Št. 885.
V Ljubljani, petek dne 24. marca 1911.
Leto II.
Nsamezna šter. t Ljubljani n Trsta 4 vin.
JUTRO* izhtja vok — tudi ob nedeljah in p*axrikih — ob 3. zjutraj, ob ponedeljkih ob 5. zjutraj. Naročnisa znaša: v Ljubljani v upravniStvu
■esečno K 1—, z dostavljanjem na dom K 1*20; s pošto Mloletno K 18poUeino K 9-—, četrtletno K 4 50, •fts&sčno K 1 '50. Za inozemstvo celoletno K 28'—. *	Telefon Stsviika 118.	l
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
t Izven LjnMjaae n Trsta S via. j
ttedutttvo ta npraimStv« j« v PrančH0can*H rilci 9. Dopisi sc pošiljajo uredništvu, naročnioa npravatftam Nefrankirana pisma se ae sprejemajo, rokopisi ae m vračajo. Za oglase se plača: pctit vrata 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pii večkratno« ogidanju popast. Za odgovor Je priložiti inaiako. t	Telefon	Številka	118.
V črnih vodah.
Najhujši trn v peti je našim klerikalcem naše svobodomiselno dijaštvo. Povsod jim gre pšenica bolj v klasje le med našim dijaštvom ne. Povsod ima klerikalni terorizem in klerikalna korupcija vsaj nekaj uspeha, samo med dijaštvom ga nima nič. In zato izkušajo klerikalci pridobiti za sebe že srednješolsko dijaštvo, kajti o tem so se lahko že prepričali: kdor ni šel klerikalcem v past že na srednji šoli, tega kot akademika ne dobe več iz-lepa. Zato delajo klerikalci z vsemi močmi na to, da bi že srednješolsko dijaštvo zapeljali v črne klerikalne vode. Priznavamo, da delajo prav sistematično: na vseh naših srednjih šolah so ravnatelji sami klerikalci ali pa taki naprednjaki, ki plešejo, kakor godejo klerikalci. Med profesorji je vedno več klerikalcev, in katehetje delajo na vse kriplje. In kar manjka, to izvršuje od časa do časa naš slavni deželni šolski svet. Te dni je deželni šolski svet izdal spet nov ferman: prepovedal je srednješolskemu dijaštvu brati napredne časopise (pri tem misli
v	prvi vrsti seveda na »Jutro" in na »Omladino") in prepovedal jim je celo postajati pred izložbami, kjer so napredni časopisi izloženi. Kar niso mogle doseči ne eksercicije, ne katehetove pridige, ne dosedanje perse-kucije naprednega srednješolskega di-jaštva, to naj bi dosegel najnovejši ferman deželnega šolskega sveta. Pa ne bo dosegel! Ferman deželnega šolskega sveta je pravzaprav velika neumnost in kaže, da gospodje v tej korporaciji niso pedagogje, ampak policaji. Gospodje bi morali vedeti, da ravnao prepovedan sad diši najbolj, in namesto, da bi omejili med srednješolskim dijaštvom branje naprednih časopisov, ga bodo šele prav razširili tudi med tiste srednješolske dijaške kroge, ki se doslej morda za to niso še brigali.
Naša srednješolska vzgoja je sploh tako hinavska, tako ostudno-hinavska, da se človeku kar gabi, če misli nanj« in če misli na ona leta, ko je tudi on bil deležen „dobrot“ te vzgoje. Mladina si želi odkritosti, resničnega prijateljstva in očetovskega vodstva, zoprno pa ji je tiranstvo, zoprno hinavstvo in policajstvo ! Vsega onega, kar zahtevamo od dobre in pametne vzgoje, danes v naših srednjih šolah pogrešamo — to pa zato, ker plava vsa naša srednješolska vzgoja v črnih vodah, in najnovejši simptom te vzgoje je v abderitskem fermanu deželnega šolskega sveta.
Nas ne more spraviti niti ta odločba deželnega šolskega sveta iz ravnotežja. Mi dobro vemo, da bo ostala brez uspeha, kajti srednješolsko dijaštvo si ne bo pustilo jemati svoje duševne svobode od nikogar in bo, če tudi pod pritiskom razmer skrivaj, še naprej bralo napredne časopise in knjige, naprej se bo samo izobraževalo, ker mu srednja šola v današnjih razmerah žal ne da nobene prave izobrazbe, ker plava v črnih vodah.
„MIadina je povračilo" je dejal Ibsen, povračilo za onega, ki dobro in odkrito misli z njo, maščevanje pa za onega, ki ji hoče zapreti pot do prave izobrazbe in do svobode.
In tega maščevanja bodo v polni meri deležni oni, ki so spravili našo srednješolsko vzgojo v črne vode. Mladina bo z njimi obračunala temeljito, zlomila bo njih nadvlado tako, da bo ostal nanje samo še črn spomin, in sama bo zavladala v imenu prosvete, napredka in svobode!
Ustanovni shod podružnice „Zveze jugoslovanskih železničarjev v Ljubljani".
Ustanovni shod podružnice »Zveze jugoslovanskih železničarjev v Ljubljani” se je ob bogati udeležbi 90 zavednih zvezinih pristašev, deloma podružničnih članov, deloma delegatov iz Maribora in Zidanega mosta, iz Trsta, Kranja in Ljubljane vršil dne 10. t. m. v steklenem salonu pri .Novem svetu" na Marije Terezije cesti.
Ob polu petih popoldne otvori tov. Mlakar, kot predsednik pripravljalnega odbora ta velezanimivi ustanovni shod ter predstavi zborovalcem vladnega zastopnika g. Finka. Nato pozdravi vse navzoče kakor člane, tako tudi delegate, ki so prihiteli iz zelenega Štajerja, lepe Kranjske in od obrežij slovanske Adrije.
Kot delegata osrednje »Zveze jugoslovanskih železničarjev" v Trstu sta govorila najprvo tt. Vitek in Tancik, prvi v hrvaškem, drugi pa v slovenskem jeziku. Tovariš Vitek je izražal svoje in zvezino veselje, da se je vendar jelo železničarstvo tudi v osrčju Slovenije gibati ter se otresati rdečih kravat in se zavedati, da so slovanske matere sinovi.
Tov. Tancik je govoril v istem smislu ter podal v živahnih in zanimivih besedah poročilo z Dunaja od ministrstva. Obrazložil je tudi pomen »Zveze" in naslikal v jasnih slikah zadnje gibanje pasivne resistence v Trstu.
Tov. Kejžar kot zastopnik mariborske podružnice je v svojem govoru povdarjal velikanski razloček med nami in brezbarvnimi sociji. Z mnogimi dejstvi je dokazal, da imajo ravno so-cijalni demokratje mnogo surovih političnih izbruhov na vesti. Kot konkreten slučaj je navedel pobijanje šip v Mariboru. Največji krivci pri onem izbruhu političnih strasti so bili slovenski soc. demokratje, oziroma njihovi nedorasli sinovi. To je čisto razumno! Socijalni demokratje, pa naj so nemški, ali pa italijanski, imajo naše zaslepljene rojake vedno za svoj politični smodnik. Dalje je prav lepo dokazal, da je med slov. sociji največ potujčenih otrok, ker se med njimi le nemškutari, seveda je to prvi znak slov. socija. Naša organizacija je sta-
novska združitev na podlagi narodne zavednosti. Zato pa ima nalogo, da vzbuja stanovsko in narodno zavest pri železničarjih odrastle starosti ter gleda in pazi na naraščaj, kakor na očesno punčico.
Govornikovemu izvajanju je sledilo velikansko ploskanje.
G. Deržič, kot odposlanec zidan-moške uradniške podružnice je pozdravil navzoče zborovalce ter izrazil svoje veselje nad ustanovitvijo ljubljanske podružnice.
Tov. Jaklič je dajal moralne zaušnice g. Kopaču, rdečemu Aleksandru v Trstu in njeni okolici. Obžaloval je le, da ga ni bilo na zborovanju.
Tov. Repovš je očital socijalnim demokratom, da zborujejo pri zaklenjenih vratih. Ta trditev je navzočo rdečo trojico tako razkačila, da so imeli za tak poper besede na jeziku: »To je laž!" No, ko se jim pa je dokazalo, da je Repovševa trditev resnična, so jo pobitih obrazov in še bolj rdečih ušes svojevoljno odkurili iz shoda.
Ko so se še nekateri drugi tovariši udeležili debate, v kateri se je pokazalo zborovalcem v vsi grdi nagoti socijalni demokratizem, zlasti, ko se je z dejstvi dokazalo, da ravno socij. socializem vzgaja največ denun-cijantov v svojih vrstah, se je prešlo k odborovi volitvi, oziroma k oni društvenega predsednika.
Tik pred njo pa je povdarjal tovariš Repovš velikanski pomen, ali ima društvo dober odbor, ki dela, ali odbor, ki ima samo izredne seje, sicer pa spi spanje pravičnega. Dalje je ta-korekoč razvil program podružničnega odbora. Izrazil je med svojimi zanimivimi in jako stvarnimi izvajanji tudi nado, da se skoraj uradniška in delavska zveza strneti v eno falango, kateri se bo potem še bolj umikala raztrgana socijalna demokracijo. Nato prebere kandidatno listo.
Vse volitve so se vršile „per acclamationem". Tako je bil izvoljen društvenim predsednikom tov. Čolnik, podpredsednikom tov. Šenk, tajnikom tov. Lud. Mlakar, blagajnikom tov. Jermol, odbornikom tt. Repovš, Tomažič, Ropaš, Gregorčič, njihovim namestnikom Mlakar Josip in Verli in pregledovalcem računov tov. Noč in tov. Kragelj.
Nato se je tov. Mlakarju vsestransko zahvalilo za njegovo požrtvovalno delovanje v kateri se je povdarjalo, da je ravno tov. Mlakar zanesel v Ljubljano tisti pomladanski veter, ki je odnesel otrpnelost ljubljanskih tovarišev ter jim prinesel svežega zraka narodne in stanovske zavednosti.
