Telefon št. 74. Posamna številka 10 h. V upravnlštvu prejeman: pol leta „ 10 „ - , a raztrgajo svoj programi Med nami in med socialisti naj potem odločujejo liberalci; bomo videli, kako bodo oni umevali svoj libera lizem!« Belgijski socialisti so Be že tisočkrat izjavili, da so ieministi, in še zadnjič, dne 14. iebruarija, je Emilij Vandervelde rekel, da je feminističen kolektivist, republikanec in revolucijonar. Kolektivistični feminizem si je priredil sledeči dokaz: »Volivni zakon temelji v človeški naravi. Volivna pravica ni nič druzega, kakor le aplikacija pravico do mišljenja. Kdor torej misli, ima pravico, da voli. Žena pa misli . . . Torej . . . Soc. demokratje bi morali torej z veseljem pozdraviti predlog Verhaegenov, ker je po svojem radikalizmu pač dovolj socialističen. A zdi se, da imajo soc. demokratje malo veselja, pomagati ženskam v resnici do volivne pravice. Ravno tako, kakor je na Kranjskem nekdo rekel, da so kmetijske zadruge drugod dobre, samo pri nas ne, ravno tako pravijo belgijski socialisti, da je ženska volivna pravica sicer potrebna, a samo — zdaj ne. Socialisti so torej, da se rešijo iz zagate, sklenili sledeče, kar je velezanimivo in kar v pravi luči kaže njih feminizem. Dali bo ministru Troozu, ki vodi notranje posle, to strankino izjavo: „Uvažujoč od ene strani, da je žensko osvobojenje in njena udeležitev pri političnem življenju del splošno socialističnega programa; dalje, ker žena po mnogih svojih dolžnostih kot soproga in mati zasluži, da ji prizna družba pravico soudeležbe pri opravljanju javnih vprašanj, občin- skih: deželnih in splošno političnih; a uva-žujoč od druge Btrani, da, ker je bila ženska vedno zapuščena glede svoje filozcfske, politične in narodnogospodarske izobrazbe, nima onih pogojev, da bi izvrševala s popolno zavednostjo volivno pravico, najvišje pravo vsakega zavednega, pro-svetljenega in svobodnega bitja, ... uvažujcč dalje, da bi nemudno priznanje volivne pravice ženskam imelo kct posledico to, da bi se za nedoločen čas z a p r e č i 1 i uspehi demokratične večine., zato izjavlja socialistična zveza, da, nagla-šujoč absolutno načelo politične enakosti moških in ženskih, sklene odgoditi za nedoločen čas vprašanje volivne pravice za ženske.« Tu jih imate, feministe! Oni bo absolutni feministi; feminizem vselej in povsodi — samo zdaj ne! In zakaj? To je ravno. Ženske hodijo v cerkev mesto v žganjarno, ženske ne kolnejo toliko, ženBke bi ne glasovale za razdor zakona — to je vzrok, da jih socialisti nimajo za »pro-svetijene, zavedne in svobodne«, isti socialisti, pri katerih je »prosvetljen in zaveden« vsak pijan žganjar, ki zna duhovnike preklinjati. >Viko se uganjajo z ženskim vprašanjem — prazna bedasSoče. Sedanje slovstvo, v katerem rešujejo žensko vprašanje večinoma mladi ljudje, katerim dela to — zabavo, je polno praznih besedi o svobodi in emancipaciji, ki se lepo berejo in ugajajo »back-fischom«, a na katerih uresničenje verujejo najmanj oni, ki jih pišejo. Sicer bi pa v taki dobi, v kateri se razširi volivna pravica na vse moške, ne bilo nič tako napačnega, ako bi se dala ženskam volivna pravica. Izkušnja nas uči, da bi ženske pri občinskih volitvah direktno ravno tako ali pa še bolje volile, kakor po oblaBtilih, in isto velja za deželnozborske in za držav -zborske volitve. Da v obrtno zbornico ženske nimajo volivne pravice, dasi plačujejo davke za obrt, ki jo v resnici samostojno izvršujejo, se nam zdi naravnost krivično. Nekaj »feminizma« bo po nujnem razvoju naše družbe res moralo b časom priti v naše javno življenje. Mi takrat ne bomo rekli: Feminizem vselej in povsodi, samo zdaj ne! Ampak rekli bomo: Vsakemu svoje po božjem in naravnem pravu. Živo drevo. V četrti konferenci 13. marca je p. Hugo-lin dokazoval s statističnimi podatki, kako krepko se razširja katoliška cerkev vkljub vsem oviram. Pravijo da je katoliška cerkev staro, trhnelo drevč, ki ga podere prvi vihar. Ni res; drevo, ki raste in se širi, ima še živ-ljensko moč. Kako je rastla in se širila sveta cerkev v prošlem stoletju? »Učite vse n&rode". Temu naročilu se je odzvala sv. cerkev vsikdar, misijonarji so šli v vse dežele, med vse ndrode, dasi so bile žrtve velikanske, in da delo ni bilo zastonj, pričajo nastopni statistični podatki: začetkom 19. stoletja — kone. 19. stoletja Turčija 6500 1,300.000 Perzija prav malo 106.000 Arabija n n 150.000 Sprednja Indija in Ceylon 500.000 2,000000 Vsh. Indija 300.000 800.000 Kina 200.000 700.000 Korea 5.000 30.000 Japan ? 50.000 Ind. Arhipelj 2,500.000 6,000.000 Afrika 500.000 3,000.000 Britanska Se v. Amerika 120.000 2,000.000 Zed. države 700.000 10,000.000 Avstralija — 1,000.000 3,831.500 27,136.000 Leta 1899 je prestopilo v katol. cerkev 50.000 nestorijanccv, 30.000 armencev. Kaj ne, to ni staro, trhnelo drevo ?! — In kake žrtve tirja prestop v katol. cerkev! Treba zapustiti dolgoletne navade, odpovedati se vkoreninjenim strastem, sprejeti vero križa, sramotenja in trpljenje križa. Kljub temu toliko spreobrnjencev. In kaki junaki! LISTEK. Nov avtomat. Priobčili smo pred tednom dnij izvirno poročilo o smrti starega krokodila, kateri si je končal življenje tam doli v daljni egiptovski deželi. Toda, kdor je mislil, da bode sedaj konec pretakanja krokodilovih solz po slovenskih liberalnih listih, ta se je motil. Tudi ta teden so jih najokali kar cele škafe o nesrečnem duhovnu, ki je stal pred so-sodiščem. »Mož zasluži usmiljenje," tako tarnajo, „ker je veliko trpel in še trpi in ker ne more za to, da je njegova natura taka, . . . nesrečnež sam se nam resnično smili." Vseh nesreč je kriv seveda le »brezobzirni katoliški sistem". Prijatelj, kateri se na fiziko razume, trdil je, da so pretili libe ralni listi samo v tem slučaju 2 hI. 25 1. 5 dl. 2 cl, solz. Odkod take množine krokodilovih solz, ko je vendar mrtev stari krokodil ? Posrečilo se nam je, rešiti to uganko. Liberaloi so namreč v posesti, kakor se nam je zatrjevalo, pristnega krokodilskega solznega avtomata. Izvrstno delo ! Naravnost po naravi posneta krokodilska glava, solze teko ravnost iz očij, po zimi gorke! Izumili naši liberalci! -Čast domačemu umu! Krokodil avtomata sicer ni nevaren, samo joka. De nar se ne meče v avtomat, marveč plačuje kot naročnina listom. Krokodilove solze, ki jih joka avtomat, bo garantirano pristne in jih Bme vsakdo poslati kamorkoli v kemično preiskavo. Bali smo se že za krokodile. Mislili smo si, da se sedaj, ko je stari egiptovski krokodil mrtev, spravijo naši liberalci nad druge krokodile zaradi solz. Morda, tako smo dejali, se liberalci podajo celo tje, kjer »Ganges, Bramaputra — Krokodile futra", kakor poje dijaška pesem. To bi bilo daleč! Morda — seveda to so le domnevanja — si je kak posebno vnet liberalec, ko je čul o smrti starega krokodila, želel sam postati krokodil, da bi le liberalni listi imeli zopet krokodilovih solz. Taka želja bi nikakor ne bila nova, saj izraža že stara nemška dijaška pesem tako hrepenenje, ko pravi: „Wiir' ich ein Kroko dil, — Oder sonst ein Reptil, — Oder, was g rad so viel, — War* ich ein Lurch!" Poleg mnogih in raznovrstnih drugih želja navdaja torej tudi taka želja človeške prsi. Posledic, ki bi nastale, ako bi se take želje uresničevale, si ne upamo misliti. Ves ta strah je sedaj pri kraju. Liberalci imajo, ako viri govore resnico, avtomat. Ne zavidamo jim ga. Prepuščamo jim brez zavisti to iznajdbo. O Nemcih je nekdo pel: »Wo ist des DeutschenVaterland? — Wo Emer 's Pulver einst erfand — Und jetzt noch Jeder meint dabei, — Dass er der Mikrfinder sei!« Nam take zavisti nikdo ne more očitati. Vsakemu pustimo, kar iznajde, torej tudi liberalcem. Naj se vesele svojega avtomata! Pivnega papirja, ki popije in posrka v se tiste neštete hektolitre krokodilovih solz, imajo dosti na razpolago v Bvojih listih. [14] Slepi muzik. Rusko spisal Vladimir Korolenko, prevel Krilič. »Ej maliček ! To niso kmečke pesni . . To bo pesni silnega, prostega naroda. Tvoji pradedi po materi so jih peli na stepali, ob Dnepru, ob Dunaju in po Črnem morju . . No, to boš ti pozneje razumel, zdaj se pa bojim nekaj druzega«. Maksim se je res bal drugega nerazum-ljenja. Mislil je, da jasne slike narodnega eposa naposled zahtevajo vidnih predočeb, da morejo govoriti do srca. Bal se je, da temna dečkova glava ne bo mogla umeti slikovitega pripovedovanja narodne poezije. Ni pomislil, da so bili starodavni bojania) ,JJ Bojani so bili stari ruski pevci. in stari ukrajinski pevci večinoma slepci. Res jih je pogosto grenka usoda prisilila vzeti v roke gosli ali banduro, in tako prositi miloščine. Vendar niso bili vsi berači ali rokodelci s hripavim glasom in niso VBi v starosti izgubili luči oči. — Slepota zakriva vidni svet b temnim zastorom, ki seveda pade na možgane in ovira ter otežuje njih delovanje. Toda s pomočjo podedovanih predočeb in novih vtiakov, pridobljenih z drugimi čuti, si ustvari temotui um svoj lastni, mračni, žalostni in temni svet, ki pa ni brez svoje posebne, skrivnostne poezije. XII. Maksim in deček sta sedla na seno, Johim je pa legel na svojo klop (ta pozicija je najbolj odgovar|ala njegovemu umetniškemu razpoloženju), malo pomislil in začel peti. Bodi si slučajno bodi si s pravim notranjim čutom, — izbor se mu je posrečil. Zapel je zgodovinsko pesem : »Oj tam na gori kosci koso . . .« Vsakemu, ki je slišal to prekrasno narodno pesem v primerni izpeljavi, bo gotovo vedno ostal v spominu njen starodavni, slovesni in zategnjeni napev, ki je takorekoč zavit v žalostne zgodovinske spomine. Ne opisuje niti Blavnih dejanj, niti krvavih bojev. To tudi ni slovo kozaka od ljubice, ni drzni napad, ni vožnja po sinjem morju in — Malo pa opravijo protest, misijonarji, ki pridejo z denarjem, s ženo in otroci. Poklic pravega misijonarja je smrt za r e -S i t e v duš in tem potom si pridobiva katol. vera srca paganov. Tudi med protestanti se je širila katol. vera, bodisi na Nemškem, ali na Francoskem, ali v Ameriki; najbolj pa na Angleškem, kjer se povprek vsako leto 10.000 an-gličanov vrne v naročje katol. cerkve. Res je, da jih tudi nekaj odpade, a če mislimo na razloge, kateri nagibljejo ene in druge, sme se cerkev veseliti svojih pridobitev, ni ji treba pa žalostiti se nad odpadniki. Kako da jih še več ne pristopi h katol. veri? Vzrok so predsodki protestantov, ki se vcepljajo že otrokom v srca, gnjev, ki jih z mladega napolnjuje do papistov „prazno-vercev" itd. Treba bi bilo iskati resnice, zapustiti morda službo, razmere, se odpovedati karijeri, dedščini. Tega nočejo, rajši ostanejo v krivoverstvu. Katol. cerkev je pa drevo, ki raste in se širi, ni treba se bati zanjo, ker je božja ustanova. Državni zbor. Dunaj, 14 marci. Naučno ministerstvo. Brez posebne nesreče je včeraj zbornica rešila proračun za deželno brambo ter pričela razpravo o proračunu ministrstva za nauk in bogočastje. Razdeljena pa je tvarina v pet skupin, o katerih bode i pet razprav, in sicer o „osrednjem" vodstvu", visokih, srednjih, obrtnih in ljudskih šolah. Poročevalec o „centrali" je dr. vitez Starzynski, ki se je začetkom skliceval na svoje tiskano poročilo. Za leto 1897 se je proračunavalo za „centralo" naučnega ministrstva 4,790.746 kron. Ta svota je rastla od leta do leta in za tekoče leto znaša 5,949.122 kron. torej se je ta potrebščina v petih letih pomnožila za 1,158.376, aH od lani za 179.186 kron. Vzroki temu prirastku so naravni razvoj posameznih upravnih delov, zvišanje plač, dražje stavbe in višje stanarine. Ti troški se razdele po naslovih: Osrednje vodstvo 970000 kron, ker se je pomnožilo osobje v ministerstvu od sek. načelnikov doli do vratarjev. Šolsko nadzorstvo 2,336.700 K, torej 473.300 več nego 1. 1897. Akademije znanosti izkažejo redne potrebščine 224500 kron; od te svote dobi dunajska akademija 144.500 praška 40.000, krakovska 40.000 K. Izredni troški pa znašajo za dunajsko akademijo 79.000, za krakovsko 16.000 kron. Statistična osrednja komisija izkaže redne potrebščine 283 800, izredne in sicer za podpore in potnine 273.380 kron. Geološki državni zavod zahteva 182.200 kron, za poprave in podpore 13.000. Zavod za m e t e o r o 1 o g i j o in Dunaju. To je samo trenutna slika, ki se je za trenutek vzbudila v spominu Ukrajinca, kakor nejasni sen, kakor odlomek iz preteklosti. bredi vsakdanje in sive sedanjosti se je v njegovi domišljiji spočela ta nedoločna, motna slika, zavita v isto posebno tugo, ki nam veje iz že davno minule domače preteklosti. Minule, pa ne brez sledu! O nji pričajo še visoke junaške gomile, ki počivajo v njih kozaške kosti, kjer se o polnoči vžigajo plamenčki in se ponoči ču-jejo težki vzdihi. O njej govore tudi narodne pripovedke in vedno bolj in bolj izginjajoča narodna pesen : »Tam na gori kosci kose, Doli pod goro, Goro zeleno Kozaki hite, Kozaki hite! . . .