katarina Komplet iz Dobja, Franc Juhart iz Šetine in Malija Soline iz Trnovca. V Celju in okolici so umrli: Ivan Resman. Frida Rojc. Marija Breznik, Neža Knez, vsi iz Celja; dalje Franc Lešek iz Prožina pri Teharjih, Peter Romih iz Ponikev in Ajojz Gajšek ter Robert Prevolnik, oba iz Creta pri Teharjih. videla njena sestra Mara, poosebljena trdosrčnost in zlo, in začne spletkariti pri Violaninem zaročencu Jakobu, ki je na posestvu za hlapca, in bi .ga hotela Mara imeti zase. Stari Vercors nenadoma začuti v sebi klic, da poroma na Kristusov grob. Sledi globok in pretresljiv prizor, ko se poslavlja od žene in hčera in daje svoje posestvo v upravo Jakobu, daje mu pa tudi Violano za ženo. V tem pa začne Mara svoje zločinske spletke. V krasnem prizoru (kritiki ga imenujejo francoska Visoka p^sem) vidimp Jakoba in Violano v obleki neveste, ko si zagotavljata svojo ljubezen in mu Violana ptfVe, da je okužena od gob, ker je poljubila Petra. Jakob sedaj po natolcevanju Mare verjame in trdi, da se mu je dala tudi s telesom in jo zavrže. Violana-gobavka mora v pustinjo, da ne okuži drugih. Jakob in Mara se vzameta. Dobita otroka. Nekoč — ko je Jakob z doma — Otrok nenadno umre. Obupana Mara hiti k sestri, da ji oživi otroka. Saj čemu pa živi tako svetniško,' če ji tega ne more storiti. Božična noč v jami pri gobavki. Mara bere Violani, ki je že tudi slepa, božični oficij. Violana pestuje mrlička. In takrat se zgodi čudež. Otrok oživi, še več: Vio-lana-devica ga podoji, podoji otroka, ki ga je nekoč tako želela z Jakobom. Obujeni otrok dobi cel6 barvo njenih oči. Saj ga je na neki čudežen način rodila. Mara se prestraši, da bi o tem zvedel Jakob in Violano znova vzljubil, pa jo pahne v peščenik. Tu jo najde Peter Craonski in odnese na Combernon. Violana še živi. Kaj se je zgodilo pove Violana Jakobu, ki ga še vedno ljubi. V tem se vrne iz svete zemlje oče Andrej — mati je že prej umrla —, Violana umre. . Jakob hoče zavreči svojo ženo Maro, pa ju oče spravi. Ostati mora na domu in skrbeti zanj, kakor je skrbel on in njegovi predniki. Vsi spoznajo, kako krivični so bili čisti Violani. Tudi Mara postane drugačna. Peter, rešen telesnih poželenj, dozida katedralo, kralj je kronan v Reimsu (kronanje jo bilo nekaj mesecev prej in ne o božiču, kar je avtor hote zamenjal), Cerkev dobi spet pravega papeža in je ozdravljena svoje najbolj boleče rane. S tem je Claudel družinsko dramo Vercorsove družine in Violanino žrtev zanjo postavil na vse širšo podlago: tragedija je postala reprezentant neke velike dobe. Marijin, oznanjenja no smemo vzeli realistič- no. samo simbolno. Vse osebe so predstavljane pojmovno. Violana, najlepši lik Claudelovih drain, je heroj evangeljske pokorščine, nosilka glavne ideje v drami: krščanske žrtve. Trpi, ker to zahteva od nje Bog. Od svoje osebne bolečine prehaja na splošno bolečino, ki je doletela Cerkev, svoje trpljenje posveča za preporod človeštva.1 Toriquedec pravi v svoji študiji, da je avtorju uspelo dati z Violano »psihologijo popolne žrtve«. Peter Craonski pokaže nesebičnega umetnika-gra-ditelia. ki živi le za slavo božjo. Mara je poosebljeno zlo ih trdosrčnost. Oče Andrej, stari zakupnik, ki je množil svoje imetje z naporom, dolžnostjo in zdravo pametjo, očak. ki čaka svoj večer po dobro opravljenem delu, ves; zakoreninjen v zemljo in Boga. Središče drame je zajeto docela duhovno in metafizično: kjer je_ greh. >e tudi trpljenje, a kjer je hoteno trpljenje nekega člana družbe v vezi z mističnim telesom, —s Kristusom v Cerkvi — tam Bog večkrat in mnogim zato podeli milost odpuščanja. Tako poslane Milost veliki činitelj v krščanski drami, s -čimer je storjen mogočen korak k globljemu pojmovanju umetnosti. » Drami so kritiki tudi marsikaj očitali. Razen nekaterih dolgoveznoeti tudi rahlo Violanino^ senzitivnost, ki ne popusti niti na njeni smrtni pf' stelji. Še vedno je zaljubljena v Jakoba. Res je to nekoliko čudno psihološko dejstvo za osebo, ki se| je popolnoma žrtvovala in predala »Milost ne trpi kompromisov« pravi v študiji o Violani Mondadon. Toda to so že teološke finese. Na vsak način je Marijino oznanjenje krasna in veličastna drama in Violana čudovito globoko prikazana. Violana se žrtvuje brez mrmranja in oklevanja, veselo, kakor Re je Marija, ko je zaslišala angelovo vest. Tudi Violana pravi: Ecce ancila Domini. Naj bo, kar hoče od pene Bog. Prizhali pa moramo, da je Marijino oznanjenje predvsem drama za branje. Na odru se prav tisto nagloblje in najfinejše izgubi. Prav zato jo je težko spraviti na oder. Zahteva močne duhovne uglašenosti in globokega spoznanja verskih in dušnih lajn. ' ; To smo videli tndi pri včerajšnji riredstavi, ki bi bila trd oreh celo za velike umetnike, kaj šele za priložnostne igralce. Zato menim, da ni bilo dobro izbrati tako težko stvar. Priznam: vsa čast režiserju in igralcem. Res so se potrudili in dali, kar so mogli. V tem oziru gotovo zaslužijo priznanje za požrtvovalnost in trud. Odkrito pa moramo tudi povedati, da je bila predstava vendarle samo bleda kopija, ki ni mogla podati veličine in globine dela, ki je predvsem branje za tihe ure iti meditacije. Pomanjkljivost je bila posebno občutna pri prizoru v gobav-kini jami (božična noč), ko se zgodi čudež. Ne vem,, kdo od gledavcev bo vedel kako se to zgodi in za kaj prav za prav gre. Režiser bi bil rajši črtal tekst drugje. Škoda je tudi prizora, ki je izpuščen, ko oče Andrej reže ob slovesu družini kruh (Evharistična simbolika). Občinstvo, ki zahaja v frančiškansko dvorano, bodo motili citati latinske liturgije. Prelepi spev: Regina laetare, bi bilo treba dati poslovenjen. Prevod (Ante Debeljak) pa je sočen in poln. Severin-Sali. Sprejem voditeljev lovske In ribiške zveze pri Visokem komisarju Ljubljana. 