Potem so se šele jeli zbirati tovariši pod našo zastavo ter so na-rastli v izkušen in zanesljiv polk, ki tvori podružnico „Zveze jugoslovanskih železničarjev v Ljubljani.
Tov. Mlakar se zahvali za te zahvalne izjave ter prebravši pismo g. Ivana Hribarja, drž. poslanca, v katerem obljublja svojo udeležitev, če mu bo to pripuščal čas in zdravje, zaključi to zares zanimivo zborovanje ob deveti uri zvečer.
Slovanski jug.
Bolgarska »Akademija znanosti". Bolgari dosedaj še niso imeli svoje »Akademije znanosti". Imeli so samo »Društvo pisateljev", ki je bilo ustanovljeno I. 1869. Te dni pa je imelo imenovano društvo svojo slav nostno sejo, na kateri je bilo skle njeno, da se društvo pretvori v »Akademijo znanosti". Akademija je razdeljena v 3 odseke in šteje skupaj 45 članov. Predsednik je Gešov, podpredsednik zgodovinar Miletič.
Potovanje kralja Nikite in politični kaznjenci. Po najnovejših vesteh odide črnogorski kralj Nikita dne 4. aprila na potovanje, da se predstavi na posameznih dvorih. Najbrže odpotuje najprej v Petrograd, nato pa na Dunaj. Pred svojim odhodom namerava baje kralj izvršiti še nekake iz-premembe v notranji politiki svoje države. Dosedanji absolutistični ministrski predsednik dr. Tomanovič bo položil svojo demisijo, na njegovo mesto pa pride dr. Lazar Mijukovič. Vprašanje pa je, če se bo z novim ministrskim predsednikom spremenil tudi režim. Za časa kraljevega potovanja, katerega bo spremljal na potu tudi novi ministrski predsednik, ga bo nadomeščal prestolonaslednik Danilo, ki bi imel pomilostiti tudi vse politične obsojence, ki se že par let nahajajo v ječah. Vendar je skoro neverjetno, da bi kraljevič Danilo mogel to izvršiti na svojo roko. Splošno se domneva, da je pomiloščenje prepustil prestolonasledniku samo zato, ker je ta najbolj priljubljen med narodom.
Iz »Jugoslovanske Akademije".
V	soboto se je vršil občni zbor zagrebške »Jugoslovanske Akademije". Iz blagajniškega poročila je razvidno, da je imela akademija 1. 1910. okoli
56.000 K dohodkov in okoli 46.000 K izdatkov, torej preostanka 9500 K. — Celokupno premoženje akademije znaša 766 000 K v denarju in vrednostnem papirju, 846.000 K pa v zgradbah. Iz poročila glavnega tajnika vseučiliške-ga profesorja dr. Manojloviča je razvidno, da so za jugoslovansko enciklopedijo že v veliki meri izvršene predpriprave za hrvaški, srbski in slovenski del. Za izdajo enciklopedije je dobila »Jugoslovanska akademija" od generala Crljana 20.000 K, a »Srbska akademija" je za začetno delo votirala
21.000 dinarjev. »Jugoslovanska akademija* je že izdelala tzv. alfabet, to je alfabetske popise člankov, o katerih se imajo obdelati vse stroke narod, življenja. Isto imajo še napraviti Srbi in Slovenci, nakar se izvoli definitivni redakcijski odsek hrvaških, slovenskih in srbskih učenjakov in se prične takoj z ureditvijo tega velikega dela, ki bo za medsebojno spoznavanje jugoslovanskih narodov velikanskega pomena.
Splošni pregled.
Stolipinova demisija. Tudi Rusija ima ministrsko krizo. Krize pa ni
povzročila”duma, ampak državni sov jet, ki tvori nekako ravnotežje proti dumi. Stolipin je bil za narodnostne volilne kurije v zapadnih zemstvih, s čimer bi bile vsaj deloma zavarovane poljske pravice. To pa reakcijonarni večini drž. sovjeta ni bilo po volji in je odklonila Stolipinovo predlogo. Tudi duma baje ni bila zadovoljna z zunanjo politiko Stolipinovo. Toda duma sama bi ne bila 1 povzročila krize. Javna tajnost je, da je tudi drž, sovjet sklepal in delal po višji volji, kar je slabo znamenje za ruski carizem. Razvoj krize je trajal nekaj dnij in se je vršil tako: Stolipin je v drž. sovjetu po Akimovu, predsedniku dume izjavil, da je volja carja, da se pri vpeljavi zemstev uvedejo nacijo-nalne kurije. Član drž. sovjeta je na to prosil avdijence pri carju in je povedal, da si večina drž. sovjeta ne želi narodnostnih kurij, ako pa si car želi, bodo glasovali zanje. Car je rekel, da ni izrazil nikake želje in tako je desnica drž. sovjeta glasovala pjoti projektu. Rezultat krize je nov korak nazaj na polju ruskih konstitinijonel-nih naprav. Zmerni nacijonalisti in oktobristi so nezadovoljni s tem, da je Stolipin odstopil. Kriza bo kmalu končana.
Angleška spodnja zbornica je
imela generalno debato ob vojni mornarici. Ob koncu seje je proglasil prvi lord admiralitete Mac Kenna, da je vse urejeno, da se zavarujejo trgovske ceste in zveze, in da je zato že pripravljeno primerno število križaric. Govoril je tudi o tem, da bo Anglija 1. 1914 imela enako število drinajtov kakor trozveza, imela bo torej 29 drinajtov in poleg tega še veliko pomorsko silo. Zbornica je sprejela po proračunu določeno stanje vojske 134.000 mož.
Rusko-kitajski konflikt. Po Petrogradu se je raznesla, da je bil ruski poslanik v Pekingu, Kurostovec umorjen. Vest je prišla iz Moskve in je vzbudila precej razburjenja. Bila je seveda neresnična.
Francosko prebivalstvo pada po številu od leta do leta. Bertilloo Be-renger je objavil oklic na francoski narod, ki se bo razposlal po vsej državi pod naslovom: Ali bo Francija čez 50 let še na svetu. Statistika kaže sledeče rezultate: L. 1860 je bilo
35,360.000	Francozov in 40,000.000 Nemcev 1. 1910. pa je 38,000.000 Francozov in 63,000.800 Nemcev. L. 1950. bo 25,000.000 Francozov in 100,000.000 Nemcev. Ako bi ne bila priroda silnejša od številk, potem bi bilo čez 50 let res malo Francozov.
Španska zbornca je imela burno sejo zaradi španskega kralja. Ob priliki jubileja je imel biti italijanski kralj imenovan za častnega obrsta nekega španskega regimenta. Klerikalci so se uprli temu častnemu imenovanju, češ, da žali verski čut Španskih državljanov, ker je italijanski kralj vzel papežu Rim. Vsled tega je nastal hrum zbornici. Canalejas je izjavil, da španska vlada priznava kot vladarja Italije Viktorja Emanuela in da Si
LISTEK.
MICHEl. ZEVACO:
Most vzdihljajev.
Roman iz starih Bcnetek.
Pietro Aretino je odposlal Klaro in Margarito, nato pa je naglo stopil k vratom, skozi katera je bil spustil Florentinca, ki je želel doseči čast, da postane njegov tajnik.
Florentinec je stal za njimi in čakal.
— Stopite z menoj, je dejal Aretino ter ga vlekel s seboj
v majkno in skromno opremljeno sobico
— Tu, je pripomnil, se ne bojim radovednih ušes; tu lahko govorite. Zakaj je vaši baladi ime »Pesnite in razbojnik", in zakaj se godi v soteski Piave ?
Florentinec si je s kratko gesto snel plavo lasuljo, ki mu je zagrinjala čelo s svojimi mehkužnimi kodri; pred Aretinom se je pojavil moški obraz Rolanda Kandiana.
— Vi! je vzkliknil domačin.
— Jaz, ki igram svojo ulogo,	kakor se nadejam, da boste
vi	igrali svojo. In da začneva . . .
— Govorite, gospodar, je rekel Aretino, ne da bi se moral premagovati ob tej besedi.
— Torej, treba je pred vsem, da postanem za nekaj časa vaš tajnik. Razen tega hočem iti vami na veselico, pri Kateri boste jutri navzoči.
— Pri Kurtizani Imperiji ?
— Da, Sicer pa, kako živi ta	ženska ? Zdi	se mi,	da	sem
slišal govoriti o nekem otroku, ki	ga je imela.	Ali je	to	res-
nica?
— Resnica je, čeprav je znano le malokomu, da ima Imperija hčer.
— Kako ji je ime ?
— Bianca.
— Koliko ji je let?
— Dvanajst do štirinajst.
— Dobro. Na tej veselici poskrbite, da bom mogel videti
mlado Bianco, in da dobi Kurtizana Imperija nekoliko zaupanja v vašega tajnika.
— Ali je to vse, gospodar?
— Vse, za zdaj. Jutri pridem zopet k vam. Vi me sprejmete ter me nastavite za svojega tajnika. Pojutrišnjem me vzamete s seboj na veselico h Kurtizani Imperiji. Potem bova že videla. Zdaj	pa	me spravite iz	hiše, ne da bi me kdo opazil. Da, nekaj
sem	pozabil. Človek, ki me je spremil	in čaka v vaši predsobi,
naj postane vaš služabnik. Tudi on vas mora spremiti v palačo Kurtizane Imperije.
Med temi besedami si je Roland popravil tisto plavo lasuljo, ki je tako dovršeno izpreminjala izraz njegove energične in ponosne glave.
Aretino je ves bled spremil Rolanda do skritih vrat na zadnji strani palače. Nepravi Florentinec je naglo odšel. Peter Aretino se je zdaj počasi vrnil v sobo, kjer je čakal sivolasi spremljevalec. Rolandov nepričakovani poset je bil razburil vse njegove misli.
