\ M "JwwiwPT'v ^ jBp^^^^	■>. ■ .M .	I LA j I ,'W' '
I $ gr ' $ ^^m I •	jMT^H '	Jjjjt "" - ^^^^ VI	> i	^ * | JM
I	i	A	I Ji % W w w
II	ntkrocttina |	1	111 II wAF	m	% QevduraS^H
i 1 aa I	Mm	IAMH I La I
t $2/00 i	m m	i nfl Bfl II I ft.	I fclflqT
J! I	lllll n	■■ I kJf ; I CLAIlAf«^
na leto. j	IV ■ I ["	1 I Cleveland, oh^
-	WB A	111 V A JR ^fc A Jft flfc	' Jh* ' ftrrnfrmn-auMjiti
m •	fe ■■■	'3
■I ......	. ' .	fal ■ 1,'II f ■ I ■ ■ ■	L ,»jf rfy, ■_ ,	........
8-ifev. ,9. tfo. 29.	aii&hohio, v . torek. j*. Wpr*la ***	voi3"
1 *	■	■ 1 ^1'- ----- - • ^ - ™
f i	• ——--------——. umi	'-------------— T
Zjedinjenje v clevelandski naselbini.
1	.
Kar se je leta in leta praiakovalo, to smo učitiili p	preteče tj četrtek,
Nastalo je splošno navdušenje, Velika ude ežba, medsebojno ga-
I	v* jft$m91PM4l&«!.iYBP Je ka2i° ve,,k pomen tako	JlT
I'	dolgo zaželene edinosti.	f
^ PQfiAZALA SE JE MEDSEBOJNA ^^E^N^^TOL^	NE Z BESEDAMI, PAČ PA Z DEJANJI,
Velik korak v prjd napredka clevelandske naselbine, v prid; J jubemu ntini * fdevelandfck« naselbini, v prid splošne izobrazbe »n medsebojne vzajeni-noiti, da velik korak la prihodnjo, botj$o bodocnckt cleve-landske naselbine, je bil stor-jen preteče ui .četrtek-, , Kar se p 1 ičuUovalo leta in leta, česar so se željno nadejali vsi pošteni »n miru ieleči Slovenci največje, naselbine v Ameriki: 1T0 se je zvrsilo, v četrtek pri posebnem zborovanju. Kolike* ga pomena je ta fakt za clcve-landsko naselbino, mislimo, da f lahko vsakdo razume, ki je bt-tl zadnjih štirih let v Cleve: landtt.
i, I**«* sloven-ska naselbina y Ameriki;. s
metropola
v Zjediujenib državah, \ikjer ni toliko obrti, trgovine, tolMro gospodarskega zivlja kot v na-si naselbini.' Mobeno drugo mesto v Ameriki, kjer žive Slovenci, se ne more ponašati s tako razširjenim gospodarskem življem kakor Cleveland. Obrt in trgovina sta se uživela v vse stroke, ki se nahajajo l na obrtnem polju. So sict^r ' se starejše naselbine po Ameriki, kakor je clevetanddkto, ki je stara največ do 35 let. Nekaj 1 jili je tukaj, ki -ie pomnijo, H daj so prišli prvi Slovenci sem. ' Mnogo prvotnih načelnikov je seveda že pomrlo od istih časov, nekateri so se preselili v druge kraje, a zopet drugi so se podali v staro domovino. Vendar jih je še mnogo, mnogo tukaj svojih r5 do 25 let, iti ti /vedo kaj povedati o dobrih in slabili časih v Cleveland*!.
\/. malega raste veliko. Tako je tudi z naŠO naselbino. Prvi Slovenci, !<i so prišli sem, so bili seveda Še prisiljeni ku-k povati svt»je potrebe drugod, h pt;i tujcih, mogoče pri Judih. Polagoma je prišlo več ljudij. 1;' Nekateri izmed njih so pričeli misliti na lastno, slovensko trgovino. In pričela se je Po malem, vedno večje, sčasoma je pa .postala slovenska trgovina velikp. Dandanes se lahko ponašamo glede trgovskega iffvlja z ameriškim narodom. V v Clevelandu imamo vse, kar spada pod obrt. Mesnice, um-rerije. dobre če\ Ijarske trgovine. dobre krčme, trgovine za <>lileko, pogrebne zavode, že-lezninske trgovine, fine krojač-nice, sploh vse.
In z razvit'koni naselbine, so začele postajati tudi (druge potrebe večje. Treba je bilo misliti na družabno življenje, na napredek in omiko naroda. Vse jc bilo treba. Društveno življenje se je pričelo živahno razvijati. Nikjer ni bilo lepšega napredka kot pri društvih kakor sveži pomladni cvetovi so poganjala društva med našim narodom, lepa, dobra, izvrstno
,	asu listni za veryi 1
I pod društvene zastave. Vsa čast jun. Slovenski narod v blevelftndu jim ie še dandanes hvaJeitn; Med drugim, ki jih danes ni več tukaj, s« .stareji v levefrm^cafiji gotovo spominjajo Mr. K Uncu. ki je bil eden glavnMi faktorjev v društvenem žiyjjeuju. Vsasdo, ki je bil preti šestimi leti tukaj ga pozna kot izvrstnega delavca na dru-Cfveneiv polju. In tako desetero drugih.
Naselbin* sk je	veča -
la. Slovencev rojakov je pri-haialo vedno več v Cleveland; prihajali so z družinami,, s sorodniki, s prijatelji. Kmalu je bilo tudi lepo število otrok v naši naselbini. Nastal je torej drugi pomislek. Kako preskrbeti za krščansko^ vzgojo teh
<|*T|>«ae dp /Ustnega'
božjega sveftsfa, do lastne cerkve. Potrel«? so postajale več-narod je zahteval. C.otovo je. da kjer so Slovenci, hočejo tudi lastna božja svetišča, hočejo in zahtevajo svoje, lastne šole, kjer se njih .deea vzgoju-•>■ veri in narod:; primerno. Vse je prišlo zlahkoma Zbrali so se možje, navdušeni za potrebe naroda, navdušeni za napredek naselbine tor ustanovili s slovensko cerkvijo tudi sloven-[ sko šolo. Dobili so, kar so želeli. kar so zelo potrebovali Dvignilo se je poslopje, sicer n** preobširno, vendar začetek je bi!, lahko *e ic pričelo delovati.
Cefo vrsto 'et je stvar se r izvijala in pletla prav lepf>. Živeli smo med seboj v slogi in sjjornzumn. \i bilo narod-I nega sovraštva, bral ni preziral brata, vse se je vršilo v naj-Icošem soglasju. ZaVuj tudi ne? Ali nismo vsi enega rodu?-Vsi smo Slovenci, vsi imamo enalke težnje, zakaj bi se torej med seboj prepirali? Pa prišlo je drugače.
Črni oblaki so se zbrali nad s'ovensko naselbino, vsiptda se je toča psovk; brat ni poznal, brata: boj je divjal cela leta. j Žalostni se je moral vsak dobro misleči rojak. Ve bomo raz-1 motri vali,' fcrro, kaj in kako je j Jjijlo vse zakrivljen«) Kečemt« le. da tako žalostnega položaja še ni bilo v zgodovini cleve-lairdške naselbine 'kot tedaj. Ves napredek je zel«?, zelo zaostal. Pa saj veste sami, vi rojaki, kako je bilo.
Kod odmev i.tigelja miru pa je zadonel po naselbini glas. da se je ljudstvo zjediniln. Torej ne več medsebojnega pre-ziran|a, ne več psovk, ne več ruvanja. Mir, mir, mir! Kako lepo to zveni, kako se lepo sliši! Res, težko ie bilo, toda z dobro voljo in medsebojnim sporazumi j en jem se da vse narediti.
V četrtek zvečer sq se namreč sešit možje te in one stran-' ke. Sešli so se, da se medse-boj dogovore, kaj bi ukrenili za blagor in napredek naše slovenske naselbine.' kaj bi storili
še jo iz zgodovine elevelandske | naselbine besedo "stranka \
Velika udeležba upjjivnih mož je takoj pričala, fb bo ta sestanek imel gotov uspeh, pari 60 mož je bilo zbrai.:h v dvorani, in sicer samo talkih, ki imajo pri enacih zadevah odločilno besedo Veselje je bilo opazovati, kako so se razumeli med seboj, povdarjali so, da ne smemo samo govoriti ter z besedami delati za mir, pač pa je treba z dejanji pokazati, da res želimo miru, da nam je res za napredek naše naselbine. To «0 bite možke besede. Da. govorilo se je in govorilo, cela leta. tako pa tako mora biti, a pokazalo v dejstvu se ni nikdar da se resno tudi kaj tacega misli, da se take govorance tu-di v .de^ju pokažejo. In ser nafsmopnš!i H o t ega. n w Cevelanddka naselbina se je v zadnjih letih čudovito jk>uiuo-žila Vetiko število družin se je priselilo sem. Slovenskih otrok je skoro na tisoče In da se ne zanemin nijh vzgoja, jim je t rdi a dobrih šol. Imamo sicer slovensko farno šolo, ki pa že ne odgovarja več svojemu namenu, ker je premajhna. Treba je druzega, večjega poslopja. To mora spre videti vsak, ki nima zavezanih (»čij, C.Iejte, Cleveland je največja slovenska naselbina v Ameriki. In kaj imamo v Clevelandu? Staro, leseno cerkev in šolo, ki nikakor več ne odgovarja svojim namenom. Poglejte pa druge slovenske naselbine. Vzemite Joliet. Calumet. Tam i-majo naš rojaki krasne cerkvene stavbe, ne lesene kot pri nas, pač pa zidane, da so ponos celemu mestu. I11 kje bi lahko prej imeli kaj" enacega, če ne v Clevelandu? Ali ni to resnica5 Naš narod v Clevelandu je dober, srčno veren, rad pohaja v cerkve ter tako spolnu-je svoje dolžnosti napram Mogli. Da pa zadnja leta ni bilo \ ^e tako. kakor bi moralo biti, in kje je tičal temu vzrok, to prepustimo ljudski sodbi. Rečemo le, da enake cerkvene stavbe kot jo imamo tukaj, e-nake šole kot je v Clevelandu ne hi marali niti v kaki majhni naselbini.
In zato je sedaj tukaj dobra \lolja, zjedinjenje med naro-. dom, ki je le sprevidel, da po tej poti ne more naprej kot je šlo sedaj. Treba je korenite izprcinembe. Seme je vseja-no. Z medsebojnim sporazum-. Ijenjem, spravo, skupnim delovanjem ter bratsko slogo bo pognalo močne korenine in v kratkem času bojno lahko želi sadove zjedinjenja. Nov duh je zavladal po naselbini. Nov duh, poln miru, sprave in sloge. Ne rečemo, da ni bila težka pot, ki so jo nastopili možje. Da. težjca je bila. toda ali ni truda vredna? " Ali ni bolji mir, bolja medsebojna sloga in sporazumnost, kot pa psovke, prepiri in razdiranje? To so uyazevali možje, ki so se pre-
1 z besedami pač z dejanjem pokazati, da smo resnično za mir.