24. maja. Visoki komisar je sprejel v vladni palači ob navzočnosti viceprefekta dr. Davida, zaupnika CONI-a Burattjja' in šefa upravne službe Vis. ko-misarijata voditelje lovske in ribiško zvezo v Ljubljani. Navzoči so bili za Zvezo lovcev predsednik odvetnik dr, Krejči, podpredsednik g. Pogačnik, predsednik Lovskega društva v Ljubljani odvetnik dr. Tavčar, tajnik zveze Mladič in blagajnik Novak: za Zvezo ribičev pa predsednik g. Bogataj, podpredsednik dr. Božič, predsednik Ribiškega društva g. Pustoslemšek in’ tajnik zvezo dr. Bevk. Po poročilih predsednikov je Visoki komisar proučil razna predložena vprašanja in odločil, naj se rešijo v skladu s sedanjim vojnim stanjem in položajem pokrajine. Za lov se bodo pripravili ukrepi glede ukinitve plačevanja prispevkov lovskih društev in drugih dajatev, ki se tičejo lova. Za ribištvo je bilo sklenjeno, da se bo še nadalje vlagal ribji zarod v vode, ki so nrimerne za razmnoževanje. Posebne določbe bodo izdane, da se prepreči zloraba lova in ribolova, zlasti 7. uporabljanjem prepovedanih in škodljivih sredstev. "f! FRflHftIŠKANSKA DVORANA Pod pokroviteljstvom prevzv. knezoškofa dr. Gregorija Rožmana PAUL CLAUDEL OZNANJENJE MARIJINO Slovesna drama v 4 dejanjih z uvodno igro. To svetovno znano delo velikega katoliškega pisatelja Paula Claudela bo na sporedu jutri, v torek, ob 7 zv. v Frančiškanskem gledališču. Vstopnice se dobe v predprodaji v trgovini Sfiligoj, Frančiškanska 1. ter _ eno uro pred začetkom predstave pri blagajni Frančiškanskega gledališča. Bfll Matere, dekleta! Danea zvečer je v frančiškanskem gledališču na sporedu zborna igra »Sv. Cecilija« — spisal .Tosef Boon. ki je šla v svetu že preko vseh katoliških odrov. To odrsko delo J Boona je naravnost program za žene ifi dekleta. Danes, ko je tudi ženi in dekletu potrebna jasnost v vseh življenjskih vprašanjih bolj kot kdaj prej, je ta zborna igra dvakrat dobrodošla. Zone — dekleta! Udeležite se te lepe pred-slave v čim večjem šttevilu. Začetek ob 7 zvečer. Vstopnice se dobe v predprodaji v trgovini Sfiligoj ter eno uro pred pričetkom predstave pri blagajni frančiškanskega gledališča. Predstava bo ponovljena v sredo* 20. maja, ob leti uri. * r J *>%r„ , r • 'Ril Navodila pripravljalnega odbora za spravni teden Spravni teden od 23. do 29. maja naj bo » čim večji meri češčenja sv. Rešnjega Telesa, * .1. V 1 1 - — .. ,, 1 . UVn -F lr i l-\ ir. rfnn /\l\ /lr\l O m XciCll 17 nAC f tl I 10 M <~\ čas najgloblje priprave vseh Slovencev llrež izjeme na končno posvetitev škofije brezmadežnemu Marijinemu Srcu, ki bo v nedeljo, 30. maja, po vseh cerkvah pri dopoldanskih mašah. Od ponedeljka, 2i. maja, pa do sobote, 29. maja, so po vseh cerkvah zjutraj ob 6 ali pa ob 7 (glejte oznanila) sv. maše za dober uspeh posvetitev. K tem mašam so vabljeni vsi, posebno pa še mladina in moški. Četrt ure preji šmarnicami je povsod po cerkvah molitev rožnega venca. Po Angelovem češčenju bo vsak dan vabil veliki zvon k pokori in zadoščevanju. Spokorno-spravni dan je'sobota, 29. maja. Ta dan bodo skoraj po vseh cerkvah sv. maše, kakor ob nedeljah. Glavna maša bo spravna maša za odpuščanje grehov. Udeležujmo se v Novo mesto Sprememba službe božje v kapiteljski cerkvi. Od 23., maja dalje ee na kapitlju nekoliko spremeni red božje službe. Namesto ob pol 10 bo vnaprej šolska sv. maša točno ob 8, glavno dopoldansko opravilo ee pa prične ob 10. Upamo, da bo ta potrebna sprememba vsestransko zadovoljila vernike. Ves drugi red bogoslužnih opravil v župnijski cerkvi ostane nespremenjen'. ki bo ta dan ob določenem času izpostavljeno v posameznih cerkvah. Spokorna procesija bo v soboto, 29. maja, popoldne okoli 3 na Rakovnik. Procesije se nodo udeležile vse ljubljanske župnije- Verniki se bodo zbrali v času, ki je za vsako faro posebej določen v svojih farnih cerkvah, od koder se bodo procesije razvrstile. Po Angelovem češčenju v soboto, 29. maja, bd slovesno zvonjenje oznanilo slovesni dan posveti tov vsega našega naroda brezmadežnemu Marijinemu Srcu, katere posvetitve bodo v nedeljo, 30. maja, dopoldne po vseh cerkvah in pri vseh glavnih mašah (gleite oznanila!). Na spravno-spokorni dan, v soboto, 29. maja, pa naj bi se vsi verniki še posebno odlikovali z molitvami, ceščenjcm Najsvetejšega, s postom. Pritrgajmo si kaj, toda z namenom, da to, kar si pritrgamo, damo drugim, ki so podpore potrebni. Odlikujmo se ta dan torej z miloščino. Kjer je le mogoče, naj bi na spravno-spokorni dan v soboto, 29- maja, delo počivalo v zadoščenje za skrunjenje nedelj in praznikov, katerih skrunitev je bilo med nasnn narodom veliko. .. . , Skupinske organizacije naj 6kupno ta dan počaste Najsvetejše. •. S. VAH Dl VB: odlog, ki si mi ga dovolil Svetovni bi ti, da rečeš tema dvema policistoma in dr. Blissu, naj stopijo na hodnik in tam počakajo, dokler ne dobe kakšnih novih navodil-« Markham je po kratkem premišljevanju pomignil Heathu, naj ukaže Hennesseyu in Einervju, kar je svetoval ,\ ance. Ko smo bili sami, je Vanče odšel po polžasto zavitih stopnicah, Markham, lleath in jaz pa smo mu sledili. »I n pr im is,« je >Avto je že tu, gospod .narednik.« skoraj živahno dejal, »bi zelo rad naredil naglo preiskavo v Bliss se je v hipu- obrnil in oba policista sta-se mu naglo doktorjevi delovni sobi. Slutim, da'bomo tam našli nekaj izredno ribližala. Komaj so se vsi trije začeli odpravljati, že se je zfH1imjvega.