—	Ta človek ima	nenavadno moč	do ljudi, je premišljal
sam	pri	sebi. Jaz, ki se	bojim kvečjemu	svojih sovražnikov, se
bojim tega človeka, ki me čuva! Po kaj prihaja v Benetke? Kdo je ? Kam hoče? . . .
Zapazil je sivolasega orjaka, ki je miroljubno čakal na klopici.
— Vi, prijatelj, ste tisti, ki želi stopiti v mojo službo? ga je vprašal.
— Da, in sicer čim najprej.
— Še	ta	hip, ako hočete.
— Če	je	tako, naročite mi
kasneje pojutrišnjim.
— Za veselico pri kurtizani
tiho.
— Ne	vem. Takšna so pač	povelja,	ki	vam	jih	imam	ukaz
sporočiti . .	.	Ah, še nekaj . . .	Želim,	da	ne	bi	spal	v	družbi
ostalih slug.
— Dobili boste svojo sobo.
— Dobro bo, če bodo okna na Veliki Kanal.
— Pojdite z menoj, da vam jo pokažem, in recite sami, če vam je po godu.
livrejo. Imeti jo moram naj-Imperiji? je vprašal Peter
Nekaj trenotkov kasneje je bil Skalabrino, ki ga pesnik ni spoznal, a so ga naši bralci gotovo že uganili, nastanjen v majhni sobici, ki je odpirala svoje okno na Veliki Kanal.
Drugi dan je Aretino predstavil svojima tajnikoma novega tovariša, rekoč, da bodo odslej skupaj vršili svoj posel; zatrdil je, da mu je poslal tega tajnika njegov visokorodni prijatelj Ivan de Medicis. In novi tajnik se je nastanil v Aretinovi hiši prav tako neslišno, kakor prejšnji dan novi služabnik,
Tretji dan proti deveti uri zvečer je stopil Aretino v krasno gondolo s škrlatnim šatorom, ki je čakala pred njegovo palačo. S seboj je imel svojega novega tajnika in dvoje slug, oblečenih v blestečo livrejo, med katerimi je bil tudi orjak s sivimi lasmi in slokim hrbtom. Spremstvo večih služabnikov ni pomenilo samo potratnosti, nego tudi koristno varstvo. In zato so bili vsi služabniki pod svojo gala-livrejo oboroženi kakor za na bojni pohod.
Gondola je polagoma drčala po Velikem Kanalu.
Deset minut nato je obstala pred razkošno palačo Imperije.
Pročelje je bilo sijajno razsvetljeno.
Iz notranjščine so prihajali glasovi godbe.
Kakih dvajset slug, štrlečih od zlata, je tvorilo špalir od kanala do palačinih stopnic, da so sprejemali kurtizanine goste, in izza obeh vrst tega špalirja so gledali bedni ljudje z nevoščljivostjo in občudovanjem.
Ali revežem ni v veselje, če gledajo ljudi, ki se prihajajo zabavat ? . . . Mrklo in bolestno veselje 1 . . .
Izza Aretinovega hrbta je dal Skalabrino enemu teh beračev neopazno znamenje, kateremu je berač odgovoril z enakim.
Aretino, velikolepno odet v kamižolo iz dragega žameta, ki mu jo je bil podaril marki Guastski, pokrit z baretom z de-mantno zaponko na peresu, ki ga je imel od vojvode Urbinske-ga, okrog vratu verižico iz težkega zlata, darilo papeža Leona X., je šel po stopnicah navzgor, prehodil prostorno predsobo ter stopil v veliko dvorano, kjer je vrvela elegantna množica, sestavljena po večini iz mladih bogatašev in ženskih, ki — dasi niso bile pravcate kurtizane — vendar niso živele v rednih razmerah.	  (Dalje.)
šteje v čast, da mu more pokazati svoje prijateljstvo in spoštovanje. To izjavo je zbornica sprejela z navdušenim odobravanjem.
Portugal. Letno kraljevsko p: ico v Lisaboni bodo baje izpreme ii v hotel.
Ogrska zbornica je čestil la Italiji s sledečim telegramom na predsednika Marcara: Sprejmite cenjeni g. predsednik, vroče pozdrave ogrske zbornice, ki jih ta pošilja kot izraz prijateljskih čuvstev med našimi narodi italijanski zbornici ob priliki jubileja vaše države z željo, da Italija mogočno vzraste. — Za ta pozdrav se je vnel v zbornici vroč boj, a telegram je bil sprejet in odposlan.
Italijanska kriza po mnenju listov ne bo tako hitro rešena in bo rešitev precej težka.
DNEVNE VEST!.
Konfiskacija »Jutrovih" razglednic od sodišča ni potrjena. Od danes naprej so torej razglednice: »Ljubljana in Žlin-dra“ in „Šukije in policaji" spet na prodaj v tobakarnah, kjer je na prodaj »Jutro" ali pa v administraciji „Jutra“. Kos velja 6 vin. Tobakarnam popust.
Nesramno denuncijanstvo si je dovolil „Slovenec“ z opombo o našem včerajšnjem uvodniku. Vsak človek lahko vidi, da se misli na slovenske pokrajine Koroško, Štajersko itd. Slovenec pa je to zlobno zavil češ, da imamo v mislih tuje gospodarstvo. To je laž in denuncijacija prve vrste.
Kakšne liste podpirajo naši klerikalci. Ni še pozabljeno, kako so naši klerikalci s težko prisluženim ljudskim denarjem podprli hrvaškega poslanca Radiča, ki izdaja list „Dom", pisan za ljudstvo. O tem listu čitamo v 3. številki mesečnika »Naša Gospa Lurska“, ki ga izdajajo kapucini na Reki in ki ga je še posebno blagoslovil papež Pij X. — tiska se v 26.000 izvodih — sledeče zanimive vrstice iz odlomka nekega pisma: »Meni je nemogoče najti predplačnike za onih 5 iztisov »Naše Gospe Lurdske“, katere ste mi poslali. V našem kraju Žive namreč skoro sami z nekimi čudnimi naprednimi idejami prepojeni ljudje, katere jih odvračajo od cerkve in duhovnikov ... In kako tudi ne, ko či-tajo pogubni »H r v a t s k i n a r o d" in demoralizatorični Radičev „D o m". Vsled tega je jasno, da se tozadevno ne more ničesar ukreniti . . .“ Uredništvo odgovarja na isti strani sledeče: »Oni čitajo zle časopise, vsled česar je naša sveta dolžnost, da jih odvračamo od čitanja takih listov, ki izpodkopavajo vero in spoštovanje ljudstva do cerkve in duhovnikov." Tako torej sodijo hrvaški katoliki o hrvaških listih »Dom" in »Hrvatski narod", za katera se naši klerikalci tako navdušujejo. O Bonaventura, kje je tvoja poslanica zoper slabe liste!
Zakaj vse se jetnlškl pazniki vporabljajo? Prijatelj mestnih delavcev nam piše: Ko nekoč ravno študiram, zakaj nikoli ne vidim mestnih delavcev po Miklošičevi cesti ob jus-tični palači pobirati živalske in druge odpadke, zagledam pred seboj prihajati jetniške paznike s tropo kaznjencev. Razdele se po cesti, vsak kaznjenec s primerno posodo in metlo in začeli so po vsej cesti pobirati gotove vrste kupe in kopice. Kar so nabrali, so znesli in stresli na vrt ob justični palači in ta vrt opravlja moj prijatelj jetniški nadzornik Rabitsch iz rodu slovenskih Rabičev. Takih prizorov
MALI LISTEK., °'RUS-' „Ve(ia“.
(Konec.)
Ze v prvi številki se nam predstavlja cela vrsta mladih pisateljev. Ker so razprave večjidel objavljene šele v začetnih poglavjih, ne moremo
o	posameznostih konečno soditi. Po lagajo se temelji, razlagajo znanstveni pojmi, da bodo pisatelji kasneje z natančno opredeljenimi izrazi naprej operirali. Velepomemben se mi zdi tudi iz tega vidika dr. R o s t o h a r j a članek:	»Ideje o zgodovini
filozofije j u ž n i h S 1 o v a n o v". Veliko dela in povsem samostojnega pojmovanja leži v tej toliko razlagajoči, pa vendar tako jasni in umljivo pisani razpravici. Z velikim zanimanjem pričakujemo glavni prihodnji članek, ki mu je ta razprava potrebni uvod. Tu pa se ne morem vzdržati nekaj ostrih opazk. Sožalje imam z vsemi pisatelji — in pri članku, kakor je Rostoharjev je to najmučneje — radi naravnost sramotnih napak v tisku. Nekatere so take, da jih ni zagrešil stavec, ampak kak »učen“ korektor. Veseli me, da je ravno podjetni g. A. Gaberšček prevzel založništvo, toda revija z napakami bi ne smela iz tiskarne. Če se že bralec huduje, kaj
pri katerih morajo c. kr. pazniki paziti ne le na kaznjence, ampak tudi na tiste kupe in kopice, sem na škodo mojih prijateljev mestnih delavcev potem še večkrat opazil. Kaj pa Vi g. Elsner, kot deželnosodni predsednik takih prizorov doslej še niste nič o-pazili ?
Slovensko deželno gledališče.
Dodatno k poročilu v Gounodovem »Faustu" naj sledi še par potrebnih opazk! — Ženski zbor v prvem aktu je bil dinamično preslab, začetni zbor drugega akta je bil docela ponesrečen.