« Na zeleni gori kose žito. *) A pod goro v dolini, stopa kozaška četa . . . Maksim Jacenko se je zamislil v to turobno melodijo. Prekrasna in z besedilom divno se vjemajoča melodija je vzbudila v njegovi domišljiji to sliko, kakor da bi bila obsejana od melanholične večerne zar|e. ») Na Ruskem kakor tudi ponekodi druge d kose lito. magnetizem 98.100 kron. Kakor pri drugih naslovih, so se tudi pri tem troški pomnožili, in sicer za 31.100 kron. Observatorij v Trstu 39.325 kron. Za umetniške namene se pro-računava 921 400 kron, in sicer za dunajsko akademijo obrazovalnih umetnostij 332.400, za praško 101.300, za krakovsko 76.500, za godbo 113.200, za razne ustanove, podpore in nabave 230.000, za zgradbe 60.000 K. Za starinoslovske namene se preračunava 522.217 kron. V tej svoti je 5000 kron kot četrti in zadnji rok za popravo cerkve na Dvoru. To so ob kratkem troški tega poglavja. Resoluoije. Proračunski odsek je sklenil celo vrsto resolucij. Tako naj bi vlada zvišala dotaciji za akademiji v Pragi in Krakovu. Grof Stii r gkh priporoča vladi, naj predloži načrt zakona glede stalnih okrajnih šolskih nadzornikov onim dež. zborom, ki so to željo že izrazili v svojih resolucijah. Mej temi je tudi kranjski dež. zbor. Razprava Prvi govornik, Romanczuk, je izrazil želje glede rusinskega šolstva v Galiciji. Poslanec Novak je govoril o šolah za umetnost ter izražal željo, naj vlada s podporami in zakonitim potom skrbi za naravne spomenike in lepote. Današnji prvi govornik je bil doktor E i s e n k o 1 b, ki je na dolgo in široko razlagal starokatoliška, oziroma protestanška načela. Trdil je mož, da se v avstrijskih ljudskih šolah otrokom vbija v glavo po-gubljivost liberalnih načel. Kje je to Eisen-kolb zasledil, tega ni povedal, a vsenemški poslanci so mu pritrjevali. Toda nemški narod — si je izbral svojo pot, in sicer široko cesto do svetovnega gospostva. Po tej poti hoče i nadalje svet osvojati pod vodstvom slavne pruske vladarske hiše iz rodu Hohenzollernov. (Viharni heil-klici mej Vsenemci, smeh na levi in desni.) Tudi avstrijski Nemci hočejo kot del nemškega naroda za svojimi brati onkraj meje, ne oziraje se na Čehe, Poljake in Slovence. Vaš smeh nas ne ovira, kakor ta zbornica ne odločuje o usodi nemškega naroda, f Vsenemci pritrjujejo, smeh mej poslušavci.) Mi Nemci prekoračimo vse ovire, tudi svetovne zveze, ki imavVatikanu svoj sedež. (Grozno!) Načelnik te svetovne lige je, kakor dr. Eisen-kolb uči, rimski papež, njegovi pomočniki so jezuitje. Ti so seveda vsega krivi, da Avstrija ne napreduje in ni še pod pruskim orlom. Govornik zahteva dalje, da se mora tudi v Avstriji zakonito omogočiti razdruž-ljivost zakona, in naučni minister bi bil gotovo po smrti vsprejet v Valhalo, ako to izvrši. (Smeh in krik.) Konečno se govornik pritožuje, da vlada pruskim pastorjem ne dovoli popolne svobode v Avstriji. Dr.Eisen-kolb je sploh ^klerikalec" od pete do glave; toda protestanški, oziroma starokatoliški. Mi spoštujemo njegovo globoko prepričanje, katero kaže v svojih govorih, toda kot Av- Sredi mirnega polja se na gori nad njivami molče pripogibajo postave kopcev. Po dolini pa brez hrupa korakajo čete , druga za drugo in se zlivajo z večernimi sencami zelene doline. »Dorošenjko pa na čelu: Vede svojo vojsko, Vojsko zaporoško Mirno, junaško!« In zategnjeni glasovi pesni o preteklosti se zibljejo, zvene in zamirajo v zraku, nato spet zadone in kličejo iz mraka nove in spet nove postave. XIII. Deček je poslušal zamišljenega in žalostnega obraza Ko je pevec pel o gori, ki na nji kosci kose, se je prestavil Peter v domišljiji na višino njemu znane skale. Poznal jo je po tem, da pod njo pljuska reka s komaj slišnimi udarci ob kamenje. Ve pa tudi, kaj so kosci, sliši brenket kos in vr-šanje padajočih klasov. Ko je pa pesem prešla na to, kar se godi pod goro, je prestavila slepega dečka domišljija z gričev v dolino . . . Brenket kos je utihnil, pa deček ve, da so kosci tam na gori, da so še ostali, strijci pa moramo odločno ugovarjati, da pruski pastorji s pruskim denarjem v Avstriji v prvi vrsti podpirajo prusko, oziroma vsenemško propagando. Saj je znano, da pruske oblasti ne poznajo avstrijske tolerantnosti. Koroški poslanec Hinterhuber se je bavil večinoma z državnim geološkim zavodom, ki ne ustreza modernim zahtevam. Posl. Schachinger je jako spretno odgovarjal dr. Eisenkolbu da naj tudi katolikom privošči toliko svobode, kolikor jo imajo protestantje in židje v Avstriji. Odločno pa je kot nemški poslanec ugovarjal, da bi se kedaj tudi avstrijski Nemci združili pod prusko nadvlado. Poljski poslanec R o 11 e r je govoril o galiških šolskih razmerah in nedostatnih Šolskih poslopjih. Zadnji govornik W1 a-z o v s k i je naglašal potrebo verske vzgoje. V razpravi se je oglasil tudi naučni minister dr. vitez H a r t e 1, ki je odgovarjal na razne pritožbe. On prizna razne nedostatke glede neprimernih prostorov in učnih sredstev. A ko bi naučna uprava hotela ustreči vsem dotičnim željam, potrebovala bi najmanj 40 milijonov. Kje jih dobiti ? G. tovariš, finančni minister, odgovarja, naj se mu dovolijo novi dohodki. Izvršljiva pa je misel, da bi se uporabil večji investični zaklad ter tekom let amortizoval. Naučni minister pa nikakor ni zadovoljen, da poslanci toliko grajajo avstrijske šole, ki vendar niso najslabše v Evropi. Minister odgovarja tudi dr. Eisenkolbu in pravi: Eni mi očitajo, da sem jezuit, drugi, da sem prostozidar. Torej vidite, da je težko ustrezati na vse strani. Jaz nisem ne prvo ne drugo. (Smeh.) Jezu-itizem je ravno tako strašilo, kakor prosto-zidarstvo. Jaz hodim, pravi minister, ono pot, ki jo po svojem prepričanju spoznam kot najprimernejšo za avstrijske razmere. Minister je odgovarjal tudi na interpelacijo zaradi znanega govora prof. Wahr-munda na inomoškem vseučilišču in na interpelacijo posl. dr. D e r s c h a 11 e, dr. Beurla in dr. Perathoncrja glede velikonočnih duhovnih vaj. Z ozirom na prvo interpelacijo naglaša minister, da odločno obsoja, ako profesor znanstvena predavanja zlorablja za napade na katerO-koli politično stranko. (Odobravanje.) Wahrmund sicer ni naravnost napadal katoliške vere, toda v govorih so pač nekateri obžalovanja vredni stavki, ker škodijo tudi šolski disciplini. Vsak profesor mora sicer imeti potrebno svobodo, toda ta svoboda ima in mora imeti gotove meje. Glede velikonočnih duhovnih vaj navaja minister, da on ni ničesa ukazal, ni-česa vpeljal. Zadnja naredba iz 1. 1899 na dež. šol. svčte prepušča popolno svobodo ravnateljstvom in dež. šol. svetom v tem oziru. Sicer pa, pravi minister, to, kar Eisenkolb zahteva za protestante in Žide, to mora pač dovoliti katolikom. (Odobravanje.) Avstrijska vlada je 40 pastorjev potrdila v začasni službi, izjeme so le redke, in sicer iz političnih ozirov. Konečno minister od- toda njih ni slišati, ker so visoko, prav tako visoko, kakor smereke, katerih šum je sli šal stoječ pod skalo. V dolini nad reko pa odmeva gosti, jednakomerni topot konjskih kopit . . . Mnogo jih je, pod njimi bobni zemlja, v temi, pod goro. Tako kozaki hite. Deček tudi ve, kaj je kozak. Starca Hvedjka, ki včasih pride v dvorec, imenujejo vsi »starega kozika«. Ta je večkrat vzel Peterčka k sebi na kolena, gladil njegove laske s svojo tresočo se roko. Ko je pa deček po svoji navadi tipal njegov obraz, je čutil s svojimi občutljivimi prsti globoko brazde, dolge doli povešene brke, upala lica in na licih starčeve solze. Take kozake si je predstavljal deček med zategnjenimi glasovi narodne pesmi. Tam v dolini pod goro jezdijo na konjih, prav taki kakor Hvedjko, plakajo iz nekega vzroka, morebiti zato, ker po gori in dolini odmevajo žalostni in zategnjeni glasovi Johimove pesni — pesni o »nespametnem kozaku«, ki je zamenil svojo mlado žensko za tobak in lulico ter za bojne nevarnosti. Maksimu je zadostoval en pogled, da se je prepričal, da je občutljiva dečkova narava kljubu slepoti sposobna zapopasti pesniške slike. (D^l® Prih ločno zavrača obtožbo posl. Romanczuka, da bi vladala v naučnem ministerstvu kaka pro-tekcija. Zbornica je konečno odobrila proračun za naučno „centralo". Bogoslužje. Poročevalec je dr. pl. Fuchs. Vsa potrebščina za 1. 1902 znaša 20,135 677 kron, in sicer za verske zaklade 17,381.679 kron, za verska posestva 1,695.320, ustanove in podpore 504.758, za protestantske namene 311.900, za grško-vzhodne bogoslužne namene 242 020 kron. Potrebščina za kranjski verski zaklad znaša 494300 kron, dohodki 82.534 kron, torej doplača država 411.766 kron. Zemljišča in posestva verskega zaklada na Kranjskem izkažejo za letos 28.500 dohodkov, troškov pa ravno toliko. Mej temi troški je v proračunu 10.000 kron za popravo poti od Krnice do Po-kluke. V razpravi sta govorila dr. E h r e n-f e 1 s in dr. Scheicher, nato je zbornica odobrila proračun za bogočastje ter vsprejela nasvetovane resolucije. Mej drugim na-svetuje odsek, naj vlada zbornici predloži načrt zakona, da se uravnajo, oziroma povišajo plače kornih vikarjev pri stolnicah. Ob '/j 6 uri je zbornica pričela z razpravo o visokih šolah. Vsenemški poslanec B e r g e r je predlagal, da se postavka za novo češko tehniko v Brnu izloči iz proračuna ter o njej posebe razpravlja. Zbornica je ta predlog odklonila z znatno večino, ker so mnogi nemški poslanci bežali iz zbornice, nekateri pa glasovali proti Ber-gerjevemu predlogu. Sedaj govori prvi češki poslanec dr. F i e d 1 e r in sicer za češko tehniko v Brnu. Posl. Pacak o niladočeškem jezikovnem načrtu. Znani, v praški »Politiki« objavljeni načrt je provzročil hudo polemiko v češkem časopisju in med voditelji češkega naroda. Da bi se zadevna stvar zadoBtno pojasnila, je objavil načelnik mladočeškega kluba poslanec dr. Pacak v »Narodnih Listih« obširno pojasnilo. V tem pojasnilu pripoveduje dr. Pacak, da je parlamentarna komisija češkega kluba dne 13 nov. 1901 sklenila sostaviti jezikovni načrt. V to svrho je izvolila poseben jezikovni odsek, v katerem so bdi posl. Pantu-cek, Hruby, Placek, Herold, Krama f, Pacak, Foft, Stransky, Začek, Sileny, Kurz, Brzo-rad, Ryba, Slama, Spindler in Schwarz. Načelnikom je bil izvoljen Pantucek. Odsek je naročil svojim članom, naj izdelajo vsak zase po en načrt ter ga predlože v presojo. Načrte so res predložili Pantucek, Foft, Br-zorad, Placek in Pacak, posl. Hruby pa samo za Slezijo. Iz srede tega odbora se je pozneje izvolil pododsek, ki je vzel v pretres pred-ložane načrte ter nekatere določil za podlago nadrobni razpravi. Isto je storila pozneje parlamentarna komisija. Jezikovni odsek se je potem v seji dne 6. marca posvetoval tudi o novem kompromisnem načrtu na podlagi vseh predloženih osnov. Mure se reči, pravi dr. Pacak, da se jezikovno vprašanje v češki javnosti ni nikdar temeljiteje razpravljalo, kakor v tej seji. V »Politiki« objavljeni načrt torej nikakor ni definitivni konečni načrt, marveč eden izmej predloženih načrtov, ker drugačnega dosedaj še sploh ni. Načrt je izdal eden izmej odsekovih članov ali pa zaupnikov in veščakov, ki so se udeležili zadnjih razgovorov, in ki je sedaj že uvidel, da je s tem občni stvari več škodil nego koristil. Razkolne cerkve in teženje po zedinjenju. Carigrajski patnjarh Joahim III. je poslal na vse metropolite in poglavarje vzhodne cerkve, v prvi vrsti na sveti sinod, okrožnico, v kateri izreka željo po občnem cerkvenem zboru, ki bi pretresal vprašanje zedinjenja vzhodnih cerkva. Odkar se je Carigrad ločil od Rima, je popolnoma izgubil notranjo vez edinoBti, in carigrajski patriar-hat je razpadel v več delov, ki ne priznavajo nikake oblasti nad seboj. Tako so se odcepili popolnoma Rusi, Grki, Srbi, Bolgari. Patriarh carigrajski bi zdaj rad združil vse te razpadle v eno celoto ter tako povzdignil carigrajsko stolico do stare višine, ki jo je imela v časih Krizostomovih. A pokazalo se je, da shizmatič a cerkev nima v sebi C Priloga 62. štev. „Slovenca" dn6 15. marca 1903 pogojev za edinost, ki so potrebni za pravo Kristusovo cerkev. Odpor je prišel najprej od ruske •trani. Pobjedonosoev odklanja poziv, dasi pravi, da se v principu zlaga s patriarhom Joahimom. Kot razloge navaja Pobjedonosoev: Razdor, ki vlada v raekolni cerkvi, težave glede mesta, kjer bi ee sklical zbor, nasprotja med slovanskimi, grškimi in ru-munskimi pravoslavnimi itd. iRazven tega Rusija ne more dovoliti, da bi zborovanje vodili Grki, kateri, dasi jih je Ie 4'/» milijona, imajo vendar več škofov in mitropoli-tov, kakor Ru4 s svojimi 90 milijoni. Zato bi po mislih Pobjedonosceva tak zbor rodil le nove razpore. Glasovi iz mladočeškega tabora. Objavljenje znanega jezikovnega načrta v praški »Politiki« je silno razburilo kroge okolu „Nar. L'htov". Tej svoji nejevolji dajejo duška z raznimi nelepimi odkritji izza kulis mladočeškega kluba. Omenjeni list toži, da klubovi člani ne poznajo več nobene taj-nosti, ker so izdali jezikovni načrt Potem se pritožuje nad terorizmom posamnih klu-bovih članov, ki prete mej drugim z izsto pom, če niso izvoljeni v vse korporacije, kamor si žele sami. Take poslance naj bi enostavno odslovili. Posebno ogorčenost vzbuja neki dejstvo, da hočejo mnogi voditelji dobiti v roke vsa honorirana mesta. 