« , . \ KBIHnALNI ROMAM približala. . razlegel Vancejev glas, kakor bi kdo udaril z bičem: »Stoj!« Odločno se je pri tem obrnil k Markhamu in sc mu začudil: »Da ti lahko storiš kaj takega? To je vendar burka! Saj še ti bo smejal ves Newyork.« Nikdar še nisem videl Vanceja tako divjega in njegove besede so na Markhama močno učinkovale. »Daj mi deset_ minut časa,« je nadaljeval Vanče. »Nekaj bi rad z ljudi-« lleath je postal od jeze kar rdeč. »Poslušajte, gospod Markham,« je ugovarjal, »imamo že vse, kar potrebujemo.« »Samo eno minuto, prosim, gospod narednik.« ^ Markham je dvignil roko. Videti je bilo, da je nenavadna Vancejeva resnost nanj le vplivala in rodila uspeh. »V desetih minutah se položaj pač no bo prav nič spremenil. In če gospod Vanče misli, da bo doprinesel še kak nov dokaz, kakršnega še nimamo, smo ga pač pripruvljeni upoštevati.« Sunkovito se je obrnil k Vanceju. »česa si se domislil? Priprav- je njegov pogled ustavil na zavesi; s katcTo je bilo zastrto majhno stransko okno- Stopil je tja ter odgrnil zaveso. Okno je bilo zaprto. _ »Čudno,« je pripomnil. »Tako lep dan, kakor je današnji... pa je okno zaprto. Premisli malo to, Markham... In glej, to okno je-vprav nasproti oknu tele hiše na drugi strani ceste.« »In kaj naj bi za vraga po tvojem mnenju to spet pomenilo?« ga je jezno vprašal Markham. »Stvari si čisto natančno še ne znam razložiti, a zdi se, da se je zgodilo nekaj, česar sosedje ne bi smeli videti. Kar pa se tiče drugih dveh oken, so drevesa tu zunaj tako košata, da popolnoma zastirajo pogled in nihče od zunaj ne bi mogel videti, kaj se tu v sobi dogaja.« »No, če le kaj, potem, gotovo to govori nam r prid,« se je oglasil Heath. »Doktor je zaprl stransko okno ter ga. zagrnil Blissova delovna soba je merila približno kakšnih dvajse štirijaških metrov. Na zadnji strani je imela dvoje širokih oken, na vzhodni strani pa dosti manjše okno, ki je gledalo na oz o dvorišče. Ob stenah je bilo vrč močnih knjižnih omar, ki so bile vse natrpane. V njih so bili kupi pisalnega P»P''Ja- knjig, listov in map- Ob steni, kjer so bila vrata, ki so <; r/a a v vezo,: z zavps0j ^ ga njj,pe ne j,; mogei slišati, ko je odšel v muzejsko -uuj - je stal dolg divan. Nekako.na sredi med obema o n dvorano, oziroma, da ne bi nihče mogel videti, kam je potem rad še ugotovil. Rad bi naredil nek poskus. No, in če ne. bos široka pisalna miza iz mahagonijevega lesa, poleg nje pa je(skri] krvavj feveij,« radovoljen z njim, lahko nadaljuješ s tem neumnim zapiranjem s{ai vrtljivi stol z. blazino. Okrog mize je bilo se več drugih | Vnnce 0dkimaI. stolov, kar Jb dokazovalo, da je bil prejšnji večer v tej sobi j ^ meje pravilna, gospod narednik. sestanek. ,,c„r.nv so b h celo papirji ,n.knjige bj » ( ^ J ^ nov (lokaz, dab je Kyleja umoril on?< razpostavljen, po m,z. z vso skrbnos*?n J^°kazoval°* »Zločinci, gospod Vanče,« je nadaljeval bojevito Heath, »ne da je dr. Bliss res človek, ki nadvse ljubi red in snago. misiiio vedno na vse « V vsei tei sobi ie bil videti v neredu sajno tisti kot, kjer, 1 i? . ® . , ... .. ie bil narednik brskal po pletenem košu in iskal tisti teniški! . >Prl tcm zločinu je vprav to nesreča da je morilec mislil okrvavljeni čevelj Zavese na velikih oknih so bile odgrnjene f° na. pr.e.,:e slva,r,’< J-e m‘rn° f? NarQvnost Pre‘ oKrvavijeni teveij. tuvest, uu b* j tirano je bil previden, ce smem tako reči-« in popoldanska svetloba je sijala, v sobo- *- ...... Čim je Vanče vstopil, je za trenutek obstal ter se počasi' Ustavil se je pri pisalni mizi. Na njenem robu je lejcal trd !fcn sem ti dati deset minut časa. Ali je tvoja prošnja morda' razgledava! naokrog. Kar nekam začudil se je, ko je zagledal nizek ovratnik, v njem pa je bila še vedno modra ovratnica. kaj v zvezi s tisto stvarjo, ki si jo našel na polici ter si jo okrog mize razpostavljene stole,. a zdi se mi, da je še prav j »Evo vam,« je dejal, »tu je doktor jev ovratnik z ovratnico, vtaknil v žep?« j posebno pozornost vzbudil v njem tisti doktorjev vrtljivi stol, ki si ga je snel snoči med sestankom. Zaponka s skarabejem je »O, seveda je, pa še kako.« Vančo se je spet začel vesti'ki jo bil od mize precej vstran. Začel je ogledovati vrata, ki, bila zabodena prav v tole ovratnico. Vsak bi Jo bil lahko vzel, tako. kakor je bila njegova navada. »No, pa hvala lepa za;so bila na debelo obložena in ki so držala na hodnik. Potem so mar no?« Ljubljana na vrhu prvenstvene tabele Po nadmcčni igri je Ljubljana premagala Tobačno tovarno Z -včerajšnjo nedeljo so zaključili pomladansko nogometno prvenstveno kolo, v kate-lem se je SK Ljubljana posta lia s b točkami na čelo prvenstvene tabelice. Njej sledi llei-mes s 4 točkami, Mars z 2, Tobačna tovarna^ pa je ostala brez pike. Včeraj so se tudi začele prvenstvene tekme rezervnih in juniorskih moštev. Zanimanje za vse tekme je bilo precejanje. seveda je bilo najvcčjc za popoldanske tekme. Tekme rezerv in jnniorjev Tob. tov. jun. : Žabjak jun. 10:0 Na igrišču Ljubljane^ so se d6poldne pomerila štiri juniorska moštva. V prvi tekmi so premočni mlajši Tobakarji zasluženo odpravili še mlajše Žabjačane kar z 10:0. Pri Toba-korjih Je bilo nekaj_ dobrih moči, dočim smo pri žabjačanih pogrešali skoraj vse, kar je za nogomet potrebno.