V	šesteroglasnem zborovem aktu, v katerem bi bil moral prvi bas krepko povdariti glavno melodijo, je ravno prvi bas skazil ves efekt. Zbor starejših meščanov je bil popolnoma vržen; še ce o malo komplicirani ples, ki je obstajal v priprostem šanžiranju, ni bil ritmično brez napake. Koral koncem akta se je izvajal dostojno. Vojaški zbor četrtega akta se je izvršil brez večje nesreče. — Kar se tiče razpo-redbe scen v IV. aktu, ne moremo o-dobravati, da se je pela oz. igrala pri nas najprej scena z Valentinom in potem šele scena v cerkvi. Res je, da je v Goethejevem originalu razvrstitev scen takšna; za opero pa je primernejši red: najprej v cerkvi in potem Valentinova scena. Omenjamo to zato, ker je v nekaterih gledališčih navada, da se drži režija v tem pogledu Goethejevega originala; to se je zgodilo tudi pri nas, pa ne na korist logičnemu razvoju dejanja. Stvar je namreč ta: pri Goetheju sta uvrščena med sceno na vrtu in sceno z Valentinom še dva zelo pomembna nastopa : Margareta in Lizika (ki v operi ne nastopa) pri vodnjaku in pa molitev Margarete, dve sceni, z katerih izvemo, kako kriva se čuti Margareta in s kakšnim strahom pričakuje svojo sramoto. V operi bi sicer tudi izvedeli vse to po prvih dveh scenah IV. akta ki sta se pa izpustili. Nekakšno kratko rekapitulacijo teh dveh črtanih scen pa nam nudi ravno scena v cerkvi; zato se nam ne zdi ravno primerno, da se je pri nas uvrstila scena v cerkvi za sceno z Valentinom. — Opero so včeraj ponavljali.
—a—
Dobrodelni koncert »Slovenske Filharmonije". Kakor smo že včeraj kratko poročali, priredi »Slovenska Filharmonija" v soboto na praznik dne 25. t. m. koncert, čigar čisti dobiček je namenjen društvu za otroško varstvo. Za ta koncert posrečilo se je odboru Slov. Filharmonije pridobiti znamenito virtuozinjo na klavirju gospo baronico Vay-Mikes iz Budimpešte. Umetnica proizvaja krasni Mozartev klavirski koncert št. 23. v A—duru s spremljevanjem orkestra.
0 imenovani umetnici piše »Pester Lloyd" sledeče:	»Dragoceno umetniško obogatitev vsporeda nam je podala virtuozinja na klavirju baronica Savalta Vay - Mikes. Svojo izobrazbo kot virtuozinja je prejela od znamenitega pedagoga na klavirju profesorja Teichsnullerja v Lipskem. V predna-šanju Mozartovega koncerta na klavirju v A—duru nam je umetnica dokazala, da je njena igra v tehniškem oziru dovršena, njeno prednašanje pa preveva pesniško navdahnjenje, polno finega občutka in intelektuelne vsebine." Slika gospe baronice izstavljena je v izložbi knjigovarne g. Schwent-nerja. Tudi ta koncert se vrši ob pogrnjenih mizah in znaša vstopnina le
1 K; rezervirani sedeži na balkonu tudi po 1 K v trafiki hotela „Union“. Celotni spored priobčimo jutri.
Prenapolnjena deželna bolnica in hiralnica. Oba omenjena zavoda posebno pa bolnica sta tako prenapolnjena z bolniki, da so morali včeraj 40 bolnikov izpustiti ter jih odposlati
šele prizadeti pisatelj!
Dr. Bogumil Vošnjak v »Uvodu v občna načela državnega nauka" se v prvem članku bavi z definicijami, ki so za nadaljno rabo potrebni. Razprava priča o velikem znanju pisatelja, ki zna v dobrem jeziku z lahkoto voditi bralca preko težkih znanstvenih bojnih polj.
Iz peresa dr. Prijatelja nas vse zanima. Zna pa tudi pisati tako prijetno, da se čita brez truda. »S 1 o-venščina pod Napoleonom" se bere kakor živa povest. Ne vem kaj bi bolj hvalil, ali krasen jezik, ali neutajljivi talent za pisanje poljudne zgodovine, v katero so važni jezikovni pojavi kakor mimogrede, a tem umlji-vejše upleteni.
Dr. Josip Vošnjak v »Dodatkih k »Spominom" pove marsikateri zanimiv donesek k naši politični zgodovini. Njegova opazovanja velikih mož Taaffejeve dobe pričakujemo z napetostjo. »Veda" si lahko čestita, da si je pridobila to delo.
Dr. Žižek nam podaja izboren informativen članek »o ljudskem štetju", dr. Ivan Žmavc pa objavlja prvo poglavje iz svoje knjižice »Uvod v naraven nazor o svetu". Radovedni smo na njegov sistem, ki se ga bomo lotili s kritiko kasneje. Definicija znanosti nam nič
pristojnim županstvom v nadaljno oskrbo. V bolnici reveži kar po tleh leže ker ni dovolj prostora. Toliko se govori in piše o izboljšanju socijalnih razmer na polju človekoljubja, v tem za celo deželo najpotrebnejšem soci-jalnem vprašanju pa smo še tako daleč, daleč za napredkom nazaj.
Delavstvo v tovarnah in rudnikih v Jesenicah, na Savi, Javorniku, v Idriji, Zagorju, Št. Janžu itd. opozarjamo na današnje poročilo o delavskih razmerah pri Kranjski industrijski družbi. Obenem opozarjamo tudi ostale bralce na prihodnje zanimive članke o razsodišču omenjenem v današnjem poročilu.
Produkcija šahovnega mojstra dr. Vidmarja v Ljubljani. Dr. Vidmar, siavnoznani slovenski prvoboritelj na šahovnetn polju, se je povrnil ravnokar s svetovnega turnirja v San Sebastjanu, kjer je dosegel sijajen uspeh. Na željo mnogih prijateljev šaha priredi danes v petek ob polu 9. uri zvečer v kavarni »Evropa" predstavo, kjer igra istočasno s poljubnim številom nasprotnikov. Vabljen je k prireditvi vsak ljubitelj šaha; z ozirom na pričakovano veliko udeležbo naj prinesejo igralci po možnosti igre seboj.
Umrl je včeraj opoldne mestni učitelj Slavko Cepuder po dolgotrajni bolezni, ki ga je mučila celih 8 mesecev. Pogreb bo jutri v soboto ob 4. uri popoldne iz hiše št. 83. na Poljanski cesti na pokopališče v Stepanji vasi. Pokojnik je bil blaga duša, kremenit napreden značaj in je moral ravno zaradi tega mnogo pretrpeti. Nad vse navdušen je bil za petje in je prav do zadnjega trenutka, ko ga je že bolezen morila, vodil še petje v Bizoviku in v pevskem drštvu »Slavec". — Bodi mu blag spomin!
Na gozdno pot skozi Tivoli na Podrožnik so gospodje od magistrata letos čisto pozabili. Te dni so merili ineženerji ilovnato blato na tej poti in so dognali, da dolgonogi pešci mestoma ravno do kolena lahko zagazijo v blato. Če tudi ta mera — dotični inženerji namreč niso diplomirani — morda malo peša, vendar g. Laschan kot jerob mesta, prosimo Vas, nikar ne trpite tega škandala še dalje na tej toliko peš-prometni poti. Vsaj peska za potrosit vendar še nekaj imamo v Ljubljani, ali ne? — Več tivolskih izprehajalcev.
Odhod c. in kr. domobranskih bataljonov iz Ljubljane. Tu ostala
2	bataljona naših domobrancev odpotujeta z godbo vred dne 5. aprila zjutraj iz Ljubjjane na goriško mejo za onimi bataljoni, ki so že pred njima odšli. V nedeljo priredi domobranska godba (na fanfare) kot od-hodnico promenadni koncert najbrže v Zvezdi. V slučaju slabega vremena se vrši koncert zadnjo nedeljo pred odhodom.
Kakšnen razloček je med gostilno pri »Starem Tišlerju" ali »Staro Tišlerjevo gostilno", to bo kmalo izvedel katoliški list iz turške tiskarne.
Tvrdke, ki so v katerikoli zvezi z zastopnikom Bohor Nissim Jerusaimi v Carigradu, dobe o njem v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani, važno zaupno poročilo.
Podružnica družbe sv. Cirila In Metoda za občino Moste vabi uljudno vse člane in podpornike k rednem občnem zboru, ki se vrši dne 26. t. m. ob polu 4. uri popoldne v gostilni pri Trčku pod Lipo v Mostah.
»Klub slovenskih amater-foto-grafov" v Ljubljani. Kakor smo že poročali v listih priredi društvo »K-S. A. F.“ prvo svojo razstavo. Otvori se meseca maja 1.1. v umetniškem paviljonu g. R. Jakopiča skupno z običajno »Spomla-
kaj ne ugaja, je vendar malo preveč utilitarna. Ali je knjižica namenjena inteligenci ali manj izobraženim? Ni pisana sicer navdušeno vendar živahno.
Podoba vsake revije je njen listek. Tu je najti mnogo zanimivosti. Dr.
O	s w a 1 d se z uspehom poskuša v revijskem feljtonu. B. V o š n j a k je še vse premalo okrcal dunajskega sofista Bernatzika, pravega advokata v slabem pomenu med znanstveniki, ki rad brodi po malo duhovitih cinizmih in hoče biti izviren, pa ni mnogo več vreden kot spreten zavijalec resnice v »Neue Freie Presse". Med pregledi in referati predvsem imenujemo Vošnjakovo poročilo o Tomašičevem delu o slavnih »Pacta conventa". Prav N vsemi nazori, ki jih Vošnjak razvija bi se ne mogel strinjati Prav aktuelen tema si je izbral inženir A. Š t e b i.
V	kratkem referatu se nam predstavlja M. Brezigar. Sledi cela vrsta dobrih podrobnosti in ocen. Med kritikami so prizadeti pisatelji slabo naleteli. Posebno Mohorjeva družba si Glonarjeve opazke lahko zapomni.
