rečem, do se je gotovo blizu milijon ploninskih razglednic-fotografij rodilo v Jožetovi temnici, po­ tovalo v planinske koče in domove - tam po so našle navdušene kupce in pot v svet. Toko je Jožetovo delo vabilo no tih, o prepričljiv način tisoče in desettisoče ljudi v gorski svet, ki go je som tako iskreno ljubil, občudoval in neprestano obiskoval. Jožetove slike, so vedno bolj krasile Planinski Vestnik, po tudi druge revije in knjige. Povečave so okrasile planinske koče in razstave. Z njimi je bil Jože povsod navzoč, kjer se je častil alpski svet. Po tudi dren omaga. Jožetovi obiski v gorah so se omejili no razgledni Rožnik, po no kotiček in klopco med cveticami njegovega vrta v Rožni do­ lini, kjer se je končno tudi to čudoviti, tihi človek umiril in našel pokoj tam no severni strani Ljub­ ljane, komor pošiljajo gore od vseh strani po­ zdrave tolikim ljubiteljem njihovih lepot. RAZIS~COVANJA VISOKOGORSKEGA KRASA V SLOVENIJI Du šan Novak 1 o'"''" smčomo rn"oj krnso pogos,,j,, kot bi to pričakovali. Apneniške gore spadajo med kroške tvorbe in nove kroške teritorije so našli v vseh klimatskih pasovih, kjer vodo deluje no poseben način. Kroške pojave najdemo v slovenskih Alpah povsod tam, kjer sto apnenec in dolomit bazični kame­ nini, ki pretežno potekata iz triasa. No površini kroških polj je navkljub obilnemu deževju zelo malo ali skoraj nič vodnih tokov. Velike množine vode hitro izginejo v kroško notranjost in se zopet pojavijo no dnu dolin kot številni izviri. Zato so torej, razen polj in K o I i še v k e , vsi pojavi, ki so značilni zo visokogorski kros, po­ kriti. Posebno predeli okoli bohinjskih goro so podobni tistim no Dinarskem teritoriju (Komno, Dolino triglavskih jezer). K temu svetu v slo­ venskih Alpah pripadajo še polja no Hribaricah, Zo Planjo, Kredarico, Rušje, predel med Triglavom in Kotom, Kriški podi, Kaninski podi, in predgorja Meioklo, Jelovico in Pokljuko. Tudi v Kamniških Alpah štejemo v kros mnoge predele: Velike in Mole Pode, Kalce, Veliko planino, predel okoli Dedca, Korošico, Moličko in Dleskovško planino, območje med Ojstrico in Planjavo, itd. Kroški pojavi so še no Menini, Olševi, Raduhi, Peci in Uršlji gori in no nekaterih mestih v Korovonkoh. Leto 1925 se je Društvo za raziskovanje jam lo­ tilo raziskovanja visokogorskega sveto v okolici Bohinjskega jezero. Toko si je skupino planincev, ki so se imenovali „drenovci«, nekoč naložilo, do razišče nekaj brezen no Kalcah. žal so se poro­ čilo o tem izgubilo. Biološke značilnosti neka­ terih jam je no gorotem območju Bohinja raz­ iskoval E. Pretnar (1955), ki je zo kordeks odkril okoli 25 objektov. Približno v istem času so Ita­ lijani raziskovali bohinjske gore no bivši itoli­ jonsko-jugoslovonski meji. Opisi jam, ki so jih raziskali, so izšl i v monografiji „Duemillo Grotte ... člani Društvo za raziskovanje jam so odkrili še nekaj brezen in jam v alpskih predgorjih. Po drugi svetovni vojni so začeli sistematično raziskovati slovenski visokogorski kros. člani Dru­ štvo za raziskovanje jam so raziskovali kroške pojave v Kamniških Alpah. No Molički in Veliki planini je mnogo znanih brezen in jam kot npr. Zijalka nad planino Ovčorijo na Mokrici, Ojstrici itd. Samo nekaj od njih je bilo popolnoma raz­ iskanih glede na kroške pojave, ki jih je opisal Kunaver (1953, 1957). L. 1951 sta dve člana dru­ štvo odkrilo okoli 20 brezen no Podih pod Skuto. Brezno so bila popolnoma raziskano l. 1954 (Ku­ naver 1955). V zadnjih letih so raziskali in opisali nekaj brezen na Kriških podih v Julijskih Alpah. Brezno, ki leži v območju Triglava, je eno najbolj znanih v slovenskih Alpah. Vhod