^ V drugi tekmi sta merili moči juniorski moštvi Mladika jun. : Ljubljana jun. 1:0 Igra je bila neprimerno bolj živahna in razgibana kakor prva. Obe moštvi sta predvajali kar dober nogomet. Zmagali so boljši Mla-dikarji, čeprav bi obraten rezultat nič ne presenečal. Mladikarskim juniorjem bosta včerajšnji dobljeni točki prav prišli, saj 60 jih dobili proti dobrim Ljubljančanom. Obe tekmi je sodil g. Makovec. Tudi za Kolinsko tovarno so imeli dopoldne dvojni spored. V prvi tekmi so se spogledali na zelenem polju juniorji Vič jun. : Mars jun. 4:0 Vičani imajo že nekaj časa sem dobre ju-niorje, pa so svojo premoč pokazali tudi včeraj, ko so domačine Marsovce porazili s 4 goli razlike. Zmaga jo bila jjaslužena. lekmo je sodil g. Safošnik. V tekmi rezervnih moštev pa sta sc borili potem moštvi Mars rez. : Hermes rez. 2:1 Zjna^ali so zasluženo, ker feo predvedli boljšo igro- Na obeh straneh je bilo precej smole. Tekmo je sodil g. Kastelic. Na Korotanovem igrišču so pa imeli tudi dopoldansko tekmo rezervnih moštev, Ljubljana rez. : Korotan rez. 2:1 sta nastopila. Igrišče je bilo v slabem stanju. Zmagali so boljši Ljubljančani, ki so domačinom odnesli obe točki. Oba gola za Ljubija- * no je zabil Jicha. Dobro je sodil g. Jenko. Žabjak : Vič 7:0 (3:0) Prva popoldanska tekma je bila prvenstvena borba med Žabjakom in Vičem. Oba kluba sta ee borila za točke v drugem razredu. Za tekmo je bilo v obeh taborih precej pripravljanja. Obe moštvi sta računali na zmago, pre-■• irFagartci pa prav zagotovo niso računali, da bodo izgubili in to še s tako visokftn rezultatom. Žabjak je dal včeraj kAmarsi rosi?« Gostovanje italijanske'gledališke družine »Renzo Ricci«. Izwm. Cene od 20 lir navzdol. Torek, 25. maja, ob 18: »Vivere insieme«. Gostovanje ital. gled. družine »Renzo Ricci«. Izven. Cene od 20 Jir navzdol. Sreda, 26. maja, ob 18: »II piccolo santoc. Gostovanje ital. gled. družine »Renzo Ricci«. Cene od 20 lir navzdol. OPERA: Ponedeljek, 24. maja. — Zaprto. Torek, 25, maja. — Zaprto. Sreda, 26. maja, ob 18: »Prodana nevesta«. Red Sreda. Četrtek, 27. maja, ob 18: »Madame Butterflyc. Red Četrtek. Petek, 28. maja, ob 18; »Vnebovzetje B. D. M.< (oratorij). Red B. Strela ga je ubila ©i Preteklo nedeljq popoldne okrog petiti" se je nad Veliko Ilovo goro nenadoma napravilo k nevihti. Franc Mehle, Tomčev oče, ki je opravljal cerkovniško službo, je šel zvonit hudi uri, kar udari strela v zvonik in moža na mestu ubije. Vse sočustvuje z ubogo družino, ki je že itak zadnje čase hudo prizadeta. Rajnki Tomčev oče je bil odločen in značajen krščanski mož, splošuo spoštovan povsod, kjer so ga poznali. Naj uživa zasluženo plačilo pri Bogii! Težko preizkušam Tomčevi družini naše sožaljel V okolici dež, v mestu suho Ljubljana, 24. maja. Po vremenskih zapiskih je prav danes poteklo 14 dni od zadnjega izdatnejšega dežja. Preteklo nedeljo, 16. maja, je sicer v Ljubljani in okolici padlo nekaj deževnih kapljic, toda' tega ne moreta vpoštevati vrtnar niti .kmetovalec. V nedeljo, 16. maja, pa so bili po pokrajini drugod močnejši nalivi. Tako je nevihta besnela v Sodražici in okolici. So pa kraji, ki niso imeli dežja že po 2 in celo 3 tedne. Zadnje dneve, ko je bilo splošno podnevi lepo in sončno, se je navadno nebo proti večerni murant prepreglo s črnimi kopičastimi oblaki. In mnogi ljudje, posebuo vrtnarji, mali obdelovalci in drugi, ki so se posvetili poljedelstvu, so z. globokim upanjem pričakovali, da se vlije na polja blagodejen in izdaten dež. Vendar so se črni oblaki vselej razgnali. Dežja ni bilo. V nedeljo, ko je podnevi vladalo krasno in toplo vre- me, ugodno za kopanje, je tudi pozneje kazalo, da dobimo dež, ki bo vnovič namočil mokrote potrebno zemljo. Tako-le okoli 3 zjutraj se je nebo zatemnilo. Zabelo je deževati. Mnogi delavci in drugi, ki so že zgodaj zaposleni v mestu, so se davi čudili, da so v središču mesta irtice in ceste, trgi in drugi prostori popolnoma suhi. Ni bilo niti najmanjšega sledu o tem, da bi davi kaj deževalo v mestu. Drugače je bilo v okolici, zlasti v iueozapadnem delu mesta in na dolenjski strani. Tam so dobili okoli 3 zjutraj primerno množino dežja, ki je vse njive in grede dobro namočil. Tudi ceste so bilo zjutraj blatne. Pojavil se je bil lijak, ki je zavzel le ozek pas zemije. So primeri, da je bila davi kaka cesta v tem predelu m««ta mokra in blatna, druga pa popolnoma suha. V severnem delu mesta in v predelih proti Ježici in Savi ni padla niti kaplja dežja. Nekaj dežja pa so dobili Vičani in Rožnodolci. Mauriee Zermatten: Odlomek iz romana — Prevedel Joža Mahnič. ležka pot »Dobro 6i izbral!« je pohvalil Mi-chela eden izmed stricev, katerega oči so bile le še kakor bleščeče se rezilo med dvema skoraj zaprtima vekama. Yvonno so veselili pokloni, pa bolj zaradi Michela kakor pa nje same. Da so njegovi odobrili njegovo izbiro, je bila tem bolj vesela, ker je glede istega slutila pritajeno ae\cljO pri svoji tašči. Vendar se je počutila zelo tuja v družbi teh moških in žensk, ki so se gnetli okoli nje. Čutila ie razliko celo med seboj in Michelom... Ou je po dvajsetih letih ločitve znova navezoval s svojo zemljo in domačijo stike ki so bili samo zrahljani, la ženitev se je izstavljala v sredo njegovega življenja čisto redno kot nujen mejnik, h kateremu je bila usmerjena vsa njegova mladost. Pokleknil je na isto mesto, kamor so ipoklekah \si njegovi. Krščen v tej cerkvi se je tu sedaj tudi obvezal, da bo ostal zvest neki ženi. Čez nekaj let bodo končno prav tu tudi odložili rakev z njegovim truplom, preden ga bodo izročili vlažni in hladni zemlji. . . Toda ona? Kje je tisti kraj, kjer njeno življenje tako opravlja svoje postaje? Če bi bila rojena v tem hribovskem kraju, bi se čutila tako zelo vanj vokvjrjeuo, da bi se ji življenje zdelo lahko. V preproščini krneč' doma