»Veda" bo vsakemu izobražencu, ki ni že ves odrevenel, dala obilo impulzov in duševnega užitka. Nikomur ne bo žal, če jo naroči (stane 8 K na leto, za dijake 5 K- Naroči se pri A. Gabrščeku v Gorici). Prav toplo - jo priporočamo vsakomur.
dansko umet. razstavo", na kateri bode poseben prostor, določen za razstavo našega društva. Vse člane, ki se hočejo razstave udeležiti, uljudno prosimo, da nam to nemudoma javijo, da se jim potem pravočasno dopošljejo vsa tozadevna potrebna pojasnila. Pravico udeležbe na razstavi imajo le člani društva, zato se zajedno opozarja tudi v s e a m a t e r j e, ki še niso prijavljeni društvu in se žele razstave udeležiti, kakor tudi biti deležni vseh udobnosti, ki bodo združene s to razstavo, da isti nemudoma javijo svoj pristop k društvu. Ker je to pri nas prva skupna umet. amater-fotografska razstava, je želeti, da bi se je vsi naši amaterji v kolikor mogoče polnem številu udeležili. — Raz-stavljalcem, kakor tudi društvenim članom so na »Spomladanski umet. razstavi" zagotovljene razne udobnosti. — Prijave jepošijatina društveni naslov. »Klub slov. amater-fotografov" v Ljubljani.	Odbor.
Nepreviden voznik. Neki voznik, katerega ime je znano, je sinoči okrog polu 6. ure tako hitro in neprevidno vozil, da je neka ob strani ceste stoječa deklica postala žrtev neprevidnega voznika. Ker je v Ljubljani vedno več žrtev takih satanskih voženj in je bil tu omenjeni voznik na nevarnost opozorjen od neke nasproti idoče osebe, naj se take vožnje brez par-dona strogo kaznujejo.
Na vse načine ljubeznjiv mož je Anton Omšič iz Viševka. Zapravljal je in pil, žena je morala prevzeti posestvo. To mu je bilo všeči. Mislil si je: dela naj le žena, jaz pa bom pil za njen denar. Ker je bila žena drugih misli, jo je preganjal z izsiljevanji, jo pretepaval kot živino, vse zaprtije niso nič izdale. V noči 9. februarja pa se je tako daleč izpozabil, da je z grožnjami, da ženo umori, vihtel debelo gorjačo nad njo. Žena se je le z begom k sosedu rešila. Vrnivši se domov, se je ponovil isti prizor, ki se je sploh še pred tu po tem dogodku ponovil tako, da je mož vse pobil v hiši, kar je dobil v roke. Zeni ni drugega preostalo, kot zopet se zateči k sodišču. Dne 23. t. m. je na te načine ljubeznjiv mož se pred deželim sodiščem pral. Ker mu je pa to težko šlo, je priskočila dobra ženica na pomoč, odpustila mu je vse. Vzgledu usmiljene žene je sledilo tudi sodišče, namesto prezaslužene kazni, je dobil le tako žgoče posvarilo, da ga bo pomnil — dokler se zopet ne spozabi. Ta izid pa je tudi njega tako globoko ganil, da se je zgodilo, kar ni navada v sodiščih : o d z u n a j pred razpravno dvorano je mož svojo dobro ženo objel in poljubil. — Je torej res na vse načine ljubeznjiv mož,
Cela vas pred sodiščem. V Sp. Slivnici pri Grosupljem je prišlo med sosedi radi malenkostnih domačih prepirov do tožbe, ki pa se je morala preložiti ker sta obe stranki šele sedaj prišli na to, da imata še premalo prič. Zato sta predlagali kar vse še ostale sosede kot priče za prihodnjo obravnavo. K sreči Sp. Slivnice niso velike in priče le posamezno prisegajo, sicer bi jih niti ne spravili v razpravno sobo. Drugo vprašanje pa je: Kaj je vsega tega treba, ali ni škoda za prazen nič tja metati denar in netiti sovraštvo med sosedi? Ali bi se ne dale take malenkosti lepo, po Kri-stvom nauku poravnati doma brez vsakih stroškov, brez vsake jeze in sovraštva? Vi Kristusovi namestniki: Namesto, da iz božje hiše miru in ljubezni oznanjate sovraštvo do političnega nasprotnika, namesto, da ozna-
MAKSIM GORKI:
Drobne povesti.
(Preložil Dr. J. Gradnik Založil A. Gabršček.
Str. 251. Cena K 1'20 po pošti 10 v. več).
Gabrškova tiskarna je izdala lično knjižico, ki po svoji obsežnosti (251 strani) ni draga, po svoji vsebini zelo bogata, ker prinaša zbirko povesti, ki jih mora preč tati vsak, ki hoče poznati Gorkega, Tako zbirko s skoro istimi povestmi je pred par leti izdala v prevodu Hrv. Matica. Knjiga obsega sledeče povesti: Nekdaj v jeseni, Pesem o sokolu, Makar Čudra, Bole s, JermeljanPi-ljaj, Zgodba z zaponkavmi, Starka Izegril, Izvod, Cel-k a š, M o j sopotnik. Nekatere teh pesmi smo imeli že priliko čitati v slovenskem prevodu. Pesem o sokolu je menda že v neki„zbirki. O prevodu ne bomo govorili. Čita se prijetno in le tu in tam je kaka nepravilnost (str. 7 glasno čvekala namesto cmokala
i	t, d.) Zbirke smo veseli, kčr smo je potrebovali. Pri tem pa smo se spomnili, kako škoda je, da ni zorganizira-no naše delo glede prevodov. Tudi na književnem trgu je treba nekake organizacije in reda, ako hoče vršiti svojo nalogo. Kolikokrat prevajata dva eno in isto in eden — dela zastonj, kčr je drugi morda preje dobil založnika. Pred par tedni smo imeli v ro-
njate vojsko proti naprednim slovenskim listom, namesto da sejete v srca ljudstva seme prepira in preganjanja, učite raje to, kar je Krist učil: Ljubite se med seboj bodite kot bratje, sinovi enega in istega Očeta . . . Bodite s t r p 1 j i v i med seboj, odpuščajte tudi svojemu največje m u sovražniku! — Ampak seveda: kakršen je prvi pastir, taki so drugi in take so tudi njihove ovčice!
Rodbinska žalodrama na kmetih.
Žalostno saprament žalostno je tudi to življenje na kmetih. Vi, ki govorite o idealih tega življenja, ki pojete slavospeve o našem dobrem krščanskem ljudstvu, pojdite pogledat v odvetniške pisarne, od koder je najbližja pot na sodišča in od tod najkrajša pot v zapor. Najdete čisto drugo sliko, kot se je navadno predstavlja. Izmed tisočev, poglejte n. pr. ta-le slučaj: Jože Valenčič 61 let star, doma iz Bitenj pri Kilovčah je izročil posestvo svojemu sinu, ta se je oženil in z novo gospodinjo se navadno začenja nova domača vojska med mladimi in starimi. Tudi pri Valenčičevih je bilo tako, starega Valenčiča je celo njegova žena zanemarjala, z mladima dvema pa se sploh ni mogel razumeti, dasi je stanoval v drugi hiši. Tega sovraštva je veliko kriv lastni sin, ki očeta, odkar mu je izročil posestvo, ni mogel več videti. S takim predzgodovinskim ozadjem je napočil dan 23. novembra p. 1. kotv dan krvave rodbinske žalodrame. Že na vse zgodej je prišlo med starimi in mladimi do prepira. Ko je sin že itak vsled žene razburljivega očeta le prehudo razžalil, je oče prijel za britev. Mlada dva stekla v svojo hišo, stari oče za njima, a sinahi se je posrečilo vrata zapreti. Stari Valenčič je vrata šiloma odrival, nato prideta dva soseda na pomoč, katerih eden udari starega po glavi tako, da se je za hip onesvestil na tla. Ko je vstal je je šel svojo razburjenost in bolečine hladit s šnopsom in zopet odšel. To je trajalo skoro celi dan. Proti 4. uri popoldne pa je prišlo do glavne bitke. Valenčičeva sinaha je takrat sedela zunaj pred hišo, stari pride skoro ne-opraženo do nje, vzame izpod pazduhe sekiro ter z njo lopne po glavi svoje na tak napad nepripravljeno sinaho. Sinaha se je vsa v krvi zgrudila, on pa je odšel v gostilno, tam izpil nekaj slivovke, se poslovil z besedami: Z bogom, ne bomo se več videli! Nato je šel za hišo, splazil se je na hlev, od tam na streho in je došel na vrh, se zavali nizdol na cesto. Pa zaželjena smrt še ni marala zanj, poškodoval se je sicer, pa stara korenina je zopet okrevala. Sinaha je morala v bolnico, kjer je predčasno porodila. Rana na glavi se je sicer zacelila, a posledice čuti še sedaj Tako je prišel stari Valenčič v četrtek dne 23. t. m. na zatožno klop pred deželno sodišče, ki ga je obsodilo na 4 mesece težke ječe, ter v odškodnino sinahi skupno 135 K. Pa še ne bo konca te drame. Obsojeni oče so namreč dejali, da bodo zdaj zoper lastnega sina dvignili pravdo. — Žalostno, zelo žalostno.