vonj je no višini 2400 m nod Jadranskim morjem in 1400 m nad dnom doline Vrat. Že v avgustu 1955 je Gams skupaj z angleškimi speleologi poskušal prodreti v to brezno. Dospeli so do g lobine 75 m. V sep­ tembru 1956 je skupina slovenskih speleologov zopet poskusilo srečo, vendar so bile okoliščine loko neugodne, do so morali z delom prenehati (Odsek položnega vhoda je bil zasnežen). Ko so prišli do globine 75 m, se jim je zazdelo nadaljne prodiranje nevarno zarodi prevelikih zaledenitev in tako se je skupina moralo umakniti (glej Gamsovo poročilo 1957). Avgusta l. 1957 sta D. Kemp in J. Gantar zopet poskušala premagati globino. Prišlo sto do 180 m in v tej globini od­ krilo, do mora biti jama 40 m široko in nekaj sto metrov globoko. Navkljub idealnim pogojem dno nista mogla doseči, ker je bilo skupina pre- 273 majhna. Pozno v septembru 1958 so zopet posku­ šali prodreti v brezno. Raziskovalci so že no za­ četku zadeli na velike množine snega. Dospeli so do globine 75 m, nadaljni prehod pa je bil one­ mogočen. Ekspedicija je bila torej preložena na ugodnejši čas . V okolici Triglava je speleološko sekcijo PD Le­ lezničor, Ljubljano, sistematično obdelovalo bo­ hinjske gore. Jamarji PD Kranj so doslej odkrili no Gorenjskem okoli 50 jam in brezen, predvsem v predgorjih Alp - na Pokljuki in Jelovici (Aljan­ čič 1960). Kroške pojave v Karavankah je obde­ loval Jordan 1966 no Jelovici Oblak 1959, Murko (1959) po je pisal o krosu no Mežakli, zbral po je tudi podatke o kraških pojavih no Gorenjskem (1960). Po podatkih, ki jih ima Institut zo raziskovanje krosa (Murko 1960), so bili doslej raziskani in odkriti naslednji objekti : 1. Severno od reke Save in vzhodno od reke Kamniške Bistrice 36 objektov. 2. Med Kamniško Bistrico in Tržiško Bistrico okoli 1 O objektov. 3. No Mežakli 21 objektov. 4. No Pokljuki 21 objektov. 5. No Jelovici 32 objektov. 6. Zapadno od Tržiške Bistrice in severno od Sove 60 objektov. 7. V Julijskih Alpah okoli 180 objektov. V istem času je Murko na Gorenjskem odkril še nekaj področij, ki še niso bilo popolnoma raz­ iskano. Po bolj sistematičnih raziskavah v zadnjem času lahko trdimo, do se geomorfološki razvoj no tem delu Alp ne razlikuje od d rugih predelov v Ap­ neniških Alpoh. Kroški proces se je posebno ugodno razvijal v tercioru, se pravi v času, ko je bilo no planotah nekom topleje. Kasneje je to razvoj ustavilo ledena doba in začelo pokrivati površino z ledeniškimi morenami. Szabo prav tako ugotavlja, da je razvoj krosa v Karpatih treba pripisati topli klimi v tercioru. Hladnejša klimo v medledeniški h obdobjih je kroški proces še pospešilo. Samo v najvišj ih pa­ sovih je bil kroški razvoj omejen samo no povr­ šino (Szobo 1953), medtem ko je glociocijo v času, ko se je umikalo, uničilo kroške pojave na površju. Kroški razvoj se je zopet pojavil v holo­ cenu, delno no starem, v glavnem po no novem ozemlju. No planotah je nastalo polno žlebičev in kroških kotličev, brezen in žrel, ki vso posrkavajo atmo­ sfersko vodo. Poleg tega je močno tektonsko predispozicijo v času premikanja zemeljskih plo- 274 sti povzročilo, da je nastalo mnogo razpok od­ prtega in prepustnega tipa, kor lahko štejemo za začetno stopnjo kroškega razvoja. Ob tektonskih prelomnicah so se zelo kmalu po kulminaciji zadnje glaciocije razvilo globoko brezno in kotliči. Mnogo brezno in kotliči so se že pod ledeno površino izoblikovali v dokončno obliko z izpiranjem ledeniške vode. Tipičen pri­ mer je žrelo no Prehodovcih, vodnjak v obliki brezno, nastalega no križanju mnogih tektonskih prelomnic no planoti. Brezno je morda nastalo ob koncu ledene dobe in