bi se razmahnila kakor te krepke Michelove sestrične, ki so se smejale v sonce z vso belino svojih zob. Omožila bi se s postavnim fantom, ki bi jo obsul z ljubeznijo. Vsako nedeljo bi šla v cerkev, najprej k rani, potem pa še k veliki maši. ;\Ii je ona kriva, če vedno vlači s seboj to bedo dvomov,... Ali ni tu obtožiti samo okoliščiue,' v katerih ie živela? Na vse to je mislila, ko se je molče pod roko z Michelom vračala iz cerkve. V nje,j se je vzpela temna senca. Toda ali ni brala tedaj v očeh mladih deklet zavisti? Tudi one so morale skrivati v sebi razočaranje. Morda bi, če bi temeljiteje iskali, odkrili neko vrsto stroge enakosti v vseh pred srečo ali bolje pred prevaro, ki se ji pravi življenje? Kaj ostane od neizmernega mladostnega hrepenenja? Naglo tonemo v življenje, ne da bi nam isto kaj nudilo. Ali pa nam tisto malo radosti, ki nam je milostno odmerjeha, kakor voda neopazno spolzi med prst*. Nič drugega ne ostane za nami kakor sled naših korakov v pesku- In že jih pokrije senca, kakor da je celo to nase romanje samo privid. Nenadoma se je nehala žalostiti zaradi svoje usode. Sredi svatov je postala vesela in ljubezniva. Po obedu so še dolgo obsedeli pri mizi. On je segel po njeni roki, jo pestoval na j svojih kolenih in jo zdaj pa zdaj stis- J nil. Oziral sc je po svoji Yvonni in njegovi pogledi so jo objemali nenavadno nežno. Ona je bila srečna, oa se je pustila premagati, da se je predala svoji usodi. Kmalu bosta odrinila v planine, predstavljala si je pot, ki se. dviga skozi gozd ob brnenju mušic, ki v mraku plešejo svoje kolo. Vodoravni sončni žarki bodo polagali po tleh prepletene sence dreves. Zagrnila ju bo senca, oba, a le za hip. Kajti kmalu se bosta izmotala iz nje, stopala po sončnih lisah in njuna sreča bo sama svetloba, rdeča in zlata. II. i / Misel, da bi preživela prve mesece po poroki v gorski samoti, je Michel izrazil pogosto, ko sta snovala svoje načrte za bodočnost. Potovanj ui imel rad. Brezciljno pohajkovanje, ko ne bi mogel uživati lepote svoje žene edinole on sam, bi se mu upravičeno upiralo. Priznaval ie, da je v tem pogledu strašno ekskluziven, in že sama i misel, da bi moral gledati Yvonno, kako kramlja v hotelskih salonih in železniških vozovih s tujci, ga je ivljala v nevoljo. Misel na nekoli- ko daljše bivanje v macesnovi koči. kjer ne bi nihče motil njune prisrčnosti, ga je polnila z radostjo. V domišljiji si je slikal božanske trenutke, ki jih bosta preživela v tišini jas. O tem je govoril skoraj čisto tiho kakor o skrivnosti, katere pomen je bil jasen edinole njima samima. Ona je z veseljem sprejela ta načrt. Ko bo dan za dnem živela ob njem, se bo v njeni duši gotovo porodila zavest, da jo končno nekdo ščiti. Nekdo bo odslej živel zanjo, ki je, lx> stal- neprenehoma ob straui, ki bo poznala vse njegove kretnje, vse njegove misli. Ni se bala naveličanosti, ki pogosto preži izza takega v naprej pripravljenega življenja v dvoje. Verovala je nasprotno, da bo vzraslo med njima neko plemenito zaupanje, ki bo morda nadomestilo nedostatcl^ spontane ljubezni in postalo celo trdnejša vez med njima kakor pa ljubezen sama. Kljub temu jo je pfled Odhodom* v. nedeijo zvečer, nekaj zadrževalo. Slu-' tila je težke ure, bala se tistih neskončno dolgih julijskih dni, ki ju bodo nekega dne kljub njuni volji razdražena dvignili drugega proti dragemu. Razen tega so 6e tem strahovom pridružile še druge nemirne ■ slutnje ,in bolj ko se je bližala poročna noč, 'tem bolj jo je dušilo. Brez dvoma je 'bil Michel poučen o preteklosti svoje žene. Vendar se je vedno vedel, kakor da te preteldosti nikdar nikjer ni bilo. V nobenem pogovoru ni omenjal tega, kar mu je tisti daljnji večer njunega prvega sestanka na tistem griču zaupala. Včasih se ji je zazdelo, da je ni razumel. Ta njegova prekomerna velikodušnost jo >.je dražila. Skoraj rada bi videla, da bi ji kdaj namignil na ljubezen, ki se mu je je izpovedala. Njegov molk se ji je zdel kukor dokaz za njegovo brezbrižnost do njenega telesa. In dalje, ali se ne bo nekoč nenadoma vsega spomnil? Vzel jo bo v naročje, jo obsipal s poljubi, gledal s prosečimi očmi. Nenadoma pa jo bodo njegove roke spustile. Vstal bo, okleval nekaj časa na pragu, nato pa kakor blazen zbežal v noč, ker bi se med njim in njo pojavila podoba onega tretjega... Spreletel jo je srh. Michel je to opazil: »Kaj ti je, Yvonne?< Ona ni vedela kaj odgovoriti. Nadaljevala sta pcrt, polagajoč noge' med kamne; vodila ju je še vedno dvoina vrsta vodoravnih lat in navpičnih kolov. Sredi gozda sta se vsedla. »Odpočij sel« ji je dejal, ljubeznivo. Njegov glas je bil miren in resen. Sledu drhtenja ni bilo v njem. Kako se more počutiti tako zelo varnega v svoji sreči? Ali morda meni, da sta š poroko za vselej pretrgala s preteklostjo in da se ne more sedaj nič več pripetiti, kar^ bi moglo omujati njegovo srečo? Sprva je začutila v sebi zavist ob tem miru, kjer se ji ;i<* zdelo, da se skriva tudi nekaj tiste spretno izražene nesramne porogljivo-sti. Toda ne, preveč iskrenosti je bilo v teh besedah! Nima prav, da vidi pri bližnjem vedno le slabe nagibe in da se sama čuti neprestano varano in preganjano. ENR1K SIENK1EW1CZ Tokio, 22. maja. 6. Novi poveljnik združene japonske mornarice admiral Okoda je eden najsposobnejših častnikov japonske mornarico. Star je 58 let. V mornariško šolo je vstopil Idta 1906. Pozneje je zavzemal razna mesta v mornariški službi, leta 1926. pa je bil mornariški ataše pri japonskem veleposlaništvu v Parizu. Pred dvema letoma je bil imenovan za poveljnika mornarice