Za 8 mesecev preskrbljen. Tako ali tako menda vsi poznate Martina Slomšarja iz Stožc pri Ježici. On vsaj pozna vsa sodišča, vse ječe od Save do morja in kar je sveta med njima. On sovraži vsako delo, najbolj se počuti, če ga za kake mesece preskrbe, kar je že 23 krat poskusil. Vračaje se iz svojega potovanja iz Goriškega čez Postojno se je ustavil v Garcarolijevi gostilni. Ker pa je bil preveč prijazen napram gostom, je gostilničar poklical redarja. Slomšar, ki takrat le slučajno ni bil razpoložen za tako prijateljstvo,
kah rokopis prevoda »Makar Čudra". Izgubljen trud. Naša založništva bi morala s prevodi bolj hiteti in ne prihajati z njimi šele čez nekaj let. Poleg tega bi bilo treba izdajati prevode v nekem redu ali enaki obliki, kakor je to n. pr. pri Ottu, ki je izdal dozdaj 55 zvezkov »ruske knjižnice". 50. zvezek te knjižnice so pozdravili Čehi kot pravi jubilej, kajti, kdor ima danes Ottovo »rusko knjižnico" pozria rusko literaturo Mi take zbirke nimamo: Nekaj je izšlo v Slovanski knjižnici, nekaj v posebni izdaji nekaj v »Nar. Založbi" Tako je vse raztreseno. Ruska literatura je po svojih delih tako važna, da bi morali dobiti v prevodih vsa njena glavna dela in to bi bilo v njeni zbirki mnogo bolj mogoče nego v posameznih izdajah, ki se razgube in ne kažejo celote. Imeli smo zadnjič v roki zbirko krajših stvari od Arci-baševa. Res, krasen prevod. Prevajalec išče založnika, a ga ne najde. Med tem bo mogoče isto prevajal kdo drugi. Izgubljen trud 1 In to pri nas, ki tako potrebujemo dobrih prevodov. Manjka torej podjetnega založništva, ki bi sistematično množilo našo prevodno literaturo. Prevajalcev je mnogo, prevodov dovolj — knjižnice javne in domače jih potrebujejo — torej izdajte, založite. A vi, ki vam je na ma-ri prosveta, izobrazba i t. d. kupujte, bicer ne pridemo naprej.
se je redarja zoperstavil, padel nalašč na tla, ter skušal redarja, ga za nogo grabeč, spraviti do padca. Ker je redar dobil pomoč od tovariša, je Slomšar opustil svoj način nogoborbe in pohlevno odšel z redarjema. Tako je prišel kot stari znanec zopet enkrat na veliko zatožno klop deželnega sodišča. Pred sodniki si je skušal privoščiti burko mutca, kazaje na desno roko, ki je baje bolna in vsled tega ne more govoriti — z jezikom. Uvidevši pa, da strogi gospode v talarju takih burk nočejo razumeti, se je vdal v božjo voljo, češ, kakor gospodje vedo in znajo. Le ko je bila sodba že razglašena, si je privoščil ta špaš, da je g. predsednika vprašal: Koliko sem dobil? Na odgovor: 8 mesecev ječe, pravi Tine Slomšar:	No, dobro,
dobro!
Kranjska m družba. — Delavske razmere.
Izpred razsodišča rudarskih skladale okraja okrožnega rudarskega urada v Ljubljani.
Po dolgem odmoru se je dne 20. marca v kazensko razpravni sobi št. 79 deželnega sodišča v Ljubljani zopet sešlo zgorej omenjeno razsodišče v svrho razsodbe več spornih zadev med delavci in takozvanimi bratovskimi skladnicami (Briiderladen). Razpravljalo se je o spornih zadevah ti-čočih se rudarskega podjetja v Zagorja kranjske indnstrijske družbe na Savi To zadnje omenjeno podjetje je bilo toženo v treh zanimivih in za to nemško družbo značilnih slučajih :
1) V Martinovi peči poškodovani delavec Franc Gorjanc
toži tovarno na Savi za starostno Preskrbo ali takozvano provizijo. Svoj zahtevek utemeljuje bistveno tako:
Bil sem 2 leti delavec v tovarni na Savi, prideljen kot pomagač topilcu v „Martinovi peči", kjer smo topili staro železo. Na dan moje poškodbe dne 22 marca sem delal pri peči na Majurju. S 3 tovariši sem pripeljal voziček naložen s starim železom ta-kozvanimgrodljem.Došel blizo peči mi Ponudi mlajši tovariš neko drugo delo- Topilec Pikon to opazivši, stopi Pfed me te vpije, da moram rav-
jaz železo nositi, sicer me l^Podi iz službe. Moral sem vOogati ter nositi železo. Prijel sein za več kot 100 kg težak grodelj, ga nesem proti peči, pri lopati stopim na desko, raz katero se polaga železo na lopato. V tistem hipn začutim o s-tro bolečino v spolovih, obšla me je slabost, a ker bi mi cela teža sicer padla na noge ter mi jih pretrgala, sem s skrajnim naporom vseh moči ploščo pritisnil k sebi ter polago-m a razložil breme na lopato, pri čemer sem trpel grozne bolečine. Nihče se ni brigal za to; moral sem delati naprej. Ko nisem mogel več prestati, grem k tovariškem zdravniku, ki mi je dal nek pas, ter mi velel naj grem zopet delati. S težkim trudom sem res delal, a po 14 dnevih dela sem moral ležati celi teden. Ko sem videl, da tako ne gre dalje, sem šel v deželno bolnico, kjer sem bil operiran na kili, Vrnivši se iz bolnice, nisem bil več za težka dela, prosil sem, naj me vsaj za lažja dela vporabijo. Odgovorili so mi, naj grem beračit češ, da tudi lahkih del ne morem opravljati. Zapodil me je tovarniški blagajnik Pongratz, ki je še nad menoj vpil: Adijo, z bogom, saj te nismo prosili v službo. — Nasprotoval je tudi tovarniški z d r a v n i k dr. W o 1 f, ki je rekel, da nisem za nobeno rabo.
Hodil sem jaz in moja žena še pozneje v tovarno prosili za podporo, so naju skoro surovo zapodili. Bil sem reden član bratovske skladnice, katere dolžnost je, me za ta slučaj preskrbeti, a vrgli so mi le 100 K odškodnine, kot kakemu psu. Podili so me pač nazaj v bolnico, da se pustim š? enkrat operirati, — bolezen se je namreč po prvi operaciji poslabšala -— a za to se nisem mogel odločiti. Zdaj sem 34 let star in že ,kru p-pel“, za delo nezmožen, kar sem dobil v svoji službi. Zahtevani torej primerno starostno preskrbo ali dosmrtno po 2 K na dan, ali odpravščino 8000 K.
Tako Franc Gorjanc. Tovarna, zastopana po znanem Pongratzu pa o d-klanja vsako odškodnino. Pravi, da se Gorjanc najbrže ni pri delu pohabil, sicer pa je dobil skozi 20 tednov bolniško podporo in Pongratz je še iz usmiljenja (?) dal še čez 100 K podpore skoro iz svojega žepa(?), da so ga silili k drugi operaciji, pa ni hotel vbogati in konečno, da so mu obljubili, da ga vzemo v službo, kadar bo zopet zdrav(?). Za to pa za «ar Gorjanc zdaj toži, tovarna ne plača ničesar več.
Tovarniški zdravnik dr. Wolf ki zaprisežen pravi, da razume slabo slo-
venski, izjavi glede poškodovanega, da ga je takrat preiskal, pa da ni mogel niti tolike poškodbe najti na Gorjancu, da bi bil sploh kako diagnozo napravil.
Sodna izvedenca dr. Schuster in dr. Plečnik Gorjanca natanko preišče-ta in izjavita: Gorjanc trpi še sedaj na takozvanem „W a s-serbruh", operiran pajebil takrat ne za to, ampak za „Aderbruch“. Toda tista o-peracijani v nobeni zvezi z dozdevno poškodbo v »Martinovi peči“, nego je bila le posledica že dlje časa trajajoče kronične bolezni.
Taka je sodba naših sodnih izve-densev po preteku skoro 2 let, dočim je tovarniški zdravnik, ki je delavca preiskoval neposredno po dogodku, v priču njiu pod prisego izpovedal, da na Gorjancu niti diagnoze ni mogel napraviti, ali po domače rečeno, dani mogel dognati, ali je Gorjanc na spolovilih ozir. mehurju poškodovan ali ne. — Gorjanc pa je bil tudi dragonec, ki gotovo s tako boleznijo ne bi mogel jahati.
Razsodišče je na podlagi izjav sodnih izvedencev tožbene zahtevke pohabljenega delavca enostavno zavrnilo.
Za to „podporo“ naj se Gorjanc zahvali zdravnikom ter seveda človekoljubni kranjski stavbinski družbi.
Sodba katoliškega moža o klerikalnem gospodarstvu.
X.
Vzor-poslovodje v »Mlekarski Zvezi".
Če bi Zveza zadrugam ne o d-trgovala izplačil za prodani sir in bi jim torej morala sproti izplačevati polne zneske, kakor jih Zveza sprejme od trgovcev, in če bi Zveza si ne prilastovala nedovoljenim potom odtrgano 10 odstotno provizijo, bi jo bil že zdavno vrag vzel. Ravno ta beraška izplačevanja na konto polnega zneska, ki bi se pri vzornem poslovanju morali sproti in v celoti izplačevati dotičnim zadrugam in ravno to odtrgavanje tihotapske 10 odstotne provizije, drži še Zvezo po konci. Saj že sama ta nepostavna provizija znaša na leto približno 10.000 K za katere so prizadete zadruge oškodovane. Le na ta način poskušamo Zvezo vzdržavati pred sicer neizogibnim polomom.
To je bil odgovor moža na moje vprašanje na naslov poslovodje Su-šina, zakaj dela to, kar bi sicer nikjer ne smel delati.
Slišite, ga vprašam dalje, kje pa je ta provizija v k n j i-žena? Nikjer, mi v veliki zadregi odgovori, ker se to na skrivaj dela, ostane to na skrivaj kot del Zvezinega premoženja.
Torej 10, pa recimo, da bi bilo le 5 tisoč kron te letne provizije, ki jo Zveza zadruga odtrga — nočem namreč trditi, da jo naravnost ukrage zadružnim blagajnam — tak važen vir dohodkov pa se kar tako izgubi, ne da bi Zveza o njem komu polagala račun! Res imenitno vzor-gospodarstvo!