60 člani v klubu, trdi imenovani liBt, ki imajo že šest plačanih mest, a se vkljub temu potegujejo še za sedmo. Poleg tega ima pa klub tudi mnogo takozvanih »ultimo-poslancev«, to je, pokažejo se na Dunaju samo zadnjega vsakega meseca. Res krasne razmere, če jih ni opisal iz nevoščljivosti le kak tak mož, ki bi rad splezal kam višje, a mu je doslej vselej izpodletelo. Gosposka zbornica. Prihodnja, bržkone zadnja seja gosposke zbornice, se vrši 20. t. m. Na dnevnem redu so poleg drugih manjših predlog: izjemno stanje v Trstu, gradnja železnice od Sarajeva do meje Sandšaka po Polimlju, drugo branje zakona o reviziji p r i -dobninskih in gospodarskih zadrug in enakih društev, drugo branje zakona o delavski statistiki. V tej seji pride skoro gotovo že tudi /la vrsto dvamesečni budgetni provizorij, ki ga reši poslanska zbornica če ne prej gotovo v prvih dneh prihodnjega tedna. Odstop barona Fejervaryja. Prvotno vest o odstopu ogrskega domobranskega ministra barona Fejervaryja je hitel »Magyar Nemzet« v prvi sapi demen-tirati kot popolno neosnovano. Takoj pred-včeranjim, torej že naslednji dan, pa je izjavil Fejervary sam, da ni nikogar poobla-t stil za tak dementi. Jasno je torej, da je minister res sklenil podati ostavko in ta svoj načrt tudi izvesti, čeravno so mu v tem oziru prigovarjali Szell, državni tajnik Gro-mon in bivši njegov ministerski tovariš De-zider Perczel. Povod njegovemu odstopu niso samo zdravstveni razlogi, marveč ne-sporazumljenje z vojnim ministrom radi Hentzijevega spomenika in pa dejstvo, da Fejervary zelo nerad sedi z novim ministrom Horanszkim pri eni mizi. Njegovim naslednikom se že dalj časa imenuje sekcijski načelnik v vojnem ministerstvu Jekelfalussy. S Fejervaryjem bi ob enem Sel tudi tajnik Gromon, kateri baje dobi za naslednika posl. Bolgara. Vse je torej pripravljeno, le vladar se neki še ni odločil ter skuša še vedno pregovoriti Fejervarjja, da vztraja na svojem mestu. O prvi tozadevni avdijenci se trdi, da se je vladar izjavil odločno proti demi-siji. Na ponovljeno prošnjo pa cesar dosedaj še ni dal nikakega odgovora za širšo javnost. Dogodki na Irskem. Salisburyjeva Tlada se prav slabo pripravlja na velike slavnosti kronanja kralja Edvarda. V Južni Afriki se vrsti blamaža za blamažo, v Indiji ni vse v redu, tudi kitajsko - japonska pogodba je že zgubila svojo pravo veljavo, sedaj so pa prišli kot nalašč še neveseli dogodki na Irskem. Sicer za sedaj še ne moremo govoriti o pravi revoluciji, ker se nemiri pojavljajo sedaj Se v prav mali meri in se delovanje znane irske lige razteza samo na izredno dobro vspevajoče bojkotiranje vladnih pristašev, toda vse kaže, da vladni krogi ne smejo prezreti tega dogodka. Ministerski svet londonski se je že opetovano posvetoval o korakih, ki jih naj stori v odvrnitev večje nevarnosti, gotovi vladni krogi so že svetovali, naj se takoj poseže po izjemnem stanju, toda tajnik za Irsko je odločno zahteval, naj se vlada nikar ne prenagli. Mož, menda edini v ministerskem svetu, uvideva, da je irska zahteva po legislativniinad-ministrativni samostojnosti pravična in da bi vlada najbolje storila, če bi v najkrajšem času ustanovila v Dublinu irski parlament in irsko vlado, kajti I^ci ne bodo odnehali. Obljubuje se jim že dovolj dolgo časa potrebna reforma, ob Edvardo-vem kronanju pa bočrjo videti dejanj. Žal, da Salisbury in Chamberlain tudi na Irskem ne ločita pravice od krivice. Cecll lthodcs. V Berolin je došla včeraj iz Londona vest, da je umrl bivši kaplandski minister in v zgodovini trpečega burskega naroda slaboznani Gecil Rhodes. Avtentično ta veBt tudi še sedaj ni potrjena, vendar so jo pa zasebna poročila tekom včerajšnjega dne večkrat potrdila. Zgodovina tega burskega »prijatelja« je dokaj znana. Rodil se je kot sin angleškega duhovnika v letu 1853, a že v letu 1870 ga vidimo, kako se mu skomina po diamantih v Južni Airiki. Tedaj se je udeležil, lahko rečemo, prvega ropa v diamantnih rudnikih. Pozneje se je povrnil zopet v Anglijo, kjer je študiral v Oxfordu. Kmalu po dovršenih študijah je šel zopet v Južno Afriko, ter Bi s pomočjo številnih špekulacij nagrabil ogromno imetje, postal je zlati kralj. Kot tak si je seveda znal preskrbeti potrebnega vpliva in podal se na politiško polje. Kmalu je sedel v kapskem parlamentu in 1. 1884 je bil že finančni minister. Angleški kramarji so kmalu uvideli, da se treba prikupiti vsemogočnemu Rhodesu in I. 1890 ga je kra ljica imenovala za ministerskega predsednika. Ker se je sam ža dovolj okoristil, jel je delovati v korist Anglije. Pridobil jej je deželi Matabelov in Mašanov na način, ki je sploh lasten angleškim pohlepnežem. Iztegal je tudi že roke po Transvalu in Oranje in se v tem oziru poslužil zloglasnega Jame-sona. Pri tem podjetju se je pa vendar omajalo njegovo stališče in 1. 1896 so ga pahnili z ministerskega sedeža. Kako ulogo je pa ta mož igral v predzgodovini sedanje vojske, je pa itak dovolj znano. Metlinen oproščen? Brzojavno se nam je včeraj sporočilo, da je general Methuen došel v Klerksdorp. Iz tega poročila sicer ni razvidno, ali so Buri dovedli ranjenega Methuena v to mesto, ali pa se ne nahaja več pod burskim nadzorstvom in je prišel tje v spremstvu Angležev. V poznejših zasebnih poročilih se trdi, da je poslednje resnično, da so torej Buri osvobodili angleškega generala iz ujetništva. To vest je potrdil v spodnji zbornici tudi vojni minister Brodrick, da dospeta Methuen in polkovnik Townsend prosta v Klerksdorp. Neznano je edino le to, ali so Buri izpustili Methuena popolno brezpogojno, ali pa zahtevajo, da jim Angleži nasprotno osvo-bode Cronjeja ali Kruitzingerja. O poslednjem je izjavil Brodrick, da se je za sedaj ustavila preiskava proti njemu. Angleško časopisje splošno že sedaj hvali velikodušnost burskih voditeljev in v obče se zahteva, da se angleška vlada nasproti Burom izkaže enako velikodušno. Ko pa je v zbornici poslanec Healy vprašal vojnega ministra, če je vlada voljna osvoboditi Kruitzingerja, minister na to vprašanje ni dal nikakega odgovora. Po najnovejših poročilih, ki so došla v London, so Buri izpustili Methuena in Town-senda samo proti častni besedi, da ne bota nikdar več prijela za orožje proti Burom. Izpustili so prvega največ radi tega, ker baje Burom primanjkuje kirurgičnih sredstev za ranjenca. Methuen se poda takoj po ozdravljenju v Anglijo, kjer ga seveda pozovejo pred vojno sodišče. Angleško časopisje poživlja vlado, naj se za to velikodušnost izkaže Burom hvaležno s tem, da se 1. z Buri več ne postopa kot z roparji in morilci, 2. da se ranjencem dovoli prost prehod, dalje da se 3. Kruitzingerja smatra za navadnega ujetnika. „Daily Mail" poleg tega zahteva, naj se oprosti general Cronje. V angleški spodnji zbornici se prične prihodnji četrtek glavna razprava o Južni Afriki, na katero je vse radovedno. Kje je pač več človekoljubnosti in velikodušnosti, dunajska »Informacija" ? Morda pri Angležih? Iz brzojavk. Sestanek kitajskih podkraljev in guvernerjev. Generalni guverner pokrajine Cili, naslednik Li-Huog Cangov, je nasvetoval cesarici-vdovi, naj skliče vse podkralje in guvernerje, da se dogovore o korakih, ki so potrebni za razvoj države. — Spopad med ameriškimi mornarji in ruskimi vojaki. V Niučvangu so se spoprijeli mornarji ameriške vojne ladije »Vicksburg« z ruskimi vojaki. Zadeva, ki je izpočetka povzročila dokaj hrupa, je sedaj poravnana, ker je ruski poveljnik izrazil svoje obžalovanje poveljniku ameriške ladije. — Burni prizor v belgijski zbornici. V bruseljski zbornici so socialisti dne 13. t. m. povzročili velik nemir, ker je ministerski predsednik izjavil, da vlada odklanja revizijo ustave in bo zatrla sedanje revolucionarno gibanje. Ministri so bili v resni nevarnosti. V zbornico je moralo priti 20 slug, ki so zabranili resne spopade. — »Izstop« profesorja dr. Wahrmunda iz tirolskeLeonove družbe. Razni nemško-liberalni listi so te dni poročali, da je dr. Wahrmund demonstrativno izstopil iz Leonove družbe, ker se ni pritrdilo njegovim izvajanjem o papeževi buli »Unam sanetam«. Odbor Leonove družbe pa sedaj izjavlja, da je na njegovo zahtevo odgovoril s črtanjem iz zapis, članov.'— Skupni proračun za leto 19 0 3 je gotov in bode ta obema finančnima ministerstvoma v kratkem predložen. — Kralj Edvard je nesrečen človek. Nikamor ne more odpoto vati, kamor bi žele). Tudi v Cannes ne bo odpotoval, ker so se ondi o priliki Methu-enovega poraza pojavile protiangleške demonstracije. — Immunitetni odsek državnega zbora je ugodil zahtevi po izročitvi poslancev Breiterja, K u bika, Schuh m e i erj a, Klofača, Wolla inVencajza. — Naučni odsek v avstrijskem drž. zboru je izvolil načelnikom poslanca Spindlerja. — Iz diplomacije. »Wr. Ztg.« objavlja, da je c. in kr. odposlanik v Bruselju, grof Khe-venhtlller, na lastno prošnjo postavljen v disponibiliteto in mu je ob enem podeljen naslov in značaj izrednega poslanika v pri-poznanje njegovega večletnega izbornega službovanja. Ob enem je isti imenovan dosmrtnim členom gospodske zbornice. »Frem-denblatt« imenuje kakor naslednika grofa Khevenhiillerju dosedanjega odposlanca v Haagu, Okolicsany ja. Književnost in umetnost. Slovensko gledališče. V četrtek se je drugič proizvajala izvirna igra Finžgarjeva »Divji lovec«. Vkljub temu, da se b'iža sezona koncu in da se je vprizar-jala repriza takoj čez dva dni, bilo je gle dališče dobro obiskano, lahko rečemo polno. Žal, da igralno osobje že v premijeri ni Bvojih ulog tako dobro pogodilo, kakor v reprizi. Igra ima prizore, v katerih se igralčeva moč lahko pokaže kar najsijajneje. Da g. Verovšek moč svojo pokaže v ulogi berača Tončka, o tem nismo niti dvojili. Res bi po vsej karakteristiki Tončkovi, tudi po njegovem imenu pričakovali majhnega, suhega in gibčnega možička za njegovo ulogo. Tak g. Verovšek seveda ni. A kako bogato je on nadomestil s svojim pristno-domačim, neprisiljenim tonom, z vsem svojim kreta-njem, česar ni mogel nuditi s svojo postavo. Za take in podobne uloge mu ga ni {iara, o čemer se je naše občinstvo že to-ikrat hvaležno prepričalo. Posebno nas je zadovoljila Majda (g. Rttckova). Njena uloga ni bila lahka. Pretresljivi prizori, v katerih je stala v ospredji, so zahtevali vse zmož nosti prave igralke. Takrat, ko preseka Ja- nezu verige, ko pred Bogorodico moli, ko hoče Janeza še zadnjič smrti rešiti, se je marsikomu porosilo oko. Tudi v vsem govorjenji se ne pozna skoro nič, da ni Slovenka, temveč čehinja. Naj omenjamo tu z z največjim zadovoljstvom g. Lovšina (kovača) z vsemi njegovimi kmeti pred kovaš-nico. Dvomimo, da bi se bil Lovšin povspei doslej v kaki ulogi (izvzeta morda »Čast«) do te naravnost dovršene višine. Od srca mu čestitamo in smo prepričani, da je zaslužil vsesplošno priznanje. Gg. Dobrovolny, Deyl, Danilo in g. Danilova bo izvršili bvojo nalogo izborno, g. Dragutinovič je pa dokazal, kako umetniški zna igrati, da le pride do uloge, ki mu zares leži. Splošno s° je torej igralo na veliko zadovoljstvo in prišlo je tudi petje povse do veljave. Treba je pač skušenj — a treba je tudi delavcem plačila. Zastonj se kruto malo stori na svetu.! Prosili bi tudi intendanco, da nam no krade lepih iluzij, postavim, če Tonček vpije: vsa vas, cela vojska gre nad vas — se pa rodi ridiculus mus — par možičkov pritava kla-verno na oder. Ce se tako štedljivo vpri-zarja, potem res, slep je, kdo se z dramo vkvarja. Igra, ki je obakrat žela toliko burne pohvale cd vsega občinstva, pač zasluži, da je natančno premotrimo in pazno presodimo tudi glede nje notranjega umetnega sestava, ne samo glede uprizarjanja Daljšo oceno pripravljam za nekaj prihodnjih številk. Doslej Be tako še nihče ni pobližje do-teknil igre same. Kdor trdi, da so med I. in III. dejanjem preveliki skoki v razvoju dejstev, da je III. dejanje psihologično neutemeljeno, on vedi, da mora svojo splošno, površno sodbo tudi utemeljiti. Igra ne izdaje nikjer one težnje, ki jo Nemec naziva »Effecthascherei«, vendar pa je efekt-nejša, kakor vsaka druga slovenska igra podobnega genra. Pisatelj sam se dobro zaveda nekaterih hib v svojemu delu — katero delo pa jo brez njih? Zato bodo gledalci baje že v prihodnji predstavi opazili v III. in IV. dejanji nekaj sprememb, ki bodo igri ceno le povišale. Ce ta drama ne ostane stalno na repertoarju, potem kompetentnim faktorjem prav brez skrbi lahko oponašamo ali nevednost ali nehvaležnost. Anton Medved. Benefioa slovenskih igralcev bo v torek 25. marca. Igralci so sklenili, da igrajo popoludne ob pol 3. uri Finžgar-jevo igro »Divji lovec« in zvečer »Romeo in Julija«. S tem repertoirjem je ustreženo občinstvu vsakega okusa in želeti je, da bi ob tej priliki občinstvo počastilo igralce s kar moči najštevilnejšim obiskom. Dopisi. Iz župnije Trnovske na Notranjskem, 13. marca. (Izseljevanje. — Nove posojilnice. — Novo sodnijsko poslopje. — Obrat na bolje.) Sprejmite, gospod urednik, iz našega kraja nekoliko vrstic, s katerimi Vam hočem o naših razmerah poročati. Začeti hočem s preseljevanjem v Ameriko. Dolgo niso naši ljudje o potovanju čez morje nič hoteli slišati. Pivčanov se je pa vsako leto nekaj podalo na daljno pot. Mnogi so se že vrnili, lačni in goli na dom, a tem niso ljudje verovali, ko bo pripovedovali, da je v Braziliji slabo, a da tudi v Severni Ameriki ljudem denar iz oblakov ne pada. Verjeli so bolj tistim, ki so pripovedovali, koliko je že ta in oni stotakov na dom poslal, in ker bi vsak rad hitro obogatil, se je v zadnjem času mnogo naših ljudij podalo v Ameriko, večidel v združene države, in mnogo jih misli še v kratkem odpotovati. Posestnikom in kmetom pruvzroča to velike skrbi, kdo bo v prihodnje pri nas delal in polje obdeloval, ako se nam najboljše moči umaknejo iz domovine. Od ene strani fabrike, posebno velika ceglarnica, lastnina bogatih mažarskih Židov, porabi mnogo mladih delavcev moških in ženskih ; od druge strani pa nesrečna Amerika; zatoraj ni čuda, da manjka ljudij, ki bi obdelovali njive in da mora kmet, kateremu ni mogoče na veliko draginjo najemati poslov, pustiti polje tržno, njive neizo-rane. Pri vsem tem se mora pritrditi, da se je stanje našega kmeta v minulih letih nekoliko zboljšalo. Naša društva, posebno hranilnica in posojilnica, so pripomogla, da se je kmet rešil iz krempljev oderuhov, katerim je neverjetno visoke obresti moral plačevati ; in zdaj je v primeru s prejšnjimi časi redka prikazen, da se komu ekseku-cijsko proda posestvo. Upajmo, da ti ljudje z marljivim delom in z varčnostjo ter s pomočjo socijalne organizacije svoje razmere še izdatneje zboljšajo. Sedaj se snuje hranilnica in posojilnica tudi na Premu za Prem-sko faro, v Knežaku za Kneško in Zagorsko duhovnijo. Posebno zadnja je jako potrebna ter bo zelo ustrezala ubogim Pivčanom. .Se lani smo v »Slovencu« brali, da misli Bistriška občina na svoje stroške postaviti novo sodnijsko poslopje. Zdaj se pa sliši, da so na merodajnem me stu spoznali, da bi bilo to za eno samo vas preveliko breme, ker se bi morala grozno zadolžiti; najemščina pa, katera se obeta, ne bi zadostovala za poravnavanja obresti, za najemninske davke in za vedne poprave poslopja. Zatoraj bo, kakor slišimo, vlada sama po svoji volji sezidala Bistriško sodnijsko poslopje, kakor to dela tudi drugod, celo v bogatih mestnih občinah. Z najemščino hiše bi se še stroški ne mogli poravnati, o plačevanju glavnice pa se še govoriti ne more. Ako ni to le prazna go vorica, in ako si sodnijska uprava res na svojo stroške zgradi primerno in lepo poslopje, bo B^triška občin t rešena velike skrbi in ogromnega dolga, ki bi bil za malo in nepremožno občino preteško breme. Naj »Slovenčevim« bravcem še to poročam, da se je letos v Trnovski fari število liberalnihlistov, ki so naše ljudstvo pohujševali, zel6 skrčilo. Marsikdo, ki ni mogel živeti brez liberalnega lista, ga jo zdaj pustil. Ljudje