je 17 m globoko. V visokih gorah, kjer prevladujejo nizke tempe­ rature, večjo stopnjo vloge in pogoste zmrzali, je korozijski proces zapoznel, tako do se je kraško erozijo omejila predvsem no površino. Bčigli, Corbel in drugi avtorji so prevzeli nalogo, do proučujejo klimatske vplive no fiz ikalno-kemične procese. Po Bčiglijevem mnenju je korozijo v viš­ jem pasu štirikrat počasnejšo kot v toplejl em, nižjem pasu, kjer je podzemeljska cirkulacijo hi­ trejša. Medtem ko se v višjem pasu žlebiči in škraplje tvorijo na površini, so za nižji pas zna­ čilni kotliči, brezna in vrtače. Raziskave v Kam­ niških Alpah in v okolici Triglava so pokazale, do se je visokogorski kros razvil vzdolž nekaterih predispozicij, med katerimi so najbolj pomembne tele: 1. Prelomi skal. 2. Delovonje snežnice in dežja globoko pod površjem: Pojavi nastopajo predvsem v obliki škrapelj in žlebičev no planotasti površini. Obstoja več vrst žlebastih in globokih škrapelj. Ostro zaobljene se pojavljajo nad gozdno mejo, škraplje v nižjih predelih po so bolj zaobljene in pokrite s prstjo. 3. Vpliv ledu in mraza no špranje: Led in mikroklimatski faktorji drobijo jamske ste­ ne in kamenje v kršje ter v skladu s tem tvorijo povsod tam različne sekundarne votline. Majhni naravni mostovi se tvorijo povsod tam, kjer so stene ločene s kotliči in vrtačami. Stene kotličev so ponavadi zelo močno propustne. No zgornjem delu skale se jasno kože črto, kje sneg in led obstaneta večji del leto. Stene rn večkrat polne ostro obrušenih žlebičev, medtem ko so grlo bre­ zen in kotličev gladko in redko žlebasto ... To je že pas večnega snega. 4. Delovanje ledu v luknjah in breznih: Led v luknjah učinkuje kot sneg, se pravi, ustvar­ ja mikroklimo, vendar v nasprotju s snegom obli­ kuje in kleše. (Štirn 1954, Kunaver 1957) Glede no pasove in no pripadajoče individualne kroške pojave se detajli v Alpah, ki so jih oce- Črna prst s Soriške planine nili, ravnajo po klasifikaciji Rothjenso 1951 in Corbelo 1956-57. Zato razlikujemo: 1. V gozdnem pasu vse do višine 1800 m se kros sestoji iz vrtač, kotličev in zijovk z večjim ali manjšim podzemeljskim delovanjem. 2. No višinah okoli 2700 m prevladujejo predvsem škrapljaste formacije. V pasu grmičevja in iglav­ cev po najdemo predvsem žlebiče in po več me­ trov globoke špranje. Foto ing. Albert Sušnik Višje večino vode zmrzne, medtem ko tam, kjer teče brez ovire, hitro pronica skozi glavne tek­ tonske prelomnice do erozijske podloge. Posle­ dico tega so lahko samo škraplje. Nobeni dokazi še ne obstojajo, po katerih bi lahko sk lepali, do so se škraplje ohranile še iz pleistocena. Zarodi dejstvo, do nošo področja leže pod mejo več­ nega snega, ni bilo nobenih praktičnih opazo­ vanj, ki bi potrdilo domnevo, do bi pod mejo 275 večnega snega obstajal pas podorov in dolin, čeprav mra z ne dopušča razvoja krosa (Rathjens, 1951.) V pasu škrapelj je topeča voda glavni faktor. Na meji gozdnega pasu se pojavljajo številne vrtače. Nekatere od njih imajo še druge votline pod njihovim navideznim dnom in v mnogih pri­ merih nastajajo barja no ilovici, ki jo je vodo izpralo iz jam. Vodo izgine v požiralnike in se zbira v tokove. To je pravzaprav razl ika, s katero se pojavljajo vrtače v dinarskem krosu. Za visoko­ gorski kros je namreč značilno, do se njegove vrtače imenujejo »doline«, imajo starejšo poboč­ ja in njihovo dno je polno kršjo. Tom, kjer je voda odplavila zemljo, je lahko ugotoviti številne špranje. Najbolj tipičen tak primer je Bikovo brezno na Komni (kardeks št. 27/1679). Brezno ima dva vhoda in leži na višini 1550 m JZ od pašnika Na Kraju. Brezno je 33 m globoko, na