v kitajskih vodah in se je posebno izkazal v vojnih nastopih zadnjih let, nakar je bil lani povišan v admirala. »Odločen odgovor Italije zatiralcem narodov« Italijanski narod je razkril sovražnikovo igro in je odločen nastopiti proti njej z vsemi razpoložljivimi sredstvi £ Berlin, 21. maja. e. Pod naslovom: »Odločen odgovor Italije zatiralcem narodov« objavlja »Nachtausgabe« čez vso stran govor, ki ga je imel predvčerajšnjim v senatu podtajnik za zunanje zadeve Bastianini. Iz celotnega govora poudarja zlasti tista mesta, kjer je govora o korakih, ki se nanašajo na novi red, za katerega se Italija bori, ter na strahotno nevarnost, ki jo predstavlja boljševizem za Evropo, nato pa omenjeni list prinaša še svoje pripombe pod naslovom: »Razkrinkana peklenska igra«. Najprej poudarja, da sovražnik danes misli ukloniti Italijo z živčno vojno, ki jo izvaja z najbolj nečloveškimi 6redstvi in s tem, da grozi z vdorom, nato pa zatrjuje, da italijanski narod ve, kam meri ta nizkotni sovražnikov manever ter nanj odgovarja s prepričanjem in čudovito odločenostjo, ki sta v popolnem nasprotju s sanjami, fantazijami in cilji sovražnikove propagande.- Ta odločenost in prepričanje — nada- ljuje list — se vidi tudi iz velikega Bastianini-jevega govora, in njegove besede so izraz čustev vsega italijanskega naroda. »Bastianini,« piše dobesedno omenjeni list, »je jasno povedal, da je italijanski narod razkril igro zatiralcev narodov in da je odločen, nastopiti proti njej z vsemi sredstvi, ki z njimi razpolaga.« Podtajnik za zunanje zadeve — končuje »Nachtausagbe« — je poudaril, da iinajo države trojne zveze iste cilje in da so tudi poti, ki so si jih za dosego teli ciljev izbrale, iste. Italijanski državni |>odtnjnik je lahko prepričan, da nemški narod zna pravilno ceniti žrtve, ki jih je doprinesla Italija, in da z zadovoljstvom sledi .možatemu ponašanju italijanskega naroda pri obrambi svojega življenja in svoje časti, tako kakor je tudi italijanski narod trdno I prepričan, da se bo končna zmaga nasmclmila mladim narodom. ROMAN V SLIKAH Seznam izgub, ki so jih Angleži in Amerikanci utrpeli v bojih za Sredozemlje Rim, 21. maja. s. Objavljen je bil seznam sovražnikovih izgub na vseh bojiščih Severne Afrike (Libija, Egipt in Tunis) in v Sredozemskem morju od 10. junija 1910 do 13. maja 1943. Ujetnikov 68.904, oklepnih vozil (uničenih ali zajetih) in blindiranih avtomobilov 5.833. Topov različnih izmer (uničenih ali zajetih) 1.524. Tovornih avtomobilov in drugih avtomobilskih vozil (uničenih ali zajetih)* število nedognano (več tisoč). Strojnic in nehotnega orožja (uničenega ali zajetega) zelo visoko šlevilo. Letala, ki jiii je zbilo osno letalstvo ali so bila uničena na tleh ali pa zbita od protiletalske obrambe, od strelov kopenskih oddelkov.ali pomor- skih enot 5.739. Letala, ki so bila verjetno zbita, katerih usodo pa ni bilo mogoče dognati, okrog 2000. Vojne ladje, ki jih je polojiila mornarica ali pa' letalstvo: križark 32, pomožnih križark 3. rušilcev in torpedovk 40. podmornic 83, pomožnih Indij 4, manjših ladij 7. 178 parnikov za 1,157.500 ton. Dve čezoceanski ladji za 40.000 ton, 16 petrolejskih za 150.,,. ton, jadrnic in manjših pomožnih ladjic 16. K temu je treba prišteti tudi podatke o izgubah, ki so bile nasprotniku prizadejane v sodelovanje z nemškim letalstvom: 3 rušilci, 7 manjših ladij, 10 parnikov in ena petrolejska. Končno je 'naše letalstvo skupaj z letalsko-poniorškimi enotami Italije in Nemčije potopilo eno križarko. Težke izgube Amerikancev ob izkrcanju na otoku Attu Japonska posadka je nasprotniku prizadejala težke izgube Tokio, 21. maja. s. Prvi podrobni popis izkrcanja ameriških sil na Aleutskeni otoku Altu in junaškega odpora peščice mož iz japonske posadke, je podan v dopisu, ki ga je sicer malo kasno poslal dopisnik agencije Domaj, ki se nahaja med japonskimi silami na otoku. Poročilo pravi, da so se 14. in 15. maja Japonci nasprotniku še naprej upirali z vso trdovratnostjo, čeprav so bili mnogo šibkejši, pa so vendar 6klenili nadaljevati boj do poslednjega moža. Poročilo potem poudarja, da je prišlo pred prvim adterikanskim izkrcanjem na Attuju 12. maja do letalskega bombardiranja, ki je trajalo osem ur in je veljalo japonskim postojankam na otoku. Napad ameriških letal se je zpcel okro<' dveh ponoči. Ob 10 so se nasprotnikove' bojne imJin°pojavile zunaj zaliva TIollz pod zaščito močne megle in začele Streljati z vso besnostjo, salvo za tudy». Zdelo se je, kakor da misli nasprotnik otoii čislo razrušiti. • Sprednje obrežne japonske pošto-iaiike bo odgovarjale na ogenj in držale ameriške bojne ladje v občutni oddaljenosti od otoka, toda med tem medsebojnim streljanjem se je skupini ameriških čet posrečilo izvesti izkrcanje, potem ko so japonski možnarji in strojnice pognale v zrak večji del izkrcevalnih enot, ki so vdrle v zaliv llollz. . Precej kasneje se je druga velika sovražna pomorska skupina pojavila ob zalivu Massacre in začela s silovitim zapornim ognjem. Pod zaščito tega o.,nia se je 27 ali 28 velikim izkrcevaimm splavom posrečilo zapluti v zaliv, toda spričo osredotočenega obrambnega ognja so se morali vrniti k prevoznim ladjam, ki so bile zunaj zaliva. Deset od teh splavov je bilo z ljudmi vred uničenih. Več drugih je bilo tako zadetih, da obstaja dvom, ali so se sploh mogli že dalj časa držati na površini. Kasneje, namreč zjutraj, pa se je vreme zboljšalo in nebo zjasnilo .in to je omogočilo sovražnim letalom, da so priletela dzkrcevalnim oddelkom na pomoč, dokler se popoldne Amerikancem ,končno ni posrečilo stopiti na kopno in izkrcati oddelek čet. Japonska strojniška gnezda in topovi ob obrežju so odprli smrten ogenj na nasprotnikove črte, toda spričo dejstva, da se je nasprotniku posrečilo narediti mostišče tako v zalivu Holtz, kakor tudi v zalivu Massacre, je bilo mogoče izkrcati močna ojačenja navzlic občutnim izgubam, ki so jih Amerikanci imeli pri tem nastopu. Dopisnik pristavlja, da so ob 19 Amerikanci poskušali izkrcati novo skupino 2o0 ljudi v zalivu Salana, toda Japonci, ki so ta naskok pričakovali, so pustili nasprotniku, da se je izkrcal, nato pa so ga obsuli s strojniškim ognjem in streli iz možnarjev. V nekaj minutah je bilo obrežje pokrito e trupli. Naslednji dan so se nasprotnikove bojne ladje približale otoku, da bi podprle kopenske sile. Dopisnik pravi dobesedno: »Sam sem^videl skozi meglo eno bojno ladjo in eno težko križarko, ki sta- bili oddaljeni 2500 do 3000 metrov od obale. Nenadoma sem zapazil strahotno eksplozijo, ki je zamajala bojno ladjo, steber vode pa se je dvignil v zrak, visok več sto čevljev. Tisti izmed nas, ki so videli ta prizor, menijo, da je ladja zadela na eno od naših min ob obali ali pa jo je zadela japonska podmornica.« Dopisnik končuje takole: »Bojujemo se še vedno. Borimo so srdito in to bomo delali, dokler.bo v nas le še kapljica krvi. Naše število je majhno, toda naša morala je Visoka.«: Visoke časti za padlega poveljnika vse japonske mornarice Tokio, 22. maja. s. Uradno je bilo objavljeno, da je aprila padel v boju poveljnik japonske mornarice admiral Jamamoto. Jamamoto je bil 6tar 59 let in je leta 1904. vstopil v mornariško šolo, naslednje leto pa se je kot kadet udeležil japonsko-ruske vojne na ladji Mišip, kateri je poveljeval admiral Togo. 2e takrat je bil hudo ranjen. Pozneje je naglo napredoval in sodeloval na raznih med-/ narodnih pomorskih konferencah, ko je šlo za rešitev vprašanja mornariške oborožitve. Leta 1939. je bil imenovan za poveljnika združene japonske mornarice. Po junaški smrti je japonski 'cesar admirala Jamamoto povišal v velikega admirala in ga odlikoval z velikim trakom reda krizanteme in določil zanj pogreb na državne stroške. Zemske ostanke’padlega admirala bodo v nedeljo prepeljali v Tokio in jih položili v mornariškem domu iia oder. Admiral 'Jamamoto je v japonski zgodovini prvi poveljnik mornarice, ki je našel smrt na bojnem polju. Pogreb na državne stroške, ki ga je odredil cesar, pomeni največjo čast za junaškega admirala. V novejši japonski zgodovini je bilo le 19 oseb deležnih enakih časti, med njimi veliki admiral Togo. Podelitev reda krizanteme, ■ ki je najvišje japonsko viteško odlikovanje in podelitev prvega reda vojaške zlate kolajne, kakor tudi povišanje v velikega admirala, so dokazi, da hoče Japonska za zmerom ohraititi v spominu ime zmagovalca v vseh bitkah na Tihem morju, v Indijskem morju in na južnih morjih. 393. Petru je popotna palica padla iz rok, na obrazu sta se mu prikazala veselje in začudenje. Zgrudil se je na obraz, kakor da komu poljublja noge, rekoč: »Kristus!... Kristus!...« Dolgo je bilo vse tiho, potem se je zaslišal spet apostolov stokajoči glas: »Ouo vadiš. Domine? Kam greš. Gospod?« Nazarij ni slišal ničesar, Petrova ušesa pa so ujela žalosten, sladak glas: »Ker ti zapuščaš moje ljudstvo, grem jaz v Rim, da se dam drugič križati.« , 394. Apostol je dolgo ležal na tleh negiben in tih. Nazariju se je zdelo, ko da je omedlel ali umrl. Nazadnje je Peter vstal, s trepetajočimi rokami pobral palico in brez besede krenil proti sedmim rimskim gričem. Ko je-'mladenič to videl, je kakor v odmev ponovil: •*. -r : »Ouo vadiš, Damirte?«1 »V Rim,ir je tiho odvrnil Peter. j- In se je vrnil. * i Zahvala ven Ribbentropa admiralu Esteva Berlin, 22. maja. s. DNB javlja, da je nemški zunanji minister ven Ribbentrop poslal admiralu Estevi, francoskemu glavnemu residentu v Tunieiji, pismo, v katerem poudarja pomoč, katero je francoski admiral nudil obrambi tunizijskega ozemlja proti, angleško-amerikanskim silam in proti upornim francoskim generalom. Nemški zunanji mini- ster priznava admiralu Estevi zaslugo, da je omogočil sodelovanje nad najrazličnejšimi sloji tunizijskega prebivalstva in med italijaneko-nemškimi oddelki in je tako v veliki meri pospeševal delovanje osnih sil. Admiral Esteva je odgovoril s posebnim zahvalnim pismom in poslal osebni poslanici maršalu Petainu in predsedniku vlade Lavalu in jima izrazil popolno zaupanje v politiko, ki jo vodita. Voditelj gospodarskega ministrstva na Norveškem je ustanovil gospodarski svet kot vrhovno gospodarsko organizacijo na Norveškem. Romunski listi posvečajo dolge članke romunski kraljici Heleni za njen rojstni dan in ji izražajo spoštovanje in vdanost romunskega' naroda. ' . S kitajskega bojišča poročajo, da so Japonci po končanem boju, ki je trajal -0 vzhodnem delu Kugana v pokrajini Hopei, uničili 90 tisoč’ vojakov, ki so pnpudali J), armadi iz Čungkinga. | zavoljo neizmernih gospodarskih možnosti, ki so se pojavljale tugalskn ne bi nikdar dopustila, da bitrinmfirala, tudi __ , , n • i »1 na obzorju, temveč tudi kot politično maščevanje nad Portugalsko, tedaj ne, ako bi ostal sporazum v Alca?o asu po crki neokrnjen. Kft limfo Odkriva Ameriko Upoštevati je trclm tudi sovraštvo, ki so ga Spanci gojili do g„j bi sč s tem podrl ves smisel sporazuma, katerega cilj je bil, uUiUiilU UU1V1 i V 41 niliul m p01.tUgalccv, svojih tradicionalnih sovražnikov, da pride potem da bi si ohranili Portugalci za vekomaj izključno pravico do do veljave zamisel, katero je