so bili do grla siti umazanega berila in napadov na duhovščino. »Rodoljubov«, katerih je prihajalo veliko iztisov v Trnovo, da so se od tod brezplačno po fari razširjali in ljudem vsiljevali, ne vidimo zdaj skoraj nikjer več, med tem ko ima vsaka vas več iztisov »Domoljuba«, katerega ljudje z vesoljem berejo. Hvala Bogu, da ljulika, katero so liberalni listi obilo sejali, ni vsklila, kakor so kazale zadnje volitve, posebno pa pred dvema mescema z najboljšim vspehom obhajani sv. misijon. Iz Šmartna pri Litiji, 14. marca. „SIov. Narod" od četrtka, dnč 13. t. m. je v grozni skrbi, koliko „kašta" zadnji misijon v Šmartnem. — Zgražajte se! Vsi stroški misijona so se pokrili s s kupi č k o m onih odrtih in posušenih kož liberalcev, katere je dekan odri pri zidanji cerkve. Naravna je skrajna ogorčenost še preostalih, živih liberalcev in njihovih pod-repnikov, da so se v nedeljo, dnč 9. t. m. o slovesnem sklepu misijona vsi poskrili in iz zakotja s kislimi obrazi motrili slovesno manifestacijo do 6000 vernikov v slovesnem sprevodu. »Verodostojni" dopisnik, ki pa ni iz Smartna, ampak iz Litije, naj se nikar ne podpisuje mastno z I. B. marveč verodostojno. V Jero naj ne drega, sicer se bode „Jerica" jokala. Iz Aleksandrije, 8. marca. Jubileja papeža Leona XIII. se vesele verni kristijani po vsem kat. svetu ter razodevajo to veselje dejansko, da tem gorečneje molijo za svojega skupnega očeta, mu prina šajo darove in prirejajo v čast vrhovnemu poglavarju razne slovesnosti. V tem nismo zaostali tudi verniki v Aleksandriji, kjer smo, dasi tako različnih narodnostij, združeno praznovali pričeto petindvajsetletnico papeževanja sv. očeta. Prevzvišeni nadškof Gavdencij je že ob novem letu vnemal v pastirskem listu svoje vernike, da skaže vsak svojo ljubezen, spoštovanje in vdanost sv. očetu pri tej redki in slovesni priložnosti. Na nedeljo 2. sušca kot na rojstni dan sv. očeta je bila ob 10. pontiHkalna sveta maša. Cerkev je bila vsa okrašena, znotraj z velikimi preprogami, zunaj z zastavami. Na pročelju je visela 4 m visoka slika sve tega očeta Leona XIII. Popoludne je prevzvišeni nadškof imel ob obilni asistenci litanije, Te Deum in blagoslov. Pevci bo izborno pri sv. maši in popoludne peli, zlasti Te Deum, katerega sta pela dva zbora in ju spremljale dvojne orgije. Ljudi je prišlo obakrat silno veliko v cerkev, mnogo jih je moralo še zunaj stati; zlasti pa je bila prava gnječa na večer pred cerkvijo, ker so čakali razsvetljave. Po pročelju cerkve, po kupoli in Bamostanu je bilo vse v luči, posebno lepo pa je bil razsvetljen nad 3 m visoki križ na kupoli z električno lučjo. Pred cerkvijo sta bila po stavljena dva odrs, kjer so šolski bratje in Salezijanci svirali blizo do 11. ure. Ume-talni ognji itd. so pomnoževali veselje gledalcev. Vse se je vršilo v najlepšem redu, pri jako ugodnem vremenu ter v splošno zadovoljnost. Ohrani Bog Leona XIII., da bi pri Bklepu 251etnice zopet mogli zapeti: Te Deum laudamus! Izpred sodišča. Liberalno poročanje. Našim čita-teljem je znan nesrečni Janez Bezeljak. O njem je »Narod" pisal na dolgo in široko, ne da bi povedal njegovega imena, vsa njegova dejanja, in ker je Bezeljak hodil po raznih krajih dežele, hotel je s tem »Nar." vse navaliti na hrbet drugim duhovnikom po deželi. »Narod" je dobro vedel, kdo uganja dotične stvari, vedeli so tudi na ljubljanskem magistratu, a molčal je o Be-zeljaku in pisal je, kakor bi jim bil storilec neznan. Mi smo skoro to zasledili in povedali čitateljem, koga »Narod* podtika pošt-nini duhovnikom. Povedali smo, da je t* jvščina vse storila, da bi Bezeljaka spra- vila na pravo pot, da je posebno knezoškof, predno je končno moral s suspenzijo proti Bezeljaku nastopiti, žrtvoval mnogo, da bi Bozeljaka zopet spravil v redno življenje. Zaman ! Bezeljakova dejanja so bila taka, da so kazala na blaznost. Bival je torej Bezeljak nekaj časa v blaznici, kjer so pa zdravniki, ko se mu je izpuhtel alkohol, rekli, da ima sioer psibopatične napade, da je pa odgovoren le za korake, ki jih naredi po načrtu kakor bi n. pr. bila goljufija. Beze-zeljaka bo izpustili iz bolnice, in zopet se je pojavil na raznih krajih, tako n. pr. na mitnici pri tukajšnjem pokopališču, in zopet je »Narod* priobčd kričavo notico, ne da bi povedal, da je to bil Janez Bezeljak, dasi je to „Narod" dobro vedel. In mi smo zopet pojasnili ter povedali, kdo je storilec. V sredo je Janez Bezeljak stal pred deželnim sodiščem v Ljubljani, obtožen goljufije. Izvabil je nekaj denarja posestniku Lorencu Škofu iz Zaklanca in posestniku Lenarčiču iz Loke, pod pretvezo, da od škofd v Ljubljani dobi 200 gld., in da mu je škof rekel: „Tržaška škofija je sedaj prazna, veš, Janezek, na vsak način boš moral tržaško škofijo prevzeti." Obravnava se je preložila. Mi o tej obravnavi nismo hoteli pisati, ker nismo hoteli nesrečnih dejanj Bczeijakovih trobiti v svet. »Narod" pa je stal na drugem stališču. Po »Narodovem" poročilu je seveda vsega kriv ordinarijat, ne pa Bezeljak, »ker smo vsi pod kožo krvavi". Povedali smo že, da se nam je posrečilo, razkriti »Narodovo" iz-rabljevanje Bezeljakovih dejanj, eedaj pa »Narod* pravi, da je ,Slovenec" bil oni, ki je vrgel prvi kamen na reveža in ki je pisal strupene notice proti njemu. To je pač višok časnikarske — liberalnosti! »Narodov" poročevalec je seveda vse verjel Bezeljaku, o katerem nepristranska spričevala izjavljajo, da je „verlogen" in da si veliko domišljuje, torej tudi izmišljuje, zato ga predstavlja svojim čitateljem, da ima tri rigoroze, ameriški doktorat in ni Čuda, da torej tak poročevalec pravi, da vsi katoliki na Slovenskem niso zanj imeli majhne pomoči. Obratno je resnica, da se je napram Bezeljaku leta in leta postopalo z največje potrpežljivostjo, da so zanj duhovniki mnogo žrtvovali, da je pa naposled morala priti suspenzija. In »Nar." eedaj vpije! Kako bi še le vpil „ S 1 o v. N a r. ", ako bi Bezeljak ne bil suspendiran! „Narodova" simpatija ga ne bo spravila na pravo pot, in ako bode konečno prišel do spoznanja svojih zmot, zasluga »Narodovcev" to gotovo ne bo! Koliko se dobi, ako se skrije de-»erterja. Jakob Zalokar in Helena Zalokar na Gorjušah sta dobrega srca in dobrih rok in imata, kakor pravi Helena Zalokar pred deželnim sodiščem, „tako vorengo, da dava vsakemu jesti, kdor mimo pride". In 23.julija je pritekel k Zalokarju dezerter 17. peš-polka Jernej Kocianc, doma z Jereke. Zalo-karjeva sta ga skrila in mu dolgo časa dajala hrano, dokler niso prišli 3. avgusta na Gorjuše orožniki in dezerterja dobili pri Za lokarjevih, dasi ga je Jakob Zalokar hotel prikriti. Tako izredno gostoljubnost pa postava prepoveduje in zato je dobil Jakob Zalokar tri meaeče ječe, Helena Zalokar pa dva meseca ječe s posti. Dezerter je že dosedel svojo kazen treh mesecev. Pred upravnim sodiščem se vrši 17. t. m. ob 11. uri dopoludne razprava o pritožbi Jožefa Kopija in drugov iz Vira proti kranjski dež. vladi radi neke obč. volitve. Mariborski Taz toži. Kakor smo že včeraj naznanili, vrši se danes pred mariborskim porotnim sodiščem obravnava proti uredniku soc. dem. lista „Arbeitenville" dr. Schacherlu iz Gradca in proti uredniku umrle »Unabhangige Zeitung aus Marburg" Maytnerju zaradi napadov na načelnika mariborskega magistrata F r i c a Taxa, kateremu se očitajo nenravna dejanja, ki ga izpostavljajo javnemu sramo-tenju. Članki so se priobčili v „Arbeiter-willc", kot njih avtor je obdolžen g. Maytner. Dr. Schacherla zastopa dr. Uranič iz Gradca, Maytner ima kot ex offo zagovornika dr. Jerneja Glančnika. Obravnava je v obče javna, vendar omejena na osebe, ki so dobile vstopne karte. Večkrat je za nekatere priče, ki izpovedujejo pikantne reči, izključena tudi javnost. Prič je poklicanih nad 50. Proces se bo dovršil še le danes po noči ali pa celo v nedeljo zjutraj. Govori se, da bo pri izidu procesa za red in mir tudi z orožniki poskrbljeno. Kakor znano, j e b i 1 prej Tax voditelj okrajnega glavarstva v Brežicah in tri tedne glavar istotam. Potem pa je moral odstopiti iz vzrokov, ki so javnosti postali prikriti. Nemiri v Trstu. Iz Trsta se poroča: Radi zadnjih nemirov je obsojen sedlar P a c o r, ki je raz-žalil stražo, na tri tedne zapora in 17 letni pek Franc M i 1 a n i c h, ki je grozil vojaštvu z dežnikom, na — osem mesecev težke ječe. Tedenakl koledar. Nedelja, 16. marca: 5. postna (tiha). Hilarij in Tacij.; evang.: Jezusa hočejo kamnati. Jan. 8. — P o n e d e 1 j e k , 17. marca : Jedert dov. — Torek. 18. marca: Ciril Jeruz. šk. — Sreda, 19. marca: Jožef, ženin D. M. — C e t r t e k , 20. marca: Benedikt op. — Petek, 21. marca: ae-rapion šk., sedem žalosti D. M — Sobota, 22. marca: Oktavijan m. — bolnee izide 20. marca ob 6. uri 6 min., zaide pa ob 6 uri 9 min. — Lunin spremin: Prvi krajec 16. marca ob 11. uri 11 min. zvečer. — M u s i o s saera v nedeljo, 16 marca: V stolni oerkvi velika maša ob 10 uri: Koralno mašo brez orgel, graduale in trak-tus zl. Anton Foerster, ofertorij dr. Fr. Witt, po povzdigovanju »Ave verum« zl. V. A. Mozart. — V mestni oerkvi sv. Jakoba velika maša ob 9. uri: Missa voealis in ho-norem s. Vi^iln v A-dur zl. Fr. Sohopf, graduale in traktus »Eripe me« zl. A. Foer Bter, ofertorij *Lonfitebor tibi« zl. Ign. Mit-terer Vse vokalno. Dnevne novice. V Ljubljani, 15. marca. Zahvala sv. Očeta. Na čestitko kranjskega vojaškega veteranskega kora ob začetku petindvajsetletnico vladanja papeža Leona XIII. je prejel premilostni gospod knezoškof dr. Anton Bo-naventura Jeglič pismo papežega državnega tajnika, kardinala Rampolla, kateri sporoča, da je sv. 0-3e rad sprejel ta dokaz udanosti in spoštovanja ter podelil v znak svoje blagobotnosti vsem posameznim udom kora apostolski blagoslov. Dr. Tavčar — odgovorni urednik »Slov. Naroda«. »Obrambno društvo« je prizadejalo »Narodovemu« uredništvu nekaj bridkih ur. Posredovalo je, da je dobil 21 stvarnih popravkov; prinesel jih je pa le 8. Torej jih je 13 zatajil. Zdaj je pa odgovorno uredništvo »Narod.« sprejel voditelj »inteligence« s a m o s e b n o. Ali misli, da bo bo na ta način izmotal list, ker je dr. Tavčar kot poslanec imun ingazatosodiščene smo prijeti? Ce kaj takega miBli, se jako moti. »Narod» bo dobival popravke naprej in vsaki-krat, ko list ne ustreže svoji dolžnosti, se bo od državnega zbora zahtevala izročitev poslanca in odgovornega urednika dr. Tavčarja. Bodo vsaj na Dunaju poslanci dobili pravi pojem o vrlinah slovenske— »inteligence«. Sicer pa je upoštevanja vredno tudi sledeče: V smislu tiskovnega zakona mora odgovorni urednik svoj časopis natanko nadzirati in vse čitati, kar list prinese, kajti ako kake stvari ne čita, j e z a k r i v i 1 p r e s t o p e k zanemarjen j a uredniške dolžnosti. Dr. Tavčar je torej kot sedanji odgovorni urednik »Naroda« dolžan, prečitati ta list vsak dan, predno izide, od prve do zadnje črke, ker šioer zakrivi prestopek zanemarjenja uredniških dolžnostij. Na drugi strani pa bi moral dr. Tavčar kot poslanec ljubljanskega mesta vsak dan biti na Dunaju, dokler traja zasedanje. (_,e hoče Tavčar uredniške in poalaniške dolžnosti vestno izvrševati, potem se bo dogodilo, da bo vsakokratna »Narodova« številka izšla vsaj dva dni pozneje, kakor kaže njen datum, kajti korekture z rokopisi mu bo treba na Dunaj pošiljati, in dokler jih ne pošlje »Narodni tiskarni« nazaj, »olov. Narod« iziti ne more. Obrambno drufitvo. „Slov. Narod" si ni upal prinesti sledečih popravkov: Hranilnice in posojilnice v Srednji Vasi 1, iz Dev. M. v Polju 2, gosp. Šaleherja 1, gosp. dr. Lampeta 4, »Obrambnega društva" 1, M. Riharja 1, M. Zorkota 1, Fr. Jakliča 1. „Rodoljub" je na dolgu popravke: Cerkvenega predstojništva na Sv. Gori pri Gorici 1, gosp. Kollerja 1, cerkovnika v Sevnici 1, dr. Lampeta 1, Hranilnice in posojilnice v Srednji vasi 1. „Narodova" resnicoljubnost. „S1. Narod" bi rad škodoval dekanu Koblarju in zato se je lotil Helene Vidali, ki je pred poldrugim letom pri Koblarju stopila iz službe, ker ni hotela ž njim iti v Kranj. Izmišljuje si, ker v moralnem oziru ne more ničesar očitati, grdih lažij. „Narod" pravi, da jo je Koblar popolnoma izsesal, ko jo je spravil v „Katol. dom", da ona sedaj v Trstu v siromaštvu živi in da je napravila za Koblarjeve potrebe pri Mayerju dolg, ki še sedaj ni plačan. — Resnica pa je, da je Helena Vidali imela nekaj denarja in bila brez dolga, ko je stopila pri Koblarju iz službe, da takrat, ko je pri Koblarju služila, ni napravila pri Mayerju za njegove potrebe niti vinarja dolga, ki bi še danes ne bil plačan, in da je Helena Vidali pisala 27 oktobra 1901 iz Trsta: ,Nič mi ni žal, da sem šla iz domačega kraja, dobila sem službo po 22 gold. na mesec pri baronu Morburgu in trpljenja nimam, ker imam deklo, da mi streže." „Narod" je globoko padel. Pri Koblarju pa nima sreče; vedno dobiva tak6 krepke nazaj po čeljustih, da pada v svoje lastne dišave. Sleparije po deželi. Zadnji čas so klevetniki naše domače zavarovalnice po nasprotnih listih nekako utihnili. Bržčas si mislijo, čim bolj bodo o njej pisali, tem bolj Be bode ljudstvo zanje zavzemalo. Ali zdaj bo si izvolili uprav sleparski način, da bi jo oškodovali. V našem uredništvu je več imen krajev in oseb na razpolago, ki so postali žrtva sleparskih agentov. Ko jih namreč ti vabijo, naj bi se zavarovali, odgovore naši ljudje: »Tam Be bom zavaroval, kjer priporoča »Družinska pratika" in „Domoljub".« Nato agent: »Prav za tisto domačo zavarovalnico jaz nabiram.