dnu je velika dvorana, polna ledu. Zelo značilna na tem območju je tudi oblika brezna pod vrhom Vogla (kardeks št. 12/1706). Odprtina je 15 m široka, 30 m dolga, prav toliko globoka, njegovo dno je pokrito s snegom, ki ni iz leta v leto enak. Brezno je zelo znači lno za­ rodi svojega položaja na sedlu. V tem območju so horizontalno razvite jame manj pogoste, zaradi strmih skalnatih poboč ij in malo zgubanih plasti. Jame tega tipa so: Po­ točka zijalka na Olševi, zijalko no Mokrici (Bro­ dar, 1959}, jama na Ojstrici, Gamsov skret, Go­ vic in Kiklopovo oko (Novak, 1961). Ta leži na vi­ šini 1950 m pod kočo na Prehodavcih in se sk riva za steno, ki se dviga nad dolino. Omeniti moramo tudi tok Savice. Savica ni zna­ na samo po svojem slapu, ampak je treba do­ dati, da sta v južni razpoki v isti višini dve jami. 2relo, iz katere izvira slap, je odkril ing. Breznik (Rakovec, 1950). Drugi izvir ima dve od­ prtini. Prva je »spodmol« (okoli 25 m dolg, 10-15 m širok in 2-3 m visok. Skalnati previs se nalahno spušča proti breznu. Na drugi strani razpoke je rov z razvejanim žlebom, ki se raz­ penja 50-70 m SZ. Ob poplavah voda bruha iz obeh odprtin in je glede na svojo trdoto in temperaturo isto kot v slapu. Prav tako je vredno omeniti jamo in izvir v steni Pršivca, Govic, 100 m nad Bohinjskim jezerom. Prvikrat so ga obiskali že 1925, vendar so ga de­ finitivno odkrili šele v letih suše 1958 do 1959. Na dnu zadnje dvorane je med kršjem podrtega svoda prehod v rov, iz katerega izvira voda, 18 m nad jezersko gladino. Ko zaradi dežja voda na­ raste, se tvorj slap, ki bruhne skozi vhod. No­ tranjost jame je fo vedno neraziskana, prav tako 276 predel za Pršivcem. Za razvoj te jame je bilo postavljenih več faz. Najpomembnejša od njih je bila tektonska priprava, ker se je vodi odprla pot in ker je voda izjedla posamezne rove. Za spoznavanje vodnega toka rek Save in Soče bi bilo dobro, če bi najprej raziskov~li Triglavsko brezno. Nadaljnji študij Triglavskega brezna bi pomagal rešiti vprašanje, ali Bistrica v dolini Vrat resnično izvira iz ledenika in v katero smer se odtekajo vode iz triglavskega območja. če je voda izdolbla večje jame, potem bi ob omenje­ nem breznu lahko slutili, da je ta podzemni svet večji kot brezno Berger v Franciji (1135 m g lo­ boko). Apneniška plast se spušča proti jugu in če obstaja še kakšno brezno, se spušča proti reki Soči. V tem primeru bi brezno segalo prav pod triglavski vrh. Vendar smo do sedaj raziskali še zelo malo. Ob­ širni predeli še čakajo, da jih bomo sistematično obdelali. Nikoli ne bomo do kraja spoznali celoto kroških pojavov, ki so nastajali v predledeni dobi. Samo malo formacij je ohranjenih in še te je deformi­ ralo ledeniško delovanje. Op. ur. Bibliografijo te razprave Dušana Novaka, ki je izšlo v publikaciji: .. Third lnternotionol Congress of Spe­ leology", je zelo obširno, zato je ne navajamo. Opozar­ jamo s tem no speleološko delo našega dolgoletnega sodelavca, obenem po tudi no delo plonincev-speleolo, gov, ki se združujejo v nekaterih naših društvih (PD 2e­ lezničor Ljubljano. PD Kranj idr.). Razpravo ponazarja 11 risb (nekatere so izšle tudi v PV) in 16 fotografij. ZAKASNELA ZAGODNICA POLNOKRVNEMU BRICU (Ob Zorzutovem jubileju} Tine Orel Kdo ga ne pozno, Ludvika Zorzuta, iz mIcnega Kanala ob Soči doma! Skoraj na robu naše slovenske dežele zre z grajskega griča na ta edinstveni slovenski trg, na dva majhna spome­ nika dveh naših velikih mož, alpinista in prosve­ titelja Staniča in komponista Kogoja, na sinjo Sočo, ki se tu blizu spreminja v svetlobo daljno­ vodov, na mili soški pokrajini odtujeni tovarniški