Te besede so geslo novemu miru.	, v' -V..: (
V kratkih besedah ,smo |h> vedali in ocrtali tarVelevažen dogodek za elevelandsko naselbino. Mislimo, da smo napisali prav Tako mora misliti vsak, ki je za m«, za spravo, za medsebojno stogo. Tako in nedrugače K^i človek m6ra biti vesel, če se jnarod tako spravi skupaj in je v vseh vitalnih stvareh in zjidevali e-nega mišljenja, ene iHiSli in e-nega delovanja. Stavimo vprašanje: Kaj je boljše;: sovrašt* vo, nemir, nesloga, ' razprtija med brati ali ljubezen, mir, sloga, skupno delovanj«? Kaj ne, vsak bo odgovonil; zadnje
is. rraviit: ^
ljudi tftdt v tiaši naselbini, Vil ne priznajo tega. Hvala Bogu, lahko jih seštejemo na prste. Kaj hasne prepir, nesloga * Zakaj narod ne bi skupno deloval za svoj napredek, za svojo vzgojo in za svoje skupne narodne namene. Znkai razprtija. zalkaj razkol, ko nam je tako krvavo potrebno skupnega dejovanja! Vsi veste kam je prepir, dolgoletni in uničevalni, pripeljal naselbino. Največja je po številu prebivalstva, zadnja med zadnjimi glede napredka. Pa zamujeno ni ničesar! f'as ie. da vse popravimo, časa dovolj. Dobre volje je treba, sporazuma, beseda "stranka" naj se umakne in na njeno mesto naj stopi: MIR! Dovolj je prepira, devolj nesloge, vsega dovolj, kar je škodilo narodu. Dovolj pa ni sloge, ni do-' ved j skupnega delovanja za napredek. Kdor ima torej dobro voljo, in pričakujemo, da jo ima vsak, ta ima sedaj najlepšo priliko, da pokaže, da 11111 je res za mir in skupno delovanje.
Ljudje se govorili, a dejanja slede v kratkem času. Ne ozirajte se na malo število onih. ki imajo ^e sedaj zavezane oči. Junaško naprej.' Zakaj? Za dobro stvar. Kdo more ugovarjati. da ni res tako? Kdo ima še kake prescxlke? Prilika bo dana vsem, da vsak odkritosrčno. javno pove vse svoje pomisleke. ki jih ima mogoče proti miru in skupnemu delovanju. Tudi oni. ki so mogoče že popolnoma pozabili svoje dolžnosti napram Hdgit in veri. tudi isti naj delujejo za mir. Saj veste, da enkrat je cerkev vedno dobra. Če prej ne. tedaj gotovo ob zadnji uri našega življenja. To si naj obdržijo v spominu oni, katerih se tiče.
In Ikonečno:' Seyie. je vseja-no, dobra volja je tukaj. Nosimo skupaj, zidajiuo naprej. V kratkem se bo zbralo vse ljudstvo v naši naselbini ter javno povedalo svoje mnenje. Tedaj se bo pokazalo, kolika moč tiči v nas, če hočemo biti edini, spravni, složni ter delavni za koristi naše naselbine. Razprtija, sovraštvo, nesloga, ali mir, sloga in skupno delovanje! t*a
...... ■«' ■ ■ ■■■1 - ™ '■■> ■■ » «■■>»' ■
Ustreljeni urednik.
ANARHIST JE UMORIL V PITTSBURGH MISIJO« NARJA IN RANIL - DRUZEGA.
Rus Mihael RivdiC, verski fanatik je ustrelil urednika Frank Skala.
&TEVILN£ PRIČE.
Pittsburg. Pa., 10» aprila. —
Urednik Peter'Skala o*l češkega časopisa v tem mestu, ko je imel v nedeljo govor'v presbi-terijanski cerkvi, je bil ustreljen od napadalca, k*o je stopil iz cerkve. I stre lil ga je Mi-* lxiet ttrlv<WtV tonski anarhist, ki je skuhal ustreliti John Cava, cerkveiK'j>a odbornika
Gay je v bolnišnici s tremi I krogljami v životu in težko, če Ik> okreval. Morilec je pobegnil, Več kot 390 detektivov išče za njim po Pennsvlvaniji in drugod.
Umorjeni urednik Skala je bil nekak vodja Cehov po za-padiii Pennsylvaniji. Pre s bite r-janska cerkev je bila včeraj natlačena do zadnjega kotička, ko je • domači pastor, Anfirej K o n a č, naznanil. v tin ou ne 1
Med drugimi poslušalci je bil navzoč tudi anarhist Ravdič. Oglasil se je sredi govora Sfca« lovegn in rekel da hoče tudi on pridigovati. Skala mu je s prižnice odgovoril, da ga hoče poslušati pozne j in ne v cerkvi. Nakar je Ravdič dejal, da je zadovoljen: roko je pa ves čas držal v žepu, »kjer je imel revolver.
Peter Skala je pozabil skoro ta dogodek v cerkvi, ko je šel ven iz poslopja. On in John (lav sta se prerivala skozi množico kacili 400 oseb iz cerkve, da se nekoliko pogovorita z ljudmi, ko se je približal anarhist Kavdič. Skala ga je vprašal, kaj želi, nakar je Ravdič potegnil revolver in ustrelil u-redniika Skala, ki se je takoj zgrudil mrtev na tla. Morilec je nato pobegnil v cerkev in kmalu se je zbralo okoli 1000 ljudi j. ki so ga zasledovali. A-narhist Ravdič je pa z dvema revolverjema v rokah tako strahoval množico, da si nihče ni drznil približati se. Ravno tako je pomeri' na vsakega z revolverjem, ki bi hotel dvigniti truplo ustreljenega urednika. Tako je minilo ^o minut, ko je morilec pobegnil proti severni strani na hrib. kjer je dobil nekega farmarja z vozom, s 'katerim se je odpeljal naprej. Konja so dobili pozno zvečer, ko je »aval okoli. Ravdič je bil nrivrženec ruske skrivne družbe anarhist«.v, ki so posebno naperjeni proti vsaki veri. Policija splošno upa. da ga v J kratkem prime v roke ter da dobi svojo zasluženo, smrtno kazen.
-o-
Revolucija v Ecuador ju.
Guayaquil, Ecuador, 6. aprila. — Tu so se pričeli redni nc-! miri proti Pertianceiii. Pern-anski.konzul je pribežal v ameriško poslaništvo, da je tatu varen življenja. Republiki E-cuador in Peru sta se sprli radi mej; sedaj se predlaga, da se ta prepir poravna v Washin-gtonu.
^fi&fii^iii
• '
DVA ROPA&j^L UtA NA-1 PW^CM^
Bate »ta dobila prfhem svoto ; Uit tisoč dolarje*, nakar i
sta pobegnila Jf*
' - '""Wpv H
PREDRZEN ČIN,I J
L« Croase, WUl. i h aprila.
— Včeraj sta prjtlfii oa brzo-vlak "Pioneer I spited" od Chicago & M i bvatpep železnice dva roparja, M sta zahtevala od sprevodnik^; (ki ustavi vlak. Sprevodnik jt pa pobil enega roparja na. tla. in šuin. katerega je pret<$> j>ovzročil, je privabil druge ^>o(nike blizu. Roparja sta itato oba po
kov $6000. Najv|č dena- ia so pa dobili v ekspfajM) vozu. Danes popoldne ^prli dva zamorca, o kateri! sumijo, da Sita napadja	1°
—	Lepo nabavo «mo imeli v nedeljo zvečer, ko nam je u-gane novega. Pričala je velika svoje čarovnije. Iznajdljiva glava M r Grdine vedno kaj u-ganc novega. Pričala je velka udeležba, da ljudje'imajo radi enako zabavo. Dvorana, ki jt kaj obširna, jc bil.^ skoro polna. In presenetil nas je Grdina 7 tnarsikako stvarjo. Delovalo je kar pet oseb pri čarovniji. Posebno je ugajalo občinstvu zadnje dejanje, ko se je preoblekel John v meniha, se enkrat obrnil in bil zopet navaden čarovnik. Enakih zabav si ljudstvo jako želi. Častitarno Mr. G rdi 1111 na uspehu ■ Pozabiti ne smemo tudi ljubkega petja gospic Josipine Lausche in A-licc Grdine. Kako krasno vendar doni slovenska pesem Iz grl naših slovenskih deklet' Tudi njima naše častitke?
—Opozarjamo na naše pitanje glede miru v Clevelandu. Cenjene čitatelje prosimo, da nas pravilno razumejo. Pisano je stcekTtmkoIiko skeptično a vsakdo in^ra /priznati, da je pisano pravilno. Sicer p i ima vsak svojo sodbo. Vederetno!
—	Rojake opozarjamo na novo zalogo knjig, 'ki smo jih pravkar prejeli iz starega kraja: Angleščina brez učitelja, 40 centov; nove, velike sanjske knjige po najboljših virih s podobami, stanejo ^o centov, A-becednik za one, ki se pričnejo učiti branja in pisanja', velja samo 25 centov in je trdo vezan. Mali katekizem, 15 centov, veliki katekizem. 30 centov, male zgodbe sv. pisma, centov, velike zgodbe sv. pisma, 40 centov, sveta, Oenove-fa. 18 centov, najboljša zbiric!& ljuba v ni h pisem, 25 centov, spretna kuharica, 80 centov, pesmarica Glasbene Matice, najnovejši, tretji natis, cena $1.25. žalost in veselje 40 centov in Zlata vas, 20 centov. To je nekaj knjig, ki smo jih dobili baš v našo zalogo, in po katerih ljudje najraje segajo. Pri večjem naročilu damo primeren popust. Posebno se priporočamo duhovnim gospodom
abfiaednikdj male iif velike
1
■
Rasna poročila ii j^g^H ka, zvišanje pla&uj
, r Philadelphia, Pa., it. 8mH
— Tukaj zboruje ko^^^^f "American Academy of Politi cal and Social Science." ''/j^H sejo jc prijlo do rov med RalstoitOm in tmm radi ugovora aM kih povelj. Med navzo^lH
j^XJdnlk0 ®e
vzel besedo Samuel predsedniku American fa tion of Labor. Gpmper* W voril o sodpij^kih prep^H napram štrajkarjem. fl^H
vrtovih ISl^iimaj^H ne prav ice'Uzda jat i sod« prepovedi. Govor.l je ofl pol ure, ko ga je pre<WM
isto, docim so dmgi zaAtlflH
naj se dovoli GomperaH govori naprej. Gompei* fH hotel, Predsednik je nrfl|H jo zaključil
New York, N Y. - AngB ki generalni konzul Bet^^f izdal svoje letno poročilo^ JH tereni posebno zatritiMW New York ni več pripr|H mesto za navadnega dl^^H Delavcu je baje po nazori&H gleškcga konzula veliko ftfl če ostane doma, kjer je zasluži. V New Yorku, pM sicer zasluži več kot v stari jH movini, toda pomisliti ttŠH da tudi izda več Za svapfl datke plačuje tako visoke Oij|H da mu popolnoma ničesftl^H preostaja od plače. delavec, kakor trdi konzul, komaj shaja z na leto v New Yorku. S^H pa prepustimo onim, ki v fH Yorku delajo.
n .....- 1
Glas Laži j. M
Glas Laži j, lopovski listal narhistov v Chicagi, je bi|||^H tečeni dnij operiran. fOpersw| jo je zvršil naš članek, ki i^HH sal o resnici. Sicer se Glas l<jMK žij sedaj bolje počuti, odka^H prestal nevarno operacijo, « dar bruha še nekoliko. KjmH stekel pes. kakor je sam fflM nal v zadnji številki, da jc Svobode namreč pod6l>a |H klemu psu. To so ttredniWM mi zapisali v list. V svOj^HH klosti bruha Glas Lažij sevw še nekoliko na nas, kar nodušno prenašamo. Nas;; jHH veseli, ker je urednik Gl.as. lM žij priznal v zadnji štcvilkj^jj je največji lopov, lažnik ih.JB dobrih imen. Zraven nalM pa podal dragoceno priznauiB da so jedli ričet v arneriw luknjah, kar jim sK-no pridi čimo in želimo, da bi se še;ni gokrat zabavali urednildL? vine in Lažij" po ri^raMfl njah. We wish you a jj appetite!
|9ov. luiovnt arustM
HHtji ■' i t» :
WSjjjiuL^ii ^,, ,	l *	. y/4
HV- iK^E: WaMMMM* JMl«wwHl •
po P^*
^BLj ^ ^MbiiliatO m!