« In pripoveduje nadalje, da je v žup-nišču prenočil, da je goupod župnik cerkvena poslopja tudi zavaroval itd. In naši ljudje, mene, da so se zavarovali pri »Vzajemni zavarovalnici«, podpišejo ponudbo. Kako pa se začudijo, ko čez nekaj dni dobe polico od čisto druge zavarovalnice! Dolžnost naša je, da zopet in zopet poprosimo naše somišljenike, naj se varujejo tujih agentov, če pa kdo pride v imenu »Vzajemne zavarovalnice«, naj zahtevajo od njega pooblastilo, brez katerega nihče ne b m e nabirati članov za domačo zavarovalnico. Rojaki, pozor .' Tudi to slepilo moramo premagati. Osebna vest Deželnosodni nadsvetnik g. F o n pride k deželnemu sodišču v Ljubljano. Konference v stolnici se prično, kot smo že omenili, v ponedeljek zvečer ob 7. uri. Konference bo imel S. gosp. o. Karol PfiBtermeister S. J. Kurat Rojeo — v preiskavi. Vže pol leta se govori po goriški okolici, da se je vložila proti gosp. kuratu Rojecu iz Bilj neka ovadba pri državnem pravdniku radi poneverjenja pri »Ljudski opekarni v Biljah«. To govorico so razširili najbolj goriški in biljenski naprednjaki, ki komaj čakajo prilike, da bi vdarili po kuratu Rojec-u. Ovadbo j) vložil nek srborit prepirljiv človek, bivši član »Ljudske" opekarne«, podpiran po dveh znanih liberalcih , češ , kurat Rojeo je poneveril 200 gld.; osleparil za dva milijona opeke. — Preiskava je pa jasno dokazala kuratovo nedolžnost in drž. pravdništvo ni našlo vzroka postopati proti g. kuratu. — Iz ovadbe in preiskave se je spoznalo le politično nasprotstvo. Sensacijonelna vest o »Divjem lovcu". Po Ljubljani se trdi, da je č. g. F. 5. Finžgar zahteval svojo lepo narodno igro »Divji lovec« od in-tendance slovenskega gledališča nazaj. Kakor smo od prijateljev čuli, se je bavil s to snovjo za povest že dalje časa, ker so ga pa nagovarjali, spisal je v naglici igro in oddal intendanci še mokro. Sam priznava hibe, a pravijo, da ga boli, ker se mu podtiče šablona, posnemanje iger, katerih ni nikoli bral, in sploh kot bi bila igra le poutpouri (SI. Narod«) iz raznih drugih. Gotovo bi »Mohorjeva družba« bila vesela te bogate snovi, kamor je bila prvotno namenjena, a mi bi to obžalovali, ker se je občinstvo za igro že pri prvih dveh predstavah navdušilo tako, kakor dosedaj še za nobeno. Kakor današnji naš kritik, ki je ž njim govoril, omenja, namerava pisatelj IV. dejanje premeniti oziroma eno dodati radi milejšega konca, želimo tudi mi, da pisatelj to raje popravi, nego da bi umaknil dramo in pisal povest. Is radovljiškega okraja. O občnem zboru planinskega društva v Radovljici, dne 6. marca, se pripovedujejo čudne reči. Govorilo se je sploh, da se mnogo liberalcev ni hotelo zborovanja udeležiti, češ, da je planinsko društvo preveč klerikalno. Po zborovanju pa je začel udrihati zoper društvo neki liberalec, in žaliti ob enem celo Priloga 32. štev. »Slovenca" dne 15. marca 1902. svoje somišljenike z grdimi besedami. Konec vsega je bilo, da mu je drugi planinar priložil klofuto in da bo imelo sedaj sodišče bržkone zadnjo besedo. Zbornično obvezni zdravniki kranjski imajo nocoj ob 7. uri stataiiek v hotelu Štrukelj, Kolodvorske ulice, da se do govore o volitvah v zdravniško zbornico. Kršč socialci pri delu. Z lepimi vspehi stopa v javnost ravnatel|stvo našega »Slov. delav. stavb, društva". Iz poročila za minulo leto posnemamo, da imajo delavci-člani že 76 lastnih, lepih hišic z vrtiči. Lani so jih je zidalo 20. Članov šteje zadruga 154, lani jih je pristopilo 45. Društveno delovanje se najbolj razvidi iz prometa, ki ga . je imelo društvo 297.015 K 68 h. Zadružne tirj&tve znašajo 248.620 K 84 h, vrednost zadružnih zemljišč pa 19.491 K 4 h. Občni zbor tega društva se vrši 23. t. m. ob 5. uri popoludne v dvorani »Katol. doma«. Umrl jo v Šmarju pri Jelšah g. Štefan J a v o r n i k , bivši obč. tajnik. I ljubljansko uradniško konsum. društvo je izvolilo r,a zadnjem obč. zboru soglasno načelnikom nadzir. odseka g. ku stoza Alf. Miillner|a. Visoka starost. Umrla je v Idriji g. Apolonija Pavšič, v 93. letu svoje dobo. Slovenski porotniki v Mariboru. Pri porotni obravnavi Tax contra dr, Scha-cherl und M,iytuer je vstal porotnik Pavlič ter izjavil, da ne moro slediti nemški razpravi. Predsednik dr. Pevec je izjavil, da morejo po postavi sicer samo taki možje postati porotniki, ki znajo ob a.-deželna jezika, vendar sedaj, ko je izžreban, ne more več ničesar ukreniti, kvečjemu če sta oba zagovornika s tem zadovoljna. Dr. Uranič izjavi, naj ostanejo porotniki kakor so. S tem je ta meddogodek končan. Slovenski Lurd. V Rajhenburgu bodo zidali novo cerkev, ki bo posvečena Mariji lurški. To bo torej prva farna lurška cerkev na slovenskih tleh, — slovenski Lurd. Za zidanje cerkve se je ustanovila posebna družba. Za dobrotnike cerkve se bodo obhajale takozvane večne maše. Občinske volitve za okolico trg Šmarje pri Jelšah so se vršile 3. t. m. in trajale pozno čez polnoč. V vseh treh volilnih razredih je zmagala katoliška narodna stranka. Odlični katoliški narodnjaki iz vseh okolic cele občine so bili voljeni v obč. zastop. Prostor za realko v Idriji Mestna občina je kupila posestvo J. Krapša in Iv. Mohoriča, katero miali odstopiti rudniški direkciji v zameno, da dobi potem potrebno atavbisče z.i novo realko. V ta namen namerava kupiti še jedno stavbisče. Burja jo razsajala te dni v Idriji tako močno, da že uolgo ni bilo takega žvižganja. Trgala je opeko raz strehe, pobijala okna in konečno podrla na tla stolp požarno bramba, v katerem se, aušo cevi. Novomasniki v Celovcu. Letos bodo v celovškem semenišču posvečeni v mašnike: Iz IV. leta gg.: B r u g g e r Gust. i z Goi?po Svete; P i e b i g e r Fol. iz Planov« pri Egiu na Č.-škom; Hojnik Ivan iz Gabrij pri Rudi; Lavrinc Ferdo iz Hrastnika pri DjIu na Štajerskem; S c h o b e r He.rrn. iz Dol pri Zsgorici; Z e r n a 11 o Gvido iz Trebil j a pri Beljaku. — Iz III. leta gg.: C u k a 1 a Franca iz Gomilskega na Staj trškem; H o p f g a r t n e r Henrik iz Radlah na Koroškem ; L a u r o Franc iz Šent-Andraža v iabudski dolini; T rut-s c h n i g Kilian iz Olze, župnija Molzbichl; T e u 1 Ant. iz St. Andraža pri Jezerskem. Med imenovanimi ao štirje Slovenci. „Delavski dom" v Celju. »Slovensko delavsko podporno društvo« v C lju je sklenilo izdati bloke in jih razprodajah ob raznih priiikah, da si tako pridobi osnovno glavnico za zgradbo »Delavskega doma« v Celju. Sklopni poštni kartoni — nova slovenska iznajdba. Trgovcu in industrijalcu gospodu Josipu Petriču se je posrečilo izmisliti za poštne pošiljatve nove kartone, ki imajo mimo dozdanjih pred vsem to prednost, da je ž njimi mogoče prihraniti kar največ prostora. Njih konstrukcija temelji namreč na enostavnem, izredno praktičnem sklopnem sistemu. Stranski deli sklop- nega kartona niso — kakor pri drugih kartonih — iz trdega kartona ali lepenke, ampak iz sklopljive, z najboljšim „sealing"-papirjem kaširane jadrovine (Segeltuch.) Mariborski župan — odstopi V obč. seji dno 20. t. m. se bo prebrala iz java župana inženerja Aleksandra Nagyja, a katero se odreče županski časti. Ža lani jo hotel odstopiti, a ker ša vodovod in klavnica nista bila gotova, so ga pregovorili. Zdaj pa, der Mohr bat seine Schuldigkeit gethan, der Mohr kann gehen. Župan je mirne narava in mu jo začelo presedati, da bi se dal vedno pehati o 1 nemško-narodnih šovinistov. Vsenemška pevska slavnost v Gradcu. Za vsenemško pevsko slavnost v Gradcu že grade leseno pevsko dvorano, ki bo dolga 100 metrov. Umor ? Dne 10. t. m. so našli Štefana Jamenščka iz Kromberga mrtvega na travniku. Lobanja je bila razbita. Star je bil 29 let. Ne ve se še, kdo bi ga bil umoril. Novi most pri Prihovi blizu Mozirja bode letos v spomladi dograjen. Sedaj se delajo vso priprave zanj, teše so les itd Pravijo, da bode novi dc-1 ceste in most že meseca maja izročen prometu. Za kolesarje Nemško kolesarsko društvu »Der deutscho Radfohrerbund« imelo jo leta 1901 članov 44.841, od teh je bilo udov na Avstrijskem 1162. Lovsko postavo na Koroškem, katero je lani sklenil dež. zbor, je dobil dež. odbor od vlade nazaj s pripombo, naj ji d£ spremembe, katere so navedli v ministerstvu, da so potrebne, da dobi cesarsko potrjenje. Poneverila je poštna odpraviteljica A. B. v Mirni peči okolu 2000 K poštnega denarja. Izročili so jo sodišču v Novemmestu. Pravijo, da B. ni bila normalna, in da je imela večkrat 20 do 30 mačic. Mrtvega so našli v bližini Bajtiš na Koroškem lovca Oraša. Ustreljen je v prsi. Sodna komisija se je podala na lice mesta. Tele ukradli s> v noči od 12. na 13 t. m. posestniku Fr. Z »letelu na Črnučah. Tele, ki je bilo vredno 50 K, je tat kar v hlevu zaklal in pustil na mestu drobovje. Prednji del so pozneje našli blizu hišo Ant. Ogorelcii na Dobrovi, zadnji del je pa bajo vzela neka He!. Pibernik na Dobrovi. Poslednjo so pri|eli. Ljubljanske novice. P r e m e m b a posestva. G. dr. P o ček jo kupil hišo g. Rusbt-rgerja za Gradom. — Nad uči tel j a Konuilija iz Žužemberka so oddali na Žibjak in ao ga odtod izročili s disču v Novem m; slu, kjer pride pred porotnike. Svota poneverjenega denarja znaša okoiu 18.000 K. — G o d b a v Ljubljani. Bivši godci »Meščan-ke godbe« igrajo da -ea ob 8. uri zvečer pri Vcsperniku v Gosposkih ulicah. Vstopnina 15 kr. — Izgubila je to dni neka oseba na potu od sv. Petra cerkve mimo šole na ledini do drž. kolodvora nekaj denarja. Najditelj naj bi oddal denar tukajšnjemu magistratu. Mestna ljudska kopelj. 0.1 9. f< ln-do 8. marca oddalo se je v mestni ljud-ski kopetji \s-'ga skupaj 1713 kopelj, in sicer za moške, 1437 (pršnih 973 k>dnih 464); za ženske 276 (pršnih 40, kadnih 236). Občinske volitve v Voloski Opatiji ao tudi v drugem razredu izpale ugodno za hrvaško stranko. Izvoljen je občinskim svetnikom tudi gospod Fr. Doberlet ml. iz Ljubljane. Nesreče na istrski železnici Na novi istrski železnici se. je primerilo mnogo nesreč. Otvoritev proge Trst - Por č jo od-godena. Nedavno je burja nekaj železniških vozov prevrnili v morje. Železniška proga se jo na nekaterih mestih u^edia in morje jo na nekaterih krajih progo tako poplavilo, da bo za popravljevalna dela treba izdati okolu 30 000 kron. V dolžini pol kilometra bode so zgradil obrambeni zid Zopet stavka v Trstu. V T.slu so pričeli stavkati nosači tovorov. Posredovalnemu odseku ao je posreč lo, stavko poravnati. Delavoi zopet delajo. Marchija. znanega prijatelja »Naro dovcev« in »Učiteljskega Tovniiša", jo ko perski okrajni šolski -ivr.t priporočil, da so upokoji. Slovensko planinsko društvo ima svoj redni občni zbor v soboto 22 t. m. ob 8. uri zvečer v gostilniških prostorih Narodnega doma" z sledečim vsporedom: 1. Pozdrav predsednika; 2. Poročilo tajnika; 3. Poročilo blagajnika; 4. Poročilo revizorjev; 5. Predlog o stavbi hotela; 6. Volitev odbora; 7. Slučajnosti. K obili vdeležbi vabi osrednji odbor. Prvi snopič »Ljudskih iger", katere izdaja „Slov. kršč. soc. zveza", in ki je že pred letom popolnoma pošel, izide prihodnji teden v drugi izdaji. Opozarjamo, da se v tem snopiču nahaja prekrasna igra „L urška pastarica" za dekleta in velezabavni igri za moške uloge »Pravica se je izkazala" in „Zamu-jeni vlak". Naj bi društva poskrbela, da se ta snopič naroča v kolikor mogoče mnogih iztisih. Le tako je mogoče „Slov. kršč. soc. zvezi" omogočiti nadaljnje izdajanje poučne in zanimive zbirke. „Ljudskih iger". Naročila sprejema č. g. Luka Smolnikar, stolni vikar v Ljubljani. Posamezni snopič velja 45 kr., za društva, ki vzamejo vsaj pet izvodov skupaj, & 30 kr. Samomor v Slov Bistrici. V hotelu „Neuhold" v Slov. Bistrici se je umoril inženir Viktor Sirk iz Gradca. Truplo so pripeljali v Gradec. Jubilejne razglednice Srečka Bartela. Društvo »Narodni dom v Trstu« je iždalo o priliki 25 letnice pevovodstva g. Srečka Bmrtela kaj krasne jubilejne razgled niče z jubilarjevo sliko. Burofilske demonstracije v kinematografu Ko ao bilo te dni na Reki (na ribiškem trgu) predstave kinematografa in ao se vrstile slika za sliko — prikazalo se je tudi v divjem diru bursko konjeništvo, oboroženo do zob. Med gledalci pa je bilo tudi nekaj angleških kapitanov in pomorščakov a treh velikanskih v bližnji luki zasidranih parobrodov. Na te brodove krcajo gali^Ue in rusko konje za v južno Afriko. Uudna ironija usode! Na predstavi navzoče burofilske gospice so to m Angležem v lice uprizorile demonstracijo, kiicaje ob sliki burskega ko njeništva: Bravi! Bravi! — To jo tiko raz-togotilo Angleže, da so začeli glasno pro-klinjati ter kričati: Pfui! D i si pa sedaj videl neustrašene potomej hrabrega Zvoni-mira z gimnazija na bližnjem Sušaku! Kar grozeče so jeli kiic»ti Angležem v brk: Z -veli Buri! Pereant požrešni Angleži! In prišlo bi bilo bržkone do pravega dejanskega spopada, da ni bila navzoča dvojica stražarjev, ki sta uljudno pomirila razjarjene burofile in burofilke, in ki sta dala umeti Angležem, naj gredo Ti so odšli ob sikanju množico. V mejnarodni panorami so še danes razstavljene slike iz Tirolske, posebno iz krasne pustrške doline. Poleg drugih gorskih velikanov se ti pokaže v dveh slikah znani Veliki klek. Tudi panorama raznih mest zadovolji gledalca. — V nedeljo se prične šesto zanimivo potovanje po Angliji. Slike bodo mej drugimi predstavile mesta Brighton, Barrisbrooke, Liverpool in Cowes. Izmej velikih vojnih ladij se vidijo „Viktorija", „St. Vincent" in „Majestat". Izmej cerkva se nam pokažeta posebno krasni stolnici v Ely-ju in Liverpoolu s širno znano lečo. Vsa Angleška, Škotska in Irska z Londonom vred je razdeljena na 10 posamnih serij. — Naslednji teden se nam predstavita Schonbrunn inSimmering. * * « Najnovejše od raznih strani H U a t o 11 š k i cerkvi povrnil bo je znani starokatoliški pisatelj dr. J. YV a 11 e-r i c h. — Tekmovanje z zrakoplovi ki ao dajo voditi se prin di v Ameriki, bintos Dumont se bodo tekmovanja tudi udeleževal, a zadnii čas ;t« dobil v osebi dr. Bartona nevarnega tekmeci, ki gradi zrakoplov v podobi ribo. — N e v h r n o češč o u j e. Pianist Padrtvvski je bi! to dru v Londonu predmet < gnjevitih ovacij. Občinstvo ao je gnetlo k njomu, mu stiskalo roko in ga obje malo. Ko je bil zopet mir okolu nj< ga za pazil je Pctdrevvski. da mu jo — zmanjkalo zlato ure. darilo ruskega carja, ki ie imela skupno z navesk' m vrednost lO.dOO mark. — U 8 t n j a kaznjencev. V Concordia ječi v Neapulju so «e uprli kaznjenci, ker so jim jo prepovedalo kajenje. Dva paznika sta tr-žko, več stražnikov pa lahko ranjenih. Končno so ae morah kaznjenci mlati. — Tovarna sladkorja gori v Buka- reštu. — PoskuSeni samomor d i | a k i n j e. Ruska dijakinja v Parizu Vera G e l o, ki jo svoj čas izvršila atentat na pro feS'i skočila v Seino, v žalosti radi smrti svoje prijateljice. Poti gnili so jo še živo iz vode. — Kolera. V Me-dini je bilood 6. —9. t. m. 158 slučajev kolere. V Meki od 8. do 10. t. m. 25 obolenj na kolori, od teh 13 smrtnih. — Operiran jo bil včeraj ministerski predsednik Szell na neki oteklini. Operacija se je posrečila. — V ognjišču zažgala otroka. Ljubimec dekle Marije Jursa, pekovski pomočnik Maks Weigert na Dunaju, je naznanil sodišču, da je njegova ljubimka svoje novorojeno dete sežgala v ognjišču. Detomorilka je svoje dejanje pripoznala. — Dva Iran-coska častnika so umorili Kitajci v Kvvangsi, na meji Tonkinga — V o l i k a lakota vlada na Koreji. Mnogo krajev je brez prebivalstva, ker so prebivalci odšli drugam iskat si hrane. — Polkovnik izdajalec. Iz Lvova sa poroča, da izdajstvo ruskega polkovnika Grimma v Varšavi Nemčiji, dosega vedno večje dimenzije. Več višjih častnikov je kompromitiranih. Car je naročil vojnemu ministru, naj postopa z največjo strogostjo. — Obrezujejo zlat denar. Iz Lvova so piše: Ji dva se je pokazal zlat denar med občinstvom, že se tudi pokazujejo obrezani kosi. Nekateri so tako mojstersko obrezani, da so iz kosov po 10 kron vzeli zlata za eno krono. »Slowo Pol-skie« trdi, da to-le operacijo opravljajo ga-liški judje. — Konji za Afriko. Iz Reke je odplul angleški parobrod »Jona« s 750 konji. — Dvaogromna parob.