Kaj ne, g. poslovodja, Vi ste, kot sc za takega moža pri naših katoliških podjetjih spodobi, oženjeni (Su-šin postaja rdeč čot pirh.) Sliši se pa, da Vaša soproga z Vami ni nič kaj zadovoljna, ker gledate baje radi po mladih puncah, pri katerih dajete posebno prednost natakaricam. Ni čudo potem — če je to namreč res — da je Vaša soproga na Vas, ozir. na one punce ljubosumna, kar ji Vi vračate s tem, da jo včasi kot pravimo, »pošteno naklestite". In živita — ne rečem — potratno, ampak tako dobro, da bi drug na Vašem mestu ob taki plači težko izhajal. Govori se tudi, da si včasi, če ste pri šampanjcu in bogatili pojedinah, najdražje smodke nažigate kar s stokronskim bankovcem in da so Vas sploh po vseh gostilnah in kavarnah, kamor zahajate, veseli, ker takih ceh kot jih delate Vi, si pri današnji draginji ne more privoščiti niti državni uradnik v Vil. či-novnem razredu. Da take govorice o poslovodji naše katoliške Zveze in sploh celi naši stranki škodujejo, to sami lahko preudarite. Za to pa, da se te javne govorice tudi javno zavrnejo kot neutemeljene, priznajte odkrito, kaj je na tem resnice.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila
Pred razpustom državnega zbora.
Dunaj, 23. marca. Politična kriza je dospela danes do vrhunca. Opozi-
cija stoji namreč odločno na stališču, da naj cesar sam določi — ali razpust državnega zbora ali pa demisijo sedanjega kabineta. »Slovanska Enota" namreč nikakor noče dovoliti proračuna. Vsled tega je krona postavljena pred vprašanje, ali naj že jutri državni zbor razpusti ali pa zahteva demisijo sedanjega kabineta. V visokih političnih krogih prevladuje trdno prepričanje, da bo Bienerth jutri državni zbor samo odgodil, a odgoditvi bo v najkrajšem času sledil tudi razpust. Vsled odgoditve parlamenta bodo tudi prenehala posvetovanja proračunskega odsekai tako da bo Bienerth do 1. aprila brez proračunskega provizorija. Razpust zbornice pade najbrže že takoj 1. aprila, a istega dne bo tudi sedanja vlada demisijonirala. Nato bo, kakor se domneva, za provizoričnega ministrskega predsednika imenovan Gautsch, ki bo vodil vladne posle toliko časa, da se popolnoma razjasni politični položaj, s § 14. Nato bo imenovano takoj novo ministrstvo, kateremu bo stal, kakor se sodi, na čelu bivši finančni mtnister vitez Bi-linski.
Dunaj, 23. marca. Cesar je sprejel danes ministrskega predsednika v posebni avdijenci, in se je informiral o političnem položaju, oziroma splošnem razpoloženju v državni zbornici. Splošno prevladuje v političnih krogih mnenje, da je baron Bienerth na današnji avdijenci pri cesarju že dobil dovoljenje za odgoditev poslanske zbornice.
Dunaj, 23. marca. Odlični parlamentarci so odločnega prepričanja, da bo poslanska zbornica jutri najprej odgodena, nakar bo v najkrajšem času sledil razpust. Vse parlamentarne stranke so se že sprijaznile s to mislijo. Nove volitve bodo najbrže že meseca junija tega leta.
Dunaj, 23. marca. Poljski klub, ki je prevzel nalogo posredovanja med opozicijonalnimi in vladnimi strankami, ni dosegel nikakega pozitivnega uspeha. Situacija je skrajno kritična. Jutri, ko se snide budgetni odsek zopet k posvetovanju, bo padla odločitev. Slovanski poslanci so za energično tehnično obstrukcijo o bud-getnem odseku. Vsi slovanski govorniki bodo imeli zelo dolge obstruk-cijske govore, tako da jutri še ne bo moglo priti do zaključka obravnave o budgetnem odseku. Nato sledi odgoditev državne zbornice.
Dunaj, 23. marca. V današnji seji državne zbornice se je nadaljevala debata o rekrutni predlogi, ki pa je bila skrajno klaverna. Vsa pozornost poslancev je bila namreč obrnjena na dogodke v kuloarjih in drugod. Koncem seje je govoril kot glavni con-tra-govornik češki agrarec Spaček, ki je razpravljal o nekaterih agrarnih vprašanjih, nakar je bila rekrutna predloga sprejeta v prvem branju in predložena budžetnemu odseku.
Stollpin preklical demisijo.
Petrograd, 23. marca. Na prigovarjanje cara je ministrski predsednik Stolipin preklical svojo demisijo, vsled česar pridejo vse kombinacije glede sestave novega kabineta izven vpošte-vanja. Na carja je zlasti uplival njegov stric, veliki knez Nikolaj Mihajlo-vič, ki je carja pregovoril, da je pisal Stolipinu lastoročno pismo, v katerem ga prosi, naj prekliče svojo demisijo in ostane na čelu vlade. Car je prišel do trdnega prepričanja, da je Stolipin neobhodno potreben za upravo države in državi skrajno koristen. Vsled tega namerava tudi energično obračunati z vsemi onimi intriganti, ki so neprestano intrigirali proti Stolipinu in ga konečno so prisilili k demisiji. Ka-binetska kriza na Ruskem je s tem rešena. Jutri zvečer se vrši pri Stolipinu slavnostna soareja, h kateri bodo povabljeni vsi odlični ruski politiki.
Banket na čast kraljeviču Aleksandru.
Belgrad, 23. marca. Srbski oficirji so priredili na čast kraljeviču Aleksandru povodom njegovega imenovanja generalnim inšpektorjem srbske armade, danes slavnosten banket. Kraljevič je govoril o velikem pomenu ustanovitve novega inšpektorata, ki bo omogočil in pospešil razvoj srbske armade. Oficirji so kraljeviča viharno pozdravljali in mu burno aplavdirali. Vse vesti o kakem slabem razpoloženju med srbskimi oficirji radi ustanovitve generalnega inšpektorata in imenovanjem kraljeviča Aleksandra generalnim inšpektorjem so torej popolnoma neresnične.
Roparska zalega v Karlovcu.
Zagreb, 23. marca. V Karlovcu so našli zadnje dni kar tri mrtvece v Kolpi. Zagrebško kraljevo državno pravdništvo je prišlo danes na sled kar celi roparski zalegi, ki je izvršila umore v Karlovcu. Shajališče te roparske zalege je bilo v vasi Krstinja pri Karlovcu. Roparji so potom posebnih svojih agentov izvabljali ljudi, ki so prišli iz Amerike v gostilne, kjer so jih pošteno napili, nato izvabili na prosto, jih pobili in pometali v Kolpo. Vjet je vodja roparske zalege, neki
kmet iz vasi Krstinja, pri katerem so našli revolver istega kalibra, s katerim so bili ustreljeni najdeni mrtveci v Kolpi. Nadaljne aretacije se pričakujejo.
Lastnik in glavni urednik Milsn Plut.
Odgovorni urednik dr. Ivan Lah.
Tiska ..Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
Beseda 5 vin. — Za one, ki iščejo službe 4 vin. — Najmanjši znesek 50 vin. — Pis menim vprašanjem je priložiti znamko 20 vin — Pri malih oglasih ni nič popusta in se pla čujejo vnaprej; zunanji inserenti v zzamkah Zaključek malih oglasov ob 6. uri avečer.
Hlačna tr!Isi za d kiie« pridejo! Cene nizke. .Angleško skladišče oblek", Ljubljaua, Mestni trg 5.	175/10—1
Vdov« srednje starosti, brez otrok, ki zna vsa domača dela ter šivati, išče primerno službo. Naslov pove „Prva anončna pisarna", Frančiškanska ulica 8.	180/2—1
Dve elegantno meblorani sobi s posebnim uhodom ena poleg druge se odda s prvim aprilom. Židovska ulica štev. 1, I nad.
U6/3—1
Sfeoraj novo kolo in obrtniške risarske potrebščine se radi odpotovanja proda. Orehek Rimska cesta 2, I. nad.	182
n
lit ITh A*« lil
f
Izvod samo 4 vinarje.
A. feldstein
priporoča svojo
galanterijsko knjigoveznico
na Radeckega cesti štev. 12.
dobro ohranjene, stare in nove, velike in male, prodaja
IVAX BUGCfflSflG
sodar
Ljubljana, Cesta na Rudolfovo želez. 5.
Jako zanimiv, zabaven in poučen list s slikami je
99
Ilustrovani
Tednik"
ki izhaja vsak petek ter stane četrtletno le K 1 *80. Zahtevajte ga povsod! Naročite ga in inserirajte v njem!
Naslov: Ilustrovani Tednik, Ljubljana.
Marija Cepuder naznanja v svojem imenu in v imenu svojih otrok žalostno vest, da je njen dobri, ljubljeni sin, odnosno brat, gospod
Slavko Cepuder,
mestni učitelj
včeraj opoldne po dolgi, težki bolezni, previden z zakramenti za umirajoče v 22. letu svoje starosti mirno preminul.
Pogreb dragega ranjkega bo jutri v soboto 25. t. m. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti Poljanska cesta št. 83 na pokopališče v Šte-fanji vasi.
Dragega ranjkega priporočamo v prijazen spomin!
V Ljubljani, dne 24. marca 1911.
Ponatis zanimivega romana
»Otroci papeža"
je izšel in se dobi pri uprav-ništvu „Jufra“ za 3-50 K broširan, za 4 50 K pa elegantno vezan izvod. Najbolje je, ako se istočasno z naročilom pošlje tudi denar, ker s povzetjem poslana knjiga je dražja.
Jadranska banka
, v Trstu.  r
Občni zbor delničarjev »Jadranske banke" v Trstu z dne 18. t. ra. je sklenil izplačati iz dobička za leto 1910
0
no
dividendo. Vsled tega se bo izplačeval kupon št. 5 počenši s I. aprilom 1.1. po
kron 24*—
pri blagajnah banke v Trstu, Ljubljani in Opatiji.