6119 St Clair a ve. N. E.
Ij&ead by 15.000 Slovenians ■Kincrs) in the City of Cle* t vcland and elsewhere.
Bpli tiling rates on request* ■g. Cuy. Princeton 1277 R
^^Kred as second -
■■■PBlMBiBMNMMMMtHMIiHMtt
^HNpjfaj znano kot inestp "Gani mt\ si jc pri zadnjih mest-Rplitvah pridobilo drugo Bfijr. Pri zadnjih torkovili Mil je bil namreč /-voljen ^Hlstični župan in z njim
% socijalistični uradniki/ Hl'rudeico zastavo" se bo H(j|p4prej vladalo v MiKvau-kee Ta izid volitev v mestu ffkkee, ki glede svojih do-Hrdržavljanov in glede lo-Hm patriotizma zaostaja ■j za Bostonom, je zelo Kvasil politike na vzhodu, ■I svoje dnij zmaga "rude-Hp v Evropi, (kjer so pa te-Hr let gospodareuja pokazali^ iniso zmožni za nobeno jav-Hpravo. Nova stranka je Hlf nastopila med meščane ^Hpolivce Zjedinjenili. držav.
■peh volivcev v Milwaukee je ^HK'uspeh "rudečih" v Ameri-
Stari državljani ameriški Hk dosedaj bojevali le pod But zastavama: pod repu-HHfejansko in pod demokratsko. ■Hk je napojena s staro sla-■Kdruga je že precej razcapa-Hi, posebno, kar se tiče pred-^ 1 sedniskih volitev. Nova zasta-HsPse torej vije nad mestom Epplwaukee. In tn zastava je t PfUdeča.	1
^Občno se govori, da so stare 1 HMHnke v Ameriki dogospoda- 1 Mk. 01>čno? Ni res. Saj je HHgjdečn stranka tekom tolik f fe'ifet hudega boja in divjanja pokazala šele svoj prvi. sicer ja-Ilpp neznatni uspeli. Pri tem pa potrdimo, da sta republikanska ■w'jltetiiokratska stranka edino BjtVeličavni stranki /.a nas polt-H8jni obstanek. Kot neutralni Sbdniki lahko rečemo, naj se p da tudi socijalistični stranki Bk chance to show up", Zaka* gne. Oni so ljudje, kakor repu-Rtlikanci in demokratje. Naj jabolcažcio. kar znajo.	*
i Vzrokov, zakaj so socijalisti iptmakali v Milwaukee ne bomo I navajali. Povemo pa nekaj. B|rvič je Milwaukee mesto, iilicjer jc večini prebivalcev iz pNemčije. ki so tukaj kakih 7 f'#-J5 let, iti ki so med tem ča-fepom postali državljani naše iMavne republike Večina iihjV Hipcih,« ki sc še niso popolnoma Rwtresli starok raj škili naziranj. Kacina jih je namreč Nemcev. BflTo pove precej Drugi vzrok teje pa ta: V Milwaukee so za-Kdnja leta gospodarili demokrat-fcje in republikanci. Kes so gos-pjpodarili, toda gospodarili tako, Bjk se jih bože usmili. Zako-K&ali so mesto v dolgove, naj-Bpši zločini so se vršili p^ Bitih gosppdstvom. Zatorej ^rj ^prebivalstvo mesta Milwaukee
^l?4 SRVriVinjim pošteno otarftuna. Mi nečemo ne *epubf*a*icev. ne demokratov pri nair»Ae*tn? Upravi, tako je
foilo geslo volivcev prj zadnjih volitvah. J>n učinek ^il, da je bif zvoljen socijappPAi župan, socijali^o^|itaest. ni odbornifci. V lActfneri fcbo-ru v Milwaukee je Sedelo sicer ie precej časa sem' nek*) ru®c-t*ili odbornikov. Večina jih Je pn bilo republikance in ddmtf* kratične stranke. Ljudstvo je videlo, kako »o demokratje, kako »o republikanci gospodarili,
Videlo je^jjli* dcla» vide,° Je
njih korupcijo. In pričelo se je zanimati za Tttdečt. ali kakor se zotfejo, za socijaliste.
In tako je prišel dan, ko se jc imelo odločiti, IWdo bo pri-h od nji gospodar mesta Milwaukee, k</ je imelo ljudstvo priliko se izraziti za onega, ka* terega Ijttbi. Stare stranke «0 imele dotM# prilike, da pokažejo svojo neodvisnost od trus-tov, da skfbe za blagor prebivalstva; ker so pa svoje dolžnosti zanemarjale, tedaj jim je socijalizem spletel rudeče mrtvaško ogrinjalo. Ljudstvo je volilo.
Sedaj rečemo: Priliko imajo socijalistCda pokažejo svoje zmožnosti: prišli sodo lepe prilike, da spolne jo svoje obljube, katere so tol?k*) čas* ponujali ljudstvu. Nam Se zdi, da je ljudstvo nalašč poskusilo z njimi. Če se pa skažejo tudi socijalisti koruinptne. grabežljive in tiranske, tedaj sc pa bode tudi z njimi, kakor z vso pitalo izprideno politično ban-do, pometlo kot se jc z repu: Jdikanci in demokrati.
-	~%4
• ' 0
Svoboda.
n* m
Naš neučctii narod, ki pride v Ameriko iz črnega sužnjis-tva v Evropi, je prvo, kar vidi in sliši, ko pride v obljubljeno deželo AmerPko: "Svoboda." Že ko pride t jiewyotsko luko. vitli na malcrrt otoku ogromni kip žene, kiTisoko dv iga desno roko. kateri drži plamenico, iz katere sc -dviga in širi plamen. in mladi naseljenci se čudoma vprašujejo: Kai je to? K.<lo je to? Starejši in pametnejši mu pravijo: "Vidiš to je kip Svobode." Sedaj si prišel v Ameriko, v deželo svobode, kjer svoje mnenje lahko ortkiri-to poveš v listih, na ulicah, v hiši. kjer ni orožnikov, kier ni eksekutorjev, kjer je vsalk enak drugemu, vsak svoboden, kakor ptica v zraku. "Mlad naseljenec se po tej razlagi zamisli in pametuje: US'\ žau-iforjftv, ne dklsekutorjev, ni tne-je." Jc li U) mogoče? Svoboden! Svoboden v vsakem ozira ! Najvišji je enak najnižjemu!
I11 tako pride pogost orna do napačnega tolmačenja svobode, ki se cesto pokaže v hudih posledicah. Poprej suženj, sedaj prost, popolnoma svoboden lane* enak Janezu : iz tega več-krat zloraba svobode, ker se je ne umeja dovolj in ne pravilno,
Vsi smo jednaki v tej deželi, Janez kot Marko, in zaraditega snu* Janez vse govoriti in nare-d:<i. kar 11111 srce poželi, ker ie svoboden človek, a kadar
Janezu ali Marku zljubi lahke« svojega prijatelja nekoliko v. nožem razmesari, nakresa z revolverjem, ali pa obratno: k'jr smo vsi onaki. Kadar pa pride radi razbitih glav in po-tolčenih udov <lo podnje obravnave. tedaj se Janez ali Marko /,'včuden vprašuje: "Kako je pa to mogoče ? Jaz sem svoboden človek!. Jaz sem ravno toliko kot sodnik. KaJkšno pra-vict» ima 011. tla mene sodi? In več enakih neumnostij.
Velika je razlika med svobodo in divjaštvom. toda meja je med obema tako ozka. da se da silno lahko prekoračiti. Svoboda je najlepši božji dar, s kafro se lahko vsak pameten človek Okoristi, d o čim je zopet svoboda največje zlo za nespametnega človeka, ker ga naj-prvo privede do divjaštva.
Dasi svoboda pomeni, da sme vsak človek izraziti po svojem mnenju svoje prepričanje, vendar svoboda ne obstoji v tem, da smel prepričanje svo-
■il.-is-	...	■. .i'J ■ •-
Ki
titi. In tšji »v^jJk je. da leJTf^tttii In« ti z orožjem, svoboda ne dovoljuje, <U sngwostov^j^
je hude pij jnošif/' ker v isri sli
kemu je^daVenik del svobode, raditegn ne srfW tlihče riWtl 's-lo, Via krati svMx&lo bližnjega, ker smo vsi enaki, vsi ima* mo enake pravice, vsi enake dolžnosti.
Ker sc pa pomen besede "svoboda" ne tolmači vednb prtvilno; zato so ameriške, kakor druge ječe polne zločincev, katerih se vedro vesele advokati in šušniarji, a pošteni narod sc zgraža.
*	Joe Cannon, znani predsednik zbornice poslancev, se je nedavno ižjrtvilr"Ce bi bile tako oRffe rtalelniške poitavp, kakor so danes, pred 200 leti, tedaj bi marsikateri mojih prednikov ne prlšel v to deželo." Čudimo,se, da ima Cannon. kljub svoji tiraniji in skep-ticizmu tako zdrave nazore.
*	Mi pa še lahko pristavimo, če bi pred leti gotovih anarhistov v Chicagi nc pustili v A-mcri'ko. tedaj bi bila slovenska časnikarska javnost v Ameriki za en milijon procentov čistejša, boljša in bolj upoštevana. •
*	asuikarski harlekiu in fakini okoli Glasa Laži j v Chicago so zastrupili časnikarsko javnost. Hvaležni smo, da za-strupljajo le sebi podobne pro-palicc.
*	Konečuo pa te moralne in fizične propalicc le še enkrat vprašamo: Kje ste ukradli naslov. ki jc bil na zaboju m. k. namenjenih za Indianapolis?
*	Sicer pa le brizgajte in lajajte okoli sebe Saj tudi scene laja na luno. ker je ne more doseči.
*	Velikanski jok in stok zve-zinih sodnikov za povišane plate. Z solzami v očeh pripoveduje honorable sodnik Mom-blower. da morajo zvezini sodniki izdati celo svojo letno ph-\co $7000.00 za hotele in stanovanja! — To je seveda neizrečeno žalostno. — jaz n. pr. bi si že znal pomagati s $7000 na leto.
—	Zakaj hodite h kiojačem za novo obleko? Pridite k Dan CJlmerju. ki vam bo izborno postregel.
—	Potrebuje se; 500 mož, da nosi Dan Ulmerjve čevlje pn $j,50p $.voo in $3.50.
--o--
Početek svota.
Oglejmo si vesoljni svet in poprasajmo prirodoslovno znanost. kaj nam ]>ove o njegovem zač' tku in razvitku.
1.Prasnov.
Dva dokaza sta bitno pripomogla. da se vesoljni svet sedaj precej dobro pozna. Prvo je do'ka^ v enotnem zakonu, po katerem se vse telesa gibljejo, in sicer ne samo pri nas v našem osolnčju, ampak prav vsa brez iV.jemc. To je zakon teže ali gravitacije, katerega je slavni Anglež Newton z računom dokazal in utemeljil. Ne samo na naši zemlji, ampak v vsem vesoljnem svetu tvarinski deli privlačno delujejo na druge in sicer po točnih zakonih, od tod pred»vno soglasje v kroženju razn h nebeških teles, da se nam dozdevajo, kakor da so združena v umeten stroj.
K temu je v drugi polovici 19. stoletja prišla še spektralna ana'iza, po kateri se lalVko prav natmčno dokaže, iz katerih t varili obstoji solnce in vse druge zvezde, katerih svetloba do na ^ prihaja. Natančna raziskovanja so dokazala, da so vsa nebeška telesa sestavljena iz istih snovi, katere se nahajajo na naši zemlji.