*oda je sklenila zgraditi -Cunrad Lmie«. Dolga bodeta vsak po 232 metrov. Prevozila bodeta 25 milj na uro. — Trgovcev s konjskim mesom je v Parizu 300. Oni kupu-lejo nerabne konje in jih oddajajo mesarjem. — Stavka nosačev tovorov v luki je tudi v Bostonu. — Tragedija igralke. Igralka Arkossy Zoltan v Aradu si je na odru zastrupila kri. Odrezati so ji morali desno nogo in desno roko. Po operaciji je igralka umrla. — 2 0.0 00 kron v slami skritih. Na Dunaju so prijeli beračico Ano Svobodo, ki je beračila, a imela 20 000 kron svojega premoženja skrit h v slami. — Neapoljski župan pred sodiščem. Kakor javljajo rimski listi, pride radi nerednosti na neapoljskern magistratu bivši župan Sum-monte z nekaterimi uradniki pred sodišče. — Oče umorjen o d h č e r a. V vasi Strnec na Hrvaškem sta k vača Leskovarja zavralno umorili njt govi dve hčeri s streli iz revolverja in udarci s kladivom. Morilki ste že v zaporu. — Največji svetil nik na svetu so zgradili na otoku Ver-gine.pri mestu Brest na Francoskem. Visok je 100 metrov in sveti 39 morskih milj daleč. — Tekmovanje stradalcev. V Buonos Ayres se je odločila kansonetka Kamila H u t tekmovati z »umetnikom stradanja« A.^lagno. kdo bode daljo časa stradal. | Ti-ati, ki zmaga, dobi laskavi naslov »prvak 8tradnlcev«. Spomenik češkemu kralju — na Francoskem. Češki kralj Janez Luksem-burški je, kakor znano, padel na francoskih tleh v bitki pri Crecyju leta 1346. Na bojišču so mu v spomin postavili navaden križ. Ko so bili pa zdaj Čehi v Parizu pri Viktor Hugonovi slavnosti, se je pri banketu sprožila misel, da se postavi tam Janezu Luksemburškemu lep spomenik, za katerega naj prispevajo Cehi in Francozi. Precejšen znesek bo dal občinski svet v Parizu in profesor Lčger, ki na pariškem vseučilišču razlaga slavistiko, razširja zanimanje za to zbirko. Praški župan Srb je že povabljen, da pride k otvoritvi tega spomenika. Brezplačni učni tečaj v umetnem vezenju Kakor čujemo, namerava podjetna svetovna družba za šivalne stroje Singer & Co 15. marca 1.1. otvoriti 14dnevni brezplačni pouk v modernem vezenju na svojih originalnih Singerjevih strojih; po vseh mestih, kjerkoli so bili napravljeni taki tečaji, so zbudili isti veliko zanimanja od strani občinstva. S tem učnim tečajem spojena je razstava vezenin najrazličnejših tehnik, kakor: pestro vezenje, vezenje monogramov, takoimenovano Waffel- in Smyrna-vezenje, aplikace, šivanje prešivov i. t. d. Vsa ta dela se izvršujejo na navadnem Singer - Central-Bobbin rodbinskem šivalnem stroju, kakor je ta v domači rabi, in je izvršitev ne samo hitrejša, temveč tudi lepša, kakor ročno delo V razstavnem oknu tukajšnje glavne tobačne trafike na Mestnem trgu, kakor tudi v lastni trgovini, sv. Petra cesta št. 6., je razstavljeno nekoliko v istini čuda lepih slik, katere so bile, kakor že omenjeno, izdelane s šivalnimi stroji in vsakdo si jih more ogledati. Moremo kar naj topleje priporočiti svojim cenjenim bralcem in bralkam, da se v obilem številu udeležč teh učnih tečajev. Zglasi se lahko ustmeno ali pismeno ob vsakem času v tukajšnji zalogi, sv. Petra cesta št. 6. kjer se tudi drage volje dajejo natančnejša pojasnita. Velikanski požar v Paterionu. o tem velikanskem požaru v tem mestu, ki je znano po mnogih anarhistih, ki so ondi do bdi zavetišča, še poročajo: Požar je napravil škode zi najmanj deset milijonov dolarjev. Zači-l se je v barakah, kjer ima poulična že-lezniea shranjene svoje vozove. Ravno ob tem času pa je brila sapa s hitrostjo 40 milj na uro, ti r plamen še bolj razpihala. Ognje-gastvo vsega mesta jo bilo pri požaru, a tega ni mogio omejit'. Ogenj je preskakoval z jednega poslopja na druzega ter vse uničil. Kar grozovito je, koliko poslopij je vpepelil. V razvalinah leži 26 velikih blokov, v teh se )e nahajalo osem javnih poslopij, mestna hiša in razne šole ter policijska postaja; cerkev je vničil 5, med temi katoliško svet. Jožela. Zgorelo je šest bank, jedna izmed njih le deloma. Za temi pa še več drugih kupčijskih hiš, uradov, prodajalnic itd. Surove svile je zgorelo v mestu za dva milijona. Le sreča je, da so velike svilene tovarne in lokomotivne delavnice ostale nepoškodovane, ker te da]o mest največ zaslužka. Dasi so prišli ognjegasci tudi od drugje, ni bilo preje mogoče omejiti požara, dokier se ni sam vstavil šele pozno v zvečer. Sreča je, da pri vsi ti nesreči ni nibče zgubii življenja. Pri poitni hranilnici je mestca januvarija število vložnikov naraslo za 16.944 oseb v varčevalnem, za 840 v čekovnem, za 745 v nakazničnem (clearintf) oddelku. Skupno število vložnikov bilo je 1 564.485 v varčevalnem in 47.185 v čekovnem oddelku, izmed zadnjih se jih 37 512 oaeb poslužuje prometa nakazničnega. Meseca januvarija je hranilnica imela za 1.084 810.825 K 45 h celokupnega prometa. Ob knjigo-vložnico je pri poštni hranilnici meseca januvarija letos prišlo 173 varčevalcev. Izmed knjižic so štiri z besedilom tudi slovenskim. Iztlale so jih pošte: a) Gargaro, knjižica velja 300 K, b) Merna, 7 K, c) Ljubljana 1, 40 K 45 h, d) St. Janž na Kranjskem, 1 K. Pravico do nove knjižice je prvi vložnik dobil dne 17. t. m., drugi 21., tretji 27. štrti pa 15 t, m. Največje poslopje na svetu Stavbeni urad v je Chicago izdal dovoljenje ta zidavo največjega poslopja na svetu, v katerem bodo nastanjeni razni uradi. Kadar bo dokončano, nastanjenih bo lahko v njem 9000 oseb. Poslopje bo zidala First National banka na voglu Dearbnrn in Monroe cest ter bo stalo 3,000.000 dolarjev. Deia na njem se bodo pričela takoj spomladi. Obrestne nakaznice je c. kr. poštno-hranilnični ursd začel te dni razpošiljati. Kdor jo je dobil, naj jo s svojo knjigo-vložnico pokaže na domači pošti. Uradn k bo potem v knjižico zapisal dotični znesek v ime nove vloge, t. j. na Dunaji računijo obrestni znesek kot vlogo z dne 31. dec., tako, da se znesek obrestuje že začetkom leta. Vložniki, katerim se obresti) ni nabralo vsaj za 1 krono, ne dobivajo obrestna nakaznice. Poštnohranilničnih knjižic se je od dne 12. jan. 1^83 pa do dne 31. januv. 1902 izdalo 3 660 633 komadov, izplačalo in vniOilo pa 2 096 148 knjižic Samo letos meseca januvarija so izdali 35.862 knjižic, izplačali pa 18 918 knjig-vložme. ^ Po naših krajih so januvarija iadali na Štajerski m 1590 kmižic (izplačali pa 969) na Koroškem 585, (4191 na Kranjskem 385 (237). po Pri-morji 1440. (636), po Dalmaciji 714, (204). Poročevalec tth vrstic bi priložil sledečo opombo: Kdor si dobil enkrat knjigo vlož-nico poštnohranilnično, nikar je ne dai vni-čitil Na primer: N ki g spodar je javni bla gajnici dolgoval 800 K, vprašal je biagajni-čaija, da-li bi bilo mogoče, da bi dolžnik od časa do časa po nekoliko vračeval. Bia gajničar je rekel, da razmere pri blagajnici njegovi skrbi izročeni tega ne dopuščajo lahko, ter je svetoval: Oskrbite si poštnohranilnično knjižico, na pošt1, vlagajte priložnostno, in kadar se tam nabere potreben znesek, bodete denar izvzeli in ga upniku vrnili. Goapodar-d' lžnik je vbogal, nedavno je v blagajnici dolg poravnal Sedaj pa nekaj obžaluje. Zal mu je za knjiž co. Poštni uradnik ni vložnika opomnil: Vložite v hranilnico vsaj 1 krono, da pridržite svojo knjižico. Dobri delodajavci Titusville Iron kompanija v Amermi je obdarovala vsakega izmed svojih 200 ali več uslužbencev s če kom, ki se je glasil na 5% plače vsakega posameznika v teku lanskega leta. Za vsakih sto lani zasluženih dolarjev so dobili zdaj delavci pet dolarjev nagrade. Poleg tega je ta kompanija zvišala to zimo plačo vsem uslužbencem za 5% ter v teku poletja dovolila polovico prostega dne proti polni plači vsem svojim možem. Kompanija lzdo-luje parne kotle, plinove in parno stroje ter ima veliko naročil iz Ohio, West Virgi-nia in Indiana. Hči Viktorja Hugona. »LaFrnnde« piše: »Hiii s danjega Hlavijenoa 72 etna Arlela živi v privatnem asilu bhzo Pariza. V mla dih letih je znorela, pozneje j" ozdravela in je bila izpuščena iz norišnice Samt Me.nde v imenovani aail. Tukaj se izprehaja na vrtu, bere pesmi, študira matematiko in včasih obišče tudi gledališče. O aiavnoati, k: velja te dni njenemu očetu glede stoletnice njegovega rojstva, ne ve ničesar. »Pod krivo palico . . .« Liberalci in socialni demokratje vedno in vedno napadajo olomuškega nadškofa zaradi njegovega bogastva. R s je, da jo ta najbogatejši škof v Avstriji. A kako rabi svoje bogastvo? O priliki papeževe petindvajsetletniee je dal 360 d00 K za dobrodelne namene, in sicer: a) 200 000 K kot temeljno glavnico za sirotišnico, ki so ima postaviti v njegovem rojstvenem kraju Brezmcah; b) 100.000 K za dotacijo delavskih društev pri nadikofi|stvu, in sicer za tiste delavce, ki nimajo še pravice do pokojnine; c) 60.000 K kot ustanovo, iz katero obresti naj dobivajo potrebni uradniki pri nadškofijskih posestvih podporo. Ustanovno pismo se končuje z besedami: »Darujem za te dobri delne namene vse , kar imam zdaj, namreč 300.000 K, z izjavo, da če mi da B' s življenie, plačam v dveh letih še ostalih 60 000 K. Če prej umrjem, naj se porabi v ta namen moja zapuščina«. Vprašujemo liberalce in socialne demokrate, koliko kapitalistov imajo oni v svoji sredi, ki bi tako skrbeli za avoje uslužbence ? V srednjem veku so imeli ljudje pregovor: »Pod krivo palico ae dobro stanuje«. To velja še danes. Kotiček za liberalce Pepe: Danes j sem pa ves divji Ti, daiva čez »K a t o liški Dom« zabavljati! Joža: Ti, nikar! — Pepe: Zakaj pa ne? — Joža: Klerikalci že vse vedo o »N a r o d n e m domu« in o dolgu pri »Mestni hranilnici« in pri tistem Siemensu in Halaketu. Boga zahvalimo, da bo tihi! — Pepe: No, pa zabav-Ijajva čez »Vzajemno zavarovalnico«! — Joža : Zia Boga, molči! Tukaj smo ae urezali. Cm bolj amo v »Narodno in »Rodoljubu« če/, njo zabavljali, bolj so ljudje drli v njo. Ce bi bili mi lepo tiho, bi bila vsa stvar šla počasi dalje. Zdaj so pa ljudje rekli: »Ce ti čez njo zabavljajo, mora biti dobra«, m so ae v trumah zava rovaii pri nji. Kmalu bo vso imela. — Pepe: Cez kaj naj pa Se zabavljamo? — Joža: Cez k o n a u m e. — Pepe: Cez to pa ja i ne morem, ker sem sam zraven. — Joža: Pa čez klerikalne posojilnice! — Pepo: Tiho! — Joža: Zakaj pa tiho? — Pepe: Nikomur no povej! Ravnokar iščem poroka za posojilo. — Joža: Ahm 1 — Pipe: Ce te že oves bode, pa delaj za »Narod« dopise s Štajerskega. Pod tem na slovom se lahko lažeš. pa te ne bo nihče tožil. — Joža: Sem že delal. Pa zlodeja: Ljudje so se ravno tistih oklenili, čez katere sem zabavljal Zdaj bom delal dopise z Goriškega. Tam še niso volitve končane, se ležje piše. — Pepe: Nič ne pn maga, tam imajo »Sočo«, in ta je v dopisih trikrat bolj radikalna, kakor »Narod«. Te ne prekosiš. — Jože: Zlomka, kaj bi ee še dalo narediti? — Pepe: Pa zabavljaj čez koroške Slovence ! — Joža : Ni mogoče. Ce tam duhovnov ne bi bilo, nemškutareki učitelji bi bili že vse pokončali. — Pepe: Pa začniva še enkrat z žlindro! — Joža: Oh ne! Vse vesi lje do žlindre mi je pošlo. Kaj je pa naredil dr. Šusteršič? Prav nič v svojo korist Pri nas imamo pa veljake, ki so goljufali na debelo, na tisočake, celo pri sir o tiskih denarjih. Za Boga, le tiho o žlindri, da kle rikalci ne začno btskuti po naših mošnjah ! — Pepe: Pa Čez klerikalno bi sago zabavljaj! — Joža: Pri moj dur.aj, kako neki? Duhov nik mi še nobeden ni kože stekel. Pred poroto sem imel pa dva liberalna advokata. ki sta pri obravnavi, Vi je trajala poldrugi dan, zahievala 1 600 K plačila. Človek bi zabavljal, pa sta liberalca! — Pepe: Pojva Čez škofa! — Jož*: Ni umna stvar. Zadnjič enkrat sem čezenj zabavljal, pa jo bi bil kmalu dobil. Cez škofa ljudje ne dajo nič več reči. Kvečjemu kakšen skric še kaj da na to, kadar je pijan; drugače smo s to stvarjo že skoz. — Pepe: Pa zabavljajva čez slovstvo! To bo nekaj za naa, saj naši ljudje ne vedo, kaj je to, bodo vse verjeli! — Joža: Nevarna reč! So v vseli strokah, razven v pornografiji, klerikalci na vrhu, in pisati znajo ti, nebodiiih treba, in lis'e imajo in kolportajo, da je strah. Tu ni nič. — Pepe: Pa pojdiva na s h o d in razkrinkajva te ljudi 1 — Joža: Sem že poizkusil. Pa. groza! Zdelali so me, da sem jaz krinko izgubil. — Pepe: Oh. Joža! Ena stvar nam pa še oatane! — Joža: Katera? — Pepe: V časopisju pi širno, da so vsi klerikalci, od papeža doli do zadnjega kapelana, goljufi, sleparji, avinjarji itd, in pošljiva potem to na Dunaj v informacijo višjim k r o • g o m. Živa duša nam nič ne more! — Jrža: Prav je to, edino in najboljše sredstvo v teh slabih časih. — Uredniško posvetovanje. ^1'ooslav: Tu imaš re-komandirano pismo, podpiši! — Suknoslnv: Jaz sem nah den. Ti podpiši! — Žlicoslav: Jaz se ne dam tožiti že veš, zakaj ne. Ti moraš podpisati. — (suknoslav vzame pismo, obotavlja se.) — Žlicoalav: Kaj b > pa tako kislo drž š? Kaj je noter? — Suknoslav: Popr — (kihne) — avek! Sejmi po Slovenskem od 17. do 22. marca. Na Kranjskem : 17. v Št. j Vidu, na PremU, v Mengšu, Škofji Loki j Šempetru na Notr., Zagorju na Notr., pri Sv Heleni, v Rovtah, Zdenski vasi in Ko stanjevici; 18. v Krškem in Starem trgu pri Poljanah; 20 na Igu in pri Sv. Mvh rju ; 21. v Bruniku. H >temažah, St. Gotardu in v Cerkljah ; 22. v Grahovem. — Naslov. Štajerskem: 17 v Cmureku, Podčetrtkom, b:.'vnici in Marnb, rgu ; 18. v Novi Štifti in na Vidmu ; 20. pri Sv. Barbari, v St. Jerneju mi Tinskem, pri Sv. Barbari v Halozah, Šmarjah pri Jelšah inAitičah; 21. v Rogatcu pri Sv. Jederti, v Prerovi blizu Žalca, Strasu, v Braslovčah in Lembergu ; 22. v btov. Gradeu, Konjicah, na Luškem in v Rajhenburgu. — Na Koroškem. 