Kolnmb hotel izpeljati. In to jo trgovskega izrabljaj bil takšna ničla in obupan'tisti politični razlog, katerega zgodovinarji niso upoštevali in sila_sicer “J® iju, ivuutuuj ut uh ta at « § ,, k.itcreso ie pnstolovec, kakor so ga naslikali nekateri tuji zgodovinarji. Na- ^ , Ko je dospel v Španijo, Kolumb ni igUUU v iiiui j »• »»»« 4*1* * -4 1* sprotno, bil je mož velikih lastnosti, izkustev in nadarjenosti, ki |®,^ko'kraHicm ° * ^ so ga odlikovale in priporočale državi, kakor je bila Španija, 1__1___ i„ .nkiln >/n Svvnrllvn nlien/nili nflrrfnv kflloliskc£A kl‘fll lt'V" treba imeti pred očmi, da razumemo dogodke, ki so močnejša na morju. Zato Španija ni smela tvegati, da bi ji kralj letih pogajanj med Kolumbom in Ivan napovedal vojno, ki bi vzpodbodla odpor Mavrov in bi I verjetno močno zavrla osvojitev zadnjih islamskih pokrajin. Smer „ _____________— . .____________________________ - , • i- j i -n ir» 'španske borbe se je morala zatorej držati stalno in neprestano katera je rabila za izvedbo obsežnih načrtov katoliškega kraljev-j Okolnost, da so Kolumba takoj 'želi v državno sluz o - fradicionalnega pravila: najprej zdrnžiti državo in živeti v miyu skega para nadpovprečnih mož. Kolumb je bil mornar, ki je stilske države, dokazuje, da je katoliška kraljevska dvojica g port0galsko, potem pa s slednjo zaigrati odločilno igro za preplul Sredozemsko morje in Atlantski ocean na ladjah Genove- od vsega začetka razumela, kaj jima je prinesel nekdanji p - g0spostvo nad morji in za premoč v trgovini z Vzhodom. Žanov, ki so bili prvi mornarji sveta. Bil je poslovni človek v jatelj portugalskega kralja Ivana II. Ako so bili v glavne J -. jasno da je j,u Kolumb za takojšnje uresničenje svojega službi dveh največjih trgovskih in bančnih hiš v Evropi. Poznal govi načrti sprejeti, s tem še ni rečeno, da ne bi ze o> b nafrta. \ tem smislu je treba razumeti tudi njegovo pritoževanje je kozmografijo toliko, da mu je zadostovala za vodenje plovbe početka razpravljali o podrobnostih, posebno pa o zn , nad izgubljenim časom, nad nasprotovanjem dvora itd. Bil je in nazadnje še stvar, ki je bilo za španski kraljevski par osnovah načrta. Govori se o komisiji zem jepiscev in f Genovežan in mornar in nagnjen k hitrim odločitvam. Toda niti najvažnejša, da je namreč že plul v Gvinejo in je obiskal portu- gledov ter pomorskih pilotov, ki je ime a s ev pe s j . . .. vladarska dvojica niti njdni ministri in svetovalci se niso mogli galski dvor in vedel za mnoge »tajne reči«, katerp je kralj pretresala in preresetavala načrt. Bujna ■ J P- , . ’ vesti drugače, kakor pa so narekovale zgodovinske koristi in . Ivan II. na vso moč skrival, vštevši tu tudi umor. Ker ga je na pesnikov in slikarjpv se je sprostila, no p p verska nagnjenja španskega ljudstva. Čim pa je bil. izveden dvorn priporočil vojvoda Medinaceli, je bil zato takoj sprejet Kolumba, pa se je tega dela lotila s p sanjavih* tu ir e- narodni program, uničena arabska oblast in so nagnali Jude, sc in dobil vodstvo urada, ki je deloval po nalogih Alfonza de zanikovala okroglost zemlje, in je zbij ... ■ . . ’ je kraljevski par takoj lotil portugalskega vprašanja in dal prosto Quintanilla, načelnika glavnega kastilskega državnega računo- vil. načrtov. Vendar se zdi, da bii bila takšna Komisija in laksne pobudaro Krištofa Kolumba, vodstva, kateri je imel svoje prste pri prejšnjih odpravah za razprave prezgodnje, kajti od leta 1485 pa do januarja 149. je * osvojitev Kanarskega otočja. Ne gre tukaj za neke vrste »usmi- bila vsa Španija preobložena z delom za resi ev - j ga s o e:- | Kolumbovo kozmografične zamisli so bile jasne in preproste: Ijenje«, ki sta mu ga izkazala kraljica in Quintanilla, pač pa za nega notranjega vprhšanja: osvoboditev narodnega ozemlja zad- ^ Zemlja -e okrogla, zemeljski poli so naseljeni in vsa morja so ——ni... i.s -4« Mn u .rini«. i njih ostankov muslimanstva. 1.1 1, «.x:« u. 1:.: resnično zaposlitev, ki sta mu je dala. ! nJ*h ostankov muslimanstva. J piovn„_ Azija se pa na vsak način razteza proti Vzhodn, bodisi Gotovo je, da je Kolnmb takoj predložil svoj načrt, da je,] Teoretično bi se dala čezmorska odprava izpeljati tudi v s svojimi celinskimi jeziki, bodisi s svojimi neštcvilnimi otoki, po morju ploveč mogoče priti skozi zahod na azijski Vzhod in vojnem času. Prav gotovo oborožitev treh ladij, rekrutacija nekaj Kakšno je torej osrednje vprašanje.^ ki ga je treba rešiti prej, tako s to hitro in prosto potjo potisniti ob stran drugi dve poti, sto ljudi in strošek dveh milijonov maravedlsev ne bi mogli po- preden se krmilo naravna proti Aziji čez ocean, ki je še neznan po katerih se je dalo priti do dišav, draguljev in zlata na vzhodu meniti slabitev kopenskih in pomorskih sil ali celo pretežko in še ne preplut? Ugotoviti je treba dejanski obstoj namišljenih in katerih so se posluževali Italijani in Arabci. Uresničenje Ko- denarno breme za španske države finance. Dejansko pa je bila skrajnih vzhodnih otokov Azije in ^določiti razdaljo med njimi lumbovega načrta bi bilo za Španijo velikega pomena, ne le stvar nemogoča zaradi političnih posledic, ki bi jih rodila. Por- in najvzhodnejšimi evropskimi otoki. Za Ljudska tiskarn« T Ljubljani! lotu Kramarič. » IidaUtelJ: inL Sodja. — Urednik: Mirke Javornik. — B.kopliov ne vreten* — »Slovenski dem. Itbale »b delavnikih it li - Mesečna naročnina 11 llr^ea luoiemslte 20 Ur. — OredaBijoi Kopitarjem ulica B, OI. juditrepje, ~ Opremi Kenitarluvn ulice I. Ljubija«*. TeleTra ftov. 40 01 ds <0 04, m Cudratolcat Sov« mest*