Od kod ta enotnost v gibanju in snoveh? Jako dobro jo ra z j asnj u j e Iva nt - Laplace j eva hipoteza, da so bila vsa telesa našega osolrtčja s početka skupna celota, neizmerno velika plinska Iklroglja. Ta hipoteza
j i tufi '.i:'Vi . > ?;" . 1 1 ..'.::, i vss*
A i rf	1
Its^i jasna oininjena enotostgTj
prasno^f Tudi njo iščejo s tem, priWdevajo v»e%z-ne sestavljene snovi razstaviti in sicer jih tako razstavljati, da bi prišli do najednostavnej-šihj prvip, ki so bile ona prasnov. Poskusi so že tako dar leč uspeti« da~m sme in mor« trditi, da se je vsa neorganska tvar razvila i* najbolj jedno-stavnega prvotnega stanja, is prasnovi, sestavljene iz samih prvin.
" Zemlja.
Imamo prasnov. KaJko se je iz te prasnovi razvila naša zemlja ?
Tvar v>vetu je sedaj v praV različnem stanju. Ntf omenimo ;'etera" ki )$ menda k of. najfinejša snov razširjen po vsem svetu in presinja vse drtt' ge tvarine. Onda se opažajo v svetu rafeiie meglene pege, v katerih je tvar ne preredka, da bi se spojila v določena telesa: nekatere teh peg so se pokazale kot tesno stlačene skupine posameznih zvezd, o katerih je najbolj verjetno, da se tukaj razvija novo osolnčje: od zvezd so nekatere v belo druge v rudeče ž a rečem stanju; mnogo jih nima lastne svetlobe, ker se je zunaj 11 a skorja že popolnoma ohladila; k tem poslednjim spadajo planeti, torej tudi naša zemlja.
Vesoljstvo nam torej pcfcla-zuje razno stanje teles od prvotno plinastega, pa do že popolno zgoščenega in ohlajenega. Kaj nam brani trditi, da so te raznolikosti stanja samo razne stopinje v razvoju one prasnovi, kakor to zahtevajo snovi delujoče prirodne moči in prirodni zakoni.1 Prirodoznati-ci o tem ne dvomijo.
Kako se je pa zemlja iz skupne snovi kcMiečno razvila v posebno neb&ko telo? Kako je prišla do svojega ohlajenja? Na to nam najbolj odgovori Kant-Laplaccjeva hipoteza o razvitku vesoljstva, o razvitku našega osolnčja in naše zemlje. Ne bomo te hipoteze razvijali. vsaj je vsakemu izobražencu vyaj v bitsvu gotovo znana. Le nekaj malega naj o-menimo.
Ko se je vsled vrtenja tvarine našega osolnčja zemlja od ostale srednje tvarine odcepila, je bila v žar no-plinske in stanju, vikakoršneni so še sedaj meglene pege v osolnčju Potem se je zemlja bolj in bolj zgoščevala in postala žarno tekoča kakor so še sedaj stalne zvezde z belo, vedno enako svetlobo. Ker »a je površje le še bolj ohlajevalo, se mu je naredila prva trda skorja,-katero so pa še silno gibajoče notranje žarne t vari večkrat pretrga vale. kakor jc to sedaj še pri našem solncu, kar nam njegove razne pege dokazujejo. Nazadnje postane skorja na površju popolnoma trda; seveda jo notranja valovita žarna tekočina večkrat pridvigne, da sc razlomi in razpoči in se tekočina po površju razlije, dokler ni popolnoma utrjena in o-hlajena: zemlja je planet.
Ves ta razvoj se je godil mnogo let. Koliko? Kdo bi mogel natančno preračunih ? Zanimivo je. da se tukaj pojavlja dvoja siruja. Prirodoslov-cein se starost zmiraj bolj zmanjšuje, geologom pa podaljšuje. Fizik Thomson je računal starost zemlje na dva na-tina. Na prvi način pride do rezultata, da sti.rost zemlje ni-i kakor ne presega fooo milijonov let, skoraj gotovo pa ne bo starejša od 1000 milijonov let. Po drugem načinu pa pride do trditve, tla zemlja sicer ni mlajša od 20, pa tucli ne starejša od 40 milijonov let. Fizik Kovesligethv računa sta-starost zemlje od 3 do 16 milijonov let. Geologom pa lje ta starost premajhna, le preradi zahtevajo tisoče milijonov let, ker tako zahteva ne kar jasen dokaz, ampak njihova hipoteza o razvitku življenja,
(Dalje priho j" )
—	Potrebuje se 1000 možj rantirttne, obleke.
lo videti svoje znance/ 0
En dan iz življenja ameriške
' -.; -1'
r to! ura zjufraj. Odpre, m o-1 dro, krasno o/ko. '„
10.30. min. Odpre drugo, modro, krasuo/pM,	f}'1 it. ura. ,fo nesejo iz
Aimft
postelje v krasno k«pali#4e. parfumirano t riajbdljŠimrt dišavami/ y
n.(V>. rrrin. Jo drgnejo z snf-■žnobelimi prtiči ter se potrudi, da ji nravh^ lase.
12. ura opoldne. Caj, dvoje jajcc, nekoliko kruha s Stinrd
1.	ura popoldne. Bere časopise.
2.	ura. Kosilo v jutranji obleki. •
2.30 minut. Nekoliko zaspi.
I.	ura. Pride 11a obisk Mrs.
v*
Fitz Boodle.
з.30	minut. Mr. Razzletort ! pride z vozom na obisk.
4.	ura Steklenica šampanjca v kakem resiavrantu v par- j
fcn.
4.30 minut.	Se ena stekle- !
ničica.
5.	ura.	e-n-a stekle-ni-
ca.	J
5.30 minut. Steklenici -c-fl \ gr, grl .
6.	ura. Turška kopelj.
6.30 Kosilo pri Delmonico. |
7.	ura. Šampanjec! Sanipan- j jec!
8.	ura. V loži v Opera House J 8.30 minut. Je zaspana. •
9.	n ra. Sc pelje po parku v , kočiji.
0.30.minut.	Mr. Razzle-fort kupi restavrant v parku.
10.	ura. Ena steklenica.
II.	ura. še ena!
11.30 minut. Natakar šampanjec !
и.	ura. Turška kopelj! 12.30 minut. Ples pri Mrs.
Castor. Decollete1 Šminka! F-randy! Morfinl /\
1.	ura zjutraj. Pleše /. Mr. Maylorjem.
2.	ura. Pleše z Mr. Jtoele-tom.
3.	ura. Pleše z Mr. Rorga-nom.
3.30 minut. Voz se pripelje pred plesno dvorano.
4.	ura Gre sc domov. Gorika kopelj. Brandy, morfin!
4.30 minut. Moli, se kesa, j joka. Ah, zakai sem to stori- |
la!	'	/i
5.	ura zjutraj. Mora jo tlači, j 5.30 minut. Zaspi.	i
—	Vam ni treba hoditi v j mesto in tam kupovati. Pri- ; dite k Ulmerju.	!
Najlepše oldcke v mestu se ; lahko vidijo pri Dan Ulmerju. ;
1	1
Pozor! Pozor!
Slovencem v Clevelandu in okolici naznanjam, da od sedaj naprej imam vsak teden in sicer v četrtek in petek RAZPRODAJO za gotove stvari. Ob teh dnevih lahko kupite stvari, namenjeno za razprodajo zelo poceni jn si tako prihranite denar. Pridite v trgovino in oglejte si blago. Nikjer ceneje, nikjer boljše.
Jernej Knaus, 6129 St. Clair ave. •	• 3onP-
—- Dan Ulmer naznanja, da vse obleke, kupljene pri njem, se gladijo in likajo eno leto zastonj.
Opomin!
S tem naznanjam vsem onim ki mi kaj dolgujejo, da svojo dolžnost prej ko mogoče sto-'re, ker sicer jih naznanim s polnim imenom v časopisu.
Math. Hrastar, 5920 St. Clair' ave.	(30
—	Vsekdar lahko dobite največjo izbero oblek pri Dan Ul-
UPRVaHiKiO I g ® ^ __
itf ^M^BB	a/ ■ m a
' Rdeče j I aaag
5lavn<>- za zadovoljstvom Nat'1 Bank, Cle-'
GRENKO VINO
Galona $1.25 in $1.50 — Zatioj 12 —- 6s . $5.00 in $6.00
BELO VINO (8UHO.)
~ $17.50 $20.00 — $22.50 in $30.00 sod. •
RDEČE VINO.
—$T5.oo^— $17:00 $20.00 in $25.00 sod.
Rdec vinski jesih . ............... $10.00
k Bel vinSkf p •.........$.9.00 sod
f Vračunj«*na poseda pri napočilih za sodčke.
_ iJiL, Sodčki obsegajo 40 do jMt galonov vsak "-"POSEBNOST: — Prodajamo tudi manj kot cele sod-£ke, a računamo za posode in sicer:	, f
fin 30 ga Ionov pol sodčki ..............f$5 *M| J l
10 galonov kegs......'.................. $1.00 v?ak
t<5	IrlfCI....................... $ 75 vsak
^ Vse gorenje cene so F. O. B. Cleveland. ~P06OJI: — Samo gotov denar. — P. O. ali ekspresna denarna <nakaznk* s naročilom.; i f\ | O J ii i ^ j 1
I the Schuster Company
Eučlid vihogradi, vinarna in distilania. CLEVELAND. OHIO.
Geo. A. liorentz
6702 BONNA AVE. N. E. PLUMBER
Polaganje cevi za vodo in plin, kopeli itd. Se priporoča
rojakom.	Cent 8873 K.
mumwiimHtim	1
__________________mmmmmmmmmmm^^mmmrnmmi■^MMM^-B—BBg-—g-S----LiL-JJggBBBM*
Se priporoča rojafk-om za nakup moških oblek in pe- J rila. Izdeluje fine moške obleke po primernih cenah. Priporoča se društvom v izdelavo društvenih oblek. J'
SVOJ K SVOJIM!
VL
HM I I I l ll'Httl'IIII I IIHtt'fitH
VELIKA ZALOGA VINA. J J
V svojih kleteh imam veliko zalogo najboljšega do- » » mačega vina, ki ga prodajam po teh cenah.
Ena vrsta ..................... ....$18.00 bawl, « „
Druga vrsta................... ....$ao.oo barel. « »
Posoda velja $150.
Rojaki, kupujte to vino, ker boljšega težko dobite " * in nikjer po tako niski ceni.	k »
Pri vsakem naročilu naj se polije denar, in takoj odpočijem vino.
MRS. J. SKEBE, FIVE POINTS,
COLLINWOOD, O.	H
^^fH^^I-fW )l||ll)l||,||||l||n(iy
POZOR ROJAKI! |
Veliko naših rojakov nalaga svoj težko prisluženi de-	S
nar v hranilnice ali banke, in nekateri držijo denar celo	Z
doma, kjer jim ne prinese nikakega dobička. — Res je,	S
da banke plačajo nekaj obresti; veliko bank pa tudi	S
bankerotira in rojaki trpijo škodo, katero jim nikdo ne	i
povrne! — Nekateri vprašujejo: Kam pa naj dam, kje	%
naj hranim svoj denar, da bodem zagotovljen, da ga ne	i
zgubim in mi prinese tudi kaj obresti? — Takim vpra-	A šanjem in ugibanjem vsakdo prav lahko pomore, če se
obrne na	9
John Kracker, Euclid, 0. j
kateri ima 375 lotov zemlje z nasadi, kakor vinske trte,	S
sadje in svet zp. druge domače pridelke. Vsi loti so ze-	*
lo visoki, da ni nevarnosti pred povodnjo ter so v bliži-	■!
ni slovenske cerkve in Šole in prav blizu poulične zelez-	; i
nice. Glavna cesta je tlakovana. Na nekaterih lotih so	;
postavljene že tudi foiše- Loti so po različnih cenah, od	'
$50.00 do $200.00. — Vsaki lot je 25 X 125 — 130 —	| j 140 čevljev dolg. Vsi loti se prodajajo popolnoma brez I
vsakih obresti. Odplačila, kakor kdo želi; kdor plača	j! celo svoto, dobi povrhu nizke sene še 6% popusta.