17. v Puaarnici ; 20 v Gribeni. — Na Pri morskem: 17. v Gorici (8 dni); 18. v Tolmecu; 20. v Komenu, Riomanjih, Tržiču (2 dni) in Bovcu. (Veliki Št r u kijev semenj) priredite združeni ženski podružnici šenklavško-frančiškanska in šentjakobsko-trnovska na korist družbi sv. Cirila in Metoda v sredo, dne 19. marca 1902. 1. v Sokolski dvorani »Narodnega doma" s prijaznim sodelovanjem slav. pevskega društva „Slavec", meščanske godbe in dr. Vspored: Petje, godba, pocestni pevci, potujoči glumači, kateri prirede igro „Zuža in žužalina" in velika menežarija. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina 30 kr. (Slovensko bralno društvo v b k o f j i Loki) priredi na splošno željo al. občinstva v nedeljo dne 16, marca t I. v društvenih prostorih veselico. Vspored: »Revček Andrejček«. N,rodna igra s petjem v petih dejanjih. Prosta zabava. Vstopnina: sedeži 30 kr., Btojišča: neudom 20 kr , udom 15 kr. — Začetek ob 7. uri. — K obilni udeležbi vabi najuljudnejše rdbor. (I. trži a ko delavsko konsumno društvo) je imelo avoj četrti redni občni zbor v nedeljo dne 2. marca t. 1. v prostorih gospoda Henrika Dobrina. Gospod načelnik Ivan Papov otvori ob 4. uri popolu dne zborovanje in v kratkih besedah sporoči vse d -lovanje v preteklem letu. Društvena aktiva znašajo 4440 K 60 b, pasiva pa 3966 K 23 h, torej je imelo društvo 474 K 36 b dobička, kateri se po sklepu občnega zbora deloma pripiše rezervnemu zakladu, ostala polovica pa razdeli po § 20. društv. pravil kot dividenda med zadružnike. V letu 1901 je pristopilo osem zadružnikov, kateri so vplačali 107 K 50 h zadruga je torei štela 31. decembra 1901 86 članov s 756 K do ležev. V (dbor so bili voljeni sledeči gg.: Ivan Papov, načelnik, Ivan Globočnib, namestnik, Anton Nemec, blagajnik. Lan Le derer, tajnik, Anton Mikič in Franc Lautar, odbornika; nameatniki: Jožef Zupan, Anton Zupan in Jožef Ješe. Nadzorniki: Jož. Rožič, Jikob Koprivnik in Kari K<-nčar; namestniki : Ignacij »_adeš, Peter Perko in Jož- f Stegnar. Kakor jo razvidno, društvo popol noma dobro napreduje v teh kratkih letih in ie želimo, da bi se ljudje bolj zanimali in bolj spoznali koristi tega društva, kakor pa sedaj. (Mestna, hranilnica v Kranju.) V mesecu februvariju t. I. je 362 strank vložilo 120 347 K 11 v, 246 strank je dvi gnilo 65.725 K 94 v.. 12 strankam sa jo iz plačajo posojil 17 300 K. Stanje hranilnih vlog 2 764 648 K 12 v., posojil 1 754 741 K 23 v. Denarni promet 715 951 K 98 v. Telefonska in brzojavna poročila. r,i > Za Ribmčane. Dunaj, 15. marca. ZadnjH seja obrtnega odseka je bila največje važ nosti za obrtnike ribniškega, kočevskega in v e 1 i k o 1 a š k e g a okr a j a. Pri razpravi o novem zakonu proti krošnjarjenju so zastopniki „Slo--vanskega centra", ne da bi količkaj nasprotovali opravičenim zahtevam trgov-stva, zahtevali, oziraje se na gospodarski položaj prebivalstva, teh okrajev, da se njihovim potrebam v polni meri ugodi. Odsek in vlada sta ugodila zahtevam „SIov. centra". Posebne olajšave se priznavajo onim krošnjarjern, ki razpro-dajajo izdelke svojega lastnega d o m a č e g a d e 1 a. Tem se na j dovoli, da bodo smeli vzeti seboj tudi pomočnika in voziti robo na vozičku. Pričakovati je torej, da bo ta akcija naših poslancev za revno prebivalstvo omenjenih okrajev imela popoln uspeh. Taxova pravda v Mariboru. Maribor, lo. marca. V pravdi načelnika mariborskih magistralnih pisarn Taxa proti Schaoherlu. uredit. „Arbeiter- j wille" in Miytnerju, bivši urodn. „Un- ; abhangige Zeitung", so bile sinoči že ; vse priče zaslišane. Danes se je pre- ; bralo še par aktov, ki zadevajo njegovo poslovanje. Potem dokazovanje sklenjeno. Začeli se plaidoyerji. Dr. Mravlag zagovarjal Taxa, dr. Uranič Sohaoherla, dr. Giančnik M.iytnerja. Dr. Schacherl se zagovarja, da je Taxa poznal že prej, in da so se mu notice, ki opisujejo njegovo življenje, zdele verjetne. Oe ga danes porotniki obsodijo, tedaj dajo le Taxu novo oporo. Porotnikom so stavi 13 vprašanj. Seja se sklene proti 1. uri, nadaljuje ob 4. Sodba se proglasi okoli 6. ure. Velika pozornost je nastala, ko se je o Taxu, bivšem voditelju okrajnega glavarstva v Brežicah, prebral akt o disciplinarni preiskavi v zadevi inženerja Eežeka. Dobil je strog ukor in se mu je grozilo, da bo takoj od službe odstavljen, če se še enkrat pregreši. Gradec, 15. marca. Več prič v Taxovi pravdi ni vedelo nič posebnega proti njemu. Krojačici Ambrožič je uradni sluga nosil pisma. Pravi, da so bila le naročila za obleko, ki jih je nosil uradni sluga. (Veselost.) Druga priča pravi, da je uradni sluga prinesel pismo na neko gospo; ker je ni bilo tam, ni hotel pustiti pisma tam, češ, to je od gospoda voditelja Taxa. (Veselost.) Gospej Sehwinds je postrešček nosil pisma. Ona pravi, da se je o tem preveč praznega govorilo. V aktu glede Režk;i stoji, da je zidal Tax vilo, in da je hotel dati izplačati 5000 gld., kar pa uradnik ni hotel, češ, da je nekorektno. — Dr. Mravlagg pravi, da so napadi v „Arbeiterwille" nedostojni. Privatno življenje Taxovo nič ne briga liste. Dr. Uranič: Ni res, da privatno življenje uradnikov nič ne briga javnosti. Oni kot javni funkcionarji tudi v privatnem življenju ne smejo v ljudstvu omajati zaupanja v javno oblast. Dr. Schaoherlu se je posrečil dokaz resnice, in le z veseljem se mora pozdravljati, da časopisje kritikuje življenje javnih funkcionarjev. Dr. Grlančnik zahteva, da se Maytner oprosti, ker ni pisal napada na Taxa. Dunaj, 15. marca. V diplomatičnih krogih se govori, da bo v najkrajšem času poklican iz Londona poslanik naše države na angleškem dvoru grof Deym in da gre tje kot naslednik bivši mini-sterski predsednik grofFr. Thun. Deymu se očita, da je pri obravnavah glede sladkorne industrije dajal vladi pomanjkljive informacije. Dunaj, 15. marca. Vsenemška stranka je izdelala popoln načrt jezikovnega zakona, za Avstrijo, kakor si ga ona želi, in ga bo v prihodnji seji predložila drugim nemškim strankam. Dunaj, 15. marca. V prihodnji plenarni seji državne zbornice bo predsednik proračunskega odseka dr. Ka-threin vložil nujni predlog, da se začasni proračun takoj reši. Dunaj, 15. marca. Prihodnji teden bo razprava o prepornih točkah proračuna za učno Ministerstvo. Vse stranke poživljajo svoje poslance, naj se pol no -številno udeleže zborovanja. Zagreb, 15. marca. Listi poročajo : Pri tukajšnjem naboru sta, se oglasila dva visokošolca z „0vdjel" mesto s „Hierl", vsled česar sta bila oba aretirana. To je prvi slučaj na Hrvaškem. London, 15. marca. Večerni listi poročajo iz Heilbrona 12. t. m.: V nedeljo se je vršil zopet večji boj. Burom se je pod vodstvom Mentza posrečilo uiti. Imeli so le enega ubitega. Zapodili so čredo podivjanih volov proti vrsti čuvajnic mej H e i 1 b r o n o m in W o 1 v e -h o o k o m ter jo do cela prodrli. London, 15. marca. Generalfeld-maršal Wolsely odide v kratkem v Južno Afriko v pomoč Kitchenerju, ki bo sedaj aktivno stopil v boj in sam prevzel vrhovno vodstvo, česar sedaj, ko je bival vedno v Pretoriji, ni mogel izvrševati. Umrli ho: 13. marca Gabrijela Legedis, mizarjeva lana, 27 let, Ravnikarjeve ulice 7, jetika. V bolnišnici: 12. marca. Marija Keber, gostija, 25 I., jetika. — Neža Bogataj gostija, 66 let, jetika. Dunajska borza dn6 15. marca. Skupni držami dolg v notah.....101-76 Skupni drinvni dolg r srebru.....101-45 Avstrijska zlata renta 4%......120 95 Avstrijska kronska renta 1%.....99-30 Ogerska zlata renta 4%.......120-- Ogerska kronska renta 4%......97-56 Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 1632— Kreditne delnice, 160 gld..............695 60 London vista......................240 05 NemSki drž bankovci za 100 m. nem dri. velj. 117-30 20 mark............23-46 20 frankov (napoleondor)......1910 Italijanski bankovci. . . •..........93 45 C. kr. cekini...........11-33 Odprto pismo gospodu A. Rapetu, nadučitelju v Smledniku 1. V 59. štev. »Slov. Naroda« priobčili «te dopis, v katerem omenjate tudi mojo malenkost. V odgovor sprejmite sledeče: Res je, da je bila tisto nedeljo, ko je bila veselica v Trbojah, skušnja v župnišču — tega menda nihče tajil ni — katero sem jaz vodil. Take skušnje so pa bile tudi poprej, odkar je bila vpeljana Marijina družba pri nas, in so tudi sedaj pred vsakim shodom, ako le imam čas. 2. Res je, da sem jaz ono nedeljo org-Ijal pri uri molitve, a še le potem, ko so tni pevke po dečku sporočile k oltarju, kjer sem brevir opravljal, da Vas in tudi nobenega druzega ni, ki bi orgljal. Ni torej res, sem jaz komaj čakal, da ste Vi odšli s kora. Jaz imam dovolj drugih opravkov, povrh pa še nisem imel v orgijanju vaje in dobro sem vedel, da se bo zdaj na vsako najmanjšo napako pazilo. Ni bilo torej vzroka, da bi bil »komaj čakal, da Vi odidete s kora«, ampak veliko ljubše bi mi bilo, ako bi bilo ostalo pri starem, ali pa če bi bil takoj nastopil drugi organist. Jako grdo pa bi bilo od mene, to morda priznate tudi aami, ako bi bil pustil toliko časa službo božjo brez petja in orgljanja, dokler se ne uravna plača za samostojnega organista, ko vendar tudi jaz za silo orgijam. 3. Očitate mi ne na posebno diskreten način, da sem Vam metal polena pod noge, ko ste še orgljali. Priznavam, da prilike za to je bilo dovolj, a jaz tega nisem storil; resnica pa je, da sem na enega pevca vplival, in sicer na tega, katerega sem poprej «am pregovoril, da je hodil pet; prigovarjal sem mu, naj petje pusti, ker sem videl, da ta stvar zna imeti zanj slabe posledice. Slednjič pa me dolžite, da sem jaz vplival na gospoda župnika, da je bil zoper ono veselico in da hočem iz sovraštva spodkopavati Vaše stališče. Kar se prvega tiče, moram Vam reči, da slabo poznate gosp. župnika. Ta sam vsako reč dobro premisli in k meni gotovo ne bo po svet hodil, ko ima stokrat več skušnje, kot jaz Kar pa po dobrem preudarku ukrene, to tudi izvedo, ne oziraje se na nikogar. Sicer pa vprašajte ga sami, koliko sem jaz kdaj radi Vaša osebe nanj vplival. Radi sovraštva pa eno odkrito besedo, gospod nadučitelj! V tej reči sodite Vi najbrž sami po sebi, kajti priče imam na to, da niste nobene prilike zamudili, da bi za javnih krajih zabavljali čez me, bodisi že kot kateheta ali organista. Bil bi Vas že lahko ■tožil, a ne storim tega. Z mirno vestjo Vam rečem, da nimam niti trohice sovraštva do Vas, akoravno ste mi provzročili marsikatero grenko uro. Le izprašujte še dalje otroke o vsem, kar jaz v šoli govorim; mogoče da kmalu pridete sami do prepričanja, da bi bil marsikaj v šoli lahko rekel, pa tega nisem sto ril, ampak vselej varoval Vaš ugled. To je moj odkritosrčni in dostojni odgovor. V Smledniku, 14. sušca 1902. Vojteh Hybdšek, kaplan. Vsem prijateljem in znancem, ki so našemu dragemu, nepozabnemu soprogu, [ oziroma očetu gospodu F^anu Witsehl deželnemu stavbnemu svetniku, Imeji-telju zlatega zaslužnega kpižea s kpono mej boleznijo izkazali svoje odkrito sočutje in ki so ob njegovi smrti osebno ali pismeno izrekli svoje sožalje, dalje vsem onim, ki so od blizu in daleč prišli izkazat pokojniku poslednjo čast, posebno odposlanstvu uradnikov deželnega stavbnega urada in deželnega odbora, kakor tudi vodstvu kmetijske šole na Grmu za udeležbo z go-| jenci ter za mnoge krasne darovane vence izrekamo vsem najtoplejo zahvalo. Srebrniče, 14. marca 1902. 3.«6 <-1 Žalujoči ostali. m bode imelo 19. sušca t. j. na sv. Jožefa popoldan ob 4. uri v šolski sobi tukajšnjega frančiškanskega samostana svoj letni obriti zbor, h kateremu so moški udje povabljeni. 327 2-1 Odbor. VABILO na YI. redni občni zbor „Konsumnega društva y Staremtrgu pri Ložu, registr. zadruge z omejenim poroštvom", kateri se bode vršil t soboto clnč 29. marca 1902 ob 9. url dopoldne v zadružnih prostorih v Staremtrgu. Vsp o f e d: 1. Poročilo načelstva. 2. Polaganje računov. 3. Odobrenje računov. 4. Volitev odbora. 5. Volitev nadzorstva. 6. Rizni nasveti. K obilni udeležbi vabi vse uda 333 i-i Odbor. Staritrg pri Ložu, 14. marca 1902 VABILO na redni občna zbor »Hranilnice in posojilnice v Stariloki, registr. zadruge z neomejeno zavezo", kateri se bode vršil velikonočni ponedeljek 31. marca 1902 ob 3. uri popoldne v kapelaniji v Stariloki l>iievni ved: 1. Poročilo načelstva. 2 Poročilo računskega pregledovalca. 3. Potrjenje računa za 1. 1901. 4. Volitev načelstva in računskih pregle-dovalcev. 5. Razni nasveti. Staraloka, dne 13. marca 1902. 237 i_i Načelstvo. umetni zavod I. vrste, v pritličju meščanske liiše. Vhod s Pogačarjevega trga. ljubljanska umetna razstava I. vrste. Fotoplastiška potovanja po celem svetu v popolni istini. Samo še danes v soboto 15 marca: Zadnja razstava velezanimive serije: Slikovita Tirolska (pusterthal) Od nedelje 16. do vštevšega 22. marca razstavljeno: Šesto zanimivo potovanje po Angleškem. ***** ** m Odprto vse dni, tudi ob nedeljah In praznikih, ed 9. zjutraj do 9. zvečer. 