V TRSTU, dne 21. marca 1911.
UPRAVNI SVET
Najboljše odgovori „ Slovencu" vsak naš prijatelj, ako se naroči na „Jutro“, ali pa najde novega naročnika!
se prodaja v Ljubljani
po 4 vinarje
T7-	toTsaJsam-ah.:
Južni kolodvor.
Državni kolodvor.
Blaž, Dunajska cesta.
Sever, Krakovski nasip.
Pichlcr, Kongresni trg.
Češark, Šelenburgova ulica. Dolenec, Prešernova ulica. Fuchs, Marije Terezije cesta. Sajč Dunajska cesta.
Mrzlikar, Sodna ulica.
Šubic, Miklošičeva cesta. Zupančič, Kolodvorska ulica. Pirnat, Kolodvorska ulica.
Šenk, Resljeva cesta.
Kotnik, Šiška.
Tivoli, na žel. prel. pri Nar. domu. Košir, Hišlerjeva ulica.
Stiene, Valvazorjev trg.
Sušnik, Rimska cesta. Ušeničnlk, Židovska ulica. Kleinstein, Jurčičev trg.
Wisiak, Gosposka ulica. Kuštrin, Breg.
Teuente, Gradaška ulica. Velkavrh, Sv. Jakoba trg. Sitar, Florjanska ulica. Blaznik, Stari trg. Nagodfc Mestni trg.
Kanc, Sv. Petra cesta. Treo, Sv. Petra cesta. Kušar, Sv. Petra cesta. Podboj, Sv. Petra cesta. Elsner, Kopitarjeva ulica. Bizjak, Zaloška cesta. Remžgar, Zelena jama. BIČ, Zaloška cesta.
Svetek, Zaloška cesta. Jamšek, Tržaška cesta. Štravs, Škofja ulica.
Zadel, Karlovška cesta. Ojstrlš, Poljanska cesta. Sterkovič, Dunajska cesta.
»•KBftšlft
imn/7»S
Naročila sprejemajo
razen prodajalne pisarne šentjanškee premog družbe v Križevtiiški ulici št. 8,
Nekaj izborno ohranjenih
automobilov
t; sela. ■velilsosti se ceno proda,.
Moje ime jamči za solidno in dobro postrežbo. — Zavod za popravo automobilov in trgovina
Ing. JURIJ TIEJ, Dunaj XYII.,
Santei^asse 13.
Tovarna vozov
mešani
Peter Keršič, Sp. Šiška
priporoča
svojo bogato zalogo različnih vozov.
Sprejemajo se vsa v to stroko spadajoča naročila in popravila po primerno nizkih cenah.
=z Sprejema se tudi les v žaganje na parni žagi. rzzznz
Za točno in solidno delo se jamči.
Že rabljeni vozovi se jem-■ — Ijejo v račun. -
rS: Ljubljanska kreditna banka t Ljubljani. Te“
ulica Htev. Sž.
priporoča promese na 4% Tiske srečke a K 8*—; žrebanje 1. aprila; glavni dobitek K 180 000*—.
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu in Gorici.
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vlosce po čistih 4
II 0|
2 0»
12 litra
VIP AV CA?
st. s,
II. nadstr., sledeče tvrdke: Fr. Babič, Dolenjska cesta; E. Kavčič, Prešernova ulica; Leskovic & Meden, Jurčičev trg; 1 Mencinger, Sv. Petra cesta; B Sevar, Sv. Jakoba trg; Urad. gospodar, društvo, Kongresni trg; Naročila in denar za premog za Šiško sprejema Lud Kotnik, trgovec v Spod. Šiški. Za sprejemanje naročil, kakor tudi za inkasiranje je opravičen gosp. Josip Baraga
Naročajte izvrstni šentjanški    premog! =	-
Po analizi, izvedeni po c. kr. geologičnem državnem zavodu na Dunaju potem po dr. A. Plussu, profesorju kemične tehnologije na c. kr. visoki šoli za poljedelstvo na Dunaju in končno po laboratoriju »Združenih mostecko-duchcovskih rudarskih revirjev" ima šentjanški premog 4059 4733 kalorij in 7 96—1157o/o pepela in se potemtakem more vzporejati z najboljšim češkim. Cena mu je 2 K 40 h za 100 kilogr.; tedaj nižja, kot cena vsakega drugega premoga.
Kdor je kdaj kuril * njim, ne opusti ga nikdar ver.
narede naj večjo škodo v kleteh in skladiščih.
Te se najhitrejše uniči z mojo nanovo od mene iznajdeno uničevalno pasto, ki jo more vsakdo m povsod uporabljati. Cena pasti pol kilograma K 3-—.
nSaVl]aI!!-ž naJnoveJse ,m °d občinstva kot najboljše priznane mehanične pasti za miši m pod gane, ki prekosi vse iznajdbe na tem nolin Viamp se v tako past 15 do 20 miši, ne da bi bilo treba pist Lova nStavl ati Cena pasti za podgane 8 K. za miši K 3 60 do 5 20. Dobiva se pri iznajditelju in fzdelatelju
L. P O S C h kleParski mojster, Dunaj XYII,
^1 ^ Blmnengasse štev, 60.
Izgotavlja stenske in namizne akvarije, kopalne kabine za ptiče, ročne-, stenske-—■	-■	^	vozne	in nagrobne svetilke, itd.
Spominjajte se prekoristne družbe sv. Cirila in letoda!
Lastna tovarna ur v Švici.
Naročajte in kupujte JUTRO"!
Izvod samo po 4 vinarje.
Mladenič prevzame
i
krema
je suha krema, brez maščobe, ob enem najfinejše milo, raditega je Olimpija krema, kosmetično sredstvo prve vrste. 1 lonček velja 1 krono 20 vin. Po pošti franko 1 K 30 vin. — Dobi se v glavni zalogi; Lekarna Trnkoczy, Ljubljana.
Tovarniška znamka „IKO“.
I
o o. Ig
ca E . Era«
B " 5
u .«
ETEIIT-illl
Patent ZKLA-TSCIHnEIK:.
Najboljše pokrivanje streli
General, zastop: V. Janach & Co.,Trst.
Glavna zaloga:
T. Koru, Ljubljana.
znašajo dobavni stroški izvrstne in moderne samo-pisnice, ako se vpošteva funkcijsko dobo, za katero se jamči pri nakupu pisal- y nega stroja	“
Smith-Bros.
V
Najboljša in najpopolnejša samopis- jb nica sedanjosti.	•-
Prospekti na razpolago! Brezplačno razkazovanja!
The Rex O
Ljubljana, Šelenburgova ul. 7
Telefon št. 38.
Pozor 2
Edina v Ljubljani.
Laška kuhinja
Pozor!
Edina v Ljubljani.
V snlt dan svczc ribe % jadranskega morja raznih vrst.
------------- Kosilo za abonente od 50 vin. dalje. ------------------
Pristna^ južna vina Brioni i. dr. Vsak dan kaka špecialiteta laške kuhinje in sveže tržaške škdenjske ročice (bige). Vampi, polenta, Sardoni alla Marinaja. Danes speeljaliteta od 7. dalje rižota morskih rakov — Risotto di scarnpi, in druge špecijalitete.
v prometnem kraju na Kranjskem. Cenjene ponudbe pod A. V. poštno ležeče Pulj, Istra.
J	2v£odja.a,	trg-OTrina,	52_8
| Josipina Podkrajšek
n Ljubljana, Jurčičev trg štev. 2
0 najtopleje priporoča za zimsko sezijo svojo bogato zalogo krasnih S najmodernejših bluz, čepic in spodnjih ki-il. Lepe predL-q pašnike za dame in otroke. Najnovejši nakit za obleke, kakor čipke, 0 vezenine in posamentrije. — IPerilo za dame in gospode. — Veliko n izbero zavratnic, ovraniliov in manšeto v. Nogavice in rokavice. Steznik po najnovejšem pariškem kroju itd. itd.
, Jutro’se prodeua v Trstu
p© 4 vinarje
tt 32LSislec9jn.j3JbL toloaJseirra.siDnL:
BfClier, ulica Stadion,
Ti evisail, ulica Fontana, Pipan, ulica Fabra,
Bevk, trg Goldoni,
Vovk, ulica Carducci, Stalile,t ulica Molinpiceolo, Sekovar, Vojašnicni trg,
BI ra st. Poštni trg,
Može, ulica Miram ar, Macolo, ulica Belvcdere, Geršina, Rojan, Bailliaelier, Čampo Marzio, Brillia, SS. Martiri,
Erclgoj, ulica Massimiliana, HoilČelj, ulica S. Marco,
Cechlllli, ulica deli’ Istra, Brillia, ulica del Rivo, Bubnič, ulica Sette Fontane, (*ramaticopulo, ul. Barriera, SpOder, ulica Barriera, Lavrenčič, Vojašnični trg. Benusi, Greta,
Kieliel, Rojan,
Baje, ulica Geppa,
LuzattO, ulica Acquedotto, Se^lliin, ulica Industria, Železnik, Sv. Ivan,
Lug, ulica S. Lucia,
Zidar, Sv. M. Magdalena, Hreščak, ulica Belvedere.
”sta,xi.o'vij ena
"Cr sta-aa-o-vljena, 1S47.
■ V
Ljubljana Turjaški trg, štev. 7.
Naj večja zaloga pohištva
za spalne in jedilne sobe, salone in gosposke sobe. Preproge, zastorji, modroci na vzmeti,
žimnati modroci, otroški vozički itd.
JUajnižje cene.	IVajsolidnejše	Ulago.
JULSJA • ŠTOR —  Ljubljana
Prešernova ulica štev. 5. največja zaloga moških, damskih in otroških čevljev, čevljev za lawn-tennis in pristnih
goisserskih gorskih čevljev.
Elegantna in jako skrbna Izvršitev po vseh cenah.