Tedaj rojaki! kdor želi svoj denar naložiti v pravi	j!
kraj, obrestonosno, da ne bode imel skrbi, naj ga nalo-	j!
ži v te lote. Kupi naj si eden ali več lotov, kateri se	]!
mu bodejo vsako leto obrestovali, in ne samo obresto-	]
vali, pač pa bodejo vsako leto vredni več, da celo dva-	] krat, petkrat več, kot so plačali za nje.
Kdor želi še boljšega pojasnila naj se obrne pismeno	J
ali ustmeno naravnost na John Kracker-ja, Euclid, O.;	|
kdor pa nima toliko časa naj piše ali naj se oglasi od 6.	S
— 8. ure zvečer pri Jos. Jarc-u 5384 St. Clair ave, kateri	X
Vam bo drage volje vse podrobnosti natančneje pojas-	|
nil. _ Rojaki, ne prezrite teh vrstic!
JOHN KRACKER, EUCLID, OHIO.
Prodajalec zemljišč in poslopij.
Telephon; Shore 203 L.	C
; -*
<Priredil PodravtkL)
' ■' .. ' V otici, zakriti od glavne false z vrsto dreves in grmicja, je sedel mlad človek v jopiču in s pasom v širokem klobi/k.u in v visokih lovskih škornjih. Ni hil ne zal, niti oduren ; je krepke rasti, črnolas in očivid-no nalašč malomarno oblečen : ta malomarnost se mu je ir^lai prilegla. Nestrpljivo si boia-j6c brado, je mladi človek zrl nti vrt in si mislil:
"Ali pride ali ne? Kaj, ko bi jo pridržali?"
Bilo je še precej rano. Po nebu so se vlekli gosti, sivkasti oblaki: celo dež je začel že škropiti nekolft'o. Sadnik je it ve-nel. Zolto listje še rti padalo na tla, toda že .je bilo pr«£*G|-jeno * jes«?rtjo ^ ticje niso prepevale, sveža trava ni duh tela, pihal je hladen veter iir bjreza ss je 'trbsla kakor bolni Wrač.
'"Ne in n* rt", spfe^ovori mladi človek dihijbc si' na pre-rryzl« roke. "Sedaj ni treba nič drugega, nego da bi me zapazil »trainik iji mi zapo.vedal na'j se poberem..."
Iti* v tem Hipu se na vrt> m .fitCttfii začujeio lalini, plahi koraki. Temni br^ijao se, je z^gugal in v urico je tfejaztp-vo pokukala glavica z plavi mi oemi in z veliko svetlo-rudastp
kjtO,	: '	.	; ; .
"Sonja!" zakliče mladi človek. "Naposled."
Prime jo za rdko in jo posadi poleg sebe. Deva je težko •dihala
ter bojazljivo gledala v | sadnik.	,
"Kako sem se bala. Petko, kako sem se bala1 * je šepetala, j Ana Borisovna še ne spi, Dun- j ji pometa sobe... Ali je že dol- ' fro kar si prišel ?"	^
"Celo uro te ze čakam"
i
^Predragi. Dolgočasil si se , brez mene, jaz pa, odurnica, • sem med tem sp^la. Odpusti." , "Sonja, razgovarjajva se res- ; no," spregovori on. "To sni- | denjt imelo bi odločiti vse. f Pred vsem drugim mi povej , ali me imaš rada?"	,
"Petko... čemu me «e povprašuješ?... Moj Bog!... Lju- < bim te bolj kakor svoje življenje 1 Ljubim samo tebe in — očeta."
"Hvala ti. Sonja! Pa še eno , -vprašanje. Ali si že dovolj pre- , mislila svoj občutek? Ali ni , to samo trenutno čutilo? Ali t si pripravljena postati moja, , \ naj se zgodi kar hoče?'*	,
P "Da, Petko."	J
"Ali mi vrjameš, vrjameš v ; mojo ljubezen?"	i
t "Vrjamem ti, Petko."	|
P' '
Po teh besedah ga Sonja po-» v gledav s takšnim pogledom, ka- 1 kor bi . v resnici hotela videti v 1 njegovo dušo, toda ne da bi s ugibala v njej, marveč se je sa- ' ino nežno dotaknila s svojimi 1 mladimi, kakor rosa čistimi, kakor od deža oprana cvetka, I občutki.
"Nu, Sonja, pripravi se na 1 f borbo. Tvoj oče noče privoli-/ ti v to, da bi ti postala moja 1 f ter ima za to tudi kaj važen ( ^vzrok; on je bogat, jaz pa sem ^ ■k- revež."
f Rožnato Sonjino lice lahno 1
obledi pri teh besedah. Zdelo ( i' • * *
| se ti je, da si je ona sedaj šele prvič predočila vso to zadevo. v Toda kmalu se ii oči pokrijejo f ? 7. meglo, podbradeiki se ji je za-| jiajal in odvrnila fnu je:
"To ni mogoče, da bi me w I oče napravil nesrečno... Pro-I aiti ga hočem, jokati se!"
Oi»a je zares vrjela in tudi j1 jni vrjela.	1
^ "Zaman si misliš, da se bo r zmenil za tvoje solze. Za ko- / C likor jaz poznam tvojega oče- 11 I ta —r je on kaj hladen, strog f človek, prešinjen z najkonser-B vativnejšimi nazori, da mi je
res težavno vrjeti v njegovo 1 j sočutje. Bogataš je in egoist." 11 "Ne, Petko, ne misli si tako 1 I o očetu." mu odvrne Sonja; a E oče mc ima rad... Kaj za to, v Kida si reven? Oče ne gleda na § denar... ti ga slabo poznaš." u "Ali ga ti dobro poznaš?" J* "Poznam ga... jaz ljubim c njega, on pa mene. On je le \ tako na videz — strog — Poj- jc beliva k njemu Petko: jaz se mu n ^ zgrudim k nogam, povem mu d
I inidnvil Vri*m i mi Perico
KL	t
početja, to	. dej: saj mi
vrjame*^. Jas mu dan. častno besedov<fc ji dober, v njil, (wsten ^o\*ek.. . jaz. . . H ; Spustivši se V jok, prijela ga e jej za roko hi zaklicala: n I "PetkO, pojdiva k njemn tart kojl Poveva mu vse. 2e mi fi j J dovolj te pretvare... težav-e no mi je zreti očetu v oči. Poj-t* diva, poklekniva preden j..« Oh : oče. je dober. On je najbolj o pošten človek na svetu. Jaz t- ga imam rada; jaz ga ne mo-*l cem, varati."
Njeno lice je pri tem rudelo 9 nalik večerni zarjj, oči so se ji lesketale od božjega ognja, ki o se imenuje ljubezen in resnica, » toda mladi človek ji izvije svo-jo refto ter spregovori suho: "Ne daj se premagati občut-
0	kom, Sonja, ne zidaj si gradov I- v oblake. Zbrihtaj se in raz-
govarjati se hočeva resno, i. Prvič, tvoj oče, katerega ti ta-& ko ljubiš, sedaj spi, drugič, kadar liočeva očetu to priznati,
1	morava ga poprej k temu pri-
-	praviti. Poklekniti, zgruditi se a k nogam, bilo bi nepotrebno.
-	Zado&evalo bo, da izrtčeva 1 resno, da so pogoji stalni, poglavitna stvar pa je ta. da ti ne
->V deniaš očetu. Pravim ti, Son-
P KiMwBWWN whW «|i iym>|il , A. -.m*
t	ju, (la bo to huda l>orba. Radi
5	t isi j i ne i sreče, pa je potrebno, da
-	ti plodiš ifa Svojo plašljivost i	in nežnost... Do tega odločne-
>	ga koraka bo treba tudi poiz-vedeti, kako stoje najine zade-
•	ve. Kdo ve. nemara je po svoje te ljubeč oče ti že poiskal
-	ženina tki je bogataš ter ima
>	slučajno taksno lice, ki je pb r godu tvojemu očetu? Imam
dovolj vzroka domisliti si tega. . Dalje bi ne 1>iU> napačuo, ko bi
•	ti Sonja poizvedela, kakšno ' mnenje goji tvoj oče o meni? ' To je kaj zanimiva točka. Ti
praviš, da ti težko dene, ldiniti sel toda kaj jč početi? Saj
>	midva, Sonja, se boriva drug i aa drugega. Ne pozabi, da se
jaz brigam za-fe. ti pa *a-me. ' Saj n imava drugih pomoenn 1 " kov, kaj ne? Jaz sem si izbral
•	pot, ki drži naravnost; šuriti se
i ni treba; priznati sc ni težav-1 no, toda kakšen bode odgovor. . Reci mi to takoj, da bi mi tvoj ■ oče pokazal duri..."
"Toda čemu, Petko? Čemu "bi mu bil toliko zoprn?'*
"Radi tega, ker sem revež, malone berač. Moja mati ima 1 nesrečno iipetjc, ki nam nese sedemsto rnbljev na leto. Mati se ne more iznebiti svojega revmatizimu primerna služba ' se mi še tudi ni iijfšla. Ti, dra-tra Sonja, še nisi okušala revščine; ti niti ne poj miš, kaj pomeni ta grozna beseda! Kolikokrat sem hodil po dežu, ves < vtrujen, hiteč v svoje malo stanovanje na meščanski obed, a mimo mene so drdrale slično streli kočije, glasno ropotajoč, > rdi pa sle dobro rejene, na ničesar ne misleče figure... i
Marsikateri dobro rejen birokrat, kupec prve vrste, ki imata v glavi le same odstotke i iu operne napeve, sta mi prišla anproti, hiteč pojedati ustrice in popivati šampanjec, jaz in < drugi meni podobni, pa smo i gazili peš po blatu, ne znajoč '* t:asib. kje naj dobimo rubelj za « izvo.ščeka... Težavno. Sonja, 1 odurno in — razžaljivo! Nit, ? tako evo. imel bi tvoj oče dovolj vzroke odkloniti mi moj I > predlog z besedami:	]
"Vi spoštovani gospod, ne \ morete pokazati niti petice k i" Sonj i ni doti;"	a
"Da, Sonja, cfa! Pri teh, ljudeh je osnovano vse le na ? petkali, na deseticah, na rub-Ijih... in tako dalje. Jaz v ^ resnici nočem, da bi sc ti sprla ^ z očetom, toda predstavljani ti ^ mogoče sliko prihodnosti... g Toda dovolj, prenehaj!"	j
Sonja je sedela in se jokala. -"Ne jokaj, moja draga... ^ Mogoče, da ti slikam to reč t ne'kbliko prečrno. toda.., v os- p talem, vse je odvisno od tebe.. ali bolje povedano, od tvojega j vpljiva na očet^."	j
Sonja se je vseknila v batis- r tov robec ter dvignila na svo- j, jega soseda svoje zarudele o- t či. ^ i "Petko," |je spregovorila z p jokajočim. otročjemu podob- z nim glasom. "Bog vid, da se k
».itUjt; ne iiiui cm j/rciv tiijaii.. . i p
p[	THE COLLINS NEW^R^WOlOAL INaTIW
I' * I	xifSfl	I	£ '■»terr M ^o rfmKn. očetje, matere ia otroci,*?«*, . ' "
incfaiMR I	T*^4* drugi zdravniki kathri oglasujbk> in govore veliko o
^^^fr^mfi I: SEBI NE MORE 10 DCMCAZATI NlTIJEEOffiGA POVOLjNEGA i ' I	I	DOKAZA SVOJEGA DELOVANJA.