328 1—1 Vstopnloe za dorasle 40 h, za otroke, dijake in vojake od narednika niže 20 h. Vstopnloe na abonement za 6 razstav veljavne: za odrasle 2 K, otroke, dijake in vojake od naredni' s niže 1 K. VABILO na VI. redni občni zbor »Kmetijske hranilnice in posojilnice y Staremtrgu pri Ložu" reglstrovane zadruge z neomejeno zavezo ki se bode vršil dne 31. marca 1902 ob 3. uri pop. v prostorih „Kon8umnega društva" v Staremtrgu s sledečim vsporedom: 1. Poročilo načelstva. 2. Polaganje računov. 3. Odobrenje računov. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Razni nasveti. K obilni udeležbi vabi p. i. ude 332 i-i načelstvo. VABILO atmi zboru »Kmetijskega društva v Gorjah" registrov, zadruge z omejeno zavezo ki se bode vršil na velikonočni pondeljek, 31. marca 1902 ob polu 4. uri popoldne v posojilničnih prostorih. DNEVNI RED: 1. Pozdrav načelnika. 2. Poročilo tajnika in blagajnika. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Potrditev računov. 5. Volitev dveh po triletni dobi odstopivših odbornikov. 6. Volitev nadzorstva. 7. Volitev v razsodišče treh po triletni dobi odstopivših odbornikov. 8. Razni nasveti in predlogi. K obilni udeležbi vabi 338 Načelništvo. VABILO na VIII. redni občni zbor ^Posojilnice na Slapu pri Vipavi registrov, zadruge z neomejeno zavezo" kateri se bode vršil v sredo, dne 26. marca 1902, ob 2. url pop. v zadružni pisarni v Vipavi. DNEVNI RED: 1. Poročilo načelnika. 2. Poročilo nadzorstva o letnem računu. 3. Razdelitev čistega dobička. 4. Privoljenje remuneracije načelstvu in nadzorstvu. 5. Volitev načelstva in nadzorstva. 6. Prememba pravil. 7. Razni nasveti. K obilni udeležbi vabi vse zadružnike 33! 1_1 Načelstvo. V slučaji, da zgoraj sklicani občni zbor ne bi bil sklepčen ob določeni uri, sklicuje se s tem drugi občni zbor ob 3. uri popoludne. Čisto medicinično ribje olje. VABILO na I. občni zbor „Hranilnice in posojilnice v Tržišču na Dolenjskem, rej. zadruge z neomejeno zavezo" kateri se bode vršil t torek dnč 25. marca 1902 ob 3. url popoldne v ž 11 p n i š č ii. Dnevni ped: 1. Poročilo načelstva. 2. Potrjenje računa za 1. 1901. 3. Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Slučajnosti. Tržišče, dne 14. marca 1902. 335 i-i Načelstvo. Deželna lekarna pri Mariji Pomaga) Čubar, Hrvatsko, septembra 1901. Blag. g. MIlan Levstek, lekarnar v Ljubljani. Iz srca se Vam zahvaljujem za dobrotu VaSof neprecenjeno dobrog in pristnog medlolnikog rlbjog olta, katerog ie dlc časa samo iz VaSe dobro znane lekarne naročam in uporabljam za sebe in svojo rodbino sigurnim učinkom. Isto je prijetnega ukusa in lahko prebuvljivo Prosim, pofiljite mi zopet Sest steklenic za 2 gld. 60 kr. 1172 15 Pozdravljali in ostajam Vam udani Anton Oibolt, trgovec in posestnik. Bteklenloa 50 kr., dvojna steklenica 1 gld. Zaloga vseh znanih preizkušenih domačih zdravil, homeopatičnih zdravil, ipecialitet, klrurgičnih priprav in obvez, najfinejših parfumov, medlciničnih in toaletaih mil. Mealoln. oognao, pristno somatoie krep-onjoče vino. — Malaga, maršala, sherry, vsakovrstni čaj itd. itd Kazpoillja vsak dan z obratno poito dež. lekarna pri Mariji Pomagaj Mr. Ph. M. Leusteka v Ljubljani. Helijeva oesta it. 1., poleg mesarskega mosta. Išče se 323 2-8 orglavec iiii Prednost ima oženjen. Služba se lahko nastopi s 1. aprilom 1902. Več pove cerkveno predstojništvo v Svetinjah, pošta Ivanjkovci (Ormož), Štajersko. Velikanska pesa Kraški zgodnji grah in pritlikovec kakor tudi zanesljivo kaljiva vsakovrstna semena pri petru Lassnik-u v Ljubljani Marijin trg štev. 1. 276 u--3 Trgovski vajenec sprejme se v trgovini z železnino pri Karol Kavšeka nasledniku Sehneidei* & Vepovšek v Ljubljani. 226 4-4 Liker JontG Mo". Velika posebnost med likerji, čudovitega okusa. Krepčalo za želodec. Na prodaj po vseh boljših avstro-ogerskih trgovinah kolonijalnega blaga in delikates. Odlikovan s 84 medaljami prve vrste. Josip Archleb in dr. parna destilacija v Pragi. V Ljubljani je na prodaj pri trgovcih: Karol Planinšek, Ant Krisper, Viktor Schiffer, Franc Bergant, Ivan Bahovec, Anton Korbar in v kavarni „pri Slonu". 1191 20-16 Najcenejši kraj za nakupovanje politiranega ali pobarvanega pohištva za bale in vse druge priložnosti je pri IVAH D0GAN-H s mizurju In prodajalca sobne oprave v Ljubljani, Dunajska ccsta St. 15 v Medjatovl lil&l. Ceniki s podobami postelj, različnih omar. miz, stolov itd zastonj in franko. 8 (5) w i 8 - - «H*fi i ; i t mM ii Tovarna pečij io raznih prstenih izdelkov /Uojzij Večaj Ljubljar.a. Trnovo, Opekarska cesta, Veliki stradon št. 9 priporoča slav. občinstvu in proč. duhovščini svojo veliko zalogo barvanlh prstenih 11, nim kot: rujavili, zelenih, belih, modrih, sivih, rumenih itd , kar najbolj trpežnih in do modernih modelih izdelanih. Cene nizke. 36 52-10 Lastni Izdelek. Ceniki franko in brezplačno. Kdor rabi za spomlad en dober plug, naj si ogleda naše jeklene pluge, katerih ni potreba nič držati, — za orati so veliko ložji in trpežneji kakor navadni plugi. Vsakdo dobi plug na poskušnjo in ga lahko vrne. če mu ne ugaja. Znano dobra in lahko tekoča vratila, mla-tilnice, slamoreznice, čistilnice, mline za žito s kameni, mlini in stiskalnice za sadje in grozdje, vse vrste trombe in cevi za vodovode itd. v veliki izbiri v zalogi. Jame blage pruc ur^tc Traverze, železniške šine in vse potrebščine za stavbe dobi se po jako nizki ceni in tomi postrežbi pri 275 6—3 Karol Kavšeka naslednik Schneider & Verovšek frjovina z železnlno na debelo in drobno = in zaloga poljedelskih strojev = HERBABlNY-jev podfosfornasto-kisli apneno-železni sirup Ta 32 let z največjim uspehom rabljeni prsni sirup raztaplja slez. upokojuje kašelj, pomanjšuje pdt, daje slast do Jedi, pospešuje prebavljanje in redllnost, telo Jačl in krepi Železo, ki je v sirupu v lahko si prisvajajoči obliki, je jako koristno za narejanje krvi, raz-topljive fosforno-apnene soli, ki ko v njem, pa posebno pri slabotnih otroolh pospešujejo narejanje koitij. Cena steklentoi 1 gld. 25 kr. = 2 K 50 h. po pošti 20 k r. = 40 b ved za zavijanje. Prosimo, da se vedno izrecno zahteva Her-U? babny-Jev apneno-železni sirup. Kot znak izvora se nahaja v steklu in na zamaSku ime ,,Her-babny" vtisnjeno z vzvSe-, nimi črkami in no9i vsaka steklenica poleg stoječo uradno reglstrovano varstveno znamko na katera znamenja naj se blagovoli paziti. Osrednje skladišče Dunaj, lekarna „zur Barmherzigkeit" VII./1, Kalserstrasse 73—75. V zalogi skoro v vseh lekarnah na Dunaju, v Ljubljani in drugod. 128 20-19 V zalogi je nadalje pri gg. lekarnarjih: v Ljubljani: A. Mardetsehlftger, 6. Piccoli, U. pl. Trnk6czy, J. Mayr; Celje: 0. Schwarzl & Co., M. Rauscher; Reka: F. Prodam, G. Prodam, A. Schi> dler, Ant. Mizzan; Breze: G. Elsasser; Sovodenj: F Kordon; Celovec: P. Hauser, P. Birnb«cher, J. Kometter, V. Hauser & R. pl. Hillinger; Št. Vid: A. Schiebl; Trbiž: J. Siegl; Trst: C. Zanetti, A. Suttina, A. Filippi, J. Serravallo, E. pl. Leitenburg, P. Prendini, M. Ravasini; Beljak: Jobst & Schneider, L. Assmann; urnomelj: F. Haika; Velikovec: J. Jobst, Volsperk: J. Huth. J. N. Potočnik, krojaški mojster v Ljubljani, Sv. Petra nasip št. 2 se priporoča prečast. duhovščini v izdelovanje flnliovensKB obleke 111 talarie? po najnovejšem kroju in po nizkih cenah. 185 8—5 umnimi Varstvena znamka: Sidro, iiiimiiik 11LIMIT. GAPSICI GOffiP. I I | iz lekarne Richter-jeve v Pragi, § $ = pripozjiano izvrstno bolečine olaj- | £ = iujoče mazilo je dobiti steklenica po i * š K - 80, K 1-40 in K 2-- v vseh lekarnah. = 3; = Zahteva naj se to 1152 28—16 | i | sploh priljubljeno domače zdravilo 1 3? | vedno le v izvirnih steklenicah z našo i <£ 5 varstveno znamko ,sidro" iz Richter- | 5 Jeve lekarne ter sprejme iz previdnosti | š le v steklenicah s to varstveno znamko H | kot pristni izdelek. Rlchterjeva lekarna pri zlatem leva v Pragi, I. Elizabetbstrasse 5. niniiiiiiiiillllllililllllllllilillllllllllliiHHiiiHiiiiMiiiiii ^NK^ m m Blago za moške i! obleke n doskin, pervien, kamgarn, loški še-vijot, lovski loden se najugodnejši kupi ali narofii iz suknene po-diljatelske trgovine t t t * « 272 5—3 R. miKLAUC v Ljubljana, Spitalske ulice št. 5 Vzorci na zahfevanje, poštnino prosfo. v. naravna alkalična kislina je najboljša mizna in osvežujoča pijača, 17 10 katera je preskušena pri kašlju, vratnih boleznih, želodčnem in mehurnem katar u. Izvirek: Giesshiibl Sauerbrunn, želez, postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varih. Prospekti zastonj in franko V LJubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih špecerijskih prodajalnieah in trgovinah z jestvinarai in vinom. Zaloga pri Mihael Kastner-ju in Peter Lassnik-u v Ljubljani. Vsako število kupuje po ugodni ceni in proti takojšnjemu plačilu. 124 20—16 Anton Deghenghi lesni trgovec na Knezovem posestvu zraven „Figovca" Dunajska cesta, Ijubljana. alanda ^ Ceylonski čaj je jedernat, 165 15-10 JSS" blagodišeč, cist. Štv. 1 v zavojih a K —.20, K —.50, K 1.25 štv. 2 „ „ „ —.24. „ —.60, „ 1.50 štv. 3 „ „ „ -.32, „ -.80, „ 2.- ss* Je naprodaj v vseh boljših špecerijskih trgovinah. ■mmiVSjVSmmmlnmmmnSmml J. 50KLIČ v Ljubljani, Pod Tranoo 1 priporoča prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestih in na deželi izborno svojo zalogo cilindrov, mehkih in trdih klobukov, furist-skih klobukov, čepic. po raznovrstnosti blaga primerno nizkih cenah. Tovarniška zaloga lodnafih klobukov c. kr. dvornih založnikov A. J. Pichler v Gradci. 273 12—2 Zadruga gostilničarjev, kavarnarjev, žganjetofnikov in izkuharjev v .1 ■■ 1» IJ -« . Mestni magistrat v I^jixt>ljani9 d13. marca 1902. Zaloga šivalnih JAN. JM V Ljubljani, Punajska cesta št. 17. ^sSrih „Ourkopp"- in „Waffenrad" koles. prostovoljna dražba. Na proetrvoljni dražbi dne 19. t m. popoldne ob 2 uri se proda t 1 pare. št. 422 katastr. občine Brezovica blizu vasi Radna. Travnik meri 1 oral 1147 Stirijaških sežnjev ali 98 a in 80 m*. 3i6 2-2 Morebitni kupci naj se ob določeni uri snidejo pri Gorjancu Podsmreko. Novo urejena prva hrvatska tovarna za šaluzije, rolete, lesene in železne zastore na valjoih in kartonaže ■ ■ KJLftrltKll Ilica IO priporoča svoje na glasu solidne, točne in c^ne H8 12—2 domaČe proizvode, odlikovane Z največjim odlikovanjem. Moderni stroji ! Brez konkurence ! Ceniki zastonj in franko. ^ % * Poprave točno in po ceni. § i ml m s E H mm Uijudno naznanjam, da sem prevzela od gosp. Karol Lenče-ta, posestnika in vinskfga trgovca, njegovo gostilno na Laverci. Potrudila se bodem častitim gostom postreči z dobro pijačo, kakor tudi dobrimi in cenenimi jedili. Klavir je na razpolago. 'H Omnibus gosp. Lenče ta bode ob Veliki noči in nadalje vsako nedeljo in II praznik vozil ob Vs3-uri iz Ljubljane od postajališča električne železnice »Vojaško V strelišče na Laverco. Nazaj pa po potrebi, kadar bo za poln voz pasažirjev. L j Za mnogobrojni obisk se toplo priporočam U velespoštovanjem 292 8-4 /IVarija Gerfscher A n gostilničarka. m Priporočilo. na Židovski stezi štev. 4 priporoča svojo bogato zalogo Istrijanec, črni............52 vin. liter. Istrijanec, beli............56 » » Cviček...............72 » -> Štajerec, beli............80 » » Teran...............80 » » Muškatelec.............92 » » Rizling...............96 » » Za obilni obisk se priporoča velespoštovanjem 291 3-3 Ivan Kenda _gostilničar. ■uu^^^a^uiuiu^uauiuiuu ■^mmmimmmmmmmmmmr 1 wtr Najboljša kavina primes je in ostane MM-ll Mili iz Ljubljane. 128 10-7 s! ► § ■a M r-« K vsakemu mojih družinskih Šivalnih strojev pošljem na željo pioti doplačilu farno 6 gld. novo vezllno pripravo. S tem orodjem se lepo in lahko izvrSujfjo vsakovrstna vezenja: pisana, z vrvicami, monogramna, predrta itd. Si 9 3-1 Pouk v teh delih vezenja Je v prodajalnlol brezplačen. :xxxxxxxxxxxx franja fl\eršol v Ljubljani, Mestni trg št. IS priporoča svojo bogato zalogo pričetih in izvršenih ženskih ročnih izdelkov, vsakovrstnih, jako ličnih vezenin, krojaSkih potrebščin ter raznega drobnega blaga — vse po zelo zmernih cenah. Monogrami in risarije se v poljubnih barvah in slogih uvezujejo na vsakoršno blago. is 11 Zunanja naročila se izvršujejo točno in ceno. „ANDROpOGOJt" (Iznajditelj P. Herrmann, Zgornja Poljskava) je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče sredstvo za rast Us, katero ni nikako sleparstvo ampak skozi leta z nenavadnimi vspehi izkušena in zajamčeno neškodljiva tekočina, KI zabranl Izpadanje las in odstrani prahaje. Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno brado. Mnogoštevilna priznanja. Cena steklenice 3 krone. Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele. Glavna zaloga in razpošiljate v v Ljubljani pri gospodu 274 (3) Vaso Petriči6-u. pl. Trnkčczv v Pri angelju" V zalogi imajo tudi gg E. Mahr in (I Ljubljani, Ji. Ranf v Kranji, in lekarna v Novem mestu. Preprodajalci popust. Stanje hranilnih vlog: 15 milijonov K. Rezervni zaklad: okroglo 350.000 K. na /Y\esfnem frgu zraven rofovža sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po 4% ter pripisuje nevzdignjene obresti vsa-eega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem. Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da Je var-S nost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to f hranilnioo tudi sodišča denar maloletnih otrok in 1 varovanoev. 1 SGT" Denarne vloge sprejemajo se tudi po pošti in 1 potom c. kr. poštne hranilnice. Poštno - hranilnične 1 sprejemnice dobivajo se brezplačno. "Ž3Z 21 (12) Domača nmetalna steklarija v Ljubljani, se priporoča prečast. duhovščini in cerkvenim predstojniStvom v naročila za izdelovanje oerkvenih oken in vrat, vdelanih s katedralnim steklom ali s svinoem obrobljenim belim ali barvenim steklom, cm- s steklom z umetno slikarijo strokovnjaSko dobro, z?ia «euo in trpežno izvrSeno v lastni delavnici, od najpriprostejSega do najfinejšega št. so/z Spričalo,