K Rm I ^^SŽ^v^-	I	pridobil topetno popolno «lr»Tje.	^
'l W I	Pridite oeebao a|i pa pUite na
mimrn TheGommR.Y.IMcalinstM
i^&ZfŽ^ W. 34th Street, Mew York City.
If ^ 9 _Umdne nre ao: Viakl d«n od B hm dopoldan <Jo 1 pofntdaa In od I do S ar« popoUUa. Ob neddt|ib ki fnafldh
g! 1 I!,..-'	■	! ... •»>«edopoM«fcfel|ii|llim	doSastnf^ , ,., ;„, i
1 " >
i,
. me vprašal, kaj mi je? Nisem f mu odgovorila, a tudi njega t so med tem poklicali... Ko bi bil rekel samo še eno besedo, . bila bi se razjokala in priznala . mu vse "
"Bpg te čuvaj tega;*' jo po-. svari mladenič. "Sedaj ni mo-goče^ Pravim ti, da je treba pripraviti zemljo."
Za utico se je nekaj zganilo in bršljan je zašelestil. "Vi ste že dovolj pripravili zemljo, gospod Isajev," se o-glasi njima dobro znani glas.
Sonja je obledela in otrpnila kakor od strela zadeta tica. Tudi mladenič je obledel ter se bojazljivo ^stisnil k steni \Uice. Pred našima znaivcema je stal Sonjin oče. Aleksij Nikitič Bor-sČevski, visoflce, medle postave, osivel okrog uses, žoltega lica. , Moral je imeti kakih petdeset let. Napeto in strogo je zrl na Tsajeva in molčal samo ustnice je imel jezno stisnjene.
"Oče, oče!" ie zaklicala Sonja in jokajoče ter tresoča se na vsem životu, padla s klopi. — "Oče!"	- •
0£e jo prime pod pazduho ter jo posadi nazaj na klop, po-Ijttbivši njeno hladno čelo, nakar spregovori:
"Moj angelj, nehaj.,. ne boi se!"
"Treba je dati ji Vode." spregovori mladenič ter skoči po koncu. "Takoj jo prineseni."
"Sedite... sicer bi si mislit, <la hočete /bežati."
"Jaz? Zbežati?"
Po teh besedah prezirljivo pogleda Borščevskega in se v sede.
"Sonja, moja golobica! Jen-taj se jokati, moje drago dete," jo prosi Alefesej Nikitič.
"Oče... odpusti nama..."je razbral iz njenega joka.
"Dobro, dobro... pomiri se."
Sonja je bojazljivo pogledala očeta.. Videla je njegovo čemerno lice, polno ljubezni in žalosti. Ne brez nadeje jc prenesla oči na ljubljenega človeka; ta je gledal mračno na stran,
"Sonja, ali mc moreš mirno zaslišati?" jo vpraša Aleksej Nikitič in videč, da ona pričakuje njegovih besed, kakor la-i'*en človek kruha, je nadaljeval:
"Jaz te vzamem, moje dete. za sodnika. Cul sem vajin pogovor od samega začetka. Raz* žaljen sem, Sonja, od človeka, katerega ti ljubiš in kateri pravi. da ljubi tebe... Pst, niti besede, spoštovani gospod' Vi boste govorili pozneje. Jaz šele potem potrebujem odgovora. Toda sedaj prosim pustite rpene govoriti. Talko torej, Sonja, gospod Isajev ti me je predstavil kot egoista, ki ljubi samo denar; on je dejal, da pri meni je vse osnovano le na peticah. na rubljfh, da se ne bom zmenil za tvoje solze, da te na noben način ne dam revežu. Gospod Isajev sodi tako po tem, kar je videl. Toda ra-zun tega ima on nekake vzroke domišljevati si, da sem ti
"111.	A.	. .	v
po godu. Konec, koncev, on se je izrazil odločno in te prosil: poizvedovati, kakšno mnenje je moje o njem. Ne glede že na to, da je podobno poiz» vedovanje sramotno, jaz ugovarjam, moja draga Sonja, moja draga in ljubljena hči, ugovarjam zoper »telimo obdol-ženje od tvoje strani, to je, da sem jaz zmožen svojim konservativnim nazorom na ljubo žrtvovati tvojo srečo. To je laž. Jaz sem bogat. Ko bi si ti izbrala za soproga vrlega, delavnega in premožnega človeka, bilo bi mi to zelo po godu. Ne hitite preurtio mrdati se, gospod Isajev f'Da, jaz nimam ničesar zoper taksnega zeta. Toda tko bi ti pripeljala k meni človeka, ki je doživel največjo bedo, ki bi ne imel niti rublja v žepu, pa bi mi rekla: to je on. katerega ljubim, blagoslovi naju! In jaz bi ti dal svoje privoljenje — moja častna beseda ! Ti, Sonja, si se potegovala za-mc... Čul sem to. Ti nisi vrjela, da dvignem roko zoper tebe. Hvala ti, moja draga Ti si čutila s svojim preprostim srčecem, da jaz nisem žival: toda to je brezpogojno hotel dokazati iz izkušenosti gospod Isajev. Ti hočeš nekaj reči, Sonja?"
"Oče, ne huduj se nan j!" Solze ji zopet privro iz očij. Mladi človek se nestrpljivo zgane.
(Konec prihodnjič.)
—	Ne pozabite se oglasiti pri Dan Ulmerju, pfedno 'kupite svojo obleko. Klobuki in čevlži. On vam prihrani denar.
—	Dan Ulmer se zahvaljuje za vašo naklonjenost in obljubil je, da vam bo vedno dobro postregel.
Mali iglasi.
Kje je Rajko Feigel? Piše naj na naše uredništvo, radi jaiko važne zadeve iz stare domovine !
Hiša naprodaj s šestimi sobami. Lot 40X138. Jako pripravna hiša. Kupna cena $1000. Več se poizve pri lastniku na 1063 K. 61 st St.
(30
Naprodaj je saloon nasproti City Foundry Proda s? radi odhoda iz Cleveland«. Poizve se pri Anton Boldin na 4628 Hamilton ave. (30 Naprodaj je hiša z osmimi sobami ob tlakam cesti. Vpraša se na 1024 E. 72nd St. blizu St. Clair.	(29
Naznanilo. Cenjenemu občinstvu naznanjam, da hočem v hiši 5715 Prosser ave. N. E. odpreti trgovino, kjer bodem prodajal papir za stene, kakor tudi iz? deloval razne napise za trgovine in papiral sobe. Delo se bo izvršilo poceni, takoj in dobro. V obila naročila se priporoča-^Karl Gampcrl,	Prosser
mw*mmm*Mmwmmmmmtrnmm
POZOR ROJAKI!
J	Po dolgem
času se mi Je j posrečilo iz« ' najti pravo
/in najboljše sredstvo za ^	rast las, pro-
ti izpadanju las in odstranitev luskin na glavi, t. j. Alpen tin* ktura in pomada, od katere resnično moškim in ženskim zrastejo lepi lasje; ravno tako moškemu zrastejo lepi brki in brada. Revmatizem V rokah in nogah se popolnoma odstra« ni, ravno tako kurja očesa, zebline, bradavice in'potne noge to zdravilo hitro odstrani.
Vprašajte pri
J. WANCIC, 1092 E. 64th St. Cleveland, O,
PDR RICHTEIM
fPAIN-
EXPELLER"
Pri sviojenjift. odrti-n«h, sploh prenapor* HjHii milic, pri rev-matumu, nevralfiji io ttU enakih tel kola h p o-^Kjr^J m«^a eakratao rdrg-
I lekarnah po Uflc	I
Nciv York*	/v^^PV^^SI
MHIMISMHMIMMM*^
S	Potrebujejo se dekleta f
2	za izdelovanje smodk; i
S	plačane so tudi, ko se u- f
$	čijo. Ko so izučene.. do- §
|	bijo od $io — 15 na te- |
£	den. American Cigar Co. Z
S	922 Woodland ave. S. E. S
________1. .JI. "J.I .............. -i—LJSSB
Ali veste, da ima vsak žakelj
Forest King moke splošne
kupone?
—---------'.—L----------------------—------------------1 f------■ • ; ■ "asaeaaaiMliM^^B
Hranite jih. Vredni so dmjgr-^ denarja. Pilite po naft katalog, kjer je opisanih čez I 1 9500 daril. Pomnite da,
Forest King
ne stane več kot druge I moke.
The Weideman Floor Co,
f. »nI St & Big 4 l l
3B. A. ScJaeaexxtrfeg-ex
V	lekarnar	1
B 33«5i St. Clair ave. N. E. Govorimo slovensko I Prsni Balsam, ozdravi prehlad in kašelj ttfffl Magični Anodyn linament. Najboljši za bolečine Schellentrage's Carbolic Ointment, zdravi praska, I kožne bolezni
►
Zastonj!	Zastonj! 1
! Pm tlnutkizftadiit	K/ t Ii« Yirki, E T.
Dr. J. E.	Thompson,
342 W, 27thStr*et,	N«w YorfcCitr.N. Y.l
" '.	V ■.'"''i .kl'W^^^B^^^^I
) j| JU Zaaton) I Kakor spomladi narava vtbaja vw ranilinaivo, S |i ' j j trt)®, drevja Ifal; istoUko >» potreb« Tibaditi človalko kri, j I S J da «a laije pretaka in delnja v človeikc ta tel«««. Tmm •ttreči 1 L S S ™m aloveQfkiin rojakom dam idrevila urtonj. N«odlaiajte J | I f	pilite tako) ter priloiit« par snamk s%po£tariixo.
A K" O pošlUaš denarje v staro domovino,
obrni »e na zanesljivo trrdko, katera ti hitro in po^ Nteno postreže
Frank Sakser G>.
6104 St. Clair Ave.	CLEVELAND, OHIO
AKO ZZ:ZT parobrodni listek
Frank Sakser Co.
6104 St. Clair Ave.	CLEVELAND, OHIO
A T7" A želiš svojega sorodnika,ženo ali kakega dragega iz starega A l\. v	kraja ▼zeti v to deželo, kapi
parobrodni in železniški listek prt j Frank Sakser Co*
6104 St. Clair Ave.	CLEVELAND, OHIOg
a if žellS sT^Je trdo prlslužene novce »igurno in obre-1 A Pi V^ utoiioano nnložiti v kako hranilnico s j ——— dobrimi obrestmi, od dne vloge do dne j
dViga, obrni se na
Frank Sakser Ca«
6104 St. Clair Ava.	CLEVELAND, OHIO j
A 17" A pa poslnsaš ljudi, ki drugače svetujejo in naletiš slabo, | Ai<LU	pa ni krivda	^
Bli In Iškarijot.
rti WMt «* "Jlatrifc" prireOU L 3. P.
^PRV A, KNJIGA^—
(Nadaljevanje.)
Ifjic mu in '»e Okotnri ; nje-
morajo .» Ipose pa veselili
v sede in seže
3U y.en.kem in nan Woftij
, master Pla-
emur i»e ne pondel jk a na-
bodeni ven-(t svoje:-i be-
ia živa duša
I Sham hand; bi na^i» mis-
prijau 'i Mel
l>i golov o ne
: preti r enoj. rebrn- je bilo
velik«' bolje ;li mi namen-
\JtO? ' - e mu
m*
Tu je bilo ime rudnika s živim srebrom. Almaden Alto • j. Visoki Almaden. ker leži I visoko v gorovju, ft "Da, proti Almaden \lto,'' odvrnem, "in poprej š. proti Skalnatim Studencem, d.i ob-išeem piijatelja Melton a. Kakor ve$te, ga roke boli j \'ek-do je bil toliko neusiril n, da mu je zvinil roke. in t",\n mo-[» ram kot njegov dober i iatelj k njemu, da pogledam, U».':o se počuti; Saj vesle. kak^.n dolžnosti nalaga prijateljstso!"
Igralec je dobro ve* kaj S St je zgodilo, zatorej i tudi smatral moje besede / pso-vnnje. Njegov položaj r. č ni bil prijeten: to je tudi r.videl; r toda prepričan je pa hi tudi, I da ntu ne Winnetou tie z ne stori kaj zalega, ker no' i temu ru dal povoda za oseb" ) raz-
Ižaljenje in napad; čutil -e je torej varnega f^ledc svoi."ra ži vljenja in odgovarjal < eUde-'čim se glasom:
"Kaj me briga vaše r /mer* je z MeltOnom! I)a ste egov prijatelj, sem si laliko m slil že v pondeliek, ker ste jut njem
mene, me prav nič lie »riga! Skrivno ste se splazil okoli mene in mi vzeli orožje. Zalkaj V*e to? Ved»io sem mi I I, da \ je Old Shaterliand pošten člo-
"Saj >em tudi. radii - ' scni
mnogo lepega pripovedovali o meni ?"
"Na vsak način so govorih o vas. Kekli so, da so vas }u-mi ujeli in l>i morali umreti ud umetniškem kolu, in setlaj vidim v svoje začudenje, da ste zopet prosti."
"O, raditega se vam ni treba čudili. Najbrž ste že slišali. da sem bil že večkrat ujetnik in bi moral umreti na inu-Ičeftiskcm kolu; toda kakor se zdi, je rudečkarjem prav težko mene držati. Jaz imam pač to preklicano navado, da jih pustim vedno na cedilu brez poslovila, nakar se nepričakovano vrnem m Se irm predstavim. Tako je bilo tudi zdaj. Jumom sem ušel, nakar sem ar vrnil, da,jih ujaiuem."
Nato mu še povem ostalo, v kolikor sem smatral potrebnim. Učinek se takoj pokaže.
"Kaj? Miuibrenji pridejo?" vpraša iti lice mu pobledi.
"l>a, pridejo. Dva njih voj-nikov ž«; vidite pri meni. Za kaj se bojite? Mogoče ste z Mimbrenji skregani? Če je to res, tedaj sem pripravljen, da se pri njih za vas zavzamem."
'To bi mi bilo zelo ljubo, zelo ljubo!" zatrjuje hitro. "Jaz se nikakor ne maram z njimi srečati."
"Lepo. Pomagati vam hočem stem, da vas vzamem s seboj v Juinsko gorovje k prija-1 telju Mel tonu.''
"Sprejmite mojo zahvalo za vašo •prijaznost' Toda če ste mi tako naklonjeni zakaj ste mi vzeli moje orožje?"
"V vaš blagor, master Player! Ce pridejo Mimbrenji š<i pred našim odhodom, tedaj vas vaša hrabrost lahko tako daleč zapelje, da se poslužite svojega orožja. S tem bi razdra-žili rudečkarje, raditega sent jaz vse potrebiio preskrbel, da se kaj tacega ne pripeti."
Mož ni vedel, kaj bi rekel, torej je molčal. Jaz pa nadaljujem :
"ln da skrbimo še bolj M vaš blagor, vas hočemo nekoliko zvezati, da ne boste Mini-brenjov mogoče po nepotrebnem dražili. Tudi vaše žepe preiščemo, ker v njih imate gotovo kaj, kar bi rudečkarje raz dražilo."
"Sir, ali govorite resno?" vzroji nad menoj. "Kaj sem vam storil, da ste me napadli, ter me hočete sedaj celo oropati in zvezati?"
'Nam ničesar! Danes imam prvokrat čast vas videti: kaj ste mi torej storili 1 Ker pa želite odkritosrčnosti, bi vas rad nekaj vprašal. Vi ste bili gori v Almaden Alto, kaj ne?"
"Ne, jaz nisem bil tatu."'
"In jaz vam rečem, da ste bili; ker pa'necetc prostovoljno odpreti ust, vam jih hočem jaz odpreti. Lagali ne bodete. Zvežite ga!"
V nekaj sekundah je bil že zvezan od obeh Mimbrcnjo dečkov.
"Kaj vam pade v glavo! Kaj sem vam storil?" kriči. "Vi nimate pavadnega človeka pred seboj, jaz sem mor-monec; jaz spi,dani k svetnikom zadnjih dnij Sedaj veste, kako morate ravnati menoj."
"Da, sedaj vemo vse!" odvrnem. "Vi ste iste vere kot Melton in z vami hočemo tako ravnati kot z Mcltonom!"
"Sveta nebesa!" krikne. "»kaj hočete tudi meni roke zvrniti?"
Mož. se je tresel «trahli, ker je mislil, da mu zvinitn roke kot Meltonu. Da njegov strah še povečam, ga res pri me m za roke.
"Ne, stojte. ne, zlomiti, ne zlomiti! Vse vam povem!"
"Dobro, odnehati hočem torej in čakati! Odgovarjajte na moja vprašanja pravično. Če se pa lazete; takoj zaropotajo kosti. Torej vi ste bili v Almaden Alto in tudi pri Skalnatih Studencih?"
"Da "
"Vam je tako dobro okolica znana da bi bili lahko za vod-
"Natančno jo poznfm. Bil sem večkfat	'
"In naseljenci so bili prepeljali v Skalnato Studence v rudnike, da delajo pod zemljo." "Da."
"In to je bilo že določeno, ko ste jih nabirali f stari domovini?"	' "t>a"
"Ali so Jumi zgoraj?' "V Almadenu pri Studencih. Tudi med potjo je na vsak dan razdalje straža petih mož>"
"Kaj hočejo Jumi v ,Almadenu?" ,
"Skrbijo za živež'in za transport'; raditega jih plačujejo iz dohodkov rudnika."
"Koliko mož je?"	. ,
''Tristo jih tabori v Ahha d en 11, dvajset pri Studencih, in štirikrat po pet jih jc kot straže nastavljenih od tukaj do Studencev." "Kdaj pridejo naseljenci tja?" "Xa vsalk način morajo že tam biti."
"Koliko jih pride pod zemljo?'
"Vsi."	*
"Pa vendar ne otroci." "Tudi otroci/' "Sveta nebesa! Mi nimamo t asa še dalj se tukaj muditi. Mnogo imam še vprašanj, kar pa lahko medpotoina storim. Mi se ne smemo odpočili, pač pa takoj naprej. Ali je moj brat Winnetou pripravljen?"
"Winnetou stori vse. kar reče brat OHI Shaterhan," odvrne Apač.
"Kar je potrebno, zveš spoloma. Čujte, kaj se mora naj-prvo zgoditi."
Stopim nekoliko vstran, da •gralec ni mogel slišati in rečem mlajšemu sinu Močnega Bivo-la;
'Moj mali rudeči brat je slišal. kar je govoril igralec. Takoj naj se vsede na svojega konja in naredi, kar povem. Spotoma moramo najprvo napasti štiri straže j umov, iki štejejo v oddelkih po pet mož, dvajset vojnikov. Moj rudeči brat naj takoj jaha k onim vojnikom, ki so pripeljali črede na haciendo; trideset naj jih takoj odpotuje za nami, dočim naj jih ostane dvajset pri čredah. Eden pa naj takoj jaha k Močnemu Bivolu in ga prosi za sto mož, ki nai pridejo kakor hitro mogoče v Almaden Alto. Sedaj pa naprej'"
Dve minuti pozneje že jaha dečko proč. Pol ure pozneje smo tudi že mi na potu z zvezanim igralcem, v sredini. Torej trije možje proti tristotim. Toda veljajo je rešiti uboge Ij-ldi iz groznega položaja. Tu nismo smeli čakati, pač pa hiteti, ila z/ršimo svojo vzvišeno nalogo.
!
S P, STO POGLAVJE.
i
Nasproti nevarnostim.
i
Bili smo torej na potu proti staremu rudniku za živo sreb-•o. in morali smo mimo Skalnatih Studencev. Ker je bil VVinuetouu ta kraj znan, se nisem bal, da bi iVas igralec napačno vodil. Toda glede straž, ki so bile spotoma nastavljene, smo se morali zanašati na njegove izpovedi. Sicer je bilo na vsakem mestu samo pet mož, "katerih se nismo bali. če bi le vedeli za kraj. kjer se nahajaj«/ Ce nam igralec pove napačni prostor, nas te straže lahko i/, zasede napadejo. Veljalo je torej igralca tako prijeti v strah, da bi nas na noben način ne mogel varati.
Studenci, kjer je taborilo 20 luniov. so bili oddaljeni dva dneva ieže Med Studenci in med haciendo pn je bilo zopet dvajset mož in sicer na štirih različnih prostorih po pet vojnikov. Če jahamo tako kot jaz in Winnetou, moramo že danes pred večerom priti do prve straže, česar pa nisem nameraval. Rudečkarje sem hotel napasti zvečer v temi, in tako smo morali ali hitro jahati ter se kje pqskriti ali pa jahati zelo počasi, da pridemo ravno v temi do straže. Iz dobrih vzrokov se odločim za prvi predlog.
Kar.se tiče Minrbrenjov, na katerih pomoč sem se zanesel, sem lahko preračunal, kdaj bo-
■ j	n> „4
^.'.'u ijF. l m.
morejo, ker »1&0 nalašč pas i e veliko šted za riami, ki naj
bi jim bila kfttotf.
Igralec jaHfc" ded njepoj in
Winnetouom, tpj^di Indijanec pa za nami. Fto se nefcolikb-
krat ozrem, vidim, da dečko zelo ostro pazi, da jetnik ne bi
poskušal omehčati svoje vezi in morebiti pobegniti.
Pot, po kateri smo jahali, je bila precej dolgočasna; jaz nisem bil še nikdar v teh krajih; če je bilo Winnetouu tktaj znano; ne vem, ker rekel mi ni ničesar. Igralec pa je mora! misliti, da nam je vse znano, ker ga nismo povpraševali. Pa tudi če bi hrti popolnoma tuji v teb krajih, nam je sled igralca, ki je včeraj >h&todi kazi^ la
Okoli poliva se us^Vjtlio pri neki vodi, da nap<Jf5rtW konje; potem pa zopet naprjK dokler ne pridemo v sre<1' P^ poldne do goz^ega^JttoMj^ * se odločimo/ da^ obsjim smo imeli tam ira ^jV^Sftg? odprt razgled. IgralcaTfcsjjdtfP mo raz konja in posadinfox^ travo. Nato se pa vsedennro-koli tijega; da povžijetrio hrano; tudi igralec dobi svoj del. Medpotoma nismo niti besedica govorili z njim; sedaj sem pa slutil, da snio že blizu prve straže, raditega pretrgani nioUk in rečeni;
"Ko ste včeraj tu mimo jahali,pač, ni«te mislili, da bodete danes zopet tukaj in sicer kot ujetnik."
"Jaz tukaj mimo jahal?" odvrne. "Če to mislite se pač zelo motite."
"Le ne klepetajte preveč! Meni ni samo znano, da ste l»i-'i tukaj, pač pa vidim iz vašega sledu, da ste se ravno na tem mestu nazaj obrnili. Le pomislite! Vaše oči niso dovolj ostre, da bi videle lastno sled; moje pa prav dobro vidijo, da t se na tem mestu konja obrnili."
"Ni res!" zatrjuje.. "Jaz nisem bil še nikdar na tem prostoru,"
"Hm' Najbrž ste pozabili, kaj vas čaka, če ste toliko neumni in nas skušate slepiti. Kadar se razjezim, tedaj sem grozen. Zapomnite si! Vi ste \ clik slepar ter ste prekanili zt marsikoga; pri nas pa ne bodete delali kupčije. Ali hočete torej priznati, da ste bili tukaj iu sicer da ste se tukaj ustavili ?"
Mož ni vedel ali hi tajil ah priznal, torej je molčal.
"Ali naj vam zopet odprem usta, .kakor sem skušal danes zjutraj? Da vam razjasnim vaš položaj: Če ste odkritosrčni in priznate vse. tedaj vam ni treba hudega pričakovati: če pa mislite nasprotno, tedaj napravite svoj račun. Nas ne bodete slepili; znano nam je. da smo v bližini prve straže, katero dobimo tudi brez vas: tivba nam je samo hoditi za vašo sledjo; vendar si prihranimo mnogo časa, če nam poveste."
"Tega ne smem; bila bi izdaja," odvrne.
"Nikar se ne hlinite za poštenjaka! Kdor ima toliko na vesti kot vi, se ne briga za en umor «ili eno rzdajo več ali manj. Sicer pa ne zahtevani ničesar slabega od vas; kar zahtevam ie dobro delo! Premislite si takoj1 Ali nam hočete povedati kje se straža nahaja?" \ .
Po tem vprašanju zgrabim eno njegovih rok, da započijo kosti.
"Stojte! Stojte!" zakriči. "Vse vam povem."
"Dobro! Toda govorite resnico. Dosedaj nismo imeb vzroka vas umoriti, ker nam niste storili ničesar zlega Toda če nas z lažmi pripravite v smrtno nevarnost, tedaj ne bomo mi dalj odgovorni za vaše življenje. Kje stoji straža?"
"Ne daleč od tukaj," odvrne, ko s strahom opazuje mojo roko.
"Koliko časa se jaha tja?"
"Dobre pol ure."
"Popišite okolico! Toda ena sama lagana beseda vas velja življenje."
"Od tu se gre po travi, katero vrdite pred seboj, nakar se pride zopet do gozda, ki se vije proti gorovju; onostran
-1* V, . t'S^JJ^PT'	M'
JC gozd zelo obraščfn?
.F , i* -iiM • jiiii i oda proti viaitti it-
proti vodi pelje nekaka Uezi
/.sekana pot,"
1» morajo bitf Indijanci vedno pri vodi?" *
"Seveda; toda ker se^morajo preživljati z lovom, tedaj je mogoče, da nas lahko kd^ zapazi, ko/se nahajamo nn vrhuncu hfiba."
"Kako so oboroženi?" S "S pušicami in loki,"; "Kako se imenuje načelnik, namreč oni vodja, ki zapoveduje vsem Jumom ,ne samo ifraž-nJkom. pač pa VuSl onim trem sto vojnikom, ki so pri Almaden Alto?"
^"Kdo sedaj zapoveduje, ne /ftm. Pozneje je nameraval dospeti ^tja Velika ^tp, ka-teriin^e Melton skalil ppgort-
l/J/To za<t09ttfje. Kar sy tiče drugih sit vari j glede Meftona, :mi ni tceba sedaj vedeti. Vi ste gotovOy^ebjk v meitu Vtes in Pott ki pelje iz jpjva m^e^Ty A>maden .Vito?" "Da."
"Tdrej^pefje ta pot najbrž mimo vode. oh kateri so nastavljene straže?" "Da."
Zadnjih vprašanj nisem zastonj izrekel, ker* sem pri tem mislil na haciendera, juriskon-zulta in na tri policiste, ki so morali 11a vsak način mime teh straž, in katere so rudeč-karji gotovo ujeli. Winnetou je mislil isto, Icer takoj ko je slišal odgovor igralca, je vstal in rekel:
"Mi moramo naprej, da rešimo bele može, ki niso dovolj pametni in zvedeni, da spoznajo nevarnost, ki jih čaka na po-"Torej misli moj rudeči brat
da---"
Winnetou me razume in odvrne:
"Bledoličnik, Jki se imenuje igralec, nas ni nalagal, temveč iz strahu pred Old Shaterhand-ovo pestjo povedal resnico. Winnetou pozna gozd, hrib in vodo, katero najde celo po noči."
"Toda sedaj bo še dolg dan. če se napotimo že sedaj naprej, nas lahko vidijo, ko jahamo po odprti preriji."
"Winnetou ne bo tako nepreviden. da bi se kazal Jumom, Mi naredimo ovinek proti jugu. Od tam je prišlo pet bledoličnikov iz Uresa, in mi moramo zasledovati njih sled, katere ponoči ne moretno videti"
T mel je prav Ikot vedno. Ig-, ralca ponovno zvežemo 11a koti-, ja, nakar zapustimo- mesto in obrnemo proti jugu.
Kakor smo slišali, je ležal tolmun dobre pol ure proti vzhodu; mi jahamo ravno to-« liko časa proti jugu; kmalu pa pridemo do širokega sledu, kakor smo pričakovali. Winnetou stopi s konja, preišče sled in naznani:
"Pet jezdecev. To so neizkušeni bledoličniki, ker niso jahali eden za drugim, pač pa vsi v eni vrsti. Glavar Apa-čev misli, da ima preti seboj može iz Uresa."
"Kako stara je sled?" vprašam.
"Že dober dan! Kadar gredo bledpličnžki na ta način proti Indijancem, tedaj so zgubljeni. Okrili smo njih sled. in kmalu odkrijemo njih same."
Winnetou zopet za jaha, nakar sledimo sledovom peterih junakov iz mesta, popolnoma prepričani, da jih. kmalu vidimo kot ujetnike J umov.
Ovinek, katerega smo naredili, je tvoril proti jugu obrnjen pravokot. Tolmun, kjer; je taborila straža, nam ie bil ravno nasproti, tako zakrit z gozdom, da nas vojnlki niso mogli videti prihajati. Paro-bek gozda je bil zelo gosto ob-raščen, tako tla smo se lahko skrili; kmalu poskačemo s konj in slednje privežemo ob drevesa: tudi igralca vzamemo raz konja ter ga privežemto za rt>-ke in .noge ob drevo. Potem pa reJe Winnetou proti mlademu MinVbrenju;
"Old Shaterliand in W innetou gresta proti tolmunu: moj rudeči mladi brat .ostane pa na tem mestu, dokler ne prideva nazaj, ali pa dobi sporočilo. Bf* lemu ujetniku naj pa takoj za-
r	^ t ■ '	" '	• i .■»
injero nas u<Utl /Bi*er. pa e moj mali br^^fo,«^ mu i v slučaju potf-eb< / stjjfjgJ
lowghr:t^eX&jj^- *
Dečku se i»^itiUtUrr kako^je,
>il ponosen nad to pohSWO." Takoj potegne nož in »e vsc/le* poleg ujetnikžLj^j^Jjia^r^Vin-netoiiom se p^-«wf>o(tVa globo-
cje v
poglavar "^urikir. r^^Vth^ ij "Kaj^6f!sli mo^Bfat, koljj^l Jnniovjjp.^sL Umnimu?" (. jA
pomisljaW-«^^^
"Old SWatefiiand '^/WV Midva sva
lahko kmalu oproismr^ pcraW
bledoličnikov."
Nikako čtido ni Jtfllo uganili, koliko rudečkarjev je pred iVd^ mi. Igralec je bil tttkaj, da naznani, da nas je videl na ha-ciendi; nato jc takoj eden od peterih jahal proč, da naznani to novico prihodnji straži in tako naprej, dokler ne pride do Skalnatih Studencev. Po igral-Eevem odhodu so bili še štirje stražniki. Nato so pa prišli "junaki" iz Uresa, katere so straže polovile. Seveda je takoj od jahal zopet en stražnik, da to novico naprej naznani; torej so bili samo trije vojniki še
ifi 'i	/in ii 'f
pri tolmuXjTO^ov ir ^ Uresa m^biiar^bilno preskrtjlj«-// Lh^^/Tvei^m, tt^lterega so jiny^
^^^o. Ker z
tremi
nasppbMiiki; oni?tf^S^je bilo de^,
A
sJ&TgttfiVhtufafve oble^e ^o
v,.,
X&p-Ulmer^yds prij^jflo^ /rfZflsin k^piZ^vse ci^ebšcine
Pn	—----
__si._£_ZT
Fr^Bernjjkt
-?---4// jff
Najboljša slflil^
eosmsi^
v Clevelandu, O. j
3829 St. Clair a?*;
DRUŠTVA POZOR!
Štiri velike dvorane v najem za ples in društvene j seje ter poroke. Posebno nizke cene za leto 1910. Za 1 društvene seje: Mala dvorana $10000 na leto Velika I dvorana Sra.oo na leto.
Dvorane so jsko fino opremljene ter kurjene s parno j kurjavo. Velika plesna dvorana t najboljšim oddrom v J tej okolici. Zraven pa še velika dvorana za poroke J in podobne prilike.
Narodni dom "Ljubljana"
JOHN GRD1NA, lastnik.
602r.— 35 St. Clair ave. N. E.	i
ACC%UW PRODAJALNA ŽGANJA IN • ^v/ll H f VINA NA DEBELO.
Tel. Cent. 6619 R. 5819 St. Clair ave Bell East 453J
Josip Meden, agent, stanuje 1063 E. 6ist. Street.
Tropinievec.......... $2 50. 3.00, 4.00 galona.
' Brinovec .......... $2.50» $3 °°-	Ra'ona
žganje ..............$2.00 do $4.00 galona,
Slivovka .... 1....... $3 00 do $5.00 galona,
Runi ................ $2,40 do $4.00 galona
Concord vino po...............Ro^l galona.
Catawba vino po.............. $1.00 galona
Poaobne cene če se kupi v sodih Poskusite enkrat pri meni in zadovoljni bodete.
10.548
to je bila številka bolhika, kateri je bil zadnji v letu 1909 6« sprejet v zdravljenje slavnega in znamenitega Dr. J. C. THOMPSON-A, glavnega zdravnika in ravnatelja Slovenskega Zdravisča v New Yorku. Ta ogromni broj v zdravljenje spre jetih in tudi po kratkem Času popolnoma ozdravljenih bolnikov, nam zopet sprtfuje da je Dr. J. THOMPSON A iskuSenost in zmožnost v zdravljenju vseh boleznij
w Najbolša Garancija
za vsakega, kateri potrebuje uspešno in hitro zdravniško pomoč, ter želi v kratkem svoje izgubljeno zdravje nazaj ztidol ili.
ROJAKI IN ROJAKINJE : Ne zgubite nade, al o Vas drugi zdravniki niso mogli ali Vas ne mort>|o ozdravitizato torej Če si; počutite slabi in nemočni ter bolehate na le tako teški in nevarni bolezni, kakor:	^
DR. J. E. THOMPSON.
Kakor tudi tajnih moških in žentkih spolnih
boleznih:
tri perju, caitkerju, sifilisu, Ižcurenju moškega soka, nezmožnosti v spolnem občenju;—nadalje na belem toku, nerednem mesečnem čISčenju, na vnetju maternice, neplodovltostl, — tedaj se z zaupanjem obrnite za pomoč na slavnega in po vsem
svetu radi njegove izkušenosti v zdravljenju dobro poznatega Dr. J. E. THOMPSON A ker ui je ni jedne
AKUTNE IN KRONIČNE BOLEZNI ;
katera bi ne bila njemu dobro in natanko spoznata in katere bi se on ne upal v kratkem popolnoma ozdraviti.	/I
Zdravljenje vsih spolnih bolezni ostane f
PAZITE DOBRO KOMU poverite bolezen v zdravljenje. VaJa lastna korist je da ne odlašajte temuč takoj v materinem jeziku pižite za svet in zdravniSko